(Gvetero čerk, si čisto neenakih, V harmoničnii. je zlogih dveh, in v takih, Da skup oba ime sta miloglasno, Imelo kdaj ga žensko bitje krasno, Ki mu bila je mar zapoved sveta: »Spoštuj preserčno mater in očeta!« Serce jutiaško tud' mu v persih bilo, Očeta svoj'ga trinogn je sina smert rešilo. Nje zgodbi čudni lepi iu preprosti Gotovo rad si čudil se v mladosti. — Potem razderi imi in Cerke vse premeni, Imena našljega pred tretjo pervo deni, In v družbo z drugo pervo ji pripelji, Dodeni zadnj o — pa imaš vse po želji, Ime prikazni nebne, — vsak jo rad pozdravlja, Je večno nova, vsaki dan se nam ponavlja. J. Citnperman.