EOGRAFSKI ESTNIK GEOGRAFSKI VESTNIK GEOGRAPHICAL BULLETIN BULLETIN GÉOGRAPHIQUE 2 GEOGRAFSKI VESTNIK GEOGRAPHICAL BULLETIN BULLETIN GÉOGRAPHIQUE 92-2 2020 ZVEZA GEOGRAFOV SLOVENIJE ASSOCIATION OF SLOVENIAN GEOGRAPHERS L’ASSOCIATION DES GÉOGRAPHES SLOVÉNES 4 GEOGRAFSKI VESTNIK GEOGRAPHICAL BULLETIN BULLETIN GÉOGRAPHIQUE 92-2 2020 CASOPIS ZA GEOGRAFIJO IN SORODNE VEDE BULLETIN FOR GEOGRAPHY AND RELATED SCIENCES BULLETIN POUR GÉOGRAPHIE ET SCIENCES ASSOCIÉES LJUBLJANA 2020 ISSN: 0350-3895 COBISS: 3590914 UDC: 91 http://zgs.zrc-sazu.si/gv; http://ojs.zrc-sazu.si/gv/ (ISSN: 1580-335X) GEOGRAFSKI VESTNIK – GEOGRAPHICAL BULLETIN 2020 © Zveza geografov Slovenije 2020 Mednarodni uredniški odbor – International editorial board: dr. Valentina Brecko Grubar (Slovenija), dr. Marco Cavalli (Italija), dr. Rok Ciglic (Slovenija), dr. Predrag Djurovic (Srbija), dr. Sanja Faivre (Hrvaška), dr. Matej Gabrovec (Slovenija), dr. Uroš Horvat (Slovenija), dr. Andrej Kranjc (Slovenija), dr. Drago Perko (Slovenija), dr. Katja Vintar Mally (Slovenija), dr. Matija Zorn (Slovenija) in dr. Walter Zsilincsar (Avstrija) Urednik – Editor-in-chief: dr. Matija Zorn Upravnik in tehnicni urednik – Managing and technical editor: dr. Rok Ciglic Naslov uredništva – Editorial address: Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, Gosposka ulica 13, SI – 1000 Ljubljana, Slovenija Izdajatelj in založnik – Publisher: Zveza geografov Slovenije Za izdajatelja – For the publisher: mag. Igor Lipovšek Racunalniški prelom – DTP: SYNCOMP d.o.o. Tisk – Printed by: SYNCOMP d.o.o. Sofinancer – Co-founded by: Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije Publikacija je vkljucena tudi v – The journal is indexed in: CGP (Current Geographical Publications), dLib.si (Digitalna knjižnica Slovenije), FRANCIS, ERIH PLUS (European Reference Index for the Humanities and the Social Sciences), Geobase (Elsevier Indexed Journals), GeoRef (Database of Bibliographic Information in Geosciences), Geoscience e-Journals, OCLC WorldCat (Online Computer Library Center: Online Union Catalog), Crossref, Scopus Naslovnica:RekaDragonjadecembra2020.Fotograf:RokCiglic,©ZRCSAZU,GeografskiinštitutAntona Melika. Frontpage:DragonjaRiverinDecember2020.Credit:RokCiglic,©ZRCSAZUAntonMelikGeographical Institute. RAZPRAVE – PAPERS Špela Conc Pomen varovanja vrocih tock geodiverzitete za ohranitev biotske pestrosti na obmocju Nature 2000 v dolini reke Dragonje ................................................................................................................................ 9 The importance of protection of geodiversity hotspots for the conservation of biodiversity in the Natura 2000 area in the Dragonja river valley .............................................................................. 27 Matej Vranješ Zgodbe z »najlepše reke«: humanisticnogeografski pogled na zgodovino razvoja in upravljanja turizma na Soci ........................................................................................................................................................ 29 Stories from the »most beautiful river«: a humanistic geographical perspective on the history of the development and management of tourism on the river Soca .......................................... 43 RAZGLEDI – REVIEWS Mojca Cencic, Miha Koderman, Valentina Brecko Grubar Rekreacijske dejavnosti na obmocju Slavnika – analiza mnenj izbranih deležnikov ................................ 45 RecreationalactivitiesintheareaofSlavnik –analysisoftheopinionsofselectedstakeholders ................ 60 Vanja Tišler, Metod Šuligoj Apiturizem kot presecišce tradicije, zdravilstva in cebelarjeve trajnostne pridobitne dejavnosti...................................................................................................................................................................................................................................... 63 Apitourism as an intersection of tradition, alternative medicine and the beekeeper’s sustainable income-generating activity .......................................................................................................................................................... 72 Erik Logar Raznolikost opredeljevanja in preucevanja socialnega kapitala v geografiji in sorodnih znanstvenih vedah ............................................................................................................................................................................ 75 The diversity of definitions and research approaches in the concept of social capital in geography and related scientific disciplines ........................................................................................................................................ 85 POLEMIKE – POLEMICS Rok Ciglic, Blaž Komac, Drago Perko, Matija Zorn Zgodovina revije Acta geographica Slovenica – ob 60. letniku ........................................................................................ 87 History of Acta geographica Slovenica: 60th edition .................................................................................................................... 108 KNJIŽEVNOST – LITERATURE Primož Gašperic, Renata Šolar, Matija Zorn: Kartografski zakladi slovenskega ozemlja / Cartographic Treasures of Slovenian Territory (Darko Ogrin) .............................................................. 109 Daniela Ribeiro: Bela krajina – Sustainabilty in a karst landscape, CAPACities 5 (Andraž Carni) ................................................................................................................................................................................ 110 Rok Ciglic, Matjaž Geršic, Drago Perko, Matija Zorn (uredniki):Modeliranje pokrajine, GIS v Sloveniji 15 (Špela Conc) .......................................................................................................... 112 Božo Repe (urednik): Okupacijske meje v Sloveniji 1941–1945, Historia 32 (Matjaž Geršic) ...................................................................................................................................................................................................................... 113 Peter Mikša, Matija Zorn: Življenje ob meji: Rogaška Slatina in Obsotelje kot jugovzhodna meja nemškega rajha, Historia 33 (Erik Logar) .................................................................................. 115 Bojan Balkovec (urednik): Vinceremo, videt cemo: Okupacijske meje v Beli krajini 1941–1945, Historia 34 (Primož Gašperic) ........................................................................................................ 117 KRONIKA – CHRONICLE Izr. prof. dr. Metka Špes, sedemdesetletnica (Matej Ogrin) ........................................................................................................ 119 Prof. dr. Andrej Cerne, sedemdesetletnik (Simon Kušar) .............................................................................................................. 121 Zaslužniprof. dr. DušanPlut,sedemdesetletnik(KatjaVintarMally) ................................................................................ 123 POROCILA – REPORTS Nova doktorica znanosti s podrocja geografije na Fakulteti za humanisticne študije Univerze na Primorskem (Valentina Brecko Grubar) ................................................................................................................ 125 Nova doktorica znanosti s podrocja geografije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (Lucija Miklic Cvek) .......................................................................................................................................................................... 125 Fizicnogeografski laboratorij Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU (Mateja Ferk, Matija Zorn) ........................................................................................................................................................................................ 126 NAVODILA – INSTRUCTIONS Navodila avtorjem za pripravo prispevkov v Geografskem vestniku (Matija Zorn, Drago Perko, Rok Ciglic)...................................................................................................................................................... 131 POMEN VAROVANJA VROCIH TOCK GEODIVERZITETE ZA OHRANITEV BIOTSKE PESTROSTI NA OBMOCJU NATURE 2000 V DOLINI REKE DRAGONJE AVTORICA Špela Conc ZnanstvenoraziskovalnicenterSlovenskeakademijeznanostiinumetnosti,GeografskiinštitutAntonaMelika, Novi trg 2, SI – 1000 Ljubljana, Slovenija spela.conc@zrc-sazu.si DOI: 10.3986/GV92201 UDK: 502/504:574.1(497.472Dragonja) COBISS: 1.01 IZVLECEK Pomen varovanja vrocih tock geodiverzitete za ohranitev biotske pestrosti na obmocju Nature 2000 v dolini reke Dragonje Namen prispevka je na varovanem obmocju Natura 2000 ovrednotiti geodiverziteto in podati smernice zavkljucitevvobstojecisistemnaravovarstva.KotobmocjepreucevanjajebiloizbranoporecjeDragonje. Napodlagikartografskegagradivainterenskegadelasmoizdelalimorfografskizemljevidobmocja,spomoc­jo literature pa prilagodili metodo izracuna indeksa geodiverzitete v geografskih informacijskih sistemih. Koncni rezultat je zemljevid indeksa geodiverzitete, na podlagi katerega smo dolocili vroce tocke geodi­verzitete. KLJUCNE BESEDE geodiverziteta, biodiverziteta, varstvo narave, Natura 2000, GIS, reka Dragonja ABSTRACT TheimportanceofprotectionofgeodiversityhotspotsfortheconservationofbiodiversityintheNatura 2000 area in the Dragonja river valley The purpose of the article is to evaluate geodiversity in Natura 2000 protected area and to provide guide­lines for inclusion in the existing nature protection system. The Dragonja River basin (SW Slovenia) was selected as a study area. Based on cartographic material and field work we made a morphographic map of the area, and based on the literature we adjusted the method of calculating the geodiversity index in geographic information systems. The final result ia a map of the geodiversity index, on the basis of which geodiversity hotspots were determined. KEY WORDS geodiversity, biodiversity, nature conservation, Natura 2000, GIS, Dragonja river Uredništvo je prispevek prejelo 17. novembra 2020. 1 Uvod Ekosistemisopodvsevecjimpritiskomzaradinetrajnostnegaincezmernegaizkorišcanjanaravnih virov, cesar se bolj kot kadar koli prej, tudi zavedamo. Zaradi vse vecje zaskrbljenosti nad izumiranjem številnih živalskih in rastlinskih vrst ter izgube njihovih habitatov je leta 1992 v Riu de Janeiru pote­kalaKonvencijaobiotskiraznovrstnosti,kijevecpozornostinamenilapreucevanjuinvarovanjubiotskega dela narave (Erhartic 2007; Stepišnik in Trenchovska 2016). Znotraj biologije se je razvil izraz biodi­verzitetaalibiotskaraznovrstnost,kioznacujeraznolikostživihorganizmovizvsehokolij(kopenskih, morskihindrugihvodnihekosistemovterekološkihkompleksov)inzajemaraznovrstnostznotrajsamih vrst, med vrstami in ekosistemi (Zakon o ratifikaciji…1996; Stepišnik in Repe 2015). Kljubprizadevanjemstroke(geologija,geografija)poenakovrednemvarovanjuabiotskenaraveozi-romageodiverziteteseizrazvarstvonaraveševednopretežnouporabljavpovezavizvarstvomrastlinskih inživalskihvrst(Hribar2009).Vzadnjihtridesetihletihsejekotodzivpretiranegabiocentricnegapri­stopaprivrednotenjuinvarovanjunaraverazviltertudiuveljavilizrazgeodiverziteta(StepišnikinRepe 2015). Po mnenju Stepišnika in Repeta (2015) je geodiverziteto najbolj celostno in preprosto definiral Kozlowski (2004), ki jo je opredelil kot naravno pestrost Zemljinega površja, ki se nanaša na geološke in geomorfološke vidike, prsti in površinske vode. Postopno se je z razvojem vrednotenja geomorfo­loške dedišcine in geodiverzitete razvil tudi koncept vrocih tock geodiverzitete (Ciglic in Perko 2013; Perko in Ciglic 2015; Stepišnik in Repe 2015; Perko, Hrvatin in Ciglic 2017), ki sledi konceptu vred­notenja biodiverzitete. Vroce tocke biodiverzitete so opredeljene kot obmocja izjemne biodiverzitete in ogroženih endemicnih vrst (Myers s sodelavci 2000). Podobno sta koncept pokrajinske raznoliko­stiinpokrajinskihvrocihtock(angleškolandscapehot-spots)vslovenskigeografijipredstavilaCiglicin Perko(2013).Prviprimerirabeizrazageodiverzitetasosepojaviliževdevetdesetihletihprejšnjegasto­letja,insicervclankihogeološkem,pedološkemingeomorfološkempreucevanjuTasmanijevAvstraliji (Sharples 1993; Dixon 1995; Kiernan 1996). V Veliki Britaniji so izdelali Akcijske nacrte za varovanje geodiverziteteinpredlagaliupoštevanjeprinacrtovanjuprostora,vSkandinavijipasoželeta1996geo­diverzitetovkljucilivpolitikoohranjanjanarave(Gray2004;2005).Medraziskovalcijevseboljprisotno zavedanje,dastabiodiverzitetaingeodiverzitetamocnopovezani,sajstaizrazaenakovredna,kernara­vo sestavljata živi in neživi del. Razumevanje in upoštevanje obeh izrazov vpliva na to, da je pristop k varovanju narave bolj celosten (Gray 2005). V naravovarstveni praksi je to povezovanje najbolj pri­sotnovokviruzavarovanihobmocij,vendarsenaravovarstvenapolitikakljubvsemuševednopremalo zaveda pomena varovanja abiotskega dela narave za zašcito biotskega. Splošnouveljavljeneinsprejetedefinicijeogeodiverzitetiinnjenemvrednotenjuševednoni,ceprav jebilovliteraturiževecpoizkusovnjeneopredelitve(Kozlowski2004;Gray2004;Erhartic2007;2012; Gray, Gordon in Brown 2013). Vecina metod za vrednotenje geodiverzitete je kvalitativnih in temelji nasubjektivnihelementih,kotjeosebnodojemanjeestetike(Smrekar,PolajnarHorvatinErhartic2016), kar onemogoca primerjavo podatkov in rezultatov vrednotenja (Stepišnik in Repe 2015). V zadnjem casu je bilo razvitih vec kvantitativnih metod vrednotenja, ki temeljijo na avtomatizaciji, objektivno­stiincelostniobravnaviobmocijspomocjogeografskihinformacijskihsistemov.Avtomatiziranemetode omogocajo primerjavo med vhodnimi podatki in rezultati, ce ponovimo enak postopek vrednotenja na razlicnih obmocjih (Stepišnik in Trenchovska 2016). V literaturi lahkopoleg številnih definicij geodiverzitete zasledimo tudi razlicne izraze, ki jih stro­kovnjaki uporabljajo za pojmovanje prvin geodiverzitete: geosite (Gray, Gordon in Brown 2013), geomorphological site (Panizza in Piacente 1993), geomorphosite (Reynard in Cortaza 2007) ali geotop (Reynard in Coratza 2007). V Sloveniji je Erhartic (2010) uvedel izraz »geomorfološka dedišcina«, za katerega Stepišnik in Repe (2015) menita, da ni ustrezen, saj se nanaša le na geomorfološke oblike in procese, ne zajema pa geoloških, hidroloških ter pedoloških. Avtorja sta se odlocila za uporabo izra­za»elementigeodiverzitete«,kizajemavseprvinevrednotenjageodiverzitete(StepišnikinRepe2015). Prav tako se je uveljavil izraz »geodedišcina« (geoheritage), ki opredeljuje zakonsko varovane abiotske naravne pojave, ki jih poznamo v Sloveniji kot »naravne vrednote« državnega ali lokalnega pomena (Ticar,PerkoinVolkBahun2018). Opredeljevanjenaravnihvrednotkrepizavedanjeovrednostinaše­gaokolja,hkratipapripomorepriohranjanjuteh(Naravne…2020).Zarazlikovanjemednamembnostjo uporabe izraza naravna vrednota, predlagamo uporabo izraza »geovrednota« za abiotske in »biovred­nota« za biotske naravne vrednote. Glavni namen clanka je na varovanem obmocju Natura 2000 (Direktiva…1992) ovrednotiti geo­diverzitetoinpodatismernicezavkljucitevvobstojecisistemnaravovarstva.Kotobmocjepreucevanja jebiloizbranoporecjeDragonje.Vtanamensmoizracunaliindeksgeodiverziteteindolocilivrocetocke geodiverzitete. Rezultate smo ovrednotiliinjihprimerjalis stanjemže obstojecihnaravnihvrednot na obmocju. Izpostavili smo razmerje med geo-in biovrednotami (število, površina, stopnja varovanja). Obmocje preucevanja smo izbrali na podlagi številcnosti in raznovrstnosti naravnih vrednot ter študijepredlogazavarovanjaobmocja(Trampušssodelavci2009),dabirezultatelahkoprimerjalizobsto­jecim stanjem. Na obmocju porecja Dragonje, ki obsega 116km2, je v Registru naravnih vrednot evidentiranih 55 naravnih vrednot (Register…2020). Leta 2009 je Zavod Republike Slovenije za var-stvo narave v strokovnem predlogu zapisal, da je »…obmocje porecja Dragonje kljucnega pomena za varstvo naravnih vrednot in ohranjanja biotske pestrosti slovenske Istre…«(Trampuš s sodelavci 2009). Ceprav je bila naravovarstvena namembnost obmocja opredeljena v prostorskih planih že v osemde­setihletihprejšnjegastoletja(Guštin1987),pobudezatrajnozavarovanjeporecjaDragonjeinvzpostavitve krajinskega parka še vedno niso potrdili (Trampuš s sodelavci 2009). Z dopolnitvijo seznama narav­nihvrednotvdoliniDragonježelimopoudaritipomenabiotskegadelanaraveinstempotrebopostrožjem varstvenem režimu v dolini Dragonje. 