170 KRONIKA CASOPTS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 VRVARSKA OBRT NA SLOVENSKEM SKOZI STOLETJA KATARINA KOBE-ARZENSEK Vrvarstvo kot posebna tkalska dejavnost je bilo v preteklosti na Slovenskem bolj za- stopano kot dandanes. Najdbe ostankov la- nene preje potrjuiejo, da so mostiščarji na Ljubljanskem barju obvladali tehniko iizdelo- vanja niti oziroma preje.' Predmeti prazgo- dovinskih nahajališč (glej predvsem fotogra- fijo predmetov iz najdišča Idrija) pričajo, da so bili tedaaii prebivalci pravi mojstri vr- varske obrti.^ Slovenci so ob prihodu v novo domovino poznali nekaj obrti in jih gojili tudi po naselitvi, tako zlasti lončarstvo, ko- vaštvo in tkalstvo.' Pavle Blaznik je v knjigi Skofja Loka in loško gospostvo, ki je izšla ob tasočletnici Škofje Loke, na strani 71 zapisal, da je bilo na tem področju zgodaj razvito med drugim tudi tkalstvo, ki mu je bilo osnova lan. »Tkalstvo ni samo krilo po- treb po ustreznih oblačilih, pač pa je izdelo- valo med drugim npr. tudi vreče in vrvi (podčrtala K. K. A.), kot je razbrati iz zapis- ka okoli 1160.« Tudi polkojni akademik Milko Kos omenja, da je naš človek na Korošikem na glavi nosil siv klobuk s sivo vrvico, na drugem mestu pa, da se med dajatvami zem- ljiškemu go'spostvu od 13. do 15. Etoletja navajajo tudi izdelki kmečke obrti, tako lon- čevina, leseno posodje, obroči, platno, sukno, razno orodje, vrvi in drugo.^ V računski knji- gi iz 1437—1438 je najti podatek, da se blago, ki ga ie freisinški škof nabavil na loških tleh, omotavali v hodnično platno in vse skupaj povezali z vrvjo.' Vrvi je srečati med predmeti trgovine zaledja s primorjem v 15. in 16. stoletju.' Med pričami v piransiki ob- činiv ki so navedene pri kupoprodajnih po- godbah v prvi četrtini 16. stoletja, omenjajo vicedomske knjige med 63 obrtniki tudi vr- varja.8 Udeležba domačih vrvarjev na ljub- ljanskih sejmih je bila na koncu 16. in 17. stoletja kar konstantna. V potrditev nava- jamo razpredelnico: , Tujih vrvarjev, ki so prišli na sejem na Sv. Petra in Pavla 29. junija 1630, je bilo 3, na Sv. EHzabete dan 19. novembra 1690 pa 7.' Leta 1594 so se pritožili vrvarji, da jim sezajo jermenarji v njihove pravice, češ da prodajajo ob sejmih vrvi.*" Število ljub- ljanskih udeležencev na sejmih je precej skladno s prijavljenimi vrvarji tega mesta. V Ljubljani se pojavi vrvair 1568, do leta 1580 se je število vrvarjev povečaloi na tri in pri tem je ostalo do leta 1609. Mestni magistrat ^ je sam zaposloval razne vrste rokodelcev pri svojih zgradbah, tržnih in sejmskih lopah ter pri svojih podjetjih. Bili so to med dru- gim tudi vTvarji.'i Leta 1610 je imela Ljub- ljana enega, v letih 1620, 1630, 1640, 1651, 1660 in 1690 tri, v letih 1670 in 1680 dva, leta 1700 pa pet vrvarjev. Leta 1762 je Ljublja- na štela le tri vrvarje.'^ V Kranju je bilo leta 1786 pet vrvarjev^s jj^^^ y gkofji Loki sta bila sredi 18. stoletja le dva, od tega je bil eden hišni lastnik, drugi pa gostač." Suka vrvarskih mostrov s pomočniki in vajenci je bila v šestdesetih letih 18. stoletja na Kranj- skem takale: Leto Mojstri Pomočniki Vajenci 1762 11 — — 1763 10 2 — 1764 9 2 — 1765 9 3 3 1766 11 2 2 1767 10 2 3 1768 10 7 2 1769 10 4 3 1770 10 5 3 Leta 1762 je enajst mojstrov na Kranjskem proizvedlo 336 kg vrvi im 1763 pet mojstrov in dva pomočnika 364 kg vrvi. V Trstu je bilo leta 1758 osem vrvarjev in 1775 jih je bilo kar petindvajset. Koroška je štela 1762 devetinštirideset mojstrov, devet pomočnikov in enega vajenca, od tega so odpadli na me- sto Celovec štirje mojstri, pet pomočnikov in en vajenec pa na Velikovec en mojster. Od mest na slovenskem Štajerskem, ki so imela vrvarje na dan 30. avgusta 1766, je treba omeniti Maribor (en mojster in en pomočnik), Ptuj (dva mojstra in dva pomočnika), Ormož (en mojster). Središče (en mojster) in