AVNOJSKI REPUBLIKI
5 svojimi Silami, z uporno pestjo in dvignjeno glavo smo se leta 1941 delavci, kmetje in izobraženci,zdruieni v Osvobndilni fronti slovenskega naroda, skupajz drugimijugoslovanskimi narodi in na-rodnostmipod vodsivom Tita in panije uprli nemškim, iialijanskim in drugim fašističnim zavojevakem, ki so ti bili na višku svoje moči in so nas hoteli izničiri. In ko smo postuli dovolj močni, ko smo bili prekaljeni v neštetih krvavih spopadih s številčnejšimi in veliko bolje oborozenimi sovražniki, ko smo razvili ljudsko oblast na obseincm osvobojenem ozemlju, smo oprti na svojo moč, naslanjajoč se na demokratične sile in gibanja vsega sveta, našim velikim zaveznikom navkljub, zlasii Stalinu, če smo holeli izili iz lega boja kot zmagovalci in gospodarji na svoji zemlji, 29. novembra 1943 sredi vojne vihre izoblikovaliAvnojsko republiko, v katerismopostaliSlovenciprvič v svoji zgodovini samostojni in enakopravni z drugimi jugoslovan-skimi narodi in narodnoslmi.
Od208 v vseh pokrajinah izvoljenih detegatov se jeprebilo v Jajce 142 delegatov naših narodov in narodnosti in tam poloiilo prve te-melje nove države, demokratične skupnosli jugoslovanskih narodov in narodnosii. Oblikuvan je bil A vnoj kot vrhovno zokonodajno in B&vnUno lelo, za ohranitev pridobuev revolucije in trdno osnovo v teikem boju za mednarodno uveljavljanje nove, Titove Jugoslavije. Spomnimo se samo Jalte, kjer so nas hoteli razdelili 50 proti 50! Nismo hoteli postati drobii ob delitvi plena, sebičnih ciljev naših za-veznikov.
Kot so bili v našem narodnoosvobodilnem boju bratstvo, enolnost in enakopravnost jugoslovanskih narodov in narodnosti ter nasloni-tev predvsem na svoje sile osnovni pogoj za zmago v oboroienem boju, je bilo to tako tudiposlej v vseh prelomnih obdobjih Titove Ju-goslavije, je tako danes in bojutripogoj za obstoj in nadaljnji razvoj Avnojske republike. Zlasti danes, ko gre za vse močnejše in enako-pravnejše vključevanje združenega dela Jugoslavije v mednarodno delitev dela, karje tudi eden poglavitnih pogojev za obstoj in nadalj-nji razvoj socialističnega samoupravljanja, da bo delavec resnično odločal o vsehpogojih, sredstvih in rezultatih dela v času, kojevessvet v globoki ekonomski, druibeni in polilični krizi, v času, ko bomo morali trošiti le toliko, kolikor bomo ustvarjali, v času, ko se mora vsak izmed nas marsičemu odreči, če hočemo zbrati sile in sredstva za naš nadaljnji razvoj s krvjo priborjene A vnojske republike. V tem boju nam bodo kot doslej v ospredju izvirna načela politične neuvrš-čenosti, da ima vsak narod, delavski razred in država, ne glede na svojo številenost in razseinost ozemlja, pravico in dolinost enako-pravno graditi lako družbenopolitično ureditev, ki ji najbolj odgo-varja.
Pred led smo ob 29. novembru odpirali številne tovarne, ceste, šole ipd. Danes in jutri jih botno manj, loda te moramo graditi bolj premišljeno, da ne bomo podvajali gradenj, kijihieimamo. Boljkot doslej se moramo odpirati — tako v organizacijah združenega dela in občinah koi v republikah in pokrajinah — da bomo zdruievali delo in sredstva na dohodkovnih osnovah, ne glede na tovarniške plotove, občinske in druge meje. Le tako bomo kos s skupnimi sred-stvi in napori uvajati sodobno tehnologijo, ki bo bolj kot dosiej teme-Ijila na domačem znanju in bo dajala veliko večjo produktivnost in rezullate dela. To pa je ludi osnovni temelj krepitve bratstva, enotno-sti, enakopravnosti in samostojnosti jugoslovanskih narodov in na-rodnosti, karje prvi pogoj za razcvet naše socialistične samoupravne skupnosti.
Od dandanašnjih težavah ne smemo pozabiti na velike rezultate, ki smo jih dose^li v A vnojski republiki — tako gmolne narave, saj smo se v nekaj desedetjih povzpeli iz ene najbolj nerazvitih med ra-zvitejše države v Evropi, kot pri krepitvi delavca — proizvajavca, upravljdvca in gospodarja vsega ustvarjenega v razvoju in bogatitvi človeške osebnosti, kar je osnovni cilj socialistične skupnosti.
Izkoriščam priložnost in vsem delovnim Ijudem in občanom česti-tam k prazniku republike.                                  NIKO LUKEŽ