2 Naravnogeografske znacilnosti, biotska pestrost in naravne vrednoteporecja Dragonje PorecjeDragonje(slika1)segledenanaravnogeografskoregionalizacijoSlovenijenahajavmakro­regiji sredozemski svet ter v submakroregiji sredozemska flišna brda. Porecje Dragonje je v pokrajini Koprskabrda,naobmocjuobcinPiran,IzolainKoper(PerkoinOroženAdamic2001).Vzhodnomejo predstavlja jasna kamninska in reliefna locnica med flišem in apnencem, ki se v obliki kraškega roba dvigujevPodgorskikras.NazahodumejinaPiranskizaliv,najugunaBujskikrasinnaseverunaKoprska brda,odkaterihjeporecjelocenozrazvodnicoporecjaDragonje(PerkoinOroženAdamic2001).Slovenski del porecja reke Dragonje zavzema 116,1km2 (Conc 2018). Ker za hrvaški del porecja Dragonje ni na voljo nekaterih kartografskih podatkov, ki bi jih potrebovali za analizo v geografskih informacijskih sistemih, smo izdelali analizo le za slovenski del porecja. GledenaosnovnigeološkizemljevidimaporecjeDragonjepreprostogeološkozgradbo,sajvecinoobmoc­ja gradijo flišne kamnine eocenske starosti, nekaj zaplat apnenca paleocenske in eocenske starosti terkvartarni recni nanosi (Plenicar, Polšak in Šikic 1969). Zaplate apnenca so pravzaprav kalkareniti ozi­romaizdankidebelejšihplasti,kisoponastankukarbonatniturbiditi(slika2)(Trampušssodelavci2009). ZaporecjeDragonjejeznacilenrecno-denudacijskitipreliefa(Zorn2008;2009a;2009b),kiseraz­vijenaobmocjih,kijihgradijoslabšeprepustnekamnineinkjervodaodtekapovršinsko.Najvecjiobseg premešcanja gradiva je bil v obdobju pleistocena, saj je bila morska gladina današnjega Jadranskega morjazapribližno120mnižja.Rekeinpotokisoimelivecjoerozivnomoc,pravtakopajebiloobmoc­je odlaganja vecje od današnjega, na kar nakazujejo kolicine proda, ki ponekod segajo do 113m pod morsko gladino. Pred približno 5000 leti je hitra transgresija morja povzrocila dvig morske gladine, ustja rek pa so se premaknila proti notranjosti. Nadaljevala se je erozija v povirnih obmocjih in aku­mulacija na naplavnih ravnicah (Natek, Repe in Stepišnik 2012). Slika 1: Preucevano obmocje in razgibanost recnega reliefa porecja reke Dragonje. p str. 12 Špela Conc Pomen varovanja vrocih tock geodiverzitete za ohranitev biotske pestrosti na obmocju… Reka Dragonja s hudourniškim znacajem je 26,6km dolga obmejna reka, saj po vecjem delu pote­ka državna meja med Slovenijo in Hrvaško (Perko s sodelavci 2019). Glavnina porecja Dragonje je v Sloveniji, le dobra petina sega na Hrvaško (Trobec 2012). Dragonja ima veliko pritokov, ki so prav tako hudourniškega znacaja, med vecjimi je 18 desnih in 13 levih pritokov. Odsotnost antropogenih posegov v vodotoke se kaže v dobri ohranjenosti in izoblikovanosti raznolikih hidroloških oblik, kot so slapovi, kaskade, tolmuni, lehnjakovi pragovi in dno struge iz plasti pešcenjaka (Dragonja 2020). Zaradi hudourniškega znacaja reke in pogostega poplavljanja je dolina Dragonje stoletja ostala pose-litveno, prometno in gospodarsko razmeroma malo izkorišcena, izjema so bili številni mlini na vodni pogon, nekdanji rudnik crnega premoga v Secovljah in Secoveljske soline (Trobec 2012). PoOgrinovi(1996)klasifikacijiimaporecjerekeDragonjesubmediteranskitippodnebja.Zatatip podnebja je znacilno, da je temperatura najhladnejšega meseca nad 0°C, povprecna temperatura naj­toplejšega meseca nad 20°C, povprecne oktobrske temperature so višje od aprilskih in da velja sub-mediteranskipadavinskirežim(Ogrin1996).Primarnivišekpadavinsepojavljajeseni,sekundarnipa naprehoduizzimevpomlad. Primarninižekjepozimi,sekundarnipapoleti(Zorn2008).Naobmoc­juporecja reke Dragonje je glede na slovensko klasifikacijo prsti (Grcman s sodelavci 2015) znacilnih devet razlicnih tipov: zaslanjene in podvodne prsti, obrecna tla, hipoglej, psevdoglej, regosol ali kam­nišce, evtricna rjava prst, karbonatna rjava prst, rendzina in rigolana prst (Grcman s sodelavci 2015). Da je obmocje porecja Dragonje kljucnega pomena za ohranjanje in varovanje biotske in abiot­skepestrostislovenskeIstrenamkažejoštevilnaprizadevanjazavarovanjeobmocja. Prvipoizkusiza ohranitev naravnih posebnosti porecja Dragonje so se zaceli okoli leta 1985, ko je bila izdana doku­mentacija za nacrtovanje hidrotehnicnih in agrotehnicnih posegov v dolini Dragonje (Guštin 1987). SkoziletastatakoobcinaPirankotobcinaKopersprejeliodloke,kjerjerekaDragonjarazglašenakot naravni spomenik, celotno porecje paza kulturno krajino in naravno dedišcino (Trampuš s sodelav­ci 2009). Da bi se porecje reke Dragonje zavarovalo kot krajinski park je bilo vloženega veliko truda, vendar pobuda za trajno zavarovanje porecja reke Dragonje še ni bila uresnicena (Trampuš s sode­lavci 2009). Slika 2: Kalkarenitna plast nad Gunjaci, ki jo na terenu opazimo kot stopnjo strukturnega reliefa. PorecjeDragonjeuvršcamomedekološkopomembnaobmocjainobmocjeNature2000,naobmoc­jupasoevidentiranetudinaravnevrednote.Vsetrinacinevarovanjauvršcamomedvarovanaobmocja (Turk in Mežan 2009). Ekološko pomembna obmocja so po Zakonu o ohranjanju narave (1999, 32. clen) »…obmocje habitatnega tipa, dela habitatnega tipa ali vecje ekosistemske enote, ki pomembno prispeva k ohranjanju biotske raznovrstnosti«. Predstavljajo eno izmed izhodišc za izdelavo naravo­varstvenih smernic in so obvezno izhodišce pri urejanju prostora ter rabi naravnih dobrin (ARSO 2020). Natura2000 jeomrežje posebnih varstvenih obmocij, katerih cilj jeohranitev biotskepestro­sti. Namen posebnih varstvenih obmocij je ohranjanje redkih ali na evropski ravni zaradi cloveških dejavnostiogroženihrastlinskihinživalskihvrstternjihovihhabitatov. ObmocjaNature2000sodolo­cena na podlagi Direktive o pticah in Direktive o habitatih (ARSO 2020). Preucevano obmocje jeizjemno pestro tako z vidika rastlinskih in živalskih vrst, kot tudi po številu habitatnih tipov. Šte­vilne vrste na obmocju spadajo na seznam ogroženih vrst tako na ravni Slovenije kot tudi Evrope (Trampušssodelavci2009). Napestrosthabitatovinvrstvplivajoštevilnidejavniki,meddrugimtudi vpliv cloveka. Vecina habitatov je sekundarnega nastanka in rezultat antropogenih vplivov. Clovek je skozi dolgoletno spreminjanje rabe tal vplival na prostor ter ustvaril številne habitate rastlinskim inživalskimvrstam,kisoseprilagajaleživljenjskimrazmeram. Opušcanjetradicionalnerabetalogro­ža obstoj habitatov (Trampuš s sodelavci 2009). Poleg antropogenih dejavnikov na pestrost rastlinskih in živalskih vrst ter njihovih habitatov v najvecji meri vplivajo abiotski oziroma naravnogeografski dejavniki (na primer geološke, reliefne, hidrološke, podnebne, pedološke znacilnosti). Vecina habi­tatnihtipovnaizbranemobmocjujevezananahidrološkeznacilnostiobmocja(naprimerpresihanje vode, suša) in reliefne oblike vezane na vodo ter obvodni prostor (na primer erozijske stene, brzice, Slika 3: Naravna vrednota Fermov mlin – flišna stena. tolmuni, mrtvice, prodišca) (Trampuš s sodelavci 2009). Na obmocju najdemo 44 rastlinskih in 109 živalskih vrst, ki spadajo na seznam ogroženih vrst, 17 habitatnih tipov, ki so naravovarstveno naj­viševrednoteniin3habitatnetipe,kisonaobmocjuSlovenijeredki,ranljiviinmalorazširjeni(Trampuš s sodelavci 2009). Na obmocju porecja Dragonje je v Registru naravnih vrednot (2020) zavedenih 55 naravnih vred-not. Vecina (38) vrednot je lokalnega pomena, dobra tretjina (17) vrednot pa je državnega pomena. Najvec naravnih vrednot (24) pripada skupini ekosistemske naravne vrednote, od tega je 23 kalov, 1 obmocje pa predstavljajo Secoveljske soline. Poleg ekosistemskih med biovrednote spada tudi 7 dre­vesnihin1botanicnanaravnavrednota.Geovrednot(slika3)je23,odtegaso4jame,19pajegeovrednot razlicnih kombinacij zvrsti (hidrološke, geomorfološke, geološke, botanicne, zoološke, ekosistemske) (Register…2020). Leta 2009 so v Strokovnem predlogu za zavarovanje Krajinskega parka Dragonja navedli še 14 novo predlaganih naravnih vrednot in obmocje porecja Dragonje za v prihodnje opre­delili kot obmocje pricakovanih naravnih vrednot (Trampuš s sodelavci 2009). 3 Metode 3.1 Geodiverziteta v Sloveniji in veljavni zakonodajni okvir ohranjanja narave PreucevanjeinvrednotenjeneživenaraveimatakokotdrugjeposvetutudivSlovenijidolgotra­dicijo. Preprosto numericno metodo za potrebe vrednotenja dolin v porecju Soce je kot prvi izdelal OroženAdamic(1970). Leta1976jeizšlodeloInventarnajpomembnejšenaravnededišcineSlovenije (Peterlin s sodelavci 1976), v katerem so avtorji poskusili vrednotiti naravno dedišcino in dolocili merilavrednotenjazaprepoznavanjeelementovnaravnededišcine(Peterlinssodelavci1976). Kasneje je bilo o geodiverziteti napisanih vec del. K uveljavitvi izraza geodiverziteta v Sloveniji je prispeval Erhartic (2007), ki je izpostavil vrednote reliefnih oblik kot sestavni del geomorfološke dedišcine. Erhartic in Zorn (2012) pa sta predstavila nekatera teoretska izhodišca za preucevanje geodiverzi­tetevSlovenijiterstanjenatempodrocju. Leta2012jeizšlamonografija»Geomorfološkadedišcina vDoliniTriglavskihjezer«(Erhartic2012),kiseosredotocanareliefnoanalizoomenjenegaobmoc­ja innanaravovarstveno vrednotenjereliefnihoblik. Nekoliko kasnejejeizšelclanek »Identifikacijavrocih tock geodiverzitetena primeru krajinskega parka RakovŠkocjan«, v katerem sta Stepišnik in Repe(2015)predstavilaaplikacijoavtomatiziraneinobjektivnemetodevrednotenja. Kasnejejebilo o geodiverziteti napisanih še nekaj diplomskih in magistrskih del ter clankov, katerih namen je pri­lagoditev metod in njihova uporaba na razlicnih obmocjih ter zmanjašnje vpliva subjektivnosti pri vrednotenju elementov (Lesnik 2016; Stepišnik in Trenchovska 2016; Trenchovska 2016; Stepišnik, Repe in Ilc Klun 2017; Stepišnik in Trenchovska 2017; Conc 2018; Kropivšek 2018). Izdanih je bilo tudivecdelnatemopokrajinskihvrocihtock,pokrajinskeraznolikosti,geodedišcine,estetskegapome­na in ohranjanja ter zašcite posameznih reliefnih oblik (Breg 2007; Ciglic in Perko 2013; Perko in Ciglic 2015; Smrekar, Polajnar Horvat in Erhartic 2016; Perko, Hrvatin in Ciglic 2017; Ticar, Perko in Volk Bahun 2018). V Sloveniji velja Zakon o ohranjanju narave (1999), v katerem so uvedli izraz »naravna vrednota« za vso naravno dedišcino na obmocju Republike Slovenije in ga opredelili kot: »Naravna vrednota je poleg redkega, dragocenega ali znamenitega naravnega pojava tudi drug vredni pojav, sestavina oziroma del žive ali nežive narave, naravno obmocje ali del naravnega obmocja, ekosistem, krajina ali oblikova­na narava« (Zakon o ohranjanju…1999, 4. clen). V Registru naravnih vrednot (2020) je po podatkih izleta2020evidentiranih17.430naravnihvrednot,odtega5282naravnihvrednotin12.148jam–narav­nihvrednot,kisoprikazaneposebej;37,33%naravnihvrednotjedržavnegain62,67%lokalnegapomena (Register…2020). Uredba o zvrsteh naravnih vrednot (2002) naravne vrednote na podlagi razlicnih znacilnosti razvršca v deset skupin (slika 4). Merilavrednotenjanaravnihvrednotsopodanakot:izjemnost,tipicnost,kompleksnapovezanost, ohranjenost, redkost, ekosistemska pomembnost, znanstvenoraziskovalna pomembnost in pricevalna pomembnost. Vecinoma so zelo subjektivna in odvisna od ocenjevalca ter njegovih sposobnosti pre­poznavanja lastnosti naravne dedišcine kot vrednote (Zakon o ohranjanju…1999). Vzpostavljanje zavarovanih obmocij je eden izmed ukrepov za varovanje in ohranjanje naravnih pojavov. Naravne vrednote z vnosom v register še niso zavarovane, takšne postanejo z aktom o zava­rovanju.KljubtemupaRegisternaravnihvrednotpredstavljapodlagozazavarovanjeobmocij.Doloca, da se za ohranjanje naravnih vrednot lahko ustanovi zavarovano obmocje ene ali vec naravnih vred-not,pricemerjihregisteropredelikotožja(naravnispomenik,stroginaravnirezervat,naravnirezervat) ališirša(narodnipark,regijskipark,krajinskipark)zavarovanaobmocja(Zakonoohranjanju…1999). Poleg zavarovanih obmocij v Sloveniji poznamo tudi varovana obmocja, kamor spadajo ekološkopomembnaobmocja(EPO)inposebnavarstvenaobmocja(PVO;naprimerNatura2000)(Hribar,Šmid Hribar in Erhartic 2011). K prepoznavnosti, ohranjanju in zavarovanju geodiverzitete je pripomogeltudivpisŠkocjanskihjamnaseznamUnesca(ParkŠkocjanske…2020)tervzpostavitevGeoparkaIdrija leta 2010 in Geoparka Karavanke leta 2013. V fazi ustanavljanja pa je tudi Geopark Kras (Geoparki 2020). Glede na stanje leta 2019 je bilo v Sloveniji zavarovanih 270.184 ha, kar je 13,33% površine Slovenije. V Sloveniji so trenutno naslednja zavarovana obmocja: 1 narodni park, 3 regijski parki, 46 krajinskih parkov, 1 strogi naravni rezervat, 56 naravnih rezervatov in 1164 naravnih spomenikov (Zavarovana…2020). Slika 4: Delež naravnih vrednot po zvrsteh v Sloveniji, ki so evidentirane v Registru naravnih vrednot (2020). 3.2 Metode za vrednotenje geodiverzitete v porecju Dragonje Vraziskavismozainventarizacijoinvrednotenjegeodiverziteteuporabilirazlicnepodatke.Zapri­kaz naravnogeografskih lastnosti obmocja smo uporabili geološki zemljevid (Plenicar, Polšak in Šikic 1969),digitalnimodelvišinzlocljivostjo12,5m(Digitalni…2005),vektorskislojhidrografija–osvodo­toka(Hidrografija…2007)terpedološkizemljevid(Pedološka…2016).Priprepoznavanjuelementov geodiverziteteinizracunuindeksageodiverzitetesmosipomagalizdigitalnimiortofotoposnetki(Ortofoto 2017), Registrom naravnih vrednot, tj. jam, tock, obmocij (Register…2015) ter digitalnim modelom reliefazlocljivostjo2m,kismogapridobilinapodlagilidarskihposnetkov(LiDAR2011).Zaprostorske analize in izdelavo modela vrednotenja geodiverzitete na izbranem obmocju smo uporabili ESRI-jeva programa ArcMap 10.3.1. in ArcMap 10.4.1. Inventarizacijainvrednotenjegeodiverzitetejepotekalavtrehfazahdela.Vprvifazismospomoc­jo programa izdelali mejo porecja reke Dragonje, ki hkrati predstavlja tudi naše preucevano obmocje (funkcijeFill,FlowDirection,FlowAccumulation,Reclassify,PourPoint,WatershedterRastertoPolygon). Sledilojeprepoznavanjeelementovgeodiverziteteinizdelavamorfografskegazemljevidaobmocja,pri cemer smo si pomagali z obstojeco literaturo, kartografskim gradivom, registrom naravnih vrednot in terenskim delom. Morfografski zemljevid je bila izdelan v manjšem merilu (1:25.000), saj smo zara­di težko dostopnega terena in velikosti preucevanega obmocja prepoznali le površinsko vidne, vecje ter dostopnejše reliefne, geološke in hidrološke elemente. Druga faza dela je vkljucevala digitalizacijo morfografskega zemljevida in prepoznanih elementov geodiverzitete,skaterosmoustvarilivektorskeslojeposameznihoblik(Editor)injihzapotrebonadalj­njihanalizpretvorilivrastrskepodatke(Point/Polyline/PolygonetoRaster).Prepoznalismo1069elementov geodiverzitete, ki smo jih razvrstili v 7 razlicnih tipov elementov geodiverzitete (slika 5). Kersmoprinadaljnjih analizah uporabilidigitalnimodelvišin (LiDAR 2011)z locljivostjo2m, smovfazirasterizacijeslojemelementovgeodiverzitetedodelilienakovelikostcelic. Zorodjem Focal Statistics smo izracunali število tipov elementov. Dolocili smoobmocja, kiso v radiju 100m od ele­mentov geodiverzitete (velikost radija je dolocena na podlagi velikosti preucevanega obmocja) in vsemcelicamznotrajobmocjaradijapripisalivrednost1,celicamizvenobmocjapavrednost0. Sfunk­cijo SUM (Raster Calculator) smo združili vseh 7 rastrskih slojev in dobili vsoto števila elementov geodiverzitete,kisov100-metrskemradijuodposameznecelice. Vzadnjemkorakudrugefazedela smopoRileyjevimetodi(Riley,DeGloriainElliot1999)zorodjema FocalStatistics in RasterCalculator izracunaliindeksrazgibanostipovršja(TRI – TerrainRuggednessIndex). Kotvhodnirastrskislojsmo v analizo vkljucili digitalni model nadmorskih višin z locljivostjo 2m (LiDAR 2011). Indeks razgi­banosti površja smo razvrstili v 3 razrede, ki prikazujejo obmocja z nizkim, srednjim in visokim indeksom. Vzadnjifazidelasmoizracunaliindeksgeodiverzitetespomocjoenacbe,kistajopredlagalaSerrano inRuiz-Flańo(2007).Enacbosmoprilagodilipotrebamnašegadela.Indeksajeodvisenpestrostipoja­vljanja razlicnih elementov geodiverzitete (število tipov elementov geodiverzitete – Eg) in indeksa razgibanosti površja (TRI): Gd=Eg·TRI Z orodjem Raster Calculator smo med seboj zmnožili sloja števila tipov elementov geodiverzitete in indeksa razgibanosti površja ter dobili vrednosti indeksa geodiverzitete med 0 in 18. Za lažjo razla-go rezultatov smo vrednosti razvrstili v 5 rocno dolocenih razredov in dobili obmocja z zelo nizkim, nizkim,srednjim,visokimterzelovisokimindeksomgeodiverzitete.Dasmodobiliboljsklenjenaobmoc­jainlepšigraficniprikaz,smoslojgeneraliziraliinzgladilizorodjemaFocalStatisticsinBoundaryclean. Slika 5: Elementi geodiverzitete, ki so bili upoštevani pri vrednotenju v dolini Dragonje. p str. 18 Legenda meja porecjaslaperozijski jarekdebelejša plastspodmol jama vodotok stena in erozijsko žarišce v išu Avtorica zemljevida: Špela Conc 012 4 Vir: GURS 2005 km © 2020, ZRC SAZU, Geografski inštitut Antona Melika RastrskislojsmozorodjemRastertoPolygonpretvoriliindobilivektorskiprikazobmocijspetimirazre­di indeksa geodiverzitete. Obmocja z visokim in zelo visokim indeksom geodiverzitete so vroce tocke geodiverzitete. Vroce tocke geodiverzitete smo primerjali s slojem naravnih vrednot. 4 Rezultati Naobmocjusmoprepoznali2spodmola,23slapov,4jame,370erozijskihjarkov,100obmocijsten ali erozijskih žarišc v flišu, 17 obmocij izdankov debelejših plasti in 553 vodotokov, skupaj 1069 ele­mentov geodiverzitete. Na obmocju je 18 vecjih vodotokov, 535 odsekov vodotokov pa je manjših in hkratiobcasnihpritokov;vtoštevilojevštetatudicelotnamrežavodnihkanalov,kijeznacilnazaspod­nji del porecja Dragonje in je posledica regulacij vodotoka. Pri terenskem pregledu smo prepoznali še vec tipov elementov geodiverzitete, ki jih zaradi majhnosti in oteženega prikaza v morfografski zem­ljevid nismo vkljucili. Prepoznali smo še obmocja, prekrita z lehnjakom, tolmune, prodišca, brzice ter kaskade. Prav tako nismo vkljucili izvirov, saj neprehodnost obmocja in nestalnost prisotnosti vode otežujeta prepoznavanje. Napodlagiprepoznanihelementovgeodiverzitetesmoizracunalisloještevilatipovelementovgeo­diverzitete in vsem celicam v radiju 100m od elementa pripisali vrednost 1. Vse rastrske sloje tipov elementovgeodiverzitetesmomedsebojsešteliindobilikoncnislojštevilatipovelementovgeodiverzitete, kjer je celicam pripisana vrednost enaka številu tipov elementov geodiverzitete, ki so v njihovem 100­metrskemradiju.Prepoznalismo7razlicnihtipovelementovgeodiverzitete,vendarnanobenemobmocju v100-metrskemradijunibilovseh7tipov.Najvecelementov,6,sepojavinaobmocjuprislapuStranice, kjersmovdolocenemradijuprepoznalispodmol,slap,vodotok,erozijskijarek,izdankedebelejšihpla­sti in steno oziroma erozijsko žarišce v flišu. Najvecji delež porecja (46%) zajemajo obmocja, kjer v 100-metrskem radiju ni nobenega elementa geodiverzitete. Na približno 30% obmocja je prisoten po 1 element geodiverzitete, na dobrih 20% pa 3 elementi. Na slabih 0,2% obmocja je v radiju 100m 4 ali 5 elementov geodiverzitete. Drugomerilo,kivplivanaindeksgeodiverzitetejerazgibanostpovršja.IzracunalismogapoRileyjevi metodi (Riley, DeGloria in Elliot 1999) in dobili rastrski sloj z razponom med 0 in 151. Indeks smo razdelili na podlagi Jenksovih naravnih razredov (Jenks 1967) in jih rocno popravili, da so vrednosti indeksa smiselno sovpadale z vrednostjo naklona in razgibanostjo površja. Koncni rezultat je zemlje­vid indeksa razgibanosti površja s tremi razredi, ki prikazujejo obmocja z nizkim,srednjim in visokim indeksom. Indeks razgibanost površja se razporeja tako, kot smo pricakovali. Z nadmorsko višino se veca naklon, kar vpliva na intenzivnost erozijski procesov. Te vplivajo na vecjo razclenjenost pobocij, hkrati pa tudi na nastanek reliefnih in hidroloških oblik. Najnižje vrednosti indeksa imajo širša dna recnihdolin,slemenainuravnanapobocjazmajhnimnaklonom.Vrazredssrednjimivrednostmiindek­sasodijoobmocja,kiimajosrednjeveliknakloninsoboljrazclenjena.Vrazredzvisokimivrednostmi