Veržej (en mojster); skupaj' je bilo šest mojstrov in trije pomočniki. Po treh letih (1769) je imela mariborska kresija sedemnajst mojstrov, se- dem pomočnikov in devet vajencev, njih letni zaslužek je znašal 4642 fl ter celjska kresija pet mojstrov, enega pomočnika in dva vajen- 171 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 ca; zaslužili so 1053 fl na leto. Leta 1769 je prišlo v Mariboru na enega mojstra 273 fl čistega dohodka na leto in v Celju 211 fl.'' O vrvarstvu v devetnajstem stoletju, točno ; med letoma 1835 in 1853, nas pouči nasled-: nja tabela:'* Na voljo so nam tudi podatki o vrvarskih mojstrih v Ljubljani: Leto 1809 1814 1820 1822 1837 Mojstri 4 4 3 3 3 Leto 1840 1844 1851 1859 1860 Mojstri 4 6 5 5 5 Vrvarski obrati v Ljubljani, ki jih je bilo v prvi polovici 19. stoletja tri do šest, so bili majhni. Leta 1809 so imeli štiri, 1814 dva in 1837 vsii trije obrati le dva pomočni- ka. Občutno konkurenco so jim dajali vrvar- ski izdelki, uvoženi iz drugih krajev, ki so jih prodajali trgovci. Z Dunaja so se uvažale posebne vrvi za konjsko vprego. Bržkone so bile boljše kaikovosti, ker je gubemij 1836 pri zavrnitvi priziva ljubljanskih vrvarjev poudaril, da so dunajske vrvi tukaj neob- hodo potrebne. Kot posebnost naj omenimo še, da se je pojavil leta 1825 v Poljanskem predmestju št. 8 našega mesta izdelovalec slamnatih vrvi, ki naj bii se uporabljale v zaščito proti toči in streli." Poročila trgovskih in obrtnih zbornic nam prinašajo natančnejši vpogled o obsegu to- vrstne obrti za drugo polovico 19. stoletja. Leta 1852 je bilo v Ljubljani šest vrvarjev in v Tržiču eden, v letih 1854 in 1856 je bilo na območju zbornice za Kranjsko kar de- vetindvajset teh obrtnikov; v sami Ljubljani so bili štirje.'* Slika o številu vrvarjev na Kranjskem za naslednje tri termine druge polovice 19. stoletja je takale.: * Tovarne z navadnim tovarniškim dovoljenjem so delale le za lokalni trg. 1857—1860 1875 1880 Ljublj ana-mesto 4 4 1 L j ubij ana-okolica 2 7 ? Kranj 6 3 2 Predoslje pri Kranju — 1 1 Dol pri Kranju — 1 1 Kamnik 3 2 2 Duplica pri Kamniku — — 1 Skofja Loka 2 2 3 Tržič 1 — — Litija 3 — — Kostanjevica 1 — — Krško 1 1 — Jesenice pri Krškem — 1 — Radeče 1 — — Novo mesto — — 1 Ribnica na Dolenj. 1 1 1 Dobračeva pri Idriji — 1 — Postojna — 1 Vrhnika 1 1 1 Skupaj 26 18 15 Pri šestindvajsetih vrvarjih v zborničnem okraju je bU v letih 1875—1860 samo en trgo- vec z vrvmi, in to v ljubljanskem okraju. Medtem ko jih je bilo na deželi trinajst, sta bila leta 1870 v Ljubljani samo dva vrvarja; skupaj jih je bilo torej toliko kot leta 1880. Pridobitni davek za posameznega vrvarja je znašal leta 1875 in 1880 dva, deset ali' malo več (2,62) fl.'" Na območju graške zbornice je bilo leta 1852 oseminšestdeset, 1853 devetinšestdeset, 1854 sedemdeset, 1857 enainšestdeset, 1859 triinsedemdeset, 1860—1862 šestinsedemde- set, 1865 in 1868 enainsedemdeset, 1870 pet- inšestdeset, 1871—1874 osemmšestdeset in 1890 stiriinšestdeset vrvarjev. Davke so pla- čevali leta 1853 281,5 fl, v letih 1854 in 1856 280,5 fl, leta 1868 248,32 fl in leta 1870 247,27 fl. Poleg devetinšestdeset vrvarskih mojstrov je bilo v vrvarstvu zaposlenih leta 1853 še petinštirideset pomočnikov in trinajst va- jencev, leta 1854 je poleg navedenih vrvar- skih mojstrov prištetih še sedemiinšestdeset pomožnih delavcev, leta 1857 je omenjenih petdeset pomočnikov in sedemnajst vajen- cev, v letih 1860 in 1862 dvainpetdeset po- močnikov, šestnajst vajencev in sedemnajst še drugih pomožnih delavcev ter v letih 1866 do 1868 je k enainsedemdeset mojstrom pripisanih še devetinsedemdeset pomočnikov in štiriindvajset vajencev. Podrobneje o šte- vilu vrvarjev na ozemlju današnje Štajerske nas seznani naslednja razpredelnica.