Ta vzklik PavlilBi franke v driivl SHS. 18. Številka V Uuoijaa dne 1. maja 1920. , VI! leto Rokopisi m ne vračajo. — luserati se zaračunavajo, milimeter vrstica in sicer pri enkratni objav-po 60 vinarja, pri trikrat! ni po 58 vinarja, pri Sest* kratni po 56 vin., pri celoletnih objavah po 54 vin. zrn vsakokrat - Za razna izjaveitd. stane mm vrstica 50 vi ib — Reklam: so po&t* nine proste. — Nefrankira-na pisma se ne sprejemajo. 24. 4. 1920 Delavec izhaja vsak petek ■ datumom naslednjega dne. — Naročnina za celo leto K 24’—, za pol leta K12--, za ietrt leta X G’— Posamezna Številka 40 vin naročnina v inoz*nutvc sorazmerno več. PoiUjatve na nredniltvo in npnvnlStvo Ljubljana, Šel mborgova allea Itev 6. U. nadstr. Telefon St MS. Žrtve! Žrtve usode, sistema. Ta vzklik nam Je silil iz ust, ko smo dobili sporočilo, da so na Zaloški cesti v Ljubljani v soboto dne 24. aprila streljali in je pri tem bilo 18 oseb mrtvih in blizu 70 ranjenih. Železničarska organizacija je stopila v mezdno stavko. Ker se ministrstvo ni hotelo pogoditi z železničarji, marveč je skušalo gibanje zatreti s silo, je ostalo de* lavstvo v vsej Jugoslaviji sklenilo protestno stavko za tri dni, to je dne 23., 24. in 25. aprila. To delavstvo je hotelo napraviti manifestacijo povsem mirno v znak solidarnosti in protesta proti, neznosnim razmeram. Zato se je zbralo tara. Orožna sila je ta obhod hotela preprečiti in je ob vznemirjenosti pričela stresati med ljudi. Tako so padle žrtve. Pustimo vse rekriminacije 1 Ni čas za to, pač pa moramo konstatirati, da te žrtve ni povzročilo delavstvo, ampak sedanji sistem, ki sicer govori o socialnih vprašanjih, izvaja pa terorizem v bojazni, da je vsako delavsko gibanje politična Najgloblje sočutje izrekamo žrtvam in njih svojcem. Žrtve so. Te žrtve, ta kri nas opominja, da nas čaka še mnogo organizatoričnega in kulturnega dela, dokler uveljavimo delavske pravice. Zaradi te nedolžne krvi naša zavest in zavednost ne bo ponehala, marveč dvignila se bo, ker se mora zaradi bodočih bojev. Prvo, kar storimo je to, da podpremo svojce žrtev in žrtve gibanja. V ta namen je uvedel „Naprej “ zbirko in poleg tega je sklenila Strokovna komisija v Ljubljani soglasno, da letos proslavi proletarijat v Sloveulji prvi maj s tem, da ta dan dela in nakloni zaslužek tega dneva omenjenim žrtvam. Darila v ta namen sprejema od organizacij Strokovna komisija v Ljubljani (s. J. Tokan), Šelenburgova ul. 6. S tem počastimo spomin žrtev, s tem pomagamo nesrečnim rodbinam, ki jih je pahnil v bedo sedanji sistem, ne da bi se izpostavljali političnemu terorizmu, ki n«m je prepovedal vse shode in prireditve. Z žalostjo v srcu, toda v popolni zavesti, kaj pomeni za proletarijat prvi maj, smo sklenili tako, ker se zavedamo, da je vse zunanje le formalnost, prepričanje v socializmu pa jedro delavskega pokreta in napredka. * Slava prvemu maju, slava delavski solidarnosti I Kaj hočemo mi jesti? Osrednja vlada v Belgradu podpisala je z zastopnikom Ogrske začasno pogodbo, vsled katere hoče naša vlada izvažati v Ogrsko sledeči živež: 4500 vagonov koruze iz žetve leta 1919., 850 vagonov fižola domačega in stranskega pridelka, 500 vagonov plenice, ki se ima oddati že do 15. maja 1920.; 3000 pitanih svinj. Cene živeža so ugotovljene v pogodbi od časa do časa, a ▼ »zdravi valuti”, to je v zunanjem denarju (dolarju, franku Itd.). Dokler mi izvažamo hrano v tuje div žave, ter plačujejo mlini 900—1000 kron za 100 kg plenice pač pomeni, da bo veljal kilogram moke 20 kron — do nove žetve pa je le dolg rok vrh 4 mesecev. Pač lepo skrbijo nali vladni voditelji za narod. Namesto da ustavno vsak izvoz živil ter s tem preprečijo neprestano dviganje cen Hvilom — dovoljujejo izvoz ln a tem pospešujejo dviganje cen. Že v enem tednu dvignila se je cena kruha za dve kroni pri kilogramu. Vsled neprestanega dviganja cen živil in ostalih neob-hodno potrebnih reči, doživela bo vlada tisto, česar se najmanje nadeja. Izstradan in obupan narod se pač ne bo zadovoljil gamo z razlaganjem. Mislijo morda vladajoče osebe, da so samo komunisti nezadovoljni z njihovim delovanjem, potem se r tijo, kajti z njihovo vlado so zadovoljni vojni dobičkarji in verižnikl — nikakor pa ne narod. V tej vladi, ki pospešuje procvitanje Izvoza v prid verižništvu obenem pa iz-gesavo naroda, — sedi tudi dr. Korošec, kar si naj ljudstvo zapomni. Tobačno delavstvo. Stavka, v katero so stopiH moški delavci, Je gotovim gospodom v tovarni pri-$a kot strela z neba, istotako tudi klerikalcem, posebno pa mazačem okrog »Večernega lista« in »Slovenca«. Kar sapo jim Jf zaprlo. To je najbolj drastično pokazala nflh pisava. V začetku so hoteli stavko osmešiti, pisali so, kakih 150 delavcev je stopilo v stavko, vsi drugi pa pridno delajo. Ta laž seveda se jim je slabo obnesla, zakaj dokazalo se je, da je pred izbruhom stavke v tobačni tovarni zaposlenih 279 delavcev. Od teh je bilo -3 stavkokazov, nekaj je bilo bolnih, toraj je bilo V stavki najmanj 250 mož. Ko se je ta laž ohladila, so spravili zopet druge laži na plan, rekli so, da je stavka brezpomembna ker je že bilo pred stavko za naknadno doplačilo draginjskhn dokladam že dovoljeno. Res pa je, da pred izbruhom stavke id bilo o tem ne duha ne sluha. Srbsko in bosansko tobačno delavstvo je stopilo 1. aprila v stavko, 4. aprila je pa prišel br-zcjav, da je zahtevam ugodeno. Tista brzojavka je pa ostala le brzojavka in drugega nič. Šele 15. aprila je prišla brzojavka, da se tisti naknadni poboljški takoj iz- Slačajo in ta čas so že tudi ljubljanski to-ačiti delavci stali v stavki Ker se te klerikalne laži niso obnesle, je bilo treba iz-fuhtati nekaj drugega, naznatt so v »Večernem listu«, da so napravili spomenico, kjer so zahtevali 100 odstotkov in več po-,viška prejemkov za tobačno delavstvo 1« Jo poslali ob času, ko je že ves promet vsled železničarske stavke počival, svo-fjfrn zaupnikom v Belgrad, katerih pa sploh v, Belgradu nimajo. Kljub vsem tem spletkam in lažem so pa tobačni delavci trdno stali v stavki in so jo v prid vsemu tobačnemu delavstvu do konca izvojevall. Da pa to klerikalce boli, jim ne mo-ffijno, pomagati, povemo Jim samo to, da no ttftl Blkrenl čatf Stare AvsMfo mfnufl, ko ste vlagali spomenico za spomenico, katere so druga drugo pobijale in to vse za irklamo in za v koš; doseglo so pa n» nič. Tudi v Jugoslaviji so se te reklamne metode oprijeli. Zmašill so skupaj dolgovezne vloge, na katere pa sploh niso dobili nobenega odgovora, delavstvu so pa s tem metali pesek v oči. Kakor rečeno, tisti časi so minuli, tobačno delavstvo v Jugoslaviji se je postavilo na zdravo stališče, da če stavijo zahteve, se morajo do gotovega roka doseči, ako ne mirnim