228 Ocene in poročila o publikacijah in razstavah || Reviews and Reports on the Publication and Exhibitions popis (v seh) uprizorit e v (59 7–636), statistik o del, ki so bila v SNG Maribor upri - zorjena naj v ečkr at (637; med njimi najdemo naj v ečkr at izv edena dela: Cank ar - je v o Pohujšanje v dolini šentflorjanski, Linhart o v Ta veseli dan ali Matiček se ženi in Shak espearje v Sen kresne noči, med oper ami so t o V er dije v a Traviata, Pucci - nije v a La Bohème, Smetano v a Prodana nevesta in F oerst erje v Gorenjski slavčehk, med oper etami pa še Kálmáno v a Grofica Marica in Str ausso v Netopir; med ba - leti pa Hrestač Čajk o v sk eg a, Hristiće v a Ohridska legenda in Delibeso v a Coppélia , r epert oarno k azalo (638–642) in k azalo osebnih imen (643–651), a vt orji in la - stniki f ot ogr afij ozir oma slik o vneg a gr adi v a (652–653) in Summary (po vzet ek monogr afije v ang l. jezik u; B. Vir c; 654–659). Na k oncu so še logosi nek at erih najodme vnejših meceno v izdaje (4 nepaginir ane str ani). Ti dajo v edeti, k do t o so. Celotna knjig a, zlasti pa še oblik o v anje slik o vneg a gr adi v a (na st otine ob - ja v ljenih t o vrstnih dok ument o v v r azličnih oblik ah in v sebinah) sta bila lahk o obja v ljena po dosežkih ur ednik a slik o vneg a gr adi v a (in njego v eg a opisa/k o - mentarje v P . Pr emzl; r azen v besedilu J. F er lež) in gr afičnem oblik o v anju t er pr elomu (M. W enzel). Med slik ami (f ot ogr afije, g ledališki listi, letaki, plak ati …) sem jih mdr . našt el čez 700 (723), ali po W . Shak espearu (Pr osper o v monolog iz Viharja) : »Iz takšne smo snovi kot sanje, in življenje naše majhno obdaja spanje.« Med njimi najdemo d v ostr ansk e in celostr ansk e, črno-bele in barvne pa v se do miniatur k (portr eti nek at erih) akt erje v SNG Maribor v omenjenem, v eč k ot st o let tr ajajočem zgodo vinsk em r azv oju mariborskih ansamblo v: Drame, Opere in Baleta Slovenskega narodnega gledališča Maribor. Med njimi najdemo tudi v ečja ali k ar najbolj izposta v ljena imena, ki so v seh t eh st o let v odila SNG Maribor, med k at erimi so bili: Hink o Nučič, Jur o Ki - slinger , Stane Jur gec in zadnji aktualni Danilo R ošk er (2 001→). Med umetniški - mi v od ji ali k ar r a vnat elji Drame so spet: H. Nučič, Milan in Vladimir Skr binšek, Mir an Her cog, F er do Delak, F r an Žižek, Br ank o Gombač, Bojan Štih, V . R a vnjak, T omaž P andur , nazadnje pa še Alek sandar P opo v ski (2018→); umetniški v odje ozir oma r a vnat elji Opere Ant on Neff at , Demetrij Žebr e, Ciril C v etk o, Jak o v Cipci, Vladimir K obler , Boris Š v ar a, Henrik Neubauer , Stane Jur gec in nazadnje Simon Kr ečič (2013→ ). Med v odji Baleta pa so popisani še Marta R emšk ar , P et er Golo - vin, Ma k s in Ir ena Kir bos, Ik o Otrin, E di Dežman, Ljiljana K eča R ošk er in sedanji aktualni v odja E d w ar d Klug (2003→). Za marsik at er eg a od njih bi lahk o zapisa - li, da so igr ali v SNG Maribor po v ečkr at k ar v eč v log, za št e vilne med njimi pa je ostal tr ajen ali k ar neizbrisen pečat v odenja ali celo epohe določene enot e t eg a naj v ečjeg a in v sedrža vneg a g ledališča. Iz r azpoložlji v eg a k olof ona r azber emo še lekt orico (Mojca Marič), k or ek - t orico (Snežana Štabi), a vt orje k azal (S. Štabi, P . Pr emzl in Katarina Kr aše v ac), med lastniki slik o vneg a gr adi v a so t o SNG Maribor, /druge/ ja vne institucije in (na v edeni) zasebniki, gr afično oblik o v anje in pr elom (M. W enzel in Milimeter Studio), r epr ogr afijo (Atelje za črko in sliko/ Mursk a Sobota), tisk in v eza v o (Flor- jančič tisk/ Maribor). Delo je izšlo v nak ladi 1.500 izv odo v (v prvi iz daji), izdaja- t elj in založnik je SNG Maribor (zanj dir ekt or D . R ošk er) in sozaložnik Umetniški kabinet P . Premzl. dr . F r anc Križnar Arhivski kuharski rokovnik A vt orice tr anskripcij besedil: Dunja Mušič, Elizabeta Eržen P odlipnik, Mir a Hodnik, Hana