^« * 1857—1860 — okraji; 1875, 1880 — kraji 172; KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 Promet vrvarskih izdelkov je 1853 znatno ' upadel, ker se je podražila konoplja.^i Pre- ■ delovali so v glavnem domačo surovino. Bera ; pa ni bila zadostna. Med uvoženimi surovi- nami se navaja konoplja, lan in od 1857 še manila. Količina uvoza za posamezna leta na slovenskem Štajerskem je bila:^^ ^ 1853 10.194,4 čolnih funtov 1854 5.836 1856 4.501 1857 20.827 1858 3.866 1859 3.406 1860 3.866 1861 761 1862 1.847 (Maribor 6583, Celje 8139, Ptuj 6105) (Maribor 2184, Celje 1203) (Maribor 1376, Celje 2030) Učno pismo iz leta 1834 (Original v Arhivu Slovenije v Ljubljani) 173 I KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 Leta 1857 so vrvarji na območju graške { zbornice predelali 1112 centov (1 cent = 50 kg) j konoplje, ki so jo poleg domače uvozUi še j iz Ogrske in Trsta. Z izdelki so kruit lokalne j potrebe. Kot vrvaräke naprave se v tem času navajajo kolovrati, statve za jermene, mi- kalniki itn.^^ Letna poraba konoplje, kot je zapisano v poročilu zbornice za leto 1860 do ■ 1862,24 je znašala približno 1200 do 1400 cen- j tov. Med letoma 1865 in 1868 v vrvarstvu i na Štajerskem ni posebnih sprememb. Razen i posameznih pošiljk o izvozu ni bilo mogoče i govoriti. V Italijo je bilo poslanih 339 čolnih I funtov in v Trst 865 čolnih fimtov vrvarskih \ izdelkov. Na drugi strani pa so uvozili iz ! južne Nemčije za 913 in iz Saške 367 čolnih i funtov vrvarskih izdelkov. Pomočniki so sre- di šestdesetih let prejšnjega stoletja preje- mali 1,30—3,0 fl tedenske plače, poleg tega so imeli zagotovljeno hrano im stanovanje. Vrvarji so delali 10—11 ur dnevno. V Grad- cu so imeli bolniško blagajno, v katero je prispeval vsak pomočnik 15 kr mesečno.-'; Dohodek vrvarskega pomočnika je bil v me- stu Gradec višji kot na deželi. Tako je dvi- gal pomočnik v Gradcu vi letih 1869 in 1870 2,50—3,50 fl na teden poleg oskrbe ali pa 5,50—6,50 fl brez oskrbe. Na deželi so po- močnike v tem času plačevali 1,40, 1,50 do i 2,50 in 3,0 fl, imeli pa so tudi zagotovljeno i hrano in stanovanje. V letih 1871 in 1874 se ] je dohodek graških vrvarjev nekoliko dvig- nil: tedenska mezda je znašala 3,50 fl z os- krbo in kar 8,50 fl brez oäkrbe, podeželski pomočniM pa so se morali zadovoljiti z 1,60; 2,0; 2,50 ali, kar je bilo bolj razveseljivo, s 3 fl plače poleg hrane. Z izjemo nekaj vr- varjev so v Gradcu delali poleti 11—12 ur na dan, pozimi pa 10 ur. Delovni čas pode- želana je v istem obdobju trajal povprečno 12 ur. Na teritoriju štajerske zbornice so uvo- zili in izvozili tele količine vrvarskih izdel- kov :2« Leto 1869 1870 1871 1872 1873 1874 Uvoz čolnih funtov 2.344 425 2.848 3.503 4.263 2.315 Izvoz čolnih funtov 800 1.238 1.218 122 139 85 Kot kaže tabela, je bilo povpraševanje po tovrstnih izdelkih znatno večje, kot so jih zmogli izdelati domači vrvarji. Povedati je treba, da so se proti koncu preteklega sto- letja celjski vrvarji z drugimi obrtniki oir- gardzirali v zadrugo. Njihovemu zgledu so sledili tudi okoličani.-' Podobo vrvarske dejavnosti na celotnem slovenskem nacionalnem ozemlju 1862 nam daje tale tabela:2« Davčni inšpektorat Maribor Celovec Ljubljana Gorica Trst Število obrtnih delavnic 17 35 26 1 4 (+3 tovarne) Skupni znesek plačanega davka 124 gld 190 140 4 118 ( + 323) Davčni prispevek najnižji najvišji 2,94 gld 17 gld 2,94 18 2,94 20 9,80 49 174: KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 Na začetku našega stoletja (1902) nam viri kažejo popolno sliko o številu samostojnih vrvarjev tako na Kranjskem kot na sloven- skem Štajerskem (tu navajamo politične ok- raje, ki so v celoti ali deloma po prevratu pripadli Sloveniji). Za Kranjsko so podatki naslednji: V političnem okraju Črnomelj, Litija, Lo- gatec in Radovljica v letu 1902 ni bilo nobe- nega vrvarja.