potom, pa s stavko, in to se je tudi zgodila Klerikalci so pa pri tem igrali tisto žalostno vlogo kot povsod, da so bojujočemu se delavstvu padli v hrbet. Vodstvo saveza monopolskih radnika je pa imelo za slučaj, da stopi v stavko že pripravljene nove zahteve za vse tobačne tovarne v državi, katere je tudi ob izbruhu stavke takoj mooopolskt upravi predložilo. Dne 16. aprila so se za-vršila pogajanja med zastopniki saveza od ene strani in monopolsko upravo z druge strani in napravil protokol sporazuma, na podlagi istega se je štrajk ukinil. Na podlagi tega sporazuma je zasigurano, da se tobačnemu delavstvu počenši od 19. aprila nadalje nove povišice prejemkov vračunajo. V višini teh izboljškov poročamo prihodnjič. BoljševiSka zadružna politika. Spisal dr. Karl Erdmann (Stutgart). Iz zadnječasnih poročil sodružnih in drugih listov glede ruskih konsumnih društev, katera si deloma nasprotujejo, se lahko razvidi, kako izvanredmo važno mesto zavzemajo gospodarske organizacije konzumentov v sovjetski Rusiji. Izkušnja bode prej ali slej pokazala, bode li ta pre-osnutek v prisilno družabje v prihodnosti razvitku napredujoč služil ali ne. Preganjanje marsikaterih sodrugov od strani revolucijonamih vladnih organov povzroča le to, da se prvi protivijo nedemokra-ški diktaturi slednjih. y, splošnem se pa naj uvaža: Mi prinašamo naslednje zelo važne Izvedbe, katere se tičejo času primerne teme, brez da bi prevzeli odgovornost za vse pojedine slučaje, katere nam je nemogoče kontrolirati. Pri obsojanju vprašanj morata se na vsak način dve reči razločevati: Enkrat upravljanje konzumnih društev od strani boljševikov in potem načrt, bi li bilo Umestno tudi za Nemčijo in nemško Avstrijo priporočati tak preobrat konzumnih društev v — prisiljene. Politične okolščine sovjetske republike so pač mogoče tak preobrat opravičevale. Toda tudi v tem slučaja še ni nlkakega dokaza za srednjo Evropo. Ruske razmere pa se tudi potom svetovne revolucije ne dajo tukaj prilagoditi, ker nemško ljudstvo se daleč razlikuje od rimskega, m se upira vsaki diktaturi V demokraciji pa je vsako nasilstvo izključeno in z zadružnim principom neizvedljivo. Klicu po natančnih navodilih boljševiškega ravnanja pa se tudi mi pridružimo. Uredništvo. Od dotičnih zadružnikov, kateri vidijo zadruge kot pripravljalca pota k socializmu ter pred vsem smatrajo konzumno društvo kot začetek faktičnega socijalizma (družba je socijalizeml), zahteva socijalna revolucija popolnoma novo ustavo. Ker s časom revolucije spremeni 9e ta polževa pot, s katero so te zadruge v stanu priti do socijalizma v hiter korak na enak cilj. Z uro na zunaj preteče rpvo- facjje so še mogočnPsH Za konzumna društva neizmerno dvignile, takoj izrabljene skoraj neomejene. Revolucljonarno zadružno politiko voditi se pravi med pred-revolucijomarnim časom akcijo pripravljati položaj popolnoma spoznati ter izrabiti. bodisi potom socijalne vlade ali od gibanja samega. Socijalen zadružnik imel je svoječas-no opravičen Interes izvedeti kakšno tozadevno politiko vodi ruska revolucija; njega je zanimalo vedeti kako daleč je ta postavljena boliševiška vpeljava uspela ter koliko se jo lahko ceni Je bil toraj samo slučaj, ali dobrovedoč namen, da se. od strani internacionalnega sodružmištva (katero ima brez dvoma nalogo o tem poročati) ni nič važnega o tem poročalo