Habjan, Bar bar a Žabota; ur ednica: Dunja Mušič. Ljubljana: Zgodo vinski ar hi v Ljubljana, 2019, 288 str ani. V letu 2019 je Zgodo vinski ar hi v Ljubljana pr emierno izdal r ok o vnik s k ulinarično v sebino, ki t ematsk o dopolnjuje film Od jajc do jabolk ali Od začetka 229 Letnik 43 (2020), št. 1 do konca (2017) iz ar hi v sk e Filmot ek e. Arhivski kuharski rokovnik obseg a ščepec r ecept o v iz ar hi v skih f ondo v v obliki tr anskripcij, pr e v odo v in po vzetk o v . Ar hi v sk e vir e smo ar hi vistk e zbir ale v ar hi v skih enotah: Dunja Mušič v No v em mestu, Elizabeta Erž en P odlipnik in Mir a Hodnik v Šk ofji Loki, Hana Ha - bjan v Kr anju in Bar bar a Žabota v Ljubljani. R ezultat r azisk a v je pr a vi ar hi v ski k uharski jedilnik, ki zajema pr edjedi, solat e, ribje in mesne jedi, sladice t er pi - jače. V no v omešk em f ondu, SI_ZAL_NME/0194 Družina Kozina-Kovač, nečaki - nje skladat elja Marjana K ozine, Tit e Art emis K o v ač, se skri v a paleta hudomu - šnih misli, r ek o v in idej za k uharsk e na v dušence. K ulinarične zgodbe so po vzet e v u v odnem delu r ok o vnik a in med drugim zajemajo r ecept e za dolenjsk e štru - klje in žlinkr of e. Drugi k uharski sklop na sr ed ini r ok o vnik a se nanaša na f ond družine Hol - chak er in Ma yr , SI_ZAL_KRA/0124 Družina Holchaker in Mayr . K uharski zv ezek v sebuje r ecept e za solat e, kr of e, vinsk o kr emo in kr hk e flancat e, zelo upor abna sta r ecepta za šabeso in domače s v etlo pi v o. V r ok o vnik u so obja v ljene r azlične vrst e pisa v . V u v odu so pr edsta v ljeni najmlajši zapisi v g ajici, zadnji del r ok o vnik a pa je obog at en z r ecepti iz najsta - r ejših k uharskih knjig v bohoričici in gotici. Jedi, zapis ane v bohoričici iz d v eh f ondo v SI_ZAL_ŠKL/0018 Slavko Julij Flis, Škofja Loka in SI_ZAL_ŠKL/0291 Zbirni fond , so: zr ezki, mlet o meso, gobo v a in fižolo v a juha, or eho vi in ajdo vi štruklji, ocvrt e kruho v e r ezine in jabolčni k ompot . Med najpog ost eje zapisane sladice sodi mandlje v a t orta. V f ondu SI_ZAL_LJU/0359 Zbirni fond najdemo najstar ejše r ecept e iz k u - harsk e knjige v gotici. Za pok ušino so obja v ljene naslednje meščansk e dobr ot e: k opun ali pur an v t estu, žajblje v a mlečna in hr eno v a juha, pečeni lignji, maslena poleno v k a, mar elična in limonina pena, cimet o v o in pistacije v o mlek o. Prvi r ecepti za slo v ensk e gospodinje v mestu ali na deželi so bili pr e v odi k uharic v nemšk em jezik u. Upor abnost r ecept o v iz 18. in 19. st oletja pušča v eli - k o virtuoznosti, saj se pri zapisih v ečinoma upor abljajo le sesta vine, k onkr etne k oličine so namr eč v elik okr at izpuščene. Slik o vno gr adi v o v r ok o vnik u je v ečinoma v ezano na r ok opise r ecept o v . Obja v ljen je tu di d v ojezični sla vnostni jedilnik ob otv oritvi belokr anjsk e žele - znice, ki g a hr ani enota Zgo do vinsk eg a ar hi v a v No v em mestu v f ondu SI_ZAL_ NME/0003 Okrajno glavarstvo Novo mesto. V elik ost r ok o vnik a je primerna za delo na t er enu, v pisarni ali doma. Bo - g at o št e vilo čr tnih list o v z na v edbo dni in mesece v nudi v elik o pr ost or a tak o za načrt o v anje delo vnih deja vnosti k ot tudi za zapiso v anje priljubljenih domačih r ecept o v . Ur edniški odbor ZAL je z izdajo 300 br ezplačnih spir alnih r ok o vnik o v nadomestil izdajo st enskih k oledarje v , saj na prvih str aneh r ok o vnik a najdemo pr eg ledne letne k oledarje. Ar hi v ski viri nam nudijo zanimi v pog led v s v et k ulinarik e. Star e k uharsk e knjige niso le v pomoč pri pripr a vi jedi tist eg a časa, ampak nam ponudijo tudi neposr eden vpog led v jezik o vno k ultur o. Hkr ati spoznamo, da poklic ar hi vista zaht e v a šir ok o palet o v eščin, det ekti v sk o žilico in nenehno pridobi v anje šir o - k eg a znanja z r azličnih podr očij. V sak ar hi v ski dok ument je odličen vir no vih spoznanj, a tudi no vih vpr ašanj. Dunja Mušič