^' Medtem ko so v političnem okraju Kočevje, Ljubljana in Postojna de- lali vrvarski obrtniki sami v svojih obratiii, je zaposloval vrvarski obrtnik v političnem okraju Krško 3 delavce, v političnem dkraju Kranj je imelo 7 obratov 20 zaposlenih, 4 mojstri v kamniškem političnem okraju so delalii v svojih obratih s 16 delavci in obrat v novomeškem političnem okraju je imel 2 delavca."« Število vrvarjev na Kranjskem se je z leti manjšalo, tako jih je bilO leta 1912 le še 17. Naše glavno mesto je imelo 1912 tri prijavljene vrvarje, iai sicer: Ivan Ada- mič jun.. Sv. Petra ce^sta 33; Anton Albreht, Vrhovčeva 12 in Teodor Keber, Dolenjska cesta 6.31 Skoraj z enakim številom tovrstnih obrt- nikov je 1902 razpolagala slovenska Štajer- ska. Podatke navajamo prav tako po poli- tičnih in davčnih okrajih. . Le dva politična okraja, in sicer Brežice in Celje-okolica, sta bila brez vrvarjev.-" Večina samostojnih vrvarskih obrtnikov je v svojih obratih zaposlovala več delavcev: obrati v mestu Celju so zaposlovali 8 de- lavcev, obrata v meistu Maribor sta štela 13 delavcev in okoliški 3 obrati so imeli le 4 delavce, obrata v Ptuju sta imela 8 delav- cev in obrat v ptujski okolici 2 delavca. Ob- rata v političnem Okraju Ljutomer sta zapo- slovala 4 delavce in obrata v političnem ok- raju Slovenj Gradec 3 delavce. Koroška obrtna zbornica je štelja 19 obratov in 1 pomožnega; vsi skupaj so imeli 43 zaposlenih delavcev. Mesto Celovec je imelo 2 obrata s 7 zaposlenimi delavci. Beljak 3 z 12 delavci, Velikovec 2 s 4 delavci in Wolfsberg 4 obrate z 9 zaposlenimi delavci.^s Ce seštejemo šte- vilke iz zgornjih tabel za Kranjsko in slo- vensko Štajersko, pa pridamo obrate iz na- vedenih mest na slovenskem Koroškem, do- bimo skupaj 55 vrvarskih delavnic. Stanje vrvarskih obratov po slabem četrtstoletju (1925) je bilo po davčnih okrajih takole: , Celje-mesto 1 Celje-okolica 3 Dolnja Lendava 4 Kamnik 2 Kranj 1 Ljublj ana-mesto 1 Ljutomer 1 Maribor-mesto 1 Maribor-levi breg 2 Murska Sobota 4 Novo mesto 2 Ptuj-mesto 2 Radeče 1 Ribnica 1 Sevnica 1 Slov. Bistrica 1 Skofja Loka 1 Šmarje pri Jelšah 1 Tržič 1 Višnja gora 1 Skupaj 32 (Pri komparaciji podatkov moramo upoš- tevati, da so v gornji tabeli zajeti le davčni okraji v okviru politične meje Slovenije). I-eta 1926 sta zabeležena 2 nova prijavljenca in eden je odpovedal obrt, takoi je bilo tega leta 33 vrvarjev in 1927 prav toliko. Trgo- vine z vrvarskimi izdelki so bile leta 1925 v Gornji Radgoni (1), v Kamniku (1) in v Ljubljani-mesto (2).=''' Ce pomaknemo čas zopet za četrtino sto- letja naprej, ugotovimo, da se je v tem ča- sovnem intervalu vrvarska obrtna dejavnost precej skrčila. Rezultati popisa lokalne indu- strije in obrti iz leta 1951, ki jih je izdal Zavod za statistiko in evidenco LR Slovenije, nam izpričujejo, da je bilo tega leta v LR Sloveniji 19 vrvarjev."'^ Povečini so bili to stari mojstri, katerih delovni staž je prese- gel 20 let. Po petnajstih letih (1966) je bilo v Sloveniji aktivnih le še 6 samostojnih obrt- nikov.'« Naj jih predstavimo:37 175 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 SAMOSTOJNI VRVARJI S PRIJAVLJENO OBRTJO 1966 , Ime in naslov Rojen Obrtna šola Pomočniški izpit Mojstrski izpit Samostojni obrtnik od Martin Bakan — Gan- čani 7 1900 V Gančanih 1925—1928 1928 — Ljutomer 1931 — Ljutomer 1931 Spaner Rupert — Lackova 5 1903 v Puščavi 1920—1923 1928 — Maribor ni mu bilo treba delati 1928 Jusip Kruljac — Novo mesto, Vrhovčeva 10 1906 v Kaludjerovcu 1919—1923 1923 — Zagreb 1934 — Ljubljana 1934 Ime in naslov Rojen Obrtna šola Pomočniški izpit Mojstrski izpit Samostojni obrtnik od Fridrik Makovec — G. Slaveči 13 1907 v Gradcu (Avstrija) 1925—1928 1928 1937 — Ljubljana 1937 Bogomir Strašek — Maribor, Cesta 14. divizije 121 a 1912 na Vrhu pri Šmarjah 1927—1930 1930 1940 — Ljubljana 1941 Franc Zaje — Podgorica 67 pri Ljubljani 