Z Da, naravnost sramotno posluževalo se je celo najreakcijonarnejšega hujskajočega časopisja kar se bode tudi še pokazalo)?, Ni li obstojala dolžnost, da se z vsemi sredstvi poskusi dajati najnatančnejša pojasnila glede že mes. marca 1917 v Rusiji izbruhnjene revolucije, katera se mora že naravno kot posledica vojne razširit) preko vseh dežel kot n. pr. Nemčije, Ogrske, Avstrije, Italije, Francoske, Švico* Amerike itd. S tem bi lahko ruske pro-skušnje dosti koristile svetovni revoluciji?; Ni bila toraj ttf najskrajnejša lahko-mišljenost in zanemarjenje dolžosti, da se takrat v sodružnem časopisju (in d&nea še tudi ne) ni razpravljalo to vprašanje? To zaznamujem kot zapeljevanje — Ja celo dobro vedočo goljufijo — ako se j« po^ preteku treh let — kakor to vidim sedaj, — objavil šele večji članek od profesorja dr. Totomiauz v Moskvi. Ta članeK pisan v nezadostni in nestvarni smeri prinaša glede odločilnega vprašanja le par osebnih sovraženi. Ali ni postalo skoraj stvarno, 'da Se splošno naziranje, glede revolucionarna konzumne politike, kot se jo opisuje — nagiblje v preganjajočo in krvoločno smer kakor je proti boljševizmu sploff v navadi? Kaj se je zgodilo z ruskimi konzumnimi društvi meseca marca 1917 ob Izbruhu revolucije? Kaj je storila vlada Korenski? Kaj Lenin m boljševikj od začetka njihove diktature v novembru 1917? Stvarna poročila glede tega so zelo redka, Le 9odružnim zvezam bila je možnost dana tozadevna poročila zbirati, urediti in na znanje dati — to so bile tako rekoč dolžne storiti. To se pa ni zgodila Kof vpeljavo v stvarno raziskava«je vprašanja glede boljševiške konzumno društvene politike hočem nekoliko tukaj navesti Po-ročilo dasiravmo pomanjkljivo, bode vendar v stanu v bistvenem oziru razjasniti razmere, katere se prikriva ter obenem opozoriti socijalne sodružnike na botilfr. viško teoretiko In praksa Glavna naloga ruske sovjetske republike obstoja v preosnovanju kapitalističnega v socijalno družabni red. Občudovati se mora izrečen poizkus ureditve socijalnega gospodarstva. Decembra 191H vpostavil se Je pri svetu ljudskih komisarjev kot najvažnejše središče — višji svet za ljudsko gospodarstvo, kateri obstoja iz večjega števila zastopnikov konzumnih društev. Le ta Je uredil splošni načrt glede prenovljenja ljudskega gospodarstva. Vi povzdigo zadružništva ustanovil se je aprila 1918 pri višjem svetu — zadružni oddelek kot statistično središče. Po vplivu zadružnega središča urejeval se bode zakon glede zadružništva. Da se je ta oddelek že tako začasno organiziral, jfe pač jasen dokaz važnoetl, kal smatra sovjetska vlada o zadrugah, be BrtJ fi razjasnijo to. fevajatafla Cenhova, katera Je meseca aprila 1918 podal vsem ruskim središčnim izvrševalnlm odborom delavcev, vojaštva, kmetov hi kozakov. Lenin, ta bistroumen teoretiker in praktik odločilnega socljalizma je izjavil »socialistična država le lahko nastane kot mreža proizvajajočih — povžlvajjočih zadrug. To pa v tem smislu, da bode vsaka posamezna občina in te zopet medsebojno združene v gospodarsko organiziranih konzumnih društvih z središčnimi napravami. Pri srediSČih se bode najpreje ugotovila potreba, in nato še le določila razdelitev produkcije. Podlaga tega mora biti Strogo vse obsegajoče računovodstvo glede vseh potrebnih živil in izdelkov —-začenS pri žitu — v zvezi z natančnim