Japanese suppositional adverbs : probability and structure in speaker-hearer interaction

angleški
japonski

2008

letnik 48

japonščina    prislov    jezikoslovje 

Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Pričujoča študija se ukvarja z vlogo, ki jo v japonščini igra redundantno so-pojavljanje pomensko sorodnih modalnih prislovov (npr. tabun ''verjetno'') z modalnimi formami na koncu povedi v interakciji med govorcem in sogovorcem. Temelječ na pogledu, da so takšna so-pojavljanja neke vrste probabilistične oklepajske strukture, je postavljena hipoteza, da tiste tovrstne oklepajske strukture, ki so predvidljive z večjo verjetnostjo, s tem, da pomagajo eksplicitno razmejiti območje dane modalnosti, z vidika sogovorca zmanjšujejo stopnjo nedoločnosti v diskurzu in tako prispevajo k večji učinkovitosti sporazumevanja. Podrobneje sta obravnavani dve napovedi hipoteze, najprej ta, da visoka verjetnost so-pojavljanja modalnih prislovov in modalnih form lajša sogovorčevo percepcijo modalnosti, ter druga, da je to povezano z stopnjo nedoločnosti v diskurzu. Z vidika so-pojavljanja ugibalnih modalnih prislovov z modalnimi formami na koncu povedi sta bila analizirana dva korpusa japonske konverzacije, eden, ki vsebuje intervjuje kot konverzacije med tujci v zelo formalnem kontekstu, kakršen ne dovoljuje nedoločnosti, ter drugi, ki ga sestavljajo pogovori prijateljev in družinskih članov v močno neformalnem okolju. Analiza je pokazala, da je 1) pogostost oklepajskih struktur tipa modalni prislov - modalna forma daleč pogostejša v formalnem pogovoru med tujci ter da 2) v takih okoliščinah obstaja povezava z boljšo percepcijo bolj verjetnih so-pojavljanj, ki se odraža v pogostejših intervencijah sogovorcev na relevantnih mestih v primerjavi z manj verjetnimi so-pojavljanji modalnih prislovov in modalnih form.

18.06.2010