1927 v Podgorici 1942—1945 1945 — Kranj 1954 — Ljubljana 1957 DIREKTOR USLUZNOSTNEGA PODJETJA OBRTNIK, MURSKA SOBOTA Ime in naslov Ivan Kerčmar — Murska Sobota, Kerenčičeva 11 Rojen 1912 v Selu Obrtna šola 1928—1930 Pomočniški izpit 1930 Mojstrski izpit 1936 — Ljubljana Samostojni obrtnik od 19Ö7 Ob pogledu na tabelo hitro ugotovimo, da je najbolje z vrvarji zastopano Prekmurje in Štajerska. Ljubljana premore samo enega samostojnega vrvarja in Novo mesto enega. Gorenjska z mestom Kranjem, ki je bil še do konca druge svetovne vojne center za vzgojo mladih vrvarjev, nima nobenega; brez vrvarja je tudi Notranjska in Primorska. Povedati pa je treba, da je v Murski Soboti uslužnostno podjetje Obrtnik, ki zaposluje tudi vrvarje. Pred nekaj leti jih je bilo kar sedem in danes samo štirje. Direktor pod- jetja je vrvar, njegove podatke smo vklju- čili v gornjo tabelo. (Nasproti žalostni sHlki vrvarske obrti pa dobro uspeva industrijsko vrvarsko podjetje na Grosupljem, ki je edino v SR Sloveniji). Izdelke — sem sodijo brez- končne vrvi, lestve, varnostne mreže, vprež- nice, povodci, oglavnice, vrvi za seno pa mreže za seno itn. —• izdelujejo naši samo- stojni vrvarji po naročilu. Franc Zaje, na primer, ima letno za približno 60.000 dinar- jev prometa. Ko je odprl delavnico, je imel zgolj ročne naprave. Pri Šinikovcu v Kranju je kupil kolovrat in »kšir« (posebna naprava za izdelovanje debelejših vi-vi) in pri Anii Sekne z Visokega ročni predilni stroj. Drugo drobno vrvarsko orodje je dobil pri Adami- čevih in še nekaterih drugih vrvarjih. Poleg naravnih uporablja tudi sintetična vlakna. Pred cismimi leti (sa ^e nabavil električni motor in okrog 1970 je montiral še enega. Zastarelo orodje in naprave, s katerimi je začel kot samostojen obrtnik, je 1972 prodal Tehničnemu muzeju Slovenije za razstavo Vrvarstvo na Slovenskem.'« Vrvarske delavnice so bile dolge ozke lope, vendar njih dolžina za izdelovanje daljših vrvi običajno ni zadoščala. Dolge vrvi so delali na prostem. Nekateri so si izbrali pokopališke in mestne zidove, kar so kasneje opustili. Zidove so zamenjale ulice, dvorišča, ponekod tudi travniki in gozdne jase. Kot mnoga mesta, posebno pristanišča, je imela tudi Ljubljana svojo vrvarsko pot. Našli bi jo za vzhodnim mestnim zidom od Pisanih vrat proti Ljubljanici (imenovala se je tjidi Pasja ulica). Osnovni vrvarski surovini sta bili v preteklosti lan in konoplja. Od vrvar- skih surovin, katerih domovina so čezmorske dežele, velja uvrstiti sisal in manüo. Med drugo svetovno vojno in po njej je spoznal komercialni svet umetna vlakna, ki izkazu- jejo v primerjavi z naravnimi precejšnjo prednost glede odpornosti in prikladnosti uporabe. Danes vzame vrvar v roke že pri- pravljeno surovino. Drugače je bilo v pre- teklosti: lan in konopljo je moral še zmikati ali počesati. Po mikanju, grebenanju ali če- sanju na več grebenih so ostala mikaču v rokah najboljša lin najdaljša vlakna. Iz prib- ližno desetih mikanih pesti prediva je dobil povesmo. Odpadlo predivo je bilo treba še^ 176 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 otresti s pečko (palčko). Očiščeno predivo je nato povezal v kodelo; surovina je bila tako pripravljena za izdelovanje vrvi. Obratna pro- izvodnja se je izvajala na preprostih ročnih napravah, ki si jih je vrvar postopoma me- haniziral. Poglaviitne vrvarjeve naprave so bile (in so še danes) vrvarski kolovrat, dode- lavna naprava »gešir« (»kšir«) in vrvarski voz. Temeljna vrvarska tehnika je sukanje. Vrvar'ski mojster, ki je) uspešno prestal pre- izkušnjo za samostojni poklic, pa je obvla- dal še pletenje vrvi in mrež; vešč je bil iz- delovanja najrazličnejših pasov, oprti in po'- dobnih izdelkov. Sam postopek obrtniškega izdelovanje vrvi pa je tak-le: Vrvar (prejec). si položi v predpasnik počesano predivo tako, da se njuna konca srečata na hrbtu. Iz) sre- dine prediva v predpasniku spredaj potegne nato nekaj vlaken in jih zatakne za kljuke vrvarsikega kolovrata; te se začno vrteti, ko pomočnik požene kolovrat in prejčevo delo je, da s počasno hojo nazaj spušča vlakna iz predpasnika; ta se s sukanjem strinjajo v nit. V levi roki drži precej vlažno krpico, s katero zadržuje sukanje in regulira obliko- vanje niti na želenem mestu, medtem ko z desno roko razvršča iz predpasaiika uhaja- joča vlakna. Običajno ima kolovrat več) kljuk, kar omogoča, da prede na pripravi po več vrvarjev (prejcev) hkrati. Za sukanje niti v pramene in pramenov v vrvi uporablja vr- var isto napravo (vrvarski kolovrat) kot za predenje niti. Spredeni niti obesi na kljuko kolovrata posamič, na drugem koncu pa vse skupaj na kljuko vrvarskega voza. Med sukanjem vzame \'rvar poseben pripomoček (ler, jabolko, kladivo, bežeč, babuško). in ga zatakne med niti (pramene) ob kljuki vrvar- skega voza. Z njim zadržuje sukanje, da se ne raztegne po vsej dolžini (opravlja enako funkcijo kot prej omenjena vlažna krpica pri izdelovanju niti), in ob nastajanju vrvi pred njim ga vrvar počasi pomika proti kolovratu. Ko prispe z jabolkom (lerom) do kolovrata, je vrv izdelana.'" OPOMBE 1. Die österreichisch-ungarische Monarchie in Wort und Bild. Kärnten und Krain. Wien 1891, str. 307. — 2. Die österreichisch-ungarische Mo- narchie in Wort und Bild. Das Küstenland. Wien 1891, Str. III in 112. — 3. Milko Kos: Zgodovina Slovencev od naselitve do 15. stoletja. Ljublja- na 1955, str. 130. — 4. Pavle Blaznik: Skofja Loka in loško gospostvo (973—1803). Skofja Loka 1973, str. 71. — 5. Milko Kos: ibidem, str. 212 in 215. — 6. Pavle Blaznik: ibidem, str. 89. — 7. Ferdo Gestrin: Trgovina slovenskega zaledja s pri- morskimi mesti od 13. do konca 16. stoletja. Kronika. Ljubljana 1963, XI, 2. zv., str. 83. — 8. Miroslav Pahor: Socialni boji v občini Piran od XV. do XVIII. stoletja. Ljubljana 1972, str. 64. — 9. Vlado Valenčič: Ljubljanska trgovina v 16. in 17. stoletju. Publikacije Mestnega arhiva ljubljanskega. Razprave, zv. 2. Ljubljana 1971, str. 127. — 10. Ivan Vrhovec: Ljubljanski me- ščanje v minulih stoletjih. Ljubljana 1886, str. 238. — Glej tudi Božo Otorepec: Rokodelstvo in obrt v srednjeveški Ljubljani. Publikacije Mest- nega arhiva ljubljanskega. Razprave, zv. 3. Ljub- ljana 1972, str. 11. — 11. Ivan Slokar: Rokodel- stvo in industrija v Ljubljani od konca sred- njega veka do leta 1732. Publikacije Mestnega arhiva ljubljanskega. Razprave, zv. 3. Ljubljana 1972, str. 56, 57—58, 65. — 12. Vlado Valenčič: Pregled ljubljanskega obrtništva v 17. stoletju. Publikacije Mestnega arhiva ljubljanskega. Raz- prave, zv. 3. Ljubljana 1972, str. 148; Ivan Vr- hovec: ibidem, str. 282. — 13. Josip Zontar: Zgodovina mesta Kranja. Kranj 1939, str. 247. — 14. Pavle Blaznik: ibidem, str. 284. — 15. Arhiv Dvome komore na Dunaju: lO Kommerz rd št. 385 pa fasc. rd št. 397; Handschriften, sign. 736. Podatke mi je posredoval dr. Jože Som, za kar se mu lepo zahvaljujem. — 16. Tafeln zur Sta- tistik der österreichischen Monarchie 1835, ta- bela 38; 1836, tabela 38; 1837, tabela 40; 1838, tabela 39; 1839, tabela 39; 1840, tabela 71; 1841, tabela 41; 1842, tabela 40; 1845 und 1846, tabela 4; Mittheilungen aus dem Gebiete der Statistik. Wien 1855, 4. Jahrg., 3. Heft, str. 19. Skupaj z vrvarnami so omenjeni tkalci lanu, tovarne- tkalnlce platna in voščenega platna. Zaradi tega so, razumljivo, višje številke vrvarskih obratov. Občuten padec vrvarskih delavnic na Primor- skem si razlagamo z industrializacijo tovrstne proizvodnje, ki je absorbirala prej samostojne vrvarje. — 17. Ivan Slokar: Zgodovina rokodel- stva v Ljubljani od leta 1732 do 1860 (tipkopis v Zgodovinskem arhivu v Ljubljani), str. 7, 13, 15, 26, 27 in 28. — IS. Bericht der Handels- und Gewerbekammer für das Kronland Krain an das hohe k. k. Ministerium für Handel, Gewerbe und öffentliche Bauten über den Zustand des Handels und der Industrie im Jahre 1852. Lai- bach 1853, Str. 83; Bericht der Handels- und Gewerbekammer für das Kronland Krain zu Laibach an das hohe k. k. Ministerium für Han- del, Gewerbe und öffentliche Bauten, über den landwirthschaftlichen, industriellen und com- merziellen Zustand ihres Kammerbezirkes in den Jahren 1854, 1855 und 1856. Laibach 1857, Str. ©2, 69. — 19. Bericht der Handels- und Ge- werbekammer für Handel und Volkswirtschaft über den landwirthschaftlichen, industriellen und commerziellen Zustand ihres Kammerbezir- kes in den Jahren 1857 bis inclus. 1860. Laibach 1861, Str. 106; Statistično poročilo trgovsko-obrt- nijske zbornice v Ljubljani o trgovini, obrtniji in prometu na Kranjskem leta 1870. V Ljub- ljani 1872, str. 51; Statistischer Bericht der Handels- und Gewerbekammer m Laibach über die volkswirthschaftlichen Zustände in Krain. Erstattet an das hohe kaiserl. königl. Handels- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 177 Ministerium für das Jahr 1875. Laibach 1878, str. 31; Statistischer Bericht der Handels- und Ge- werbekammer in Laibach über die volkswirt- schaftlichen Zustände in Krain. Erstattet an das hohe kaiserl. königl. Handels-Ministerium für das Jahr 1880. Laibach, str. 276, 277. — 20. Be- richt der Gratzer Handels- und Gewerbekammer an das hohe k. k. Ministerium für Handel, Ge- werbe und öffentliche Bauten über den Zustand der Landeskultur, der Industrie, der Gewerbs- verhältnisse und des Verkehres im Jahre 1852. Gratz. Str. 107; Bericht der Gratzer Handels- und Gewerbekammer an das hohe k. k. Mini- sterium für Handel, Gewerbe und öffentliche Bauten über den Zustand der Landeskultur, der Industrie, der Gewerbsverhältnisse und des Verkehres im Jahre 1653. Gratz (v nadaljnjih navedbah: Bericht der Gratzer Handels- und Gewerbekammer 1853). str. 90, 91; Statistischer Ausweis rler Gratzer Handels- imd Gewerbe- kammer für das Jahr 1854. Erstattet an das hohe k. k. Ministerium für Handel. Gewerbe und öffentliche Bauten. Gratz (Statistischer Aus- weis der Gratzer Handels- und Gewerbek=mmer 1854). Str. 24. 25: Statistischer Ausweis der Grat- zer Handels- und Gewerbekammer für das Jahr lfi56. Erstat+pt an rla<; hohe kaiserl-kö- nial. Ministerium für Handel, Gewerbe und öf- fentliche Bauten. Gratz 1857 (Statistischer Aus- weis der Gratzer Handels- und Gewerbek3mm<»r 1856). Str. 172—173. Ißl—182. 184—185 198—199, ?02—203. 210—211. 21&—217. 222—?23. 230—231: Statistischer Ausweis der Gratzer Handels- und Gewerbekammer für das Jahr 1857. Erstattet an das hohe kaiserl. köniel. Ministerium für Han- del. Gewerbe und öffentliche Bauten. Gratz 1859 (Statistisher Ausweis der Gratzer Handels- imd Gewerbekammer 1857). str. 164—165. 236; Bericht der Gratzer Handels- und Gewerbeka- mmer über den Zustand der Industrie, des Han- dels lind der Gewerbe in den Jahren 1857. 1858 lind 1859 nebst einer statistischer Darstellung für die Jahre 1858 und 1859. Erstattet an das hohe k. k. Finanzministerium. Gratz 1860 ^Bericht der Gratzer Handels- und Gewerbekammer 1857, 1858 und 1859). str. 88—89; Bericht der Grazer Handels- und Gewerbekammer über den Zustand der Industrie, des Handels und der Ge- werbe, nebst einer statistischen Darstellung für die Jahre 1860, 1861 und 1862. Graz 1863 (Be- richt der Grazer Handels- und Gewerbekammer 1860. 1861 und 1862) str. 204; Bericht der Gra- zer Handels- und Gewerbekammer über den Zustand der Industrie, des Handels und der Gewerbe nebst einer statistischen Darstellung für die Jahre 1863, 1864 und 1865. Erstattet an das hohe k. k. Ministerium für Handel und Volkswirtschaft. Graz 1866 (Bericht der Grazer Handels- und Gewerbekammer 1863, 1864 und 1865) Str. 222; Bericht der Grazer Handels- und Gewerbekammer an das hohe k. k. Handelsmi- nisterium über den Handel, die Industrie und die Verkehrverhältnisse des Kammerbezirkes in den Jahren 1866, 1867 und 1868. Graz 1870 (Be- richt der Grazer Handels- und Gewerbekammer 1866, 1867 und 1868), str. 94; Statistischer Be- richt der Grazer Handels- und Gewerbekammer an das hohe k. k. Handelsministerium für die Jahre 1869 und 1870. Graz 1872 (Statistischer Bericht der Grazer Handels- und Gewerbekam- mer 1869 und 1870), str. 11 in 210: Statistischer Bericht der Grazer Handels- und Gewerbekam- mer für die Jahre 1871 bis 1874 erstattet an das hohe k .k. Handelsministerium. Graz 1877 (Sta- tistischer Bericht der Grazer Handels- und Ge- werbekammer 1871 bis 1874), str. 294. 30—31; Statistischer Bericht der Handels- und Gewerbe-, kammer in Graz über die volkswirtschaftlichen Zustände ihres Bezirkes im Jahre 1890 bezie- hunfsweise in den Jahren 1886 bis 1890 erstattet an das hohe k. k. Handels-Ministerium. Graz 1895 (Statistischer Bericht der Handels- und Gewerbekammer in Graz 1890). str. 196—197. — 21. Gratzer Bericht 1853, str. 109. — 22. Stati- stischer Ausweis der Gratzer Handels- und Ge- werbekammer 1854. Str. 66—67; 1856. str. 303: 18.57. Str. 253: Bericht der Gratzer Handels- und Gewerbekammer 1857. 1858 und 1859, str. 236 do 937: 1860, 1861 und 1862, str. 196—197. — 23. Sta- tistischer Ausweis der Gratzer Handels- und Gewerbekammer 1857, str. 236. H. J. Alberti: Mass und Gewicht. Berlin 1957. str. 369: Zoll- Dfund ie ok. 500 g. točno: 1/30 ZoUpfund je 15,6 do 16.6 g. — 24. Bericht der Grazer Handels- und Gewerbekammer 1860, 1861 und 1862. str. 204. — 25. Bericht der Grazer Handels- und Ge- werbekammer 1866. 1867 und 1868. str. 296 do 297. — 26. Statistischer Bericht der Grazer Han- dels- und Gewerbekammer 1869 und 1870, str. 217—218: 1871 bis 1874, str. 30O. 306, 307. — 27. Statistischer Bericht der Handels- und Gewer- bekammer in Graz 1890, str. 368. — 28. Tafeln zur Statistik der österreichischen-ungarischen Monarchie. Die Jahre 1860 bis 1865 umfassend. Wien 1869, IV. Heft; Mittheilungen aus dem Ge- biete der Statistik. Wien 1865, 12. Jahrg., I. Heft, Str. 72, 73. — 29. Fran Windischer: Gradivo za statistiko trgovine, ob rta in industrije v Slo- veniji. Ljubljana 1929, abela 2. — 30. österrei- chische Statistik. Ergebnisse der gewerblichen Betriebszählung vom 3. Juni 1902 im Reichsrate vertretenen nach Gewerbeklassen und Ländern. Wien 1905. LXXV, 6. Heft, str. 27. — 31. Stefan Lapajne: Naslovna knjiga in zaznamek trgovin in obrtov za deželno stolno mesto Ljubljano. Ljubljana 1912, str. 152; Glej tudi pod opombo 29! — 32. Fran Windischer: ibidem, tabela 4. — 33. österreichische Statistik 1902. Wien 1907, LXXV, 2. Heft, tabela VI, str. 52; österreichische Statistik 1902. Wien 1905, LXXV, 6. Heft, str. 27. — 34. Fran Windischer: Ibidem, tabela 5 in 6. — 35. Rezultati popisa lokalne industrije in obrti 1. 1951. Zavod za statistiko in evidenco LR Slovenije. Ljubljana 1953, str. 87. — 36. Kata- log proizvodov in storitev obrtništva SR Slove- nije. Maribor 1966, glej po občinah! — 37. Ta- bela je izdelana po izjavah in predloženi doku- mentaciji posameznih vrvarjev. — 38. Po pri- povedovanju Franca Zajca iz Podgorice 67 pri Ljubljani. — 39. Več o tem glej v sestavkih K. 178 ' KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 Kobe-Arzenšek, in sicer: Vrvarstvo v luči zgo- dovine tehnologije. Nova proizvodnja. Ljubljana 1974, XXV, št. 1—2 in Sprehod po razstavi Vr- varstvo na Slovenskem Tehniškega muzeja v Bistri pri Vrhniki. Tekstilec. Celje 1975, XVIII, št. 4—5 pa v tekstu (strokovna eksplikacija) ob otvoritvi razstave Vrvarstvo na Slovenskem, ki je v arhivu TMS! Glej tudi Josip Mal: Stara Ljubljana in njeni ljudje. Ljubljana 1957, str. 189!