nadzorstvom dela. Le na ta način bode mogoče zlomiti na eno stran sabatažo naj-drugo stran pa vpeljati kar mogoče najboljše ekonomsko gospodarstvo združeno z najvišjo delavno tehniko. To mora služiti ko* temelj, ker socijalizacija se zruši ako se popolnoma ne odstrani špekulacija, prosta trgovina in pomikanje. Teža boja Proti buržua2ijl premakne se na organizacijo računovodstva in nadzorstva. Le ^ izvrševanjem zgorajšnje navedbe je mogoče rešiti naloge tikajoče se gospodarsko-finančne politike na polju socijaliziranja bank, monopoliziranje zunanje trgovine, državnega nadzorstva denarnega prometa, vpeljava zadostnega imovinskega in dohodninskega davka ter vpeljave dela-obveznoetl Ker v drugem slučaju glede plačila tributa se je nemogoče oprostiti zunanjega kapitala. Mogočnost socijalisti-Čn6 zgradbe odvisna je od tega, ako bi v teku določenega preteka časa se odrajto-val določen davek zunanjemu kapitalu, in ako bo mogoče notranjo ekonomsko odvisnost varovati. Onanija sfainsi delavcev. Vsled sklepa strokovne komisije za Slovenilo se Je tudi stavbinsko delavstvo pridružilo tridnevni generalni stavki, da dokumentira solidarnost napram železni-Čar lem. Delo na stavbah Je počivalo do 27. t. m. zjutraj. Z negotovim pogledom v bodočnost je prifel naš trpin v torek za kladivo, da obdela kamen in opeko, iz katere naj zraste nova Stavba. Dolga doba je za nami. v kateri le proletarijat skušal zgraditi sebi dom. ne bliščeč kot carske palače, marveč vsaj skromno in preprosto hišo, da bi bil oriznan enakopravnim članom človeške družbe. Toda. komai Je zida! ped visoko. 2e le prišla zavidna noga izkori-Kevalčeva. ki ie neusmiljeno poteptala osvobodilne načrte delavca. N* altar proletarskega osvobojenja snto položili žrtve, med katerimi Je bi! Baš sodrug Kramar, zidar pri Kranjski stavb, družbi. Pravkar se ie vrnil iz italijanskega robstva. že ga ie dohitela smrt v boju za vsakdanji kruh. Petletno nasilje svetovne vojne mu je prizanašalo, domovina oa je zanj hranila svinčenko. Druže, maščevan bode?! Sodrugi! Ni nas razkropil ognjeni fcrst, nasprotno: združil nas ie. Poglobimo »tiše-, vrste, ker tok razmer je silen. Ne ■!V 1 i'o podleči, iiudje smo in upravičeni j *iv c * * Ivioellite vse delavstvo v organizacijo. Prepriča naj se ves proletariiat o Svoiih potrebah in naj prizna, da morijo razmere enega kakor drugega. Ko bomo •sesf!1 ,e bodočnost naša. Naša orga-nutadia ima strogo strokovni značaf in se opira na poRfiSno stališče le v fofBco. v kolikor je potrebno, da nas združuie in veže z ostalimi strokovnimi organizacijami, ki morajo temeljiti na čisti socialistični podlagi. Zaupajte svojim vodi-teUem in bodite uverjeni, da tl zastopajo le delavske interese. Ne dajte se zapeljati gotovim elementom, ki hujskajo proti voditeljem. Med nami ni izdajlc, ker delamo v smislu: eden za vse in vsi za enega. Zadnji dogodki naj ne begajo nikogar. Moramo trezni ostati in korakati nemoteno naprej, ne oziraje se na levo ali desno. Prispevke se plačujejo kakor poprej v pisarni Osrednjega društva ali pri podružnici. Na delo tedaj, sodrugi! V bol za člo večansko pravo. Mi smo vse vzdržujoči element In zahtevamo priznanja in sicer priznanja ne samo v izkoriščanju, ampak priznania v žlvljenskih pogojih. Na delo tedai, ker resni so dnevi « . » N delu je naš spas. B. 2. Lenin, delavci in podružab-Ijenje industrije. Nekoč je prišla k Leninu iz neke tovarno deputati ja delavcev in ga je vprašala za dekret, da se dotična tovarna po-družabi. “Da,” je rekel Lenin, pograbivši iz miznice nepopisane formularje. “Vse kar ie potrebno, je izpolnitev tega formularja, kakor zahtevajo vprašanja, to je popis tovarne, podpisa komisarja v dotionem okrožju in moj podpis.” Delavci so bili zelo razveseljeni h* so vzeli to izjavo na ta način na znanje, da je eden njih izrazil to zadovolstvo z besedami: “Prav dobro.” “Toda predno podpišem te listine” — je nadaljeval Lenin” — bi vas rad vprašal par besed. Prvič, ali veste, kje se dobe surovine za vašo tovarno?” — Delavci niso vedeli. “Zdi se mi,” je nadaljeval Lenin, “da razumete knjigovodstvo in da ste izdelali sistem, po katerem boste vodili tovarno in proizvajali blago*” Delavci so odgovorili, da se boje, da ne vedo prav mnogo o teh rečeh. “In končno” — je povzel tanin zopet besedo — “ali vas smem vprašati, če ste dobili trg za razpečavanje blaga?” In delavci so zopet odgovorili, da ne vedo. “Well, sodrugi,” — je dejal Lenin, — “vi še niste pripravljeni, da prevzamete tovarno. Vrnite se domov in poskušajte rešiti najprvo te stvari; naredili boste napako, ampak končno se boste vendar naučili. Potem pridite čez nekaj mesecev nazaj, in tedaj podružabirao tovarno.” A.R.Wiiliams, v “Rusiji”. Mezdna gibanja. Uspehi mlinarjev v Collu. Dogovor, sklenjen med prvim mestnim mlinom v Celju, lastnik ing. Viljem Rakusch. na eni ter zastopniki osrednjega društva Živilskih delavcev in sorodnih strok s sedečem v Ljubljani na drugi strani. 1. Vsem delavcem obojega spola se zvišajo mezde, ulačila v gotovini za 60%, in sicer od 1. februarja 1920. do 10. aprila 1920. se še doplača zaostalo mezdo 35% (ker je tvrdka Že izplačala 25% dosedal) od 10. aprila naprei se pa v polnem obsegu plača 60%. 2. Nabavni prispevek za vsakega uslužbenca se takoj izplača, po 250 K, za ženo 250 kron, in za otroke zakonske ali ne zakonske 3o T3. Iefa po 150 K. 3. Vsak uslužbenec dobi tedensko po 4 kile, in za vsakega družinskega člana po 2 kili na teden moke; kot družinske člane se Štejejo žen ein otroci do 14. leta, tudi nezakonski, — pri delavcih vdovcih z malimi otroki tudi gospodinja. Bela moka se računa po 3 K 50 vin., krušna po 2 K kila, in dobiti mora vsal polovico vse količine v beli moki. V kolikor delavec dokaže, da potrebuie za preživljanje svoje družine več moke. mu podjetie isto prepušča po engro-ceni. 4. Po mogočnosti dobi vsak uslužbenec premoga od 250 do 300 kg na mesec, in sicer s 50% popusta od nakupne cene; deležni so pa premoga samo tisti uslužbenci, kateri imajo svoje lastno gospodinjstvo. V slučaju nesporazumljenja pri delitvi premoga odloči tvrdka v sporazumu z delavskim zaupnikom. 5. Stanarina, katera je že do sedaj bila v veljavi, ostane tudi za naprei. in sicer za oženjene z otroki po 30 kron. brez otrok po 20 kron in za samce po 15 kron mesečno. Ako je pa od ene družine več vposlenih v obratu in so v skupnem stanovanju, potem dobi samo en član te družine stanarino in sicer najvišio. 6. Dopusta so deležni samo tisti, kateri so zaposleni najmanj nepretr-gom eno leto v obratu, in sicer sedemdnevni dopust s polno plačo Dopust se; razdeli na mesece majnik. junij in julij. 7. Ta dogovor ostane v veljavi do 30. junija 1920. Delavstvo tovarne stolic gospoda V. Bratovž & Eomp. v Gameljnjih je stopilo dne 20. aprila v stavko, še isti dan so se vršila pogajanja, ki so se zaključila s popolnim uspehom za delavstvo. Dnevna plača se zviša za 30°/o, za čezurno delo se plača predpisani povišek 50 °/0. Podjetje priznava organizacijo in zaupnike. Delavstvu se priporoča, naj se še z večjo vnemo oklene svoje organizacije, ker edino le z združenim in solidarnim nastopom vsega delavstva nam je zajamčen uspeh za izboljšanje gmotnega položaja delavstva. Iz strokovne organizacij«. Seja osrednjega odbora in podružnice društva stavbinskih delavcev se vrši v nedeljo, dne 2. maja 1.1. ob 9. uri dopoldne v Selenburgovi ulici št. 6, H. nadstropje. Ker je seja zelo važna, prosimo gotove in točne udeležbe ob določeni uri. Doma« pregled. Dogodki na Zaloški cesti v Ljubljani, V pomoč železničarski stavki je stopilo delavstvo v tridnevno stavko. V soboto, to je prvi dan stavke, je hotelo delavstvo prirediti mirno manifestacijo po Ljubljani in se zbiralo na Zaloški cesti. Varnostna straža je pa zabranila dohod v mesto. Nastala je gnječa in prišlo je do vznemirjenja, tako da so padli streli in žrtve. Med žrtvami so povsem različni ljudje, otroci, železničarji in drugi delavci, nekateri, ki so povsem slučajno prišli tja, ali so šli v mesto, ne da bi vedeli, zakaj se tam zbira množica; Dogodek je neodpustljiv greh, ker je zadel povsem nedolžne žrtve, ter je bilo dvajset izhodov iz te zagate. Delavstvo je stavkalo tudi drugod s protestom proti preganjanju železničarjev. Večinoma povsod so oblasti zaprle stavkovne odbore ne glede na to, ali obstoji dejanski razlog za to ali ne tudi s stališča vlade. Mi vemo le eno in to je, da ima delavstvo pravico izražati simpatije stroki, ki se bori za kruh, in dokler je boj kruha, tudi oblast ni opravičena pod pretvezo »političnega* štrajka zapirati delavske zaupnike. Nam ni znan noben tak zakon, nasprotno, po srbskem zakonu je Strajk celo dovoljeno sredstvo. . Dimnikarska dela r rjnbljanl. Neznosne dravinjske razmere in nevrejenost mezdnih zahtevkov pomočnikov privele so zadnje do skupneea nastopa ter so predložili zadruei že meseca decembra 1919. svoie zahteve. Mojstri so priznali opravičenost zahtevkov, ter so sklenili radcvolje v naivišii meri lih spolniti, a le ako se vzpostavi red v dimnikarskih odno-Saiih v mestu in deželi postavnim potom. Pri tozadevni enketi sklicani dne 24. marca 1920. od oddelka ministerstva trgovine in industriie v Ljubljani naznanil ie pomočniški ,;bor cele Slovenije, da smatra za dosego zahtevanih mezd predvsem razdelitev mesta Ljubljane na 10 ometal nih okrajev, ker le na ta način bode za-mogel mojster svoi zaslužek preračunati in potem vcroditi zahteve svojih zaposlencev. Delo po ometalnih okrajih ie pa tudi v veliko korist občinstva, ker zagotavlja požarno varnost Seveda so delavci našli odpor pri mogočnih. I. društvo hišnih posestnikov v Ljubljani, češ. konkurenca mora biti. ki so hoteli še nadalje izlgn-vati mojstra proti moistru. a konečno troi naj še nadalje pomočnik in bega od hiše križem mesta po negotovem zaslužku. Po-mnčniki zagrozili so torel. da ako se ne začne s 1. aprilom 1920. z delom po okra-iih opustili bodo delo in to v celi Sloveniji. Jelo se je torej tako delati, seveda so mojstri to naznanili občinstvu v dnevnikih, a to ni bilo po volji birokratičnemu magi-stratnemu šefu. ki je s svojim razglasom in v dnevnikih hotel napraviti zmešnjavo. Vsak človek bo priznal pravilnost nastopa 'Tnojstrov in pomočnikov, ki hočejo napraviti red v svojih medsebojnih odnošaiih. a tudi s tem skrbe za varnost življenja in imetja posameznikov in države, ovire v svojem hvalevrednem početju, dobijo pa le od strani možgan staroveškega kalibra in od strani enega neznačajneža. s katerim se bo pa o pravem času za vedno korenito obračunalo. Prej in sedaj. Priprost delavec iz Reberc na Koroškem nam piše: Leta 1914. je znašal moj dnevni zaslužek K 2*80. | Takrat sem dobil kilogram slanine za S 1*60, I kilogram mesa za K 1*40, kilogram bele moke za K —-40, kilogram krušne moke za K —*20, obleka je stala K 50*—, čevlji pa K 12*—. Letošnji moj zaslužek pa znaša K 20'—. Danes dobim kilogram slanine za K 58*—, kilogram mesa za K 20*—, kilogram bele moke za 9 do 12 E, kilogram krušne moke za 8 do 10 K, čevlji stanejo 850 K in obleka stane 1500 do 3000 K, (Te cene so že prekoračene.) Iz tega se Sač lahko povzame, v kakih razmerah da Ivi delavec; Vlada Protič-Korošec gotovo pripravlja s tem dviganje cen, da pospešuje izvoz živil, delavstvu paradiž, kjer naj delavstvo po zgledu Adama in Eve hodi boso in nago, vrhutega pa še gladu umira. Književnost. »Naši zapiski" (štev. 3) prinašajo nastopno vsebino: Henry Barbuse: Obtožujemo. Dr. Mijo Radoševič: Marksizem, vseslovanstvo in Jugoslovanstvo. O. Ni-kolsky: Ruska sovjetska republika. Jean Jaures: O razrednem boju. Pregled: Socialna politika: 1. Nove oblike delavskih mezd. 2. Prostitucija. Delavsko gibanje: L Socijalni boji v angleškem imperiju. Poljedelstvo: 1. Agrarne rezmere v Itali>i. Pravo: 1. Slovenski pravnik. 2. Udruženje Pravnika u kraljevini Srba, Hrvata in Slo-venaca v Beogradu. Razno: 1. Šolska republika ,Jasnaja Poljana". Celoletna naročnina znaša E 40*— posamezna številka E 4*—. Naročajo se pri „Slovenski socijalni matici* v Ljubljani. Razno. Stisnjen zrak gonilna slia v prihodnjo, stl. lnžener Oaspar v Rio de Janelro je izumil nov sistem gonilne sile, ki Je baje najboljši izmed vseh dosedanjih sistemov, in poleg tega tudi najcenejši. Po mnenju inženirja in matematika Pereira Reise nc bodo več gonili parnikov m železniških strojev s paro, temveč s stisnjenim zrakom. ] Zalivala. Ser se ostanemo ne moren zahvaliti vsakemu posameznika za nabrano ' vsoto, ki je znašala 132*40 E, se tem potom najprisrčnejše zahvaljujem vsem onim mlinarjem Majdičevega mlina, Id so k tej svoti prispevali. _____________________Miha Benedig. Ste prehlajeni? Imate bolečine v prsih? V grlu? Ali kašljate? Imo ’ nahod? — Dobri prijatelj v takih hudih dneh Vam je Fellerjev Elza fluidl 6 dvojnatih ali 2 veliki špecijalnl steklenici 36 K. Zagorski sok zoper kašelj in prsne bolečine 1 steklenica 6 K. Slaba brana Vam Je pokvarila £efo* dec? Fellerjeve prave Clza-krogljice ga spravijo v redi 6 škatljic 18 K. Omot in poštnina posebej, a najceneje! Eugen V. Feller, Stublca donja, Elza trg St. 334, Hrvatska. B Izdajatelj in odgovorni urednik IVAN TOKAN Tiska .Učiteljska tlakam«' v L|uWfanL MCITEUSKR TISKARNA *aaoaaa*saaa,,aaaa UMI, Hanta iiiu itn. i 1^, n 4Mi poštni predal 18. Društvo ima na razpolago poštne položnice, s katerimi zamorejo vložniki denarne pošiljatve pošiljati tudi naravnost v osrednjo blagajno. •