indeksa pa so uvršcena obmocja z najvecjim naklonom in najvecjo razclenjenostjo reliefa. Na podlagi natancne analize slojev števila tipov elementov geodiverzitete in indeksa razgibanosti površja smo ugotovili, da je bila pri izracunu indeksa geodiverzitete prostorska razporeditev elemen­tov geodiverzitete bolj poudarjena kot pa razgibanost površja in se odlocili za rocno razvrstitev. Na nekaterih obmocjih, kjer je indeks geodiverzitete zelo nizek ali nizek, je indeks razgibanosti površja visok, število elementov geodiverzitete pa je manjše. Na takih obmocjih so pogosti predvsem erozij-ski jarki in vodotoki. Obmocja z visokim indeksom razgibanosti površja in vecjim številom tipov elementov geodiverzitete smo uvrstili v razrede s srednjim, visokim ali zelo visokim indeksom geodi­verzitete. Za boljši prikaz in lažjo razlago rezultatov smo novo razvršcen sloj generalizirali in zgladili. Slika 6: Indeks geodiverzitete kaže višjo vrednost abiotske narave ob vodotokih. p str. 20 Slika 7: Naravne vrednote (zgornja slika) in indeks geodiverzitete (spodnja slika). p str. 21 Špela Conc Pomen varovanja vrocih tock geodiverzitete za ohranitev biotske pestrosti na obmocju… Geografski vestnik 92-2, 2020 Razprave Preglednica 1: Vroce tocke geodiverzitete. obmocje vroce tocke geodiverzitete število prisotnih tipov elementov geodiverzitete Piševec pod Pucami vodotok, erozijski jarek, 2 slapova, jama vodotok, erozijski jarek, najvecja flišna stena na obmocju Supot Žedeka Pasjok Vruja vodotok, erozijski jarek, erozijska žarišca, izdanki debelejših plasti, 2 slapova vodotok, erozijski jarek, izdanki debelejših plasti, slap vodotok, erozijski jarek, erozijska žarišca, 7 slapov vodotok, erozijski jarek, 6 slapov Stranica Dernarnik Truški potok Medljanšcica povirje Baredinke pod Šaredom Feneda vodotok, erozijski jarek, erozijska žarišca, izdanki debelejših plasti, slap, spodmol vodotok, erozijski jarek, erozijska žarišca, izdanki debelejših plasti vodotok, erozijski jarek, izdanki debelejših plasti vodotok, erozijski jarek, erozijska žarišca vodotok, erozijski jarek, erozijska žarišca vodotok, erozijski jarek, erozijska žarišca vodotok, erozijski jarek, erozijska žarišca, izdanki debelejših plasti Preglednica 2: Seznam predlaganih novih naravnih vrednot. ime naravne vrednote zvrst slap Vruja 4 hidrološka, geomorfološka slap Vruja 5 hidrološka, geomorfološka slap Vruja 6 hidrološka, geomorfološka slap Vruja 7 hidrološka, geomorfološka slap Pasjok 1 hidrološka, geomorfološka slap Pasjok 2 hidrološka, geomorfološka slap Pasjok 3 hidrološka, geomorfološka slap Pasjok 4 hidrološka, geomorfološka slap Pasjok 5 hidrološka, geomorfološka slap Pasjok 6 slap Žedeka hidrološka, geomorfološka hidrološka, geomorfološka slap Supot 2 hidrološka, geomorfološka debelejša plast Krkavce geološka, geomorfološka debelejša plast Dernarnik geološka, geomorfološka debelejša plast nad Gunjaci Škrline – flišna stena nad Rokavo pritok Rokave med potokom Supot in Žedeka potok Žedeka geološka, geomorfološka geomorfološka, geološka hidrološka, geomorfološka hidrološka, geomorfološka pritok pri Fermovem mlinu hidrološka, geomorfološka potok Starec hidrološka, geomorfološka Bržanski potok hidrološka, geomorfološka Turski potok hidrološka, geomorfološka Zabavski potok hidrološka, geomorfološka Piševec hidrološka, geomorfološka Rastrskislojsmopretvorilivvektorskiprikazobmocijs5razrediindeksageodiverzitete.Obmocjazvred­nostjo med 0 in 3 smo opredelili kot obmocja z zelo nizko, med 4 in 6 z nizko, med 7 in 8 s srednjo, med 9 in 11 z visoko ter med 12 in 18 z zelo visoko geodiverziteto. Najvecjideležpovršine(71,8%)prekrivajoobmocjazzelonizkimindeksomgeodiverzitete.Sledijo jim obmocja z nizkim indeksom, 14,8%. Obmocja s srednjim indeksom prekrivajo 11,4% površine, z visokim in zelo visokim indeksom geodiverzitete pa skupaj le 2%. Glede na izracun indeksa in gra­ficniprikazsoobmocjazvisokiminzelovisokimindeksomvdolinah,kisojihizoblikovalivecjipritoki reke Dragonje (slika 6); tam je vec razlicnih tipov elementov kot tudi vec elementov geodiverzitete. Obmocjazvisokiminzelovisokimindeksomgeodiverzitetesmoopredelilikotobmocjavrocihtock geodiverzitete. Takih obmocij je 13 in gre za doline stalnih ali obcasnih pritokov Dragonje (pregled­nica 1). Geovrednote, ki so evidentirane v Registru naravnih vrednot (2020) sovpadajo z obmocji vrocih tock geodiverzitete. Številnim geovrednotam je hkrati pripisana tudi ekosistemska, zoološka in bota­nicna zvrst oziroma pomembnost, saj so to habitati redkih in ogroženih vrst. Takšne geovrednote so: slap Supot, ki velja za eno redkih rastišc ogroženih venerinih laskov (Adiantum capillus – veneris), Secoveljske soline, Fermov mlin – flišna stena (slika 3), Sveti Štefan – stena, kjer je rastišce evmedite­ranske flore (na primer crnicevje, Quercus ilex), reka Dragonja, ki je življenjski prostor ogroženihrastlinskih in živalskih vrst ter slap Škrline (Register…2020). Poleg naravnih vrednot je celotno pre-ucevanoobmocjehabitatštevilnihogroženih,redkihrastlinskih(44)inživalskih(109)vrst.Grezahabitate, kisovezaninavodoinobvodniprostor(naprimervlažnitravniki,lehnjakotvorniizviri,prodišca,tol­muni),travišca,apnencastezaplateoziromaizdankedebelejšihplasti,flišnestene,jameindruge(Trampuš s sodelavci 2009). V okviru raziskave smo na obmocju skupno prepoznali 1069 elementov geodiverzitete in jih pri­merjalizevidentiraniminaravnimivrednotami(Register…2015;slika7).Naobmocjusmoprepoznali enakoštevilojam(4)inspodmolov(2),kisotudiževkljucenikotnaravnavrednotapriSlapunaStranici in debelejši plasti Stena. V Registru naravnih vrednot (2015) so le 4 slapovi, mi pa smo jih prepozna­li23,vendarsojihvRegistruzajelipodnaravnovrednotoDragonjaspritoki.Naobmocjusmoevidentirali 17 obmocij izdankov debelejših plasti, v Registru naravnih vrednot (2015) pa so 3. 5 Razprava Poglavitni namen clanka je bil na izbranem obmocju Natura 2000 (Direktiva…1992) ovrednoti-ti geodiverziteto in podati smernice za vkljucitev v obstojeci sistem naravovarstva. V ta namen smo po prilagojeni metodi, ki sta jo predlagala Serrano in Ruiz-Flańo (2007), izracunali indeks geodiver­ziteteindolocilivrocetockegeodiverzitete.Rezultateindeksageodiverzitetesmoprimerjalizobstojecim stanjemnaravnihvrednotinugotovili,dasevecinaobmocijvrocihtockgeodiverziteteskladazobmoc­ji naravnih vrednot. Naobmocjujetrenutnozavarovanih55naravnihvrednot.Poštevilu(32)in površini(709ha)prev-ladujejoekosistemskebiovrednote.Nanjihovoštevilovplivajozatoobmocjeznacilnikali(23),napovršino paSecoveljskesoline(674ha).Geovrednotje23inobsegajoskupnopovršino394ha(Register…2020). Leta 2009 so (Trampuš s sodelavci 2009) v Strokovnem predlogu za zavarovanje Krajinskega parka Dragonja navedli še 14 novo predlaganih naravnih vrednot in obmocje za v prihodnje opredelili kot obmocje pricakovanih naravnih vrednot. Menimo, da je potrebna dopolnitev seznama naravnih vred-not, v katerega bi bilo treba vnesti na novo prepoznane naravne pojave in posamezne že evidentirane abiotske naravne pojave opredeliti kot samostojne naravne vrednote v obliki tock ali obmocij (pre­glednica 2). Cepravvemo,dajeobmocjeporecjaDragonjezaradibiotskeinabiotskepestrostikljucnegapome­na na nacionalni in evropski ravni, obmocje do danes še ni strožje varovano ali opredeljeno kot širše zavarovano obmocje (Trampuš s sodelavci 2009). Z dopolnitvijo seznama naravnih vrednot v dolini Dragonježelimopoudaritipomenabiotskegadelanaraveinstempotrebopostrožjemvarstvenemreži­muvdoliniDragonje.NaravnevrednotezvnosomvRegisteršenisozavarovane,takšnepostanejošele z aktom o zavarovanju. Vzpostavljanje zavarovanih obmocij je eden izmed kljucnih ukrepov za varo­vanjeinohranjanjenaravnihpojavov.NaobmocjudolineDragonjestadveobmocjizavarovanikotnaravni spomenik (gric Stena in reka Dragonja s pritoki) in eno obmocje kot krajinski park (Secoveljske soli­ne). Naravni spomenik je opredeljen kot »…obmocje, ki vsebuje eno ali vec naravnih vrednot, ki imajo izjemnoobliko,velikost,vsebinoalilegoalisoredekprimernaravnevrednote«(Zakonoohranjanju…1999, 64. clen).Naobmocjunaravnihspomenikovselahkozaktomozavarovanjuprepovejoaliomejijoclo­veški posegi in vplivi (Zakon o ohranjanju…1999), na obmocju doticnih pa posebnih omejitev ni. Obmocje porecja Dragonje je opredeljeno tudi kot ekološko pomembno obmocje in obmocje Nature 2000. V Uredbi o posebnih varstvenih obmocjih (obmocjih Natura 2000) (2004) so opredeljene var-stveneusmeritve,kiopredeljujejoleto,danajbibiliposeginaobmocjihcimboljtrajnostniinneškodljivi zahabitate.CepravsoobmocjaNature2000dolocenanapodlagihabitatnedirektive(Direktiva…1992) in so vezana na abiotski življenjski prostor rastlinskih in živalskih vrst, vec pozornosti posveca biodi­verziteti. V osnovi nakazuje povezavo med varovanjem biotskega in abiotskega dela narave, vendar varovanjeabiotskegadelanaravenijasnoopredeljeno.Prepletnaravnogeografskihdejavnikovinpestrost naravnih pojavov oziroma geodiverziteta pogojuje obstoj raznolikih habitatov, ki so življenjski prostor rastlinskih in živalskih vrst. Vsekakor ima obmocje porecja Dragonje potencial in tudi potrebo po vzpostavitvi strožjega var-stvenega režima. Obmocje je pestro tako z vidika geodiverzitete in biodiverzitete, dodatno vrednost pa mudajetudibogata kulturnadedišcina. Zakonodajnihmožnosti zavzpostavitevvarovanjajeveliko, ševednopaostajaodprtovprašanje,katerirežimvarovanjabibilzaobmocjenajboljprimeren.Ponašem mnenjuobmocjedolineDragonjeizpolnjujevsepogojezavzpostavitevkrajinskegaoziromaceloregij­skegaparka,sajustrezavsemmerilomzaustanovitev.Regijskiparkjeopredeljenkot»…obsežnoobmocje regijsko znacilnih ekosistemov in krajine z vecjimi deli prvobitne narave in obmocji naravnih vrednot, ki seprepletajozdelinarave,kjerjeclovekovvplivvecji,vendarlepaznaravouravnotežen«(Zakonoohra-njanju…1999, 70. clen). 6 Sklep Na obmocju doline reke Dragonje so redki ekosistemi in habitati, ki so pomembni na državni in evropski ravni ter so življenjski prostor številnih ogroženih rastlinskih in živalskih vrst. Obmocje je bogato tudi po številu naravnih vrednot. Vecina obmocja je v odlicnem naravnem stanju, saj so posegi clovekavokoljeminimalni. Vdelih,kjerjevplivclovekaopazen,pajeletavecinomavskladustrajnos­tniminaceli.StrožjirežimvarovanjacelotnegaobmocjaporecjaDragonjejepotrebentudizvidikaohranjanja Krajinskega parka Secoveljske soline, ki je na skrajni izlivni tocki rekeDragonje. Vsak vecji vpliv clove­ka v zgornjemdelu porecja bi lahkoogrozil žetako krhke ekosistemevspodnjemdeluporecja. Modelizracunaindeksageodiverzitete,kismogaizvedliimainterdisciplinarnipomen,sajjepoleg znanstvenoraziskovalnepomembnostiuporabentudizvidikarazvojaturizma,izobraževanjainvarstva narave. Zemljevidindeksageodiverziteteshomogenimirazrediimamožnostuporabepriprostorskem nacrtovanjuinupravljanjutakozavarovanihkotnezavarovanihobmocij.Lahkoseponuditudikottržni proizvodzaizdelavointeraktivnegazemljevidanaspletualimobilneaplikacije.Zemljevidindeksageo­diverziteteselahkovkljucitudiprinacrtovanjuinodlocanjuovzpostavljanjunovihgeoparkovterpisanju državnih ali lokalnih akcijskih nacrtov varovanja geodiverzitete. Zahvala:AvtoricasezahvaljujeJavniagencijizaraziskovalnodejavnostRepublikeSlovenijezafinan­cno podporo raziskovalnemu programu Geografije Slovenije (P6-0101). 7 Viri in literatura ARSO 2020. Medmrežje: https://www.arso.gov.si/narava/ (23. 10. 2020). Breg,M.2007:EnvironmentalaspectsofdolineconservationandprotectioninSlovenia.Dela28.DOI: https://doi.org/10.4312/dela.28.43-57 Ciglic, R., Perko, D. 2013: Europe’s landscape hotspots. Acta geographica Slovenica 53-1. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS53106Conc,Š.2018:VrednotenjegeodiverzitetenaobmocjudolinerekeDragonje.Magistrskodelo,Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Digitalni model višin 12,5. Geodetska uprava Republike Slovenije. Ljubljana, 2005. DirektivaSveta92/43/EGSzdne21.maja1992oohranjanjunaravnihhabitatovterprostoživecihžival­ skih in rastlinskih vrst. Uradni list Evropskih skupnosti L 206/7 (22. 7. 1992). Bruselj. Medmrežje: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:31992L0043&from=SL(28.10.2020). Dixon, G. 1995: Aspects of Geoconservation in Tasmania: A Preliminary Review of Significant Earth Features. Report to the Australian Heritage Commission, Occasional Paper no. 32. Hobart. Dragonja 2020. Medmrežje: https://frisco-project.eu/sl/porecja/dragonja/ (20. 10. 2020). Erhartic,B. 2007:Reliefneoblikekotgeodiverziteta(geomorfološkanaravnadedišcina).Dela28. DOI: https://doi.org/10.4312/dela.28.59-74 Erhartic, B. 2010: Geomorphosite assessment. Acta geographica Slovenica 50-2. DOI: https://doi.org/ 10.3986/AGS50206 Erhartic, B. 2012: Geomorfološka dedišcina v Dolini Triglavskih jezer. Geografija Slovenije 23. Ljubljana. DOI: https://doi.org/10.3986/9789612545895 Erhartic,B.,Zorn,M.2012:GeodiversityandgeomorphositeresearchinSlovenia.Geografskivestnik84-1. Geoparki2020.Medmrežje:https://www.naravniparkislovenije.si/slo/zanimivosti/geoparki(19.10.2020). Gray,M.2004:Geodiversity:ValuingandConservingAbioticNature.Chichester.DOI:https://doi.org/ 10.4000/geomorphologie.416 Gray,M. 2005:Geodiversityandgeoconservation:What,why,andhow?TheGeorgeWrightForum22-3. Gray, M., Gordon, J. E., Brown, E. J. 2013: Geodiversity and the ecosystem approach: the contribution of geoscience in delivering integrated environmental management. Proceedings of the Geologists’ Association 124-4. DOI: https://doi.org/10.1016/j.pgeola.2013.01.003 Grcman,H.,Vidic,N.J.,Zupan,M.,Lobnik,F.,Jones,A.,MontanarellaL.(ur.)2015:TlaSlovenijespedo­loškokartovmerilu1:250.000.Luksemburg,2015.Medmrežje:http://soil.bf.uni-lj.si/projekti/pdf/ atlas_final_2015.pdf (8. 10. 2020). Guštin,B.1987:Dragonja:naravnainkulturnadedišcina:smernicezanacrtovanjeposegov.Medobcinski zavod za varstvo naravne in kulturne dedišcine. Piran. Hidrografija – os vodotoka. Geodetska uprava Republike Slovenije. Ljubljana, 2007. Hribar, A. 2009: Geomorfološka dedišcina in varstvo narave. Seminarska naloga, Fakulteta za grad- beništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Ljubljana.Hribar,M.,ŠmidHribar,M.,Erhartic,B.2011:Premislekorazvojuinzavarovanihobmocjih.Razvojzava­ rovanihobmocijvSloveniji,Regionalnirazvoj3.Ljubljana.DOI:https://doi.org/10.3986/9789612545826 Jenks,G.F.1967:Thedatamodelconceptinstatisticalmapping.InternationalYearbookofCartography7. Kiernan,K.1996:ConservingGeodiversityandGeoheritage:TheConservationofGlacialLandforms. Hobart. Kozlowski, S. 2004: Geodiversity: the concept and scope of geodiversity. Przeglad geologiczny 52, 8-2. Kropivšek, L. 2018: Vrednotenje geodiverzitete na obmocju Cemšeniške planine. Magistrsko delo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Lesnik, B. 2016: Vrednotenje geodiverzitete na obmocju Rakiške planote. Diplomsko delo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Ljubljana. LiDAR. Ministrstvo za okolje in prostor. Ljubljana, 2011. Myers,N.,Mittermeier,R.A.,Mittermeier,C.G.,Fonseca,G. A.B.,Kent,J.2000:Biodiversityhotspots for conservation priorities. Nature 403. DOI: https://doi.org/10.1038/35002501 Naravne vrednote 2020. Medmrežje: https://zrsvn-varstvonarave.si/kaj-varujemo/naravne-vrednote/ (8. 10. 2020). Natek, K., Repe, B., Stepišnik, U. 2012: Geomorfološke znacilnosti morskega dna, obale in zaledja. Geografija stika Slovenske Istre in Tržaškega zaliva, GeograFF 12. Ljubljana. DOI: https://doi.org/ 10.4312/9789610600268 Ogrin, D. 1996: Podnebni tipi v Sloveniji. Geografski vestnik 68. Orožen Adamic, M. 1970: Kako naj vrednotimo pokrajino? Proteus 33-4. Ortofoto. Geodetska uprava Republike Slovenije. Ljubljana, 2017. Panizza, M., Piacente, S. 1993: Geomorphological assets evaluation. Zeitschrift für Geomorphologie, N. F., Suppl. 87.Park Škocjanske jame 2020. Medmrežje: http://www.park-skocjanske-jame.si/ (19. 10. 2020). Pedološka karta. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ljubljana, 2016. Perko, D., Ciglic, R. 2015: Slovenia as a European landscape hotspot. Acta Geobalcanica 1-2. DOI: https://doi.org/10.18509/AGB.2015.05 Perko,D.,Hrvatin,M.,Ciglic,R.2017:DeterminationoflandscapehotspotsofSlovenia.Actageographica Slovenica 57-1. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.4618 Perko, D., Orožen Adamic, M. (ur.) 2001: Slovenija – pokrajine in ljudje. Ljubljana. Perko, D., Zorn, M., Ciglic, R., Breg Valjavec, M. 2019: Changing river courses and border determi­ nation challenges: the case of the Slovenian-Croatian Border. Geospatial Challenges in the 21st Century. Cham. DOI: https://doi.org/10.1007/978-3-030-04750-4_11 Peterlin, S., Ravbar, M., Smerdu, R., Vardjan, F. 1976: Inventar najpomembnejše naravne dedišcine Slovenije: stanje leta 1975. Ljubljana.Plenicar, M., Polšak, A., Šikic, D. 1969: Osnovna geološka karta SFRJ 1:100.000, list Trst. Zvezni geo­loški zavod. Beograd. Register naravnih vrednot. Agencija Republike Slovenije za okolje. Ljubljana, 2015. Register naravnih vrednot. Agencija Republike Slovenije za okolje. Ljubljana, 2020. Reynard,E.,Coratza,P.2007:Geomorphositesandgeodiversity:anewdomainofresearch.Geographica Helvetica 62-3. DOI: https://doi.org/10.5194/gh-62-138-2007 Riley,S. J.,DeGloria,S.D.,Elliot,R.1999:Aterrainruggednessindexthatquantifiestopographichete­rogeneity. Intermountain Journal of Sciences 5. Serrano, E., Ruiz-Flańo, P. 2007: Geodiversity: A theoretical and applied concept. Geographica Helvetica 62-3. DOI: https://doi.org/10.5194/gh-62-140-2007 Sharples, C. 1993: A Methodology for the Identification of Significant Landforms and Geological Sites for Geoconservation Purposes. Hobart. Smrekar, A., Polajnar Horvat, K., Erhartic, B. 2016: The beauty of landforms. Acta geographica Slovenica 56-2. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.3039 Stepišnik,U.,Repe,B.2015:IdentifikacijavrocihtockgeodiverzitetenaprimerukrajinskegaparkaRakovŠkocjan. Dela 44. DOI: https://doi.org/10.4312/dela.44.45-62 Stepišnik, U., Repe, B., Ilc Klun, M. 2016: Vrednotenje izobraževalnega potenciala geodiverzitete na primeru Cerkniškega polja. Dela 47. DOI: https://doi.org/10.4312/dela.47.5-39 Stepišnik,U.,Trenchovska,A.2016:Predlogkvantitativnegamodelavrednotenjageodiverzitetenapri­meru krasa Zgornje Pivke, Slovenija. Dela 46. DOI: https://doi.org/10.4312/dela.46.41-65 Stepišnik,U.,Trenchovska,A.2017:Anewquantitativemodelforcomprehensivegeodiversityevaluation:the Škocjan Caves Regional Park, Slovenia. Geoheritage 10. DOI: https://doi.org/10.1007/s12371­017-0216-5 Ticar,J.,Perko,D.,VolkBahun,M. 2018:Geodedišcina inpokrajinska raznolikost Slovenije.Pokrajina v visoki locljivosti, GIS v Sloveniji 14. Ljubljana. DOI: https://doi.org/10.3986/9789610501138 Trampuš T., Turk R., Vidmar B., Zega M. 2009: Strokovni predlog za zavarovanje Krajinskega parka Dragonja. Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Obmocna enota Piran. Piran. Trenchovska,A.2016:InventarizacijainvrednotenjegeodiverzitetenaobmocjuKratova,Makedonija. Magistrsko delo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Trobec,T. 2012:Hidrogeografskeznacilnostiobalnegapasuinzaledja.GeografijastikaSlovenskeIstre in Tržaškega zaliva, GeograFF 12. Ljubljana. DOI: https://doi.org/10.4312/9789610600268 Turk, I., Mežan, U. 2009: Varovana obmocja narave. Medmrežje: http://kazalci.arso.gov.si/sl/content/ varovana-obmocja-narave-0 (23. 10. 2020). Uredbaoposebnihvarstvenihobmocjih(obmocjihNatura2000).UradnilistRepublikeSlovenije49/2004, 110/2004,59/2007,43/2008,8/2012,33/2013,35/2013,39/2013,3/2014,21/2016,47/2018.Ljubljana. Uredba o zvrsteh naravnih vrednot. Uradni list Republike Slovenije 52/2002, 67/2003. Ljubljana. Zakonoohranjanjunarave.UradnilistRepublikeSlovenije56/1999,96/2004,61/2006,8/2010,46/2014, 21/2018, 31/2018, 82/2020. Ljubljana. ZakonoratifikacijiKonvencijeobiološkiraznovrstnosti.UradnilistRepublikeSlovenije7/1996.Ljubljana. Zavarovanaobmocja2020.Medmrežje:https://www.arso.gov.si/narava/zavarovana%20obmo%c4%8dja/ (19. 10. 2020). Zorn,M.2008:ErozijskiprocesivslovenskiIstri.GeografijaSlovenije18.Ljubljana.DOI:https://doi.org/ 10.3986/9789612545482 Zorn, M. 2019a: Erosion processes in Slovene Istria. Part 1, Soil erosion. Acta geographica Slovenica 49-1. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS49102 Zorn, M. 2019a: Erosion processes in Slovene Istria. Part 2. Acta geographica Slovenica 49-2. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS49203 8 Summary: The importance of protection of geodiversity hotspots for theconservation of biodiversity in the Natura 2000 area in the Dragonja rivervalley (translated by Živa Malovrh) Human intervention into nature and unsustainable exploitation of natural resources are becom­ing increasingly more intensive, making the need for nature protection that much more important. In the past, the emphasis was placed mainly on the research and protection of biotic nature, while in the last three decades, scientists and environmentalists have become more aware about the importance of abioticnatureaswell.Despitescientificefforts(geology,geography)forequalprotectionofabioticnature orgeodiversity,thetermnatureprotectionisstillpredominantlyusedinconjunctionwiththeprotection of plant and animal species (Hribar 2009). The term geodiversity has been developed and established as a reaction to the overly biocentric approach to nature valuation and protection (Stepišnik and Repe 2015), and can be defined as natural variety of the Earth’s surface, referring to geological and geo­morphological aspects, soils, and surface waters (Kozlowski 2004). The development of the valuation of geomorphological heritage and geodiversity also led to the concept of geodiversity hotspots (Ciglic andPerko2013;PerkoandCiglic2015;StepišnikandRepe2015;Perko,HrvatinandCiglic2017),which emulates the concept of evaluating biodiversity hotspots (Myers et al. 2000). Much has been written about geodiversity; a number of definitions have arisen, and different eval­uation methods have been outlined, but no generally accepted and established definition has been delineated on what geodiversity actually is and how to evaluate it. Most methods for evaluating geo­diversityarequalitativeandbasedonsubjectiveelements(Smrekar,PolajnarHorvatandErhartic2016), which prevents data comparison and results evaluation (Stepišnik and Repe 2015). Numerous quan­titative evaluation methods have been developed that are based on automatization, objectivity, and acomprehensivesurveyofareasusinggeographicinformationsystems,whichdoenabledataandresults comparison (Stepišnik and Trenchovska 2016). In addition to the numerous definitions and methods, literaturealsocontainsthevarioustermsexpertsusetonametheelementsofgeodiversity;inSlovenia, the generally accepted terms are geomorphological heritage (Erhartic, 2010), elements of geodiversity (Stepišnik and Repe 2015), and geoheritage. The latter designates legally protected abiotic natural phe­nomena,otherwiseknownasnaturalvalues(Ticar,PerkoandVolkBahun2018).Inordertodistinguish betweenthedifferentmeaningsofthetermnaturalvalue,wesuggestthetermgeovaluebeusedforabi­otic natural values and biovalue for biotic natural values. The main purpose of the article is to evaluate the geodiversity in the selected area of the Dragonja river basin, which is protected under Natura 2000 (Direktiva…1992), and to form guidelines for it to beincludedintotheexistingnatureprotectionsystem.Wecalculatedthegeodiversityindexforthearea of the Dragonja river basin based on two indicators: the variety of various geodiversity elements and the geodiversity index (Serrano and Ruiz-Flańo 2007). Areas with a high and very high geodiversity index were designated as areas of geodiversity hotspots. The results of the geodiversity index were compared with the existing state of the natural values anditwasdeterminedthatmostofthegeodiversityhotspotareascorrespondwithareasofnaturalval­ues. There are currently 55 protected natural values in the area. Ecosystem biovalues are prevalent in number (32) and surface area (709ha), while there are 23 geovalues encompassing a total surface area of 394ha (Register…2020). Even though it has been established that the biotic and abiotic diversity of the area of the Dragonja river basin is of key importance at the national and European level, the area still has not been more stringently protected or defined as a wider protected area (Trampuš et al. 2009). We believe that the list of natural values should be amended to add the newly identified natural phenomena and previ­ously documented individual abiotic natural phenomena as independent natural values in individual spots or areas. By supplementing the list of natural values in the Dragonja Valley, we want to empha­sizethesignificanceofabioticnatureandwithit,theneedtoestablishamorerigorousprotectionregime in the Dragonja Valley. Establishing protectedareas is one of the key measures for protecting and preserving natural phe­nomena. There are two areas in the Dragonja Valley protected as natural monuments (Gric Stena and the Dragonja River with tributaries), while one area is protected as a nature park (Secovelje saltpans). TheDragonjariverbasinisalsodefinedasanecologicallysignificantareaandaNatura2000area.The Dragonja river basin certainly has the potential and expresses the need for a more rigorous protection system to be established. The area is diverse both in geodiversity as well as biodiversity, with its rich cultural heritage constituting additional potential. There are many possibilities for establishing pro­tection, while the question remains on which type of protection would be most suitable for the area. In our opinion, the Dragonja Valley possesses all the necessary assets for establishing a nature or even regional park, as it meets all the necessary preconditions for the establishment. The executed model for calculating the geodiversity index has an interdisciplinary significance, as it is important not only for scientific research, but it could also be applied to tourism, education, and natureprotection.Thecreatedgeodiversityindexmapcontaininghomogenousclassescanalsobeused in spatial planning and managing both protected as well as unprotected areas. It can also be offered as a commercial product as the basis for an interactive map online or as a mobile application. The geo-diversity index map can also be included as a tool in planning and decision-making to establish new geoparks and drafting national or local action plans to protect geodiversity. ZGODBE Z»NAJLEPŠEREKE«:HUMANISTICNOGEOGRAFSKI POGLED NA ZGODOVINO RAZVOJA IN UPRAVLJANJA TURIZMA NA SOCI AVTOR dr. Matej Vranješ UniverzanaPrimorskem,Fakultetazaturisticneštudije–Turistica,Obala11a,SI–6320Portorož,Slovenija. matej.vranjes@fts.upr.si DOI: 10.3986/GV92202 UDK: 911.3:338.481(497.47) COBISS: 1.01 IZVLECEK Zgodbez»najlepšereke«:humanisticnogeografskipoglednazgodovinorazvojainupravljanjaturizma naSoci V clanku sta podana pregled in analiza razvoja turisticne rabe reke Soce ter s tem povezanih upravljavskih praks. Turizem na Soci se je v treh desetletjih razvil od alternativne do izrazito množicne tržne dejavnosti, DolinaSocepavmednarodnoprepoznanooutdoordestinacijo.Vzporednostemsosezzamikomsprejemali in spreminjali upravljavski ukrepi in pristopi. Na podlagi dolgorocnega etnografskega dela je v clanku pri­kazano,aliinkakososespreminjalivlogainstališcakljucnihlokalnihakterjevterinteresnihskupindoupravljanja in razvoja turizma na Soci. Poleg za outdoor turizem znacilnih upravljavskih vidikov (na primer varnost, infrastruktura,cena)jevospredjuvprašanjezašciteinsmerirazvojalokalneturisticneekonomije,kisepoja­viobnarašcajocemkorišcenjuomejenegaviravpogojihprostegapretokaljudi,storitevinkapitala. KLJUCNE BESEDE outdoor turizem, turizem v naravi, rafting, lokalnost, Zgornje Posocje, reka Soca ABSTRACT Stories from the »most beautiful river«: a humanistic geographical perspective on the history of the development and management of tourism on the river Soca ThearticlepresentsananalysisofthedevelopmentofthetouristuseoftheriverSocaandtherelatedman­agementpractices.Inthreedecades,tourismontheSocahasdevelopedfromanalternativetomasstourism, while the Soca valley has become an internationally recognized outdoor destination. Management mea­suresandapproacheshavebeenadoptedandadaptedwithsomedelay.Basedonlong-termethnographic fieldwork,thearticlepresentswhetherandhowtheroleandattitudesofthemostimportantlocalactors andinterestgroupshavechangedinrelationtotherivertourismdevelopmentandmanagement.Inaddi­tiontothetypicalmanagementissuesofoutdoortourism(e.g. safety,infrastructure,price),thefocusison theprotectionanddevelopmentdirectionofthelocaltourismindustry –anissuethatoftenarisesincases oftheincreasinguseoflimitedresourcesunderconditionsoffreemovementofpeople,capitalandservices. KEY WORDS outdoor tourism, nature-based tourism, rafting, locality, Upper Soca valley, river Soca Uredništvo je prispevek prejelo 7. oktobra 2020. 1 Uvod Vclankuvstrnjenioblikianaliziramzgodovinorazvojaturisticneinrekreativnedejavnostinareki Soci,sposebnimpoudarkomnaupravljanjuizvajanjatržnihdejavnosti.Obvprašanjuturisticneinrekrea­tivne rabe omejenih naravnih virov v geografiji pogosto najprej pomislimo na možne škodljive vplive (»obremenitve«), ki jih ima turizem na naravne vire in okolje ter na oblike njihovega omejevanja(glej naprimerCigale2007;Cigalessodelavci2009;Mrak2014).Posebejjetopriljubljenatemarazpravozava­rovanih obmocjih, kjer je vprašanje razmerja med razvojem turizma in ohranjanjem narave ter s tem povezanosoocanjerazlicnih interesovinstališc pogostozelorelevantna terizpostavljena tema (glejna primer Buckley, Pickering in Weaver 2003; Cigale, Lampic in Mrak 2010; Mavri 2018). To pa še zda­lecniedinorelevantnovprašanje,kiseporajaobupravljanjuturisticnihrabnaravnegaokoljaaliomejenega prostora nasploh. Poenostavljeno lahko recemo, da razvoj outdoor turizma in turizma v naravi (natu­re-basedtourism)ninicdrugacenoddrugihzvrstiturizma,kjerlahkoprepoznavamolokalnorelevantne okoljske,družbene,infrastrukturneinekonomskevidikealiposlediceturisticnerabeprostora(Swarbrooke s sodelavci 2003, 193–197; Winter s sodelavci 2019). Kot bo predstavljeno v nadaljevanju, tudi v primeru razvoja in upravljanja turisticne rabe reke, ki se jo rado oglašuje s pridevnikom »najlepša«, okoljski vidiki niso tako v ospredju, kot so družbeni in ekonomskividiki,zlastivprašanje»razvojalokalneskupnosti«ali,natancneje,lokalnegagospodarstva. Delomajetoizrazraziskovalnegapristopa,kigaubiraminkisejevgeografijiuveljavilspojavom»huma­nisticnegeografije«.Tasejevsedemdesetihletihprejšnjegastoletjapojavilakotkritikatedajprevladujoce družbene geografije, ki je temeljila na kvantitativnih metodah ter posplošenih predstavah in modeli­ranjudružbeno-prostorskihodnosov.Humanisticnousmerjenigeografi,obratno,vospredjepostavijo zanimanjezapomene,izkušnje,intereseinvedenjeposameznikovkotclanovdružbenihskupin,zname­nom, da bolje razumejo njihovo dejavno vlogo pri oblikovanju teh odnosov (Daniels 1985; Gregory s sodelavci 2009; Seamon in Lundberg 2017). Del humanisticnih geografov je zato v geografijo pripe­ljaletnografskemetode,skaterimiserazumevanjuclovekovegadelovanjanajboljpribližamo:opazovanje zudeležbo,delnostrukturiranointervjuvanje,avtobiografijeinpodobno(CranginCook2007;Seamon inLundberg2017).Takšenpogledsejekasnejeuveljaviltudivokvirudrugacepoimenovanihgeografskih vej in pristopov (nova kulturna, »fenomenološka«, interpretativna geografija; glej na primer Jackson 1981; Daniels 1985; Pile 1991; Norton 2000), ki se naslanjajo na razlicne družbene teorije, vendar je temeljnoraziskovalnoizhodišcepodobno.Humanisticnousmerjeniterenskigeografiselotevamomanj­šihokolijinspecificnihkontekstov,kjerjevecjamožnostzaintimnejšasrecanjaterboljšerazumevanje pogledov in vlog preucevanih akterjev (Seamon in Lundberg 2017, 4). Pri tem se v raziskovalni fokus trudimopostavititisto,karjeakterjempomembnooziromakarjevpreucevanemkontekstudružbeno relevantno in ne le teme, ki si jih vnaprej zamislimo v kabinetu. Takšno omejeno okolje in specificen kontekst predstavlja turisticna raba reke Soce. V prispevku se namenoma osredinjam samo na to (in ne »turizem nasploh«) ter na podlagi dolgoletnih »intimnih« raziskovalnih in manj raziskovalnih sre-canjskušamzgodovinorazvojaterupravljanjarazumetiinpredstavitiizpoložajakljucnihakterjev(glej na primer Crang in Cook 2007). Vclankuanaliziram,kakososevtrehdesetletjihvzporednozrazvojemturizmasprejemaliinspre­minjaliupravljavskiukrepiinpristopi,katerividikiupravljanjasoseurejaliteraliinkakosejespreminjalo mnenje lokalnih akterjev in interesnih skupin do razvoja turizma na Soci. Poleg za outdoor turizem tipicnih upravljavskih vidikov (na primer varnost, infrastruktura, kakovost, cena) bo v ospredju vpra­šanje »zašcite« in smeri razvoja lokalne turisticne ekonomije, ki se pojavi ob narašcajocem korišcenju omejenegaviravpogojihprostegapretokaljudi,storitevinkapitala.Vprašanjelokalnegarazvojaintako imenovan pojav »odtekanja« je pogosto v ospredju preucevanja turizma v »državah v razvoju« (Swarbrooke s sodelavci 2003, 194), kjer je razlika med kapitalsko mocjo lokalnih in tujih investitor­jevvelika,apodobnavprašanjasepojavljajotudinaSoci.Pritemboizpostavljenotudivprašanje,kako sosevdvehdesetletjihspreminjalastališcakljucnihakterjevdoopredelitvemeja»lokalnosti«insmeri »lokalnega razvoja« ter kako so ta stališca lahko razlicna in instrumentalizirana. O tem, kako so meje lokalnostiindružbeno-prostorskarazmejevanjanasplohdružbenokonstruiranajebilovteorijah»druž­benihidentitet«,patudivgeografijiprelitegavelikocrnila.Zateprocesesepogostometaforicnouporablja oznaka »Drugi«. Ker to ni osrednje vprašanje pricujocega dela, povzemimo na kratko: družbeno-pro-storskemejenisoobjektivneinnespremenljive,pacpasevrazlicnihkontekstih,odnosih,obdobjihrazlicno pojmujejo in uporabljajo, tudi na primer pri zagovarjanju lastnih interesov, vrednot in stališc (»instru­mentalnost«)(glejnaprimerMassey1997;Crang1998;Johnstonssodelavci2000,235–238,568;Šumi 2000). Kotbomo videli, tudi »naSoci«gledetega in glede zašcite »lokalne ekonomije«ni enoznacnega mnenja. Razlicni so tudi pogledi na urejanje turisticne rabe in s tem povezno smer razvoja lokalnega turizma. Ce si izposodimo besede Bianchija (2003, 17), je vzrok temu dejstvo, da se v lokalnih okoljih srecujejozastopnikirazlicnihinteresnihskupin,ki»tekmujejo«vposkusunadzoranadomejenimiviri, vspreminjajocihsematerialnihinpoliticnih,dodatibimorališedružbenihinkulturnihpogojih.Družbeni inpoliticni»pogoji«naSocisopredmetpricujoceraziskave,materialnepalahkopoenostavimo:vtreh desetletjih se je turizem na Soci od obrobne sezonske dejavnosti razvil v najpomembnejšo turisticno storitevZgornjegaPosocja,od»alternativne«vmnožicnoturisticnodejavnost,vkaterilahkoprepoznamo elementepreturizma. Nenazadnjeje»DolinaSoce«prepoznana kotzibelkaslovenskega outdoor turiz-ma in tudi zato zanimiva za študijo primera. Outdoor turizem opredeljujemo kot krovno oznako za razlicne turisticne dejavnosti, pri katerih je eden od glavnih motivov obiska turisticnega obmocja izvajanje organizirane ali neorganizirane obli­ke rekreacije na prostem, najpogosteje zunaj urbaniziranega obmocja, v naravi. V strokovni literaturi inturisticnemgospodarstvusezatozvrstturizmauporabljajotudidrugiizrazi,zlasti»aktivni«in»adven­ture«, vendar je v razvitih turisticnih obmocjih in tudi v strateških dokumentih Slovenije vse bolj uveljavljenauporabapridevnikaoutdoor(Swarbrookessodelavci2003;Lesjakssodelavci2020).V»Dolini Soce« so poleg dejavnosti na reki razvite tudi druge zvrsti outdoor turizma, zlasti pohodništvo, smu-canje, padalstvo, kolesarstvo in druga »adrenalinska« doživetja. V Kobaridu se razvijata zgodovinski in kulinaricni, v Tolminu pa festivalski turizem. Zadnji dve desetletji, še posebej v obdobju po koncu gospodarske recesije, dolina beleži izjemne stopnje rasti števila turistov (preglednica 1). Kot bo pred­stavljeno v nadaljevanju, se ta rast odraža tudi v porastu turisticne ponudbe in prometa na reki Soci. 2 Metode V clanku so predstavljeni rezultati dolgorocnega terenskega dela, ki ga periodicno opravljam na Bovškem že skoraj dve desetletji in vkljucuje klasicne etnografsko-geografske metode: opazovanje, opazovanjezudeležbo,delnostrukturiranoinpoglobljenointervjuvanje.Kotrekreativnikajakašinnekda­njivodnikturistovpoSocidogajanjespremljamžeodleta1993,usmerjenoraziskovalnopasemsestemo Preglednica 1: Osnovni podatki o nocitvah turistov v Zgornjem Posocju za obdobje 2000–2019 (Si-Stat 2020). obcina število nocitev indeks 2000–2014 indeks delež tujih povprecna 2014–2019 turistov doba 2000 2009 2014 2019 (%) bivanja Bovec Kobarid Tolmin SKUPAJ 114.798 25.063 20.101 159.962 159.120 76.889 38.904 274.913 162.568 89.720 67.184 319.472 486.798 202.297 161.160 850.255 142 358 334 200 299 225 240 266 88 79 83 85 2,6 2,5 2,6 2,6 ukvarjal periodicno med letoma 2001 in 2008. Dogajanje na Soci sem spremljal tudi kasneje, pono­vno usmerjeno terensko delo pa sem izvajal spomladi 2020, ko sem opravljal poglobljene intervjuje in neuradne razgovore, tudi z istimi sogovorniki kot pred 15 leti. Izbiral sem dobro obvešcene in za kon­tekstnajboljrelevantneinformatorje:lastnikilokalnihturisticnihpodjetij,claniobcinskegasveta,direktor Gospodarskega interesnega združenja (GIZ) raftarjev Dolina Soce, direktorja lokalne turisticne orga­nizacije(LTO).Pregledalsemrelevantnozakonodajo,zlastivseodloke,kisojihsprejemaleobcineglede urejanja turisticne rabe Soce, medijska porocanja in druge relevantne dokumente. Ker je tema lokal-no družbeno obcutljiva, ne razkrivam identitete informatorjev in njihov splošni opis podajam v seznamu ustnih virov. Razvoj turizma na Soci posplošeno delim na štiri obdobja, skladno s pojavom pomembnih novosti ali sprememb. 3 Zacetki komercialne rabe reke Soce Zoznako»komercialnarabarekeSoce«obicajnooznacujemotrženjerazlicnihšportno-turisticnih dejavnosti, ki so povezane s plovbo po divji vodi: vožnja z gumenjaki, spusti s kajakom, kanujem in recnim bobom, danes tudi SUP-om. Z vidika množicnosti in dobicka nedvomno izstopa »rafting«– vožnja z gumijastimi colni za 4 do 8 oseb pod vodstvom izurjenega vodnika. PodrugistraniimaplovbapoSocizametkevpopolnomanekomercialnišportniinrekreativnidejav­nosti, to je v spustih s kajaki. Precej pred pojavom komercialne ponudbe so se s spušcanjem po Soci ukvarjali zlasti izuceni kajakaši kajak kluba iz Solkana pri Novi Gorici, pa tudi iz Ljubljane in tujine, v glavnem Avstrije, Italije, Nemcije in Ceške. Domacini iz Zgornjega Posocja so bili redki, v glavnem samoukiljubiteljirekreacijeinavanture.Tudipredhodnicaprvegadomacegapodjetja,Kajak-kanucen-terBovec(KKCBovec),kigaleta1984ustanoviizseljenimornar,nibilkomercialnonaravnan,temvec namenjenzlastispoznavanjudomacinovsšportnimidejavnostminadivjivodi,druženjuinzabavilokal­nemladine. Pet let kasneje skupina nekdanjih tekmovalnih veslacev iz Solkana ustanovi podjetje Soca rafting. Zanimivo je, da se z delovanjem tega drugega, izvorno ne-lokalnega podjetja, rafting na Soci uveljavi kot donosna in relativno »množicna« turisticna dejavnost. V nasprotju od lokalnih akterjev so namrec solkanski kajakaši tovrstno turisticno ponudbo spoznavali na veslaških tekmovanjih v tuji-ni,vobdobjuprehodavliberalnotržnogospodarstvopasonekaterivtemprepoznaliposlovnopriložnost. Po njihovem vzoru lokalni KKC Bovec nekaj let kasneje odkupi podjetnejši domacin, ga preimenuje v Bovec rafting team in tudi sam pricne s komercialno dejavnostjo. Znacilnosti tega obdobja so: odsotnost kakršne koli regulacije, siva ekonomija, postopna diverzi­fikacijaponudbeterimprovizacijapriizvajanjuinorganizacijile-te.Grezaobdobjespoznavanjaizvajanja turisticnedejavnosti,ucenjavodenjacolnovpodivjivodi,zlastizalokalnevodnike,ter»osvajanja«novih plovnihodsekovinoblikkomercialneplovbe.Poenostavljenolahkorecemo,dasevtemobdobjuvzpo­stavitadveizvornidružbeno-interesniokolji,solkanskoinlokalno,izkaterihizhaja vecinaostalihpodjetij, ki se v Posocju ustanovijo do preloma tisocletja. 4 Devetdeseta leta: razvoj turizma v mejah lokalnega »raftarskega« miljeja Sledi prvi razmah športno-turisticne ponudbe na Soci, saj se v naslednjem desetletju (med letoma 1991 in 2001) v Zgornjem Posocju pojavi devet novih podjetij, vecina v lasti domacinov, tj. rezidentov v obcinah Bovec, Kobarid in Tolmin. Z vidika kasnejših delitev na »lokalne« in »druge« velja izposta­viti tri izjeme. Med prvimi, leta 1992, podjetje ustanovi nekdanji tekmovalni kajakaš iz Italije in tako veljazaprvopodjetjevlastitujcanaSoci.Nekolikokasnejenovopodjetjeustanovijoakterji,kiseodce­pijoodsolkanskegakajakaškegaokoljainpodjetjaSocarafting.Tretjepajepodjetjekajakašassedežem v Ljubljani, ki pa z gosti v Posocje prihaja le obcasno. Ustanavljanje novih podjetij poteka po nacelu »osamosvajanja vajencev«. Velika vecina akterjev, ki v tem obdobju ustanovi svoje podjetje, se namrec obvladovanjabrzicinposlaizucineposrednoprienemoddvehizvornihpodjetijoziroma»kajakaških« okolij. Ceprav v tem obdobju še ni vzpostavljen sistem obveznih vodniških tecajev za vodenje turistov po reki, je med lokalnimi akterji kot pogoj za opravljanje tržne dejavnosti poleg zagonskega kapitala in podjetniških vešcin v enaki meri prepoznano poznavanje in obvladovanje suverene plovbe po reki. V nasprotju od clanov kajakaškega kluba iz Solkana, ki znanje pridobijo v mladosti v okviru organi­ziranih treningov, lokalni kajakaši samouki znanja pridobivajo na reki z znotraj in medgeneracijskim prenosomznanj.Tovrstneizkušnjeindobropoznavanjesoškihbrzicpostanetatudilocnica,kijolokal­ni akterji kasneje, še danes, radi izpostavljajo tako v odnosu do tujih podjetij, kot do organiziranega podeljevanja vodniških licenc »iz Ljubljane«: »…ga ni organa v državi, ki bi nas ucu vozit po Soci«. Zanimivo je, da se kljub temu, da se s trženjem Soce že spocetka niso ukvarjali le »domacini« (stal-nobivajociveniodtrehobcin),vrstoletleizjemomapostavljavprašanje,kdojeupravicendokomercialne rabereke.Cepravobcasnoprihajadonesoglasijtudimedpodjetjizlastnikirazlicnegaizvora–vzgod­njemobdobjunaprimermedprvima,domaciminsolkanskim–grevglavnemzasporeobicajneposlovne narave,prikaterihvprašanjeupravicenostidoizvajanjakomercialnedejavnostinaSociniosrednjatema. Podjetja so sicer v bolj ali manj izrazitem konkurencnem razmerju, obcasno vstopajov nekakšne neu­radne poslovne »koalicije« in »opozicije«, vendar pa si tudi pomagajo, sodelujejo, uradno in neuradno komunicirajo. Lastniki in (vecinoma sezonsko) zaposleni, skupaj z rednimi obiskovalci in znanci, ki se tudi rekreativno ukvarjajo s podobnimi dejavnostmi, v tem obdobju ustvarijo zelo prepoznaven inrelativno sklenjen družbeni milje, s katerim se vpleteni akterji tudi dokaj jasno identificirajo. Še vec, zrazvojempodobne»outdoor«turisticneponudbevokolju,kiomogocaraznolikeoblikeaktivnihpoci­tnic v naravi, »Dolina Soce«, natancneje pa Bovec, postaja prepoznavna kot »zibelka« slovenskega »outdoor« turizma in shajališce »outdoor frikov« – ime, ki ga priseljenec iz Ljubljane nadene svojemu novemu podjetju. Tudi za to obdobje je, z izjemo dolocitve letnega in dnevnega casa dovoljene plovbe (Odlok o ure­ditvi…1993),ševednoznacilnaodsotnostupravljanjainregulacijeturisticnerabereke.Urejanjeparkirišc indostopnihmestsprecejšnjimzamikomsledirazvojukomercialnerabe.Zizjemonekdanjihtekmovalnih kajakašev so vodniki priuceni v lokalnem »outdoor okolju«. Skoraj brez izjeme so to mladi domacini indrugislovenskidržavljani,kideloopravljajohonorarno,placilopaprejemajoprekoštudentskihser­visovin»nacrno«.Cepravvlokalnemokoljuveljazarelativnodobroplacanodelo(številovešcihvodnikov jeomejeno), veliki vecini sezonski zaslužek ne omogoca celoletnega preživljanja, zlasti vodniki, ki pri­hajajo od drugod, delo cenijo tudi kot zanimivo poletno avanturo. Ceprav se na vodi pojavljajo prve nesrece,tudismrtne,temuinvprašanjuzagotavljanjavarneplovbeniposvecenarelevantnajavnapozor­nost. Bistveno spremembo ob koncu tisocletja pomeni pojav tujih podjetij, ki tržijo enake športno-turi­sticne storitve kot lokalna podjetja in s tem posežejo v do tedaj dokaj sklenjeno lokalno turisticno gospodarstvo. 5 Vstop »radikalno Drugega« in zacetek »upravljanja s Soco« Konec tisocletja zaznamujejo razprave o upravicenosti trženja reke Soce in stem povezanih druž­benihrazmejevanj,vecinomavoblikinepopolnomajasnihdeklarativnihdelitevna»domace«(»firme«) in»tuje«oziromana»lokalne«in»druge«.CepravseževrstoletpredtemnaSocirednopojavljajokomer­cialnekajakaškešoleter»splavarskadruštva«izdržavstradicijorekreacijenadivjivodi(Nemcija,Avstrija, Ceška), postanejo vprašanja glede omejevanja upravicenosti do komercialne rabe Soce aktualna šele s prihodom »radikalno Drugega«, ki se vmeša v lokalna konkurencna razmerja. Od let 1997 in 1998 se namrec na Soci pojavlja vse vec tujih, zlasti madžarskih podjetij, ki se ukvarjajo s prodajo enakih storitev kot »lokalna«. Domaci akterji radi ironicno ugotavljajo, da so si za to »krivi sami«. Ker se jim je madžarski trg zdel obetaven, so namrec privabili madžarske turisticne agencije v poslovno sodelo­vanje–vokvirunjihovihpaketnihpotovanjsolokalnapodjetjatržilastoritvenaSoci.Vendarjetakšno sodelovanjezredkimilokalnimipodjetjitrajalolenekajlet,kasnejepasemadžarskeagencijenatrgšport­no-turisticneponudbevkljucijosamostojno,spodobnimposlovnimmodelom:nanaslovuponudnikov apartmajev uredijoprostore zasprejemgostov, hrambovozil in opreme,izucijo svoje vodnike, stranke pa v glavnem pripeljejo s seboj. V prvih letih delovanja velika vecina teh podjetij v Sloveniji ni imela registrirane gospodarske dejavnosti, torej bi lahko rekli, domacini pa so v to brez izjeme prepricani, da so dejavnost izvajala na crno (prim. Hrovat 2005). Ko se število teh podjetij in tudi promet na Soci v zacetku tisocletja mocno povecata, se zacno pojavljati vse pogostejša ter v javnosti vse bolj odmevna pritoževanja akterjev iz lokalnega družbeno-interesnega miljeja. Stališca teh akterjev so si podobna, dajetrebadejavnostitujihpodjetijmocnoomejiti,cenepovsemprepovedati,sajda:tujapodjetjapred­stavljajonelojalnokonkurenco,kerponujajostoritvepobistvenonižjiceni,hkratipaneplacujejodavkov in pristojbin; zaslužek v celoti »odnesejo«; delajo na crno, saj za delo v Sloveniji nimajo registrirane dejavnosti; nimajo ustreznega znanja in opreme ter posledicno ogrožajo varnost turistov; ne zaposlu­jejoslovenskihinustreznoizucenihvodnikov;jenaravapreobremenjenainbižezaraditegabilotreba omejiti promet; ter seveda, da z uporabo Soce »odžirajo kruh« lokalni skupnosti, s tem ko »vdirajo« v njihov preživetveni sistem: »kravo je pomuzu in je šou«. Na prelomu stoletja postajajo pritožbe domacih akterjev vse glasnejše, razprave pa del sezonskega vsakdana. Prihaja do verbalnih konfliktov in obcasno tudi »nasilnejših« akcij, kot so rezanje pnevma­tikvozil,blokadadostopovdoreke,zažiganjeinunicevanjeopreme,skaterimijavnostiintujimpodjetjem sporocajo,danaSocinisozaželena.Kotodgovornapritoževanjalokalnihpodjetijterporocanjamedi­jev, da je dogajanje na Soci »kaoticno«, obcina Bovec (pred tem tudi obcina Kobarid) spomladi leta 2000sprejmeOdlokorabiinvarovanjudostopnihmestzašportnoplovboobrekiSoci(2000).Vnaspro­tju od prejšnjih predpisov s tem odlokom natancno opredelijo dovoljene odseke in nacine plovbe, predvsempaizkljucnouporabodolocenihdostopnihmest. Bistvenanovost,kijoizvajanjeodlokapri­naša, je ta, da obcina pricne z zaracunavanjem pristojbin za uporabo dostopnih mest (posredno pa za samo plovbo), obcinsko redarstvo pa upoštevanje odloka redno nadzira. Skratka, prve zahteve po urejanju plovbe se resda pojavijo ob povecanju prometa in števila podje­tij ter pojavu nesrec, a v enaki meri tudi kot odgovor na »vdor nelojalne konkurence« – »radikalno Drugega«,skaterimdomaciakterji,razenkonfliktno,skorajnekomunicirajo.Dajebilovozadjuzacet­kaurejanjaplovbetudipricakovanje,dasebostemdonekemerezašcitilalokalnaekonomija,jerazvidno izreakcijakterjevizlokalnegarafterskegaokolja.Cepravsosprejemodlokaneuradnopodprli,jihveli­ka vecina še isto leto – in v drugacni obliki je to še danes – v njem ni videlo instrumenta, s katerim bi se razmere na Soci uredile, kot bi si želeli. Promet na reki se namrec stalno povecuje, s komercialnimi spusti se ukvarjajo ljudje, ki (po ocenah »lokalnih« akterjev) za to niso usposobljeni, predvsem pa šte-vilotujihpodjetij,kiSocotržijonedabiimelivSlovenijiregistriranoustreznodejavnost,ševednonarašca. Ker poleg tega odlok doloca zaracunavanje enakih pristojbin vsem uporabnikom, ne glede na njihov izvor ali kraj registracije podjetja, vecina domacih akterjev v njem ne vidi »nic drugega kot pesek v oci«. Zaradi pritoževanja lokalnih podjetij ter aktivnejšega nadzora s strani tržne in davcne inšpekcije, ki Soco prvic obišceta leta 2002 na povabilo lokalnih oblasti, nekatera tuja podjetja registrirajo podružnice na Bovškem in se tako tudi formalno izenacijo z domacimi. S prikljucitvijo Evropski uniji se vstop tujih agencij na lokalni trg še poenostavi (uvoz opreme, identifikacija za DDV) in število tujihpodjetij nadalje narašca. Še vec, nekatera registrirana madžarska podjetja stranke pridobivajo tudi na slovenskem trgu oziroma na mestu samem. Ob spoznanju, da uveljavitev dovolilnic ni bistveno ome­jiladelovanjatujihagencij(razenmanjšihinobcasnoprisotnih),semedlokalnimiakterjiprvicpojavljajo pobude za omejitev komercialne rabe Soce s koncesijami. S podelitvijo omejenega števila koncesij za izvajanje komercialne dejavnosti naj bi se zagotovile »ekskluzivne« pravice domacih podjetij ter nad­zorovaloobremenitevreke.Zaradipravnekompleksnostiinnejasnihposledictakšnegaukrepasonekateri predstavnikilokalnihoblastiinLTO(intakoješedanes)dotegazadržani,dvomijotudi,dabiseskon­cesijami dalo zagotoviti prednost domacim podjetjem – na razpisu bi lahko enakopravno konkurira-la tudi velika tuja podjetja. Tudi med drugimi turisticnimi ponudniki glede tega še zdalec ni soglasja. Omejevanju dejavnosti tujih, zlasti madžarskih podjetij, nasprotujejo nekateri ponudniki nastanitve­nihzmogljivosti,zlastitisti,kisosestemiagencijamiposlovnopovezali.Trimadžarskapodjetjasetudi registrirajo na naslovu ponudnikov prenocišc, vecina drugih pa sodelovanje izvaja brez registracije. Leta2003obcina,LTOinlokalnašportno-turisticnapodjetjaglederabeSoceskušajodosecinekak­šen kompromis. Z novim odlokom obcutno podražijo (zlasti dnevne) dovolilnice za rafting (Odlok orabi…2003),izbranimlokalnimpodjetjempaponudijokompenzacijo:podjetjazaobcinoopravljajo nadzor (»monitoring«) in vzdrževanje plovne poti, na racun opravljenega dela pa jim ni treba placati (dela ali vseh) sezonskih kart. K tovrstnemu sodelovanju so povabljena le podjetja iz »lokalnega raf­tarskegaokolja«,negledenaizvorlastnika,tudipodjetjevlastiItalijana,nepatudiregistriranamadžarska podjetja, ceprav so formalno izenacena z lokalnimi. Vendar se z vidika omejevanja narašcanja števila podjetij tudi ta ukrep izkaže za neucinkovitega. Iz Soce postopoma izginejo podjetja (zlasti ceška), ki sosetamsturistipojavljalaobcasnoinsovokvirupaketnihpotovanjopravilalenekajspustovporeki. Po drugi strani pa se število podjetij, ki so na Soci prisotna sezonsko in jim to predstavlja pomemben del prihodkov, po vstopu v Evropsko unijo stalno povecuje. Dobro obvešceni domacini število razli-cnih ponudnikov na reki pred nastopom ekonomske krize ocenjujejo že na približno petdeset. Ne glede na razlicne interese lokalnih akterjev (z relevantno družbeno mocjo v ozadju sprejema­nja odlokov) lahko ugotovimo, da se v tem obdobju zacne organizirano upravljanje z reko: natancno se opredelijo dostopna mesta, plovne poti, termini in nacini plovbe. Z izkupickom od prodaje dovo­lilnicsefinanciraredarskaslužba,urejanjeparkirišcindostopovdoreke.Tudizaradipovecevanjaštevila nesrecsezacnezmonitoringomdogajanjanarekiterzagotavljanjemvarneplovnepoti(naprimerodstra­njevanje ovir), uredijo se informacijske table ter zemljevidi z oznacenimi težavnostnimi stopnjami in nevarnimiodseki.Akterjiizlokalnegaraftarskegamiljejadvakratletnoizvajajocistilneakcije(tujapod­jetjavglavnemnesodelujejo).Vecinatujihpodjetijsizaradipogostejšihobiskovinšpekcijurediuradni status, del dejavnosti pa se vse do danes dogaja v obmocju sive ekonomije. V nasprotju s tujimi podjetji, ki izucijo svoje vodnike, »domaca« podjetja zaposlujejo v glavnem lokalne in slovenske vodnike. Sezonsko delo ne omogoca celoletnega preživljanja, zato gre v glavnem za honorarno delo, ki traja nekaj let. S povecevanjem števila obiskovalcev in podjetij se zlasti v koni­cahsezonepojavljapomanjkanjedelovnesile.Stem,koseSocapostavinazemljevidsvetovnih»rafting središc«,vdolinoprihajavsevecsezonskihdelavceviztujine,zlastizahodneEvrope(naprimerFrancija, Nizozemska,Anglija)inJužneAmerike(Argentina,Cile).Pojavljajoseprvi»freelance«vodniki–vnaspro­tjuodvecinesezonskonisovezaninaenopodjetjeinsenatrgudelapogajajozaceno.Zaradipovecanega nadzora tržnih inšpekcij se v tem obdobju bistveno zmanjša delo vodnikov »na crno«. Z narašcanjem prometa se povecuje število nesrec, tudi smrtnih in tudi med gosti lokalnih podje­tij. Porocila o »še eni smrti na Soci« v nacionalnih medijih so vse odmevnejša. Leta 2007 se tudi zaradi tegauveljavitaobveznoizobraževanjeinlicenciranjezavodnikaraftaterreševalcaizdivjevode(RDV) za vsa podjetja (predpisano že leta 2002, a se ni izvajalo; glej Zakon o plovbi…2002). Tržna inšpekcija, poleg drugega, zacne redna preverjanja licenc na terenu. Lastniki podjetij tovrstno ureditev usposa­bljanja za vodenje po Soci, in tako je še danes, sprejmejo z mešanimi obcutki. Ceprav se z varnostnim vidikom v glavnem strinjajo, pa skoraj brez izjeme stroške za pridobitev licenc ocenjujejo kot previ­soke.Kerv»tekmi«zausposobljenodelovnosilolicencevodnikomplacujejopodjetjainkerjefluktuacija honorarnihdelavcevvelika,topovecujenjihoveletnestroške.Podrugistranipodjetjaizlokalnegaoko­ljaupajo,dabolicenciranjeomejilodelovanjetujihpodjetij,racunajoc,dajihbopritemoviraloneznanje slovenskega jezika: »To bi bil en nacin, da bi se jih lahko rešili, ker drugace ne vem, kako se jih lahko.« A ker se program izvaja tudi, kasneje pa celo izkljucno, v angleškem jeziku, do tega ne pride. Ravno obratno, proti koncu tega obdobja nekatera lokalna podjetja pricno tudi sama najemati tuje vodnike. Ceprav »domaca« podjetja, med njimi tudi nekdanji deklarirani nasprotnik tujih agencij, z redki-mi registriranimi tujimi podjetji obcasno poslovno sodelujejo, locnica med lokalnimi in tujimi ostaja aktualna in izrazita. Po drugi strani se lokalni akterji do neke mere sprijaznijo, da v pogojih svobod­ne tržne ekonomije rešitev ne bo enostavna, saj »da smo to sprejeli, ko smo vstopli v EU«. Gospodarsko recesijo (2009– 2011) posoški turizem docaka s stalno, a ne izstopajoco rastjo števi-la obiskovalcev in podjetij (prim. Bradaškja in Vranješ 2013). 6 Od domacih rib k ta velikim – na poti v »prekomerni turizem«? Zgornje Posocje gospodarsko recesijo preživi brez padca števila turistov, nekaterim športno-turi­sticnimpodjetjemseprometzmanjša,avecinajihrecesijopreživibrezposledic.Tudizaradipovecanega povpraševanja po aktivnih pocitnicah v naravi in prepoznavnosti doline Soce za tovrstna doživetja se promet na Soci povecuje (sliki 1 in 2). Dokaz je ne nazadnje dejstvo, da se med letoma 2008 in 2010 registrira šest novih lokalnih podjetij (podatki Poslovnega registra Slovenije 2020), narašca tudi obseg gostov,kijihprepeljejotujapodjetja.Znamenomucinkovitejšegazastopanjaskupnihinteresovinposlov­nega sodelovanja akterji iz okolja »lokalnih raftarjev« leta 2010 ustanovijo GIZ raftarjev Dolina Soce. Danes šteje GIZ 14 clanov, vsi so podjetja iz lokalnega raftarskega miljeja, na Soci prisotna dlje casa, vsa razen italijanskega v lasti »domacinov«. Ceprav se zdi, da so se lokalna podjetja z »vdorom tujih« do neke mere sprijaznila, se nadaljuje­jo poskusi omejitve delovanja agencij, ki v Sloveniji nimajo registrirane dejavnosti. Leta 2011 tri obcine sprejmejo nov odlok, v katerem kot pogoj za izvajanje komercialne dejavnosti na reki sku­šajo predpisati registracijo sedeža (ali podružnice) podjetja v Sloveniji (Odlok o rabi…2011). Pogoj ni v skladu z državno in evropsko zakonodajo, zato ga že po treh mesecih crtajo (Odlok o spremem­bah…2011).Vodlokupolegtegadvignejocenedovolilniczaraftingterpravnouredijo(javnonarocanje) izvajanje monitoringa na reki. Clani GIZ še nadalje skrbijo za nadzor in varno plovno pot, v zameno pa so deležni ugodnosti pri nakupusezonskih dovolilnic. V odloku se kot pogoj predpiše usposoblje­nost vodnikov (licence), nakup sezonskih dovolilnic pa je dovoljen samo podjetjem, ki izpolnjujejo te pogoje. Slika 1: Raftanje po Soci »z razglednice«. Kasnejša odloka, iz let 2014 in 2016, sta bolj ali manj variacija na isto temo, s pomembno izjemo, da se leta 2014 uvede pavšalno letno povracilo za komercialno plovbo za podjetja (velja za vsa plovi-la istega podjetja) in hkrati ukine sezonske dovolilnice za rafting (Odlok o dolocitvi…2014). Namen tega predloga je zlasti prepreciti nadaljnjo drobitev ponudbe, saj se placilo pavšala izplaca le podjet­jemzvecjimprometom,poslovanjezdnevnimidovolilnicamipanitakorentabilno.Vtemcasusenamrec že nakazuje tendenca odpiranja novih mikro podjetij ter delovanja tistih, ki jim je tovrstna ponudba postranskadejavnost.Ravnozaradipritožblokalnih»malih«podjetnikov,sezzadnjimodlokomizleta 2016 sezonske dovolilnice vrnejo in tako ostaja vse do danes (Odlok o dolocitvi…2016). Lahko torej ugotovimo, da se v tem obdobju družbeno-interesnemu razmejevanju med lokalnimi in tujimi podjetji pridruži razmejevanje med malimi in velikimi. Še posebej pride to do izraza v casu po gospodarski recesiji, ki je za Zgornje Posocje, zlasti Obcino Bovec, obdobje izjemne rasti turizma. Med letoma 2014 in 2019 se v »Dolini Soce« nocitve povecajo 2,6-krat, v Obcini Bovec pa potrojijo (preglednica1).SkladnostemsepovecuješteviloobiskovalcevinpodjetijnaSoci.Zvidikaizjavakter­jev z zacetka tisocletja, da se bo »odprlo še neki podjetij, dost pa ne, neki jih bo gotovo odpadlo, prostora ni veliko«, se zarecenega kruha poje veliko: med letoma 2013 in 2020 se na Soci pojavi vsaj 16 novih registriranih lokalnih podjetij (podatki Poslovnega registra Slovenije 2020). V nasprotju s prejšnjimi obdobjitehneodpirajole»osamosvojenivajenci«,temvectudiposameznikibrezizkušenjinveslaških vešcin. Nekateri z minimalnim zacetnim kapitalom, samozaposleni, z minimalno opremo, nekaj colni inimproviziranimibazami.Taprocespodpiratudisocasenprehodsfizicneganaspletnotrženje(rezer­vacije, komuniciranje): urejena sprejemna pisarna in druga infrastruktura ni vec tako pomembna kotprivlacne spletne stran in komunikacijska orodja, to pa zahteva manjši zacetni vložek. Števila podjetij (zlastivSlovenijineregistriranih),kisepojavljajonaSoci,nimogocenatancnougotoviti,dobroobveš-ceni informatorji pa ocenjujejo, da se jih v razlicnih oblikah (celoletno, sezonsko, obcasno) v zadnjih sezonah skupno pojavlja okoli sto. VdvehdesetletjihodprihodatujihpodjetijnaSocoselocnicamed»lokalnimi«intujiminibistve­nospremenila.Razgretedebateozašciti lokalnih podjetij nisovec del vsakdana,velika vecina lokalnih akterjev se je z realnostjo »prostega pretoka storitev in kapitala« sprijaznila. Ceprav nekateri z dlje Slika 2: Obicajen delovni dan na vstopnem mestu Srpenica 1. prisotnimitujimipodjetjiposlovnosodelujejo,jetoleizjemoma,redkaregistriranatujapodjetjavGIZ nisovabljena.Nanacelniravni»lokalci«omejevanjedelatujihpodjetijševednopodpirajozvidikazašci­te lokalne ekonomije in skupnosti, s podobnimi argumenti kot pred dvema desetletjema: da so »tuji« lastniki v dolini prisotni le sezonsko, da vecino dobicka »odnesejo na Madžarsko«, da v sivi coni dav-cnih predpisov le manjši del prihodkov prikazujejo v Sloveniji, da znižujejo kakovost in ceno storitev, da skratkaomejujejopreživetvenemožnostilokalnegaprebivalstva. Po drugistrani vsebolj relevantna postajalocnicamed»malimi«in»velikimi«,kiseodražavrazlicnihinteresihinpogledih. Predstavimo poenostavljeno.»Taveliki«vneomejenemodpiranjunovihpodjetij,negledenanjihovizvor,vidijonepo­trebno drobitev ponudbe, zniževanje kakovosti storitve in ohranjanje (pre)nizkih cen: »danes si lahko enCilencdaklubuktanaglavoinnaplacuvpijerafting,rafting«.»Tamali«vtemvidijo»zakonsvobodne konkurence«, med njimi nekdanji vodniki, ki se odlocajo za samostojno podjetniško pot. Skupina »ta malih« se na razpisu za izvajanje monitoringa reke tudi formalno poveže in konkurira združenju »ta velikih« (GIZ), v sezonah 2018 in 2019 monitoring tudi dejansko izvaja. »Ta veliki« se politicno anga­žirajo, s tremi predstavniki v bovškem obcinskem svetu aktivneje zagovarjajo svoje interese. Zaradi negotovih posledic omejevanja prometa in števila podjetij tako v smislu lokalnih družbenih odnosov indelovanjacelotneturisticneekonomije,poseganjavsvobodnitrg,razlicnihinteresov,inkoncnonego­tovostigledetega,kdobinarazpisudobilkoncesijo,lokalnaskupnostgledeteganiusklajena. Podrugi strani GIZ v obcinskem odboru za gospodarstvo prvic doseže sprejetje sklepa o podpori podeljevanju koncesij. Vprašanje narašcanja turisticnega prometa na reki Soci z vidika obremenjevanja narave nikoli ni bila relevantna tema – popularni odseki plovne poti so »zabavišcni park«. Relativizirana so tudi vpra­šanja »socialne nosilne zmogljivosti« (za razlago koncepta glej Mavri 2019). Ceprav lokalni akterji priznavajo, da se je kakovost doživetja »najlepše evropske reke« zaradi gnece bistveno znižala, velika vecina, tudi ta velikih, v tem (še) ne vidi razloga za omejevanje prometa. Natancneje, z vidika intere­sov »ta velikih« bi to bilo sprejemljivo le kot druga platomejitve števila agencij. »Ta veliki« tako skupaj zLTOugotavljajo,dajezaradivelikekonkurencecenastoritevprenizka(prim.Strategijarazvoja…2016), »ta mali« omejevanja v glavnem ne podpirajo. Nanajboljobremenjenihdostopnihmestihvkonicahturisticnesezone(slika2)prihajadopomanj­kanja parkirnih mest, zato obiskovalci parkirajo zunaj urejenih parkirišc, ob cestišcih, na travnikih. Pokazateljmankacelostnihupravljavskihprocesov,kisprecejšnimzamikomsledijodogajanjunatere-nu, je na primer ta, da lokalna podjetja in GIZ najemajo parcele, kjer si uredijo svoja zasebna parkirišca. Drugi, še bolj povedenprimer neusklajenegadelovanjanosilcevlokalnihoblastiinakterjev z družbeno mocjo pri vprašanjih upravljanja ter trženja reke, je iniciativa župana Obcine Kobarid, ki leta 2019 predlaga izjemno, tudi desetkratno podražitev dovolilnic za komercialne in nekomercialne spuste. Rekreativni obiskovalci in športno-turisticna podjetja se s tem ne strinjajo, podpisuje se peti­cija in predlog ne dobi podpore. Zagotavljanje varnosti plovbe se je z uvedbo nadzora in urejanja plovne poti ter izvajanjem licen­ciranja vodnikov formalno uredila. Ceprav lokalni akterji stroške licenciranja ocenjujejo za previsoke, vsaj izpit za RDV, ki zajema tudi tecaj iz prve pomoci, podpirajo. Bolj so kriticni do smiselnosti licenc za vodnike raftinga, ki jih izvajajo zunanji izvajalci: »najboljše vodnike lahko izucimo le sami«. S spre­membo zakonodaje leta 2018 (Zakon o spodbujanju…2018) ta del licenciranja za komercialno plovbo ni vec potreben in s tem izgine z dnevnega reda razprav o upravljanju s plovbo. Vprimerjavisprejšnjimiobdobjisomednajizrazitejšimispremembamitistenatrguvodniškedelo­vne sile. Ce so pred poldrugim desetletjem pri »lokalnih« podjetjih vodili skoraj izkljucno slovenski državljani, je stanje danes obratno. Ce so se takrat lokalna podjetja v argumentiranju omejevanja delo­vanja tujih podjetij in zašcite lokalne ekonomije lahko sklicevala na najemanje»domace« delovne sile, danes tega ne morejo. Povpraševanje po vodnikih je zaradi sezonske narave dela in omejenega zasluž­kaževprejšnjemobdobjupresegaloponudbo.ZizjemnimporastomprometanaSoci,razvojemdruge outdoor ponudbe, strožjim nadzorom licenciranja vodnikov, deloma pa tudi zato, ker lokalni vodniki odpirajosvojamikropodjetja,sejetarazkorakšebistvenopovecal.Odsredineprejšnjegaobdobjadalje, posebej pa v obdobju izjemne rasti, lokalna podjetja, v prvi vrsti seveda »ta velika«, najemajo vse vec, danes pa že vecino vodnikov iz tujine, zlasti Južne Amerike, vzhodne in zahodne Evrope ter indijske­ga podkontinenta. Poleg lokalnih in madžarskih sedentarnih vodnikov se na Soci pojavi razred globalnih sezonskih »recnih nomadov« – ekonomskih migrantov, ki izkorišcajo razlike v letnih casih medsevernoinjužnopoloblo.Polegpripravljenostidelatizaponujenoplacilo,jenjihovaprednostizku­šenost in izucenost. Obcasno sicer potrkajo na slabo vest zašcitnikov lokalne ekonomije: »sej letos sm tudi jst mogu vzet dva Cilenca, ni blo druge«, a lokalni rafterski milje vsaj v tem pogledu dobiva izrazi-to veckulturno podobo. 7 Sklep Clanek podaja sinteticen prikaz razvoja športno-turisticne dejavnosti na reki Soci in s tem povez­nih upravljavskih praks. Ceprav ob pojmu upravljanja z naravnim okoljem radi pomislimo na naravovarstvene vidike, tovrstna vprašanja niso bila predmet upravljavskih ukrepov in s temi poveza­nihdiskusijterzatotudinepricujocegadela.Natancneje,ževzacetkudevetdesetihletpreteklegastoletja se je z namenom varovanja narave, zlasti ohranjanja ribjega fonda in razvoja ribiškega turizma, plov­bo po vecini pritokov in zgornjem toku Soce prepovedalo, odseke, primernejše za razvoj komercialne dejavnosti,paprepustilorazvojuturizma(Odlokoureditvi…1993).Vtrehdesetletjihodzacetkatrže­njavodnihaktivnostisejeravnonatejosnoviturizemv»DoliniSoce«,posebejnaBovškem,takorazvil, da danes velja za najpomembnejše obmocje outdoorturizma v Sloveniji, Soca pa za eno od najbolj obi-skanih in prepoznavnih rek za športno-turisticne dejavnosti v Evropi. Bistvena vprašanja, ki so se v zadnjih dveh desetletjih urejala z obcinskimi in državnimi predpisi, so bila vezana na urejanje dostopnih mest in plovnih poti, zagotavljanje varnosti (monitoring, licenci­ranje)terpridobivanjesredstevzaizvajanjeupravljanjaterrazvojintrženjeturizmanasploh.Ugotovimo lahko,dasejezvzpostavitvijoinizvajanjemmonitoringatersistemausposabljanjainlicenciranjavod­nikov varnostni vidik izboljšal. Vendar pa so se bistvene spremembe obcinskih odlokov dogajale na podrocju dolocanja oblik in višine pristojbin za komercialno rabo, v katerih se dokaj izrazito zrcalijo interesioziromaželjekljucnihlokalnihturisticnihakterjev.Cejepreddvemadesetletjemakljucnovpra­šanje bilo zlasti, kako omejiti delovanje tujih rafting agencij, ki so v lokalnem okolju tudi danes dojete kot »nelojalna konkurenca«, se je z izjemnim porastom prometa in števila agencij temu pridružilo še vprašanje omejevanja dejavnosti nasploh. V lokalni skupnosti oziroma medakterji z relevantno druž­beno mocjo glede tega ni soglasja. Poenostavljeno povedano, se na Soci soocajo zagovorniki bolj »liberalne«inbolj»regulirane«tržneekonomije.Natancneje,zagovornikiomejevanjanatogledajopro­tekcionisticno–polegargumentadvigakakovostiincenestoritev,jepomembenargumentzlasti»zašcita lokalne ekonomije«. Ker pa je danes Soca v širšem prostoru prepoznana kotvir precejšnjih prihodkov, jevpogojih,kijihdolocajosplošnanacelaprostegapretokastoritevinkapitala,medodlocevalciinklju-cnimiakterjiprisotneprecejnegotovostigledeposledic,kibijihomejevanjeimelozaneposrednovpletene akterje, druge turisticne ponudnike, lokalno ekonomijo in skupnost nasploh. Povedano preprosteje, z besedami clana GIZ: »Jst sm za koncesije, ce mi recejo, ti jo boš dubu.« V argumentiranju stališc lokalni akterji zagovarjajo skupnostne, lokalne in seveda svoje interese. Zanimivo je opazovati, kako so se v pogojih, recimo temu narašcajoce vpetosti Soce v mednarodni trg ponudbe, povpraševanja in delovne sile, stališca spreminjala in kako so do neke mere prilagodljive in instrumentalizirane opredelitve meja »lokalnosti« (Massey 1997). Od zacetka si je na primer atribut lokalnosti prislužil lastnik enega prvih podjetij iz Italije, ne pa tudi podjetje Madžara, ki se je desetle­tjekasnejezdružinopreselilnaBovško.Cesopredpoldrugimdesetletjemzagovarjalinajemanjedomace, slovenske delovne sile, je danes položaj skoraj obraten: vecina lokalnih podjetij najema tuje sezonske ekonomske migrante,vstrategijirazvojaturizmapa so težave,ki jihti imajo spridobivanjem nekaterih licenc izpostavljene kot izziv (Strategija razvoja…2016). Nekoc relativno zakljucen družbeno-intere­sni milje »lokalnih raftarjev«, ki se je napram »drugim« kasneje formaliziral tudi v obliki GIZ, danes ni vec tako homogen – vecina manjših lokalnih podjetij je zunaj GIZ. Z vidika lokalnih akterjev glede razvoja turizma na Soci ostajata tako nerazrešeni dve vprašanji: vprašanje »zašcite« lokalnega gospodarstva ter vprašanje upravljanja z narašcajocim številom podjetij in obiskovalcev. V turizmu se prvo vprašanje pogosto izpostavlja, ko zaradi tujih investicij prihaja do »odtekanja« prihodkov iz lokalnega okolja (Swarbrooke s sodelavci 2003, 194; Waver 2006; Mowforth inMunt2008).Kerpa»odtekanje«omogocajopravilaprostegapretokastoritevinkapitala,lokalniakter­ji to izpostavljajo bolj na deklarativni ravni, zavedajoc se dejstva, da »pravicne« delitve na »tuje« in »domace« ni moc enostavno uveljaviti. V ospredje tako prihaja vprašanje omejevanja števila obisko­valcevinpodjetijnasploh.Vprašanjeomejevanjaobiskazaradinegativnihucinkovpreturizmanalokalne skupnosti(Mihalic2020)vobravnavanemkontekstu(še)nirelevantno.Pomembnejšejevprašanjesmeri nadaljnjega razvoja. V teoreticnih modelih razvoja turisticnih obmocij, pa tudi ekonomskem zakonu padajocega donosa, neomejeno turisticno korišcenje omejenega naravnega vira vodi v zmanjševanje kakovostistoritve,nižjecene,zmanjševanjedonosainposledicnostagnacijorazvoja(Butler1980;2019; Mihalic 2006, 75). Akterji ugotavljajo, da se na Soci ta proces že dogaja, vendar zaradi razlicnih inte­resov v lokalni skupnosti glede omejevanja ni soglasja. Ugotovimolahkotudi,daupravljanjezrekosprecejšnjimzamikomsledirazvojuturizma.Vpleteni indobroobvešceniinformatorjiugotavljajo,dalokalnapolitika»raftingpodjetja«vpreteklostiniimelaza tako relevantne družbenoekonomske akterje, kot jih ima danes.Še vec, danes so dejavnosti na Soci prepoznane kot najpomembnejša in najbolj razvita turisticna storitev, ki ima velik pomen v lokalnem gospodarstvu. Skladno s tem imajo akterji iz tega okolja, zlasti lastniki vecjih podjetij, tudi vecji poli-ticnivplivindružbenomoc.Izraztegasonavsezadnjezapisivzadnjiobcinskistrategijirazvojaturizma, kjer so kot kljucni izzivi na podrocju vodnih športov navedeni: urejanje infrastrukture, upad kakovo­sti in cen zaradi prevelike in nelojalne konkurence ter potreba po »trajnostnem upravljanju«, vkljucno zomejevanjemprometainštevilaagencij(Strategijarazvoja…2016).Scinizmomobdarjenlokalniakter bi najbrž komentiral: dve desetletji prepozno. 8 Viri in literatura Bianchi,R.V.2003:Placeandpowerintourismdevelopment:tracingthecomplexarticulationsofcom­munity and locality. Pasos, Revista de Turismo y Patrimonio Cultural 1-1. DOI: https://doi.org/ 10.25145/j.pasos.2003.01.002 Bradaškja, B. Vranješ, M. 2013: Analysis of certain data on visitation to the tourist destination of the JulianAlpsandTriglavNationalPark.ClimateChangenadManagementofProtectedAreas.Portorož. Buckley, R., Pickering, C., Weaver, D. B. 2003: Nature-Based Tourism, Environment, and Land Management. Wallingford. Butler,R. W. 1980:Theconceptofthetourismareacycleofevolution:Implicationsformanagementof resources.TheCanadianGeographer,24-1.DOI:https://doi.org/10.1111/j.1541-0064.1980.tb00970.x Butler, R. W. 2019. Overtourism and the tourism area life cycle. Overtourism: Issues, Realities and Solutions. Berlin. DOI: https://doi.org/10.1515/9783110607369-006 Cigale, D. 2007: Vplivi turizma v slovenskem alpskem svetu na vode. Dela 28. DOI: https://doi.org/ 10.4312/dela.28.255-271 Cigale, D., Lampic, B., Mrak, I., Ogrin, M., Repe, B., Špes, M., Vintar Mally, K., Vrtacnik Garbas, K. 2009: Okoljski ucinki prometa in turizma v Sloveniji. GeograFF 5. Ljubljana. DOI: https://doi.org/ 10.4312/9789610600404 Cigale, D., Lampic, B., Mrak, I. 2010: Turisticni obisk in zavarovana obmocja – primer Triglavskega narodnega parka. Dela 33. DOI: https://doi.org/10.4312/dela.33.75-96 Crang, M. 1998. Cultural Geography. London. Crang,M.,Cook,I.2007:DoingEthnographies.London.DOI:https://doi.org/10.4135/9781849208949 Daniels, S. 1985: Arguments for humanistic geography. The Future of Geography. London. Gregory, D., Johnston, R., Pratt, G., Watts, M., Whatmore, S. (ur.) 2009: The Dictionary of Human Geography. London. Hrovat, J. 2005: Sociološke razvojne perspektive trajnostnega razvoja v zgornjem toku reke Soce. Diplomsko delo, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Jackson, P. 1981: Phenomenology and social geography. Area 13-4. Johnston,R.,Gregory,D.,Pratt,G.,Watts,M.(ur.)2000:TheDictionaryofHumanGeography.Oxford. Lesjak, M., Vranješ, M., Uran Maravic, M., Juvan, E. 2020: Operativni nacrt razvoja outdoor turizma Slovenije. Delovno gradivo. Portorož. Mavri, R. 2018: Priporocila za trajnostno nacrtovanje rekreacije na prostem v zavarovanih obmocjih Slovenije. Geografski vestnik 90-1. DOI: https://doi.org/10.3986/GV90103 Mavri,R.2019:TrajnostnonacrtovanjerekreacijenaprostemvTriglavskemnarodnemparkuspoudar­kom na socialni nosilni zmogljivosti. Dela 50. DOI: https://doi.org/10.4312/dela.50.129-148 Massey,D.1997:Aglobalsenseofplace.ReadingHumanGeography:ThePoeticsandPoliticsofInquiry. London. Mihalic, T. 2006: Trajnostni turizem. Ljubljana. Mihalic,T.2020:Conceptualisingovertourism:Asustainabilityapproach.AnnalsofTourismResearch 84. DOI: https://doi.org/10.1016/j.annals.2020.103025 Mowforth,M.,Munt,I.2008:TourismandSustainability:Development,GlobalisationandNewTourism in the Third World. New York. Mrak, I. 2014: Ocena ranljivosti visokogorja kot osnova sonaravnemu razvoju turizma in rekreacije. GeografskoraziskovanjeturizmavSloveniji,GeograFF15.Ljubljana.DOI:https://doi.org/10.4312/ 9789610600183 Norton, W. 2000: Cultural Geography: Themes, Concepts, Analyses. Oxford, New York. Odlok o ureditvi športne plovbe na vodotokih. Uradno glasilo 5/1993. Nova Gorica. OdlokorabiinvarovanjudostopnihmestzašportnoplovboobrekiSoci.Uradnoglasilo6/2000.Nova Gorica. OdlokorabiinvarovanjudostopnihmestzašportnoplovboobrekiSoci.UradnilistRepublikeSlovenije 68/2003. Ljubljana. Odlokorabiinvarovanjuvstopno-izstopnihmestzašportnoplovboobrekiSociinnjenihpritokihna obmocjuodizviraSocedoVolcanskegamostu. Uradni list RepublikeSlovenije18/2011. Ljubljana. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o rabi in varovanju vstopno izstopnih mest za športno plovbo ob reki Soci in njenih pritokih na obmocju od izvira Soce do Volcanskega mostu. Uradni list Republike Slovenije 40/2011. Ljubljana. Odlok o dolocitvi plovbnega režima na reki Soci in na reki Koritnici. Uradni list Republike Slovenije 71/2014. Ljubljana. Odlok o dolocitvi plovbnega režima na reki Soci in na reki Koritnici. Uradni list Republike Slovenije 24/2016. Ljubljana. Pile, S. 1991: Practising interpretative geography. Transactions of the Institute of British Geographers 16-4. DOI: https://doi.org/10.2307/623030 PodatkovnabazaSi-Stat.StatisticniuradRepublikeSlovenije.Ljubljana,2020.Medmrežje:https://pxweb.stat.si/ SiStat. (17. 6. 2020). PoslovniregisterSlovenije.AgencijaRepublikeSlovenijezajavnopravneevidenceinstoritve.Ljubljana, 2020. Medmrežje: https://www.ajpes.si/prs/ (15. 6. 2020). Seamon,D.,Lundberg,A.2017:Humanisticgeography.InternationalEncyclopediaofGeography:People, theEarth,EnvironmentandTechnology.Chichester.DOI:https://doi.org/10.1002/9781118786352. wbieg0412 StrategijarazvojaintrženjaturizmavobciniBovecdoleta2025.LokalnaturisticnaorganizacijaBovec. Bovec, 2016. Swarbrooke, J. Beard, C., Leckie, S., Pomfret, G. 2003: Adventure Tourism: The New Frontier. Oxford. Šumi, I. 2000: Kultura, etnicnost, mejnost: konstrukcije razlicnosti v antropološki presoji. Ljubljana. Weaver, D. 2006: Sustainable Tourism: Theory and Practice. Oxford. Winter, P. L., Selin, S., Cerveny, L., Bricker, K. 2019: Outdoor recreation, nature-based tourism, and sustainability. Sustainability 12-1. DOI: https://doi.org/10.3390/su12010081 Zakon o spodbujanju razvoja turizma. Uradni list Republike Slovenije 13/2018. Ljubljana. Zakon o plovbi po celinskih vodah. Uradni list Republike Slovenije 30/2002. Ljubljana. 8.1 Ustni viri Intervjuji (velikost podjetja, turisticne dejavnosti, obdobje ustanovitve, kraj registracije) Ustnivir12003,2020:Vecjepodjetje,dejavnostinavodi,prvoobdobje,direktorGIZ,obcinskisvetnik. Bovec. Ustnivir22002,2020:Vecjepodjetje,outdoorinnamestitvenedejavnosti,prvoobdobje,obcinskisvetnik. Bovec. Ustni vir 3 2002: Vecje podjetje, dejavnosti na vodi, drugo obdobje. Solkan. Ustni vir 4 2002: Malo podjetje, dejavnosti na vodi, drugo obdobje. Bovec. Ustnivir5.2002:Vecjepodjetje,dejavnostinavodiinnamestitvenedejavnosti,drugoobdobje.Kobarid. Ustnivir62002:Vecjepodjetje,outdooringostinskedejavnosti,drugoobdobje,obcinskisvetnik.Tolmin. Ustnivir72002:Vecjepodjetje,dejavnostinavodiinnamestitvenedejavnosti,drugoobdobje.Kobarid. Ustni vir 8 2008: Vecje podjetje, outdooor in namestitvene dejavnosti, tretje obdobje. Bovec. Ustni vir 9 2008: Malo podjetje, dejavnosti na vodi, tretje obdobje. Bovec. Ustni vir 10 2008: Malo podjetje, dejavnosti na vodi, tretje obdobje. Bovec. Ustnivir112020:Vecjepodjetje,dejavnostinavodiinnamestitvenedejavnosti,drugoobdobje.Bovec. Ustni vir 12 2002: Vecje podjetje, dejavnosti na vodi, drugo obdobje. Ljubljana. Ustni vir 13 2002: Vecje podjetje, outdoor dejavnosti, prvo obdobje. Bovec. Ustni vir 14 2020: Malo podjetje, šole kajaka, cetrto obdobje. Bovec. Ustni vir 15 2004: Direktor LTO, namestitvene dejavnosti, tretje obdobje. Bovec. Ustni vir 16 2020: Birektor LTO, cetrto obdobje. Bovec. Neformalni pogovori Ustni vir 17 2008: Vecje podjetje, outdoor dejavnosti, tretje obdobje. Bovec. Ustnivir182020:Vecjepodjetje,outdooringostinskedejavnosti,drugoobdobje,obcinskisvetnik.Tolmin. Ustni vir 19 2020: Malo podjetje, outdoor dejavnosti, cetrto obdobje. Bovec. Ustnivir202020:Vecjepodjetje,dejavnostinavodiinnamestitvenedejavnosti,cetrtoobdobje.Bovec. Ustni vir 21 2020: Malo podjetje, outdoor in gostinske dejavnosti, cetrto obdobje. Bovec. Ustni vir 22 2019: Malo podjetje, dejavnosti na vodi, cetrto obdobje. Kobarid. Ustni vir 23 2020: Vodnik outdoor dejavnosti. Bovec. Ustni vir 24 2020: Vodnik outdoor dejavnosti. Bovec. Ustni vir 25 2020: Organizator licenciranja vodnikov. Ljubljana. 9 Summary: Stories from the »most beautiful river«: a humanistic geographical perspective on the history of the development and management of tourism on the river Soca (translated by the author) Thearticleprovidesanoverviewandanalysisofthehistoryofthedevelopmentofrecreationaland outdoor tourism on the river Soca and the related management practices. Tourism on the river Soca begantodevelopintheearly1990sandinthreedecadesithasevolvedfromanalternativetomasstou­rism, while the Soca valley has become an internationally recognized destination for outdoor tourism. Ontheotherhand,managementmeasuresandapproacheswereadoptedandadaptedwithsomedelay. The article is based on long-term ethnographic fieldwork that has been conducted in the valley over the last two decades. In addition to the presentation of tourism development in the context of chan­ging socio-economic conditions, special attention is paid to the roles and attitudes of key local actors and interest groups toward tourism development and to the question of whether and how their posi­tions have changed. When dealing with issues of the use and management of a limited natural resource or land in tou­rism, we tend to focus primarily on environmental aspects and possible negative impacts of tourism »overuse«.However,althoughtheriverSocahasbeenofficiallydeclareda»naturalmonument«atboth local and national level, such issues have never been the subject of management measures and related local stakeholders’ discussions. At the beginning of the 1990s, in order to protect nature, in particu­lar, to conserve fish stocks and develop fishing tourism, navigation on the upper river Soca and its tributarieswasbanned,whilesectionsmoresuitableforrecreationalandcommercialwhite-wateracti-vities(rafting,kayaking,etc.)werelefttotourismdevelopmentwithvirtuallynolimits.Themainissues regulated at the local and national level over the last two decades have concerned the designation of accesspointsandriversectorsforvariousactivities,ensuringsafety(riversurveillance,licensingofgui-des)andraisingfunds(chargingoffees)forthemanagement,developmentandmarketingofrivertourism in general. On the other hand, local debates on the development and management of river tourism have focu­sed on the issue of protecting the local economy and community development. The implementation of the first management measures (two decades ago) was partly a reaction to the emergence of foreign agencies that carry out the same business activities on the river as local tourism providers. Similarly, further adjustments to the regulations, mainly in the area of charging fees for commercial use, reflect theinterestsofthemainlocalraftingcompaniestolimitthepresenceofforeigncompetition.However, duetodifferencesofopinionamonglocaltourismoperators,asystemofconcessionsthatwouldeffec­tively limit the number of operating rafting companies has never been adopted. With the growing popularityofoutdoortourismingeneralandoftheriverSocainparticular,thenumberofraftingagen­cies and visitors on the river rose to unexpected numbers. Today there are about a hundred agencies on the river, of which at least 60% are of non-local origin. The attitudes of local actors and the relationships between them have changed. Whereas two deca­des ago the main question was how to limit the activities of foreign rafting agencies, which are still perceived locally as »unfair competition«, today the main question is whether and how the number of companies, in general, can be limited. There is no consensus on this issue in the local community and amongactorswithsignificantsocialpower.Insimpleterms,theadvocatesofa»moreliberal«anda»more regulated«marketeconomyareconfrontedonandalongtheriverSoca.Specifically,advocatesofrestric­tionsfollowtheprotectionistperspective:apartfromtheargumentthatlimitingthenumberofproviders would lead to higher quality and higher price of services, an important argument is still the »protec­tion of the local economy and community«. However, as the Soca river is now widely recognized as a source of significant income under the conditions of the general principles of free movement of ser­vicesandcapital,thereisconsiderableuncertaintyamongdecision-makersandkeystakeholdersabout the consequences of possible restrictions for the stakeholders directly involved, other tourism provi­ders, the local economy and the community as a whole. Inarguingtheirpositions,themajorityoflocalactorsadvocatecommunity,localandofcoursetheir own interests. However, under the conditions of the growing integration of the river Soca in the glo­balmarketofsupply,demandandlabour,theirattitudeshavechanged,whilethedefinitionsof»locality« have always been flexible and instrumentalised. The once relatively clearly delineated social and inte­restmilieuofthe»localrafters«,whichwaslaterformalizedintheformoftheeconomicinterestgrouping (EIG) vis-ŕ-vis »others«,is nolonger homogeneous today–most smaller local companies remain out­side the EIG. Two decades ago,the local political environment did not consider »rafting companies« as relevant social and economic actors as they do today. Today the activities on and along the river are recogni­zedasthemostimportantandmostdevelopedtourismproduct.Accordingly,theactorsfromtherafting companies,especiallytheownersoflargercompanies,havegainedgreaterpoliticalinfluenceandsocial power. After all,this is reflected in the latest local tourism development strategy, where the main chal­lenges in the field of water sports include, among others, declining quality and prices due to excessive and unfair competition, and the need for »sustainable management«, including limiting river traffic and the number of rafting companies. REKREACIJSKE DEJAVNOSTI NA OBMOCJU SLAVNIKA – ANALIZA MNENJ IZBRANIH DELEŽNIKOV AVTORJI Mojca Cencic Secovlje 100, SI – 6333 Secovlje, Slovenija mojca.cencic@gmail.com dr. Miha Koderman Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanisticne študije, Titov trg 5, SI – 6000 Koper, Slovenija miha.koderman@fhs.upr.si dr. Valentina Brecko Grubar Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanisticne študije, Titov trg 5, SI – 6000 Koper, Slovenija valentina.brecko.grubar@fhs.upr.si DOI: 10.3986/GV92203 UDK: 338.483:502.131.1(497.4Slavnik) COBISS: 1.01 IZVLECEK Rekreacijske dejavnosti na obmocju Slavnika – analiza mnenj izbranih deležnikov ObmocjeSlavnikajezaradiredkihinendemicnihrastlinskihinživalskihvrstzavarovanokotnaravnispo­menikdržavnegapomena.Zopazovanjemstanjanaterenuinintervjujiskljucnimideležnikismopreucili obremenitveokolja,kinastajajozaradiizvajanjarazlicnihrekreacijskihdejavnostiteropredelilipomanj­kljivostivupravljanjuinsodelovanjudeležnikov.Ugotovilismo,daseposledicemnožicnegaobiskainrazlicnih rekreacijskih dejavnosti najbolj kažejo v eroziji poti, poškodbah rastlinstva in onesnaženju z odpadki. Za trajnostni razvoj rekreacijskih dejavnosti na Slavniku bi bilo potrebno sodelovanje vseh »uporabnikov«, ozavešcanjeininformiranjeobiskovalcev,kljucnovlogopabimoraleprevzetitudipristojnelokalneindrža­vne ustanove s sprejetjem ustreznih sistemskih rešitev. KLJUCNE BESEDE rekreacijske dejavnosti, obremenitve okolja, degradacija, trajnostni razvoj, naravni spomenik Slavnik ABSTRACT Recreational activities in the area of Slavnik – analysis of the opinions of selected stakeholders TheareaofSlavnikisprotectedasanaturalmonumentofnationalimportanceduetotherareandendem­ic plant and animal species. The authors examined the environmental impacts of various recreational activitiesinthisareabyobservingthesituationalongthehikingtrailsandwithinterviewingkeystake­holders. Apartfrommostevidentconsequencesofintensevisitationanddifferentrecreationalactivities, such as soil erosion, vegetation damage, and waste pollution, the study identified inadequate environ­mentalmanagementandpoorcooperationofstakeholders. Thesustainabledevelopmentofrecreational activities in the Slavnik area would require the participation of all »users«, as well as informing and raising awareness of visitors. Local and state institutions should also participate and take a more promi­nent role by adopting effective system solutions. KEY WORDS recreationalactivities,environmentalimpacts,degradation,sustainabledevelopment,naturalmonument Slavnik Uredništvo je prispevek prejelo 27. maja 2020. 1 Uvod Sodoben nacin življenja je vzrok za povecanje potreb po sprostitvi in prostocasnih dejavnostih. Rekreacija v vzpetih obmocjih je ena izmed najbolj priljubljenih oblik preživljanja prostega casa, pri njejpaizstopatapredvsempohodništvoingorskokolesarjenje.Mednajboljobiskanimivzpetimiobmoc­ji so tista, ki so v bližini vecjih mest in so lahko dostopna. Mednje spada tudi Slavnik, ki je priljubljena izletniška in rekreacijska tocka za številne okoliške prebivalce, pa tudi enodnevne obiskovalce iz bolj oddaljenih krajev. Za obmocje Slavnika so znacilne redke in endemicne živalske vrste ter posebno kraškotravniškorastlinstvo,zaradicesarjebilrazglašenzanaravnispomenik,najprejlokalnegainnato državnega pomena (Odlok…1992; Sklep…1996). Zavarovani so bili vrh, travišca in botanicna loka­liteta ter ilirsko montanska flora. Slavniksejeuveljavilkotpogostciljtakoindividualnihpohodnikovkottudiorganiziranihpoho­dov številnih društev, ki ga obiskujejo v vseh letnih casih, nanj pa je organiziran tudi gorsko kolesarski maraton. Zaohranitevzavarovanegaobmocjajetrebavzpostaviticelovitoupravljanje,prikateremje, v izogib morebitnim konfliktom, potrebno sodelovanje razlicnih deležnikov, od lastnikov zemljišc, planincev,gozdarjev,lovcev,predstavnikovvarstvanarave,prebivalcevbližnjihnaselijindrugihdelež­nikov. Trajnostna ohranitev vloge in naravovarstvenega pomena Slavnika namrec ni možna brez nacrtovanegarazvojainupravljanja,kibossprejetimiukrepiomejilocezmerneobremenitveinnega­tivne posledice. Vraziskavi,kijetemeljilanaterenskemdelu,smoskušaliugotoviti,katerevrsterekreacijskihdejav­nostisonajboljprisotneinkakosevokoljukažejonjihoviucinki.Ucinkerekreacijskihdejavnostismo želeli podrobneje preuciti s pomocjo mnenj razlicnih deležnikov in jih spodbuditi k razmisleku o nji­hovi vlogi pri ohranitvi tega obcutljivega naravnega obmocja. 2 Metode Z namenom zbiranja podatkov o vrstah rekreacijskih dejavnosti, njihovi prostorski razširjenosti in vidnih posledicah v okolju smo opravili vec terenskih ogledov izbranega obmocja, tako med ted­nomkotobkoncihtedna,kojeobisknajvecji.Terenskoopazovanjejebiloizvedenoobrazlicnihobdobjih dneva, tako v jutranjih in dopoldanskih kot tudi v popoldansko-vecernih urah. Raziskavo smo opravili aprila in maja 2019. Pri dostopih smo uporabili oznacene planinske poti: Podgorje–Slavnik, Prešnica–SlavnikinSkadanšcina–Slavnik(slika1),sestopalipasmodelomatudipobrezpotjih,sajsmo želeli pregledati širše obmocje in ugotoviti morebitno razpršenost ucinkov rekreacije. Na izhodišcih planinskih poti smo preverjali še prisotnost informacijske infrastrukture (informativne table o nase­ljuinSlavnikuskartografskimprikazomobmocja,oznakeplaninskihsmeriinpoti)terurejenostparkirišc (oznacba parkirišca, ki obiskovalcem sporoca, kje je dovoljeno parkirati in njegova morebitna placlji­vost). Opaženo smo popisali in fotografirali. Vecji del spoznanj o ucinkih rekreacijskih dejavnosti smo dobili z namenskim, polstrukturiranim intervjujem, s katerim smo zbrali mnenja sedmih deležnikov, ki so posredno ali neposredno soudele­ženi pri upravljanju obmocja Slavnika. To so bili predstavniki Obalnega planinskega društva Koper, Planinskega društva Slavnik, Krajevne skupnosti Podgorje, lovskih družin Kojnik-Podgorje in Videž­Kozina,ZavodaRepublikeSlovenijezavarstvonaraveObmocneenotePiraninoskrbnikovTumovekoce na Slavniku. V intervjujih smo v prvem delu vsem deležnikom zastavili splošna vprašanja v povezavi zupravljanjemobravnavanegaobmocjainvplivihrekreacijskihdejavnostivnjem.Zanimalonasjemne­njeotem,katererekreacijskedejavnostipovzrocajovidnenegativneposlediceinkakosekažejo,katero dejavnost bi izpostavili kot najbolj obremenjujoco, ali so že ukrepali zaradi opaženih posledic in kako, ali so prisotni konflikti med uporabniki prostora, ali se vedenje in ravnanje obiskovalcev spreminjata ter katere ukrepe bi predlagali za zmanjšanje obremenitev. Drugi del vprašalnika je bil zasnovan individualno, skladno z vlogo oziroma dejavnostjo deležni­ka. Predstavnika obeh planinskih društev smo vprašali glede vzdrževanja planinskih poti in ozaveš-cenosti njihovih clanov, oskrbnika planinske koce o opažanjih glede obiska in ravnanja obiskovalcev, predstavnikalokalneskupnostionjihovihproblemih,povezanihzrekreacijskimidejavnostminaSlavniku inreševanjule-teh,predstavnikaobehlovskihdružinovplivurekreacijskihdejavnostinadivjadinukre­pih za njihovo zašcito, predstavnika Zavoda za varstvo narave pa o spremljanju in poznavanju stanja ter izvajanju nadzora. 3 Geografski opis obmocja SlavnikjedelkraškepokrajineCicarija(PerkoinOroženAdamic1998,27-30),kinasevernemdelu mejinaPodgrajskopodoljeinnajužnemdelunaPodgorskikras.ZjugozahodnimdelompripadaMestni obcini Koper, s severovzhodnim pa Obcini Hrpelje-Kozina. Ob njegovem zahodnem vznožju je vas Podgorje, na severozahodnem Prešnica in na severovzhodnem Skadanšcina. Slavnik je z vseh strani lahko dostopen, saj do izhodišc za vzpone vodijo krajevne ceste. Obmocje je pretežno zgrajeno iz apnencev paleocenske starosti, s posameznimi eocenskimi flišni­miprogami,delpaizapnencevkrednestarosti.Najnižjejenaseverozahodu,protijugovzhodusezvišuje indoseženajvišjotocko naGrmadi invrhuSlavnika (1028metrov). Površjejekraško,brezpovršinsko tekocihvoda. Podnebjejužnega obrobja je zalednoobsredozemskos toplim poletjem, z višjo nadmor­skovišinopaimavseveclastnostigorskegapodnebija;pozimisoobcasnotudisnežnepadavine.Povprecna letna temperatura je na nadmorski višini 950m okoli 8,6°C, višina padavin pa med 1600-1800 mm. Hladnejšepodnebjeimatudiseverovzhodnidel,kisespušcaprotiPodgrajskempodolju(Ogrin1995). Pobocja znaklonom 20-30°vecinomaporašca gozd,vršniuravnanidelpa pokrivajo travnikioziroma nekdanji pašniki. Na nižjih delih pobocij in vznožjih prevladujejo antropogeni nasadi crnega bora, ki so nastali ob pogozdovanju erozijskih žarišc in kraških golicav, sicer pa listnati gozdovi. Severna pobocja proti Skadanšcini porašcajo primorski bukovi gozdovi, južna pobocja proti Podgorju pa sub-mediteranski gozd puhastega hrasta in crnega gabra ali gabrovca s travo ojstrico, ki proti vrhu prehaja vgozdbukve.NaravnispomenikSlavnikjevkljucenvobmocjeNatura2000–Kras,jeekološkopomem­bno obmocje, namenjeno ohranitvi oziroma doseganju ugodnega stanja ptic in obmocje ohranjanja naravnihhabitatov terprostoživecih živalskih inrastlinskihvrst(Porocilo…2014,153;Atlas…2020). Slavnik je zadnji vrh Slovenske planinske transverzale, ki presega 1000m nadmorske višine. Hkrati jetudikontrolnatockaEvropskepešpotiE6,Potikurirjevinvezistov,IstrskeplaninskepotiterSlovenske turnokolesarskepoti(Obalno…2018).Polegoznacenihplaninskihinkolesarskihpotiizrazlicnihizho­dišc, po njegovihpobocjih potekajo tudi kolovozne poti, ki jih uporabljajo lastniki gozdov, lovci in tudi obiskovalci.MakadamskicestiizHrpelj(11km)inPodgorja(5,5km)stapredvsemnamenjenioskrbipla­ninskekoceinomogocatadostopmotoriziranimvozilom. PodvrhomSlavnika,navišini1018m,jebila leta 1957 zgrajena planinska koca, ki so jo poimenovali po slovenskem alpinistu, planinskem ideologu in botaniku Henriku Tumi. Koco so med letoma 1988–1994 temeljito obnovili in razširili. Oskrbovana je z elektriko in vodo kapnico, ki pa kljub varcni rabi ne zadostuje in pogosto morajo narociti dodatne cisternevodepriRižanskemvodovodu. Zobnovosozmanjšalitudiobremenjevanjeokolja. Vkociupo­rabljajo biorazgradljiva cistila in papirnato embalažo, leta 2015 je bila ob koci zgrajena cistilna naprava zaodpadnevodeizsanitarijinkuhinje,perilopaperejovdolini.Zuporaboplinaizplinohramasopove-cali varnostinzmanjšali število prevozov jeklenk izdoline(Suhadolnik2017). Oskrbnik namjeomenil tudi zamenjavo oken s troslojnimi stekli in manjše stroške ogrevanja. V koci imajo omejeno ponudbo domacihjediincepravje biloveliko povpraševanja poboljpestri ponudbi, se zanjoniso odlocili, saj ne želijo, da postane koca gostinski objekt. Obiskovalci lahko narocijo pitno vodo tudi v kozarcu. Koca je leta2017pridobilacertifikat»Okoljuindružinamprijaznakoca«,kigapodeljujePlaninskazvezaSlovenije in velja zaobdobještirihlet. Odprta je ob koncihtednavse leto in obpraznikih(Planinska…2019b). 4 Obremenitve vzpetih obmocij z rekreacijskimi dejavnostmi Rekreacija spada med oblike preživljanja prostega casa, ki se glede na svoje znacilnosti in zahteve odvijavrazlicnihgeografskihokoljih.Enoodnjihsotudihribovja,kisozaradiizboljšaneprometneinfra­strukture, razvoja osebnega motornega prometa, lažje dostopnosti ter gostega omrežja planinskih poti in koc postala pomembno okolje za preživljanje prostega casa (Lampic in Repe 2009, 46). Rekreacijske dejavnostivhribovjusozeloprivlacnetudizaradibližinebivalnemuokoljuvecjegaštevilaljudi,cenovne Slika 1: Slavnik s planinskimi potmi. dostopnosti, nezahtevnosti infrastrukture in opreme, potrebne za izvedbo, možnosti rekreacije preko celega leta in primernosti za vse starostne skupine ljudi. Pestre reliefne znacilnosti hribovitih obmo-cij v Sloveniji nudijo ugodne pogoje za razlicne rekreacijske dejavnosti. Danes je poleg gorništva, ki je najbolj množicna dejavnost, še vrsta novih, modernih oblik rekreacijskih dejavnosti, ki so se razvile zaradi potreb po telesni dejavnosti ter z razvojem tehnicne in športne opreme (Mrak 2009a, 149-151). Raznolikost motivov je vzrok za razpršenost turisticnih tokov, tudi izven turisticnih obmocij, zato so okoljski ucinki rekreacijskih dejavnosti opazni na širših obmocjih. Pri obremenjevanju okolja je pomembensezonskiznacajdejavnosti,kojevdolocenemcasovnemobdobjunaobmocjumnogovecje številoobiskovalcevkotsicer.Zaizvajanjenekaterihrekreacijskihdejavnostinipotrebnagradnjaposeb­nihobjektov,kerpaseodvijajovokoljskoobcutljivihobmocjih,lahkodejavnostposameznikovogroža tamkajšnjo biotsko raznovrstnost in naravne vrednote; druge zahtevajo gradnjo tehnicno in prostor­skozahtevnihobjektovinbistvenoposegajoterobremenjujejookoljeinpokrajinskividezprostora(Jeršic 2001, 41; Mrak 2009b, 55). Zaradi delitve skupnega prostora z že obstojecimi uporabniki, kot so lokal­ni prebivalci in/ali turisti, so pritiski na okolje še toliko vecji (na primer vecja poraba vode, povecan promet, povecane kolicine odpadkov in fekalij), zato je treba upoštevati stopnjevanje teh ucinkov. So namrec tesno prepleteni in jih je zato nujno preuciti v njihovi celovitosti. Cepravse posamezni ucinekizkaže kot majhen, so lahko sinergijski ucinki nezanemarljivi (Špes 2009; Cigale 2009). Izvajalcirekreacijskihdejavnostiinturistiobremenjujejookoljessvojimravnanjemposrednoin/ali neposredno,posledicepasekažejonakakovostivodeinzraka,naprsti,reliefu,rastlinstvuinživalstvu, pa tudi v medsebojnih odnosih deležnikov. V hribovitem svetu so med najbolj opaznimi spremembe na površju in prsti, ki so posledica porušene mehanske stabilnosti. Kažejo se kot povecano erozijsko delovanjevode,odnašanjeprstiinnastajanjeerozijskihjarkov.Zbitostkotposledicahojeinvožnjepospe­šujeerozijskeprocese,sajzmanjšapronicanjevodevprstinstemsposobnostzadrževanja,karpovecuje površinskiodtok.Rekreacijskedejavnostisicernimajotolikšnegavplivanaprstiinpovršje,kakorgrad­nja in urejanje smucišc, v primeru velike gostote obiska pa njihov vpliv ni zanemarljiv in je prisoten žepriopremljanjupoti.Problematicnajepredvsemrazširjenostnaobsežnepovršinehribovitegasveta (Cigale 2004, 9-10). Negativne ucinke pohodništva v hribovitih obmocjih povecuje tudi kolesarjenje. Pogosto se spohodnikizeloobremenjenapotšedodatnoposlabšasprisotnostjokolesarjev,kipustijozasabosledi koles in razdejane poti (Ruff in Mellors 1993; Thurston in Reader 2001, 407). Raziskava Thurstona in Readerja (2001, 397-398) je pokazala, da imata obe dejavnosti podobne ucinke na rastlinstvo in prst, ki se zelo hitro pokažejo, v primeru prekinitve rekreacijskih dejavnosti pa je okrevanje dolgotrajno. Podobno ugotavljajo tudi Goeft in Alder (2009) ter Hammitt, Cole in Monz (2015), ki vplive gorske­gakolesarjenjanarastlinstvooznacujejozaenakovrednedrugimoblikamrekreacijenaprostem.Vsekakor obe dejavnosti s cezmerno rabo in težnjo po improviziranih poteh prispevata k eroziji in zbitosti prsti. Rekreacijaizvenzatonamenjenihpotiinustvarjanjevzporednihpotipapredstavljatudiširjenjenega­tivnihokoljskihucinkov,spreminjaseizoblikovanostpovršjainunicujerastlinstvo,karposledicnovodi kzmanjšanjubiotskeraznovrstnosti.Sprodiranjemvmirnepredelenaraveinhrupomsekrciživljenj­skiprostordivjihživali,koseteumikajocloveku,spreminjajosenjihoveprehranjevalneinrazmnoževalne navade. K temu najvec prispevajo motorizirane oblike rekreacije, kot so vožnja s terenskimi vozili, šti­rikolesnikiinvožnjazmotornimisanmi.Zadnjaseskupajsturnimsmucanjemizvajavzimskemcasu, ko narava pociva in je za divjad najbolj kriticno obdobje (Keršic Svetel 2003, 99). Zaradi delitve skupnega prostora prihaja tudi do konfliktov med pohodniki in gorskimi kolesarji, saj so pohodniki mnenja, da je gorsko kolesarstvo neprimerno za skupno uporabo poti, zlasti zaradi vecje hitrosti ter posledicno nevarnosti (Ruff in Mellors 1993). Podobno je stališce Planinskega dru­štva Idrija, kjer opozarjajo na škodo, ki jo povzrocajo predvsem tako imenovami spustaši. Ti se na vrh pripeljejo z motoriziranim prevoznim sredstvom in se s kolesom spustijo v dolino, pri tem pa z gro­bim zaviranjem poškodujejo in unicujejo rastlinstvo ter pospešujejo erozijske procese. Nad njimi se pritožujejo tudi lastniki zasebnih zemljišc, ker jim ti unicujejo travo, poškodujejo elektricne pastirje in plašijo pašno živino. Vprašanje se pojavlja tudi pri vzdrževanju planinskih poti, ki so v domeni pla­ninskihdruštevinjihnjihoviclanivecinomavzdržujejosami.Cezmerneobremenitveinpoškodbepoti paterjajoveccasa,delaindenarnihsredstevzaobnovo(Planinsko…2019).Konfliktnesituacijepogo­sto nastanejo tudi med rekreativnimi obiskovalci in lokalnimi prebivalci zlasti zaradi pomanjkanja infrastrukturekotsoparkirišca,sanitarije,smetnjaki,informativneinusmerjevalnetableoziromaneu­sklajenostiinfrastrukturezmnožicnostjoobiskaterneupoštevanjapraviluporabeprostorainzasebnih zemljišc (Zavod…2018b). 5 Rezultati in razprava Z namenom popisa ucinkov rekreacije na okolje smo se na Slavnik odpravili s Prešnice, Podgorja in Skadanšcine (slika 1). Na vseh treh poteh ter njihovi okolici smo zasledili veliko ucinkov rekreacij­skihdejavnosti,kijihpredstavljamovnadaljevanju.Pritemmoramoopozoriti,dasmopopisovalizgolj vidne in trajnejše posledice, kot so poškodbe poti, vzporedne steze ob prvotnih, dotrajanih planinskih poteh, bližnjice, kolovoznice po travnikih in razlicne odpadke. Najvec jih je bilo na poti iz Podgorja, kar pripisujemo množicnosti obiska iz tega izhodišca (slika 2). Najbolj pogost ucinek, ki smo ga opazili, je bila erozija poti zaradi uporabe bližnjic, hoja po nado­mestnih poteh, vzporednih s poškodovanimi, in poškodbe zaradi množicne uporabe oznacenih poti (sliki 3 in 4). Erozija je prisotna tako na planinskih poteh kot na zgornjih, travnatih pobocjih Slavnika. Najbolj razširjena je na poti iz Podgorja, in sicer na delih skalnatih in z drobirjem pokritih poti ter na zožitvah, kjer se pohodniki zaradi oteženega gibanja, možnosti zdrsa in izogibanja pri srecevanju ob gneci umikajo izven poti. Bolj ali manj celotna planinska pot iz Podgorja je že zelo dotrajana, saj ima Slika 2: Vrste ucinkov rekreacijskih dejavnosti in število zabeleženih pojavov. Slika 3: Posledice pogoste uporabe neoznacenih poti in bližnjic. Slika 4: Vzporedna pot ob dotrajani planinski poti se vzpostavi, ko se pohodniki in drugi upo­rabniki ob vzponu ali spustu umikajo grušcu, vecjemukamenju inskalam,kista jihrazgalila erozija in dolgotrajna intenzivna uporaba prvotne poti. številne»koritaste«odseke,kisoponekodprecejgloboki,videnjetudigrušc,kigajeodložilavoda,teko-cavzdolžpoti.Polegpovecaneerozijepasoposledicehojeizvenoznacenihpotiteruporabebližnjictudi teptanje in unicenje rastlinskih vrst, med katerimi so tudi redke in ogrožene vrste (Odlok…1992). Na pobocjih pod Slavnikom, Ciganom in Grmado smo opazili številne kolesnice terenskih indru­gih motornih vozil (slika 5), ki kažejo na pogosto uporabo poti, verjetno tudi v casu, ko je zemljišce namoceno. Na vseh treh poteh smo »srecali« številne odpadke, predvsem papirnate robcke, nekaj je bilo plasticne in druge embalaže, pa tudi cigaretnih ogorkov. Vec odpadkov smo opazili na »križišcih« razlicnih poti, na splošno pa so se ucinki na vseh poteh stopnjevali proti vrhu. Med druge ucinkerekreacijskih dejavnosti smo uvrstili neustrezno namešcene informativne table (slika 6) in poškodbe na drevesih, na primer z vrezovanjem napisov ter škodo, ki jo povzroca nepra­vilno parkiranje vozil na izhodišcih poti. Motorna vozila, s katerimi se obiskovalci Slavnika pripeljejo na izhodišca poti, prispevajo k pove-canemu hrupu in emisijam škodljivih snovi, lahko pa povzrocajo tudi škodo na zasebnih zemljišcih, ki niso namenjena parkiranju. Ob koncih tedna se promet na izhodišcu v Podgorju namrec izjemno poveca, zato obstojece urejeno parkirišce ne zadosti potrebam, kar posledicno pripelje do tega, da obi-skovalci parkirajo »na divje« ob stranskih cestah in tudi na kmetijskih zemljišcih, kjer koli le najdejo prostor. Lastniki zemljišc so zaradi tovrstnih dogodkov primorani zemljišce zavarovatiz zaporami, ki parkiranjeonemogocajo.Nadrugihdvehopazovanihizhodišcihjesicerprometamanj,stapaobepar­kirišci pomanjkljivo urejeni, saj nista formalno kategorizirani in oznaceni s prometnim znakom, pomanjkljivo pa je tudi njuno vzdrževanje (slika 7). Kljucne deležnike, ki z obravnavanim obmocjem upravljajo, smo prosili za mnenja o naših opa­žanjihternjihovihlastnihopažanjihucinkovrekreacijskihdejavnostinaSlavniku,žesprejetihinmožnih ukrepih za zmanjšanje obremenitev ter o razvoju v prihodnje. Med njimi sta bili dve planinski dru­štvi–ObalnoplaninskodruštvoKoperupravljasplaninskokoconavrhuSlavnikainvzdržujeplaninsko infrastrukturo (planinske poti, informativne table in oznake), Planinsko društvo Slavnik pa upravlja Slika 5: Posledice razlicnih oblik rekreacije pod vrhom Slavnika. s planinskimi potmi in infrastrukturo s hrpeljsko-kozinske strani. Obe društvi organizirata dejavno­sti, ki sta v splošnem najbolj prisotni na obmocju, to sta pohodništvo in kolesarjenje (Obalno…2018; Planinska…2019a). Krajevna skupnost Podgorje sega na jugozahodno pobocje Slavnika; naselje Podgorje je izhodišce najbolj pogosto uporabljenega pristopa na Slavnik, agrarna skupnost Podgorje paje tudilastnik zemljišcnaSlavniku. LovskidružiniKojnik-Podgorje inVidež-Kozinavsaka na svoji straniobmocjaizvajataupravljanjeprostoživecihživaliinnadzornadlovskimrevirjem.Spremljatašte­viloinnavadedivjaditerspremembe,kisedogajajozaradirazlicnihvplivov(Lovska…2019).Oskrbnik Tumove koce je na Slavniku prisoten vse leto in je v neposrednem stiku z obiskovalci, pozna njihove želje, navade in lahko opazi njihova škodljiva ravnanja (Obalno…2018). Zavod Republike Slovenije za varstvo narave je po Zakonu o ohranjanju narave (1999) pristojen za predlaganje ukrepov v prime-runegativnihucinkov,kispremenijo,poškodujejoaliunicijonaravnovrednotooziromazmanjšajonjen estetskipomen.NaravnispomenikSlavnikspadapodpristojnostObmocneenotePiran(Zavod…2018a). Sogovorniki so si bili enotni v mnenju, da so najpogostejši obiskovalci Slavnika pohodniki in kole­sarji. Veliko je tudi gorskih tekacev in oskrbnik Tumove koce je pojasnil, da so obiskovalci prisotni ob vsaki uri, v casu polne lune tudi ponoci. Sogovorniki so na preucevanem obmocju opazili še terenska vozila,štirikolesnikeinmotokrose,katerimdostopomogocatacestiizPodgorjainHrpelj,drugihdejav­nosti, kotsta na primer zmajarstvo in padalstvo, pa ne opažajo, predvsem zaradi neprimernega terena. PredstavnikObalnegaplaninskegadruštvaKopermeni,dasozaokoljeobremenjujocepravvserekrea­cijske dejavnosti vkljucno s pohodniki, ki jih je prevec in ne uporabljajo le oznacenih planinskih poti, temvechodijotudiizventehinuporabljajobližnjice.Pointenzivnostiobremenjevanjaokoljazapohod­niki uvršca kolesarje, ki prihajajo na Slavnik vsak dan in motoriste, ceprav naj bi jih bilo manj kot Slika 6: Informativna tablapivovarskega podjetja na izhodišcu poti v Podgorju jenamešcena neposredno na drevo. v preteklihletih.PredstavnikZavodazavarstvonaravetemupritrjujeinmeni,dasopohodnikiinkole­sarjipreseglimejezmogljivostiobmocja.SogovornikizPlaninskegadruštvaSlavnikpravtakoizpostavlja kolesarje,kiboljpoškodujejopotikotpohodniki,opozorilpajetudinagorsketekaceinnjihovonepri­mernooznacevanjetras.Mednajbolj»problematicnimi«rekreacijskimidejavnostmisovsisogovorniki izpostavili vožnjo s štirikolesniki, terenskimi vozili in motokrosi, ki poleg erozije povzrocajo še hrup. Terenska vozila na Slavniku niso dobrodošla, saj so že poškodovala cestišce in pobocja pod vrhom, ki so zavarovana. Zgodilo se je tudi, da se vozniki na opozorila niso odzvali in so morali poklicati polici­jo,alipajebilopotrebnoreševanjezaradizdrsovvsnežnihrazmerah,kovoznikisvojihvozilnisozmogli zapeljatinazajnacestišce,jepojasnilpredstavnikKrajevneskupnostiPodgorje.Poškodbetravišcinvzne­mirjanjedivjadi,predvsemobzoriinmraku,jeomenilsogovornikizZavodazavarstvonarave,slednje pa sta izpostavila tudi predstavnika lovskih družin. K motnji prispevajo tudi psi pohodnikov, ki niso na povodcih in plašijo divjad. Sogovornikesmopovprašalioprisotnostimorebitnihkonfliktovmedposameznimiskupinamiupo­rabnikovprostora.Vsisoizpostavilikonfliktemedkolesarjiinpohodniki.PredstavnikPlaninskegadruštva Slavnik nam je pojasnil, da obstajajo Merila za dvonamensko rabo planinskih poti, v katerih so dolo-cenipogoji,kosilahkoplaninskopotdelijoplaninciingorskikolesarji.Poudarilje,dabikolesarjimorali upoštevatipravilo,datam,kjernemorejoskolesomnavzgor,nemorejotudinavzdol.Mednajboljmote-cenamrecuvršcaadrenalinskespustekolesarjev spustaševpoplaninskihpoteh,kipovzrocajonajvecjo erozijo.Popravljanjeinvzdrževanjepoškodovanihpotipajezahtevno,zatovdruštvurazmišljajooposta­vitvioznacbezaprepovedvožnjeskolesinanekaterihodsekihplaninskihpoti.Podobnojetudipredstavnik ObalnegaplaninskegadruštvaKoperomenil,darazmišljajoopostavitvioznacbzaprepovedkolesarjenja, Slika 7: Pomanjkljivo oznaceno in urejeno parkirišce v Prešnici. vendar so v dvomih, ce jih bodo kolesarji upoštevali, saj ni nadzora in sankcij ob neupoštevanju ome­jitev. Oznake za planinske in kolesarske poti so pomembna infrastruktura, ki obiskovalce usmerjajo na utrjene poti in zmanjšujejo možnosti hoje in vožnje po brezpotjih. Sogovornik iz Planinskega dru­štva Slavnik je omenil dalj casa trajajoce konflikte s posameznimi clani ene od lovskih družin, ki so jimodstranjevalimarkacijeznotrajsvojegalovišca.Meni,dasilastijoobmocjeinpricakujejo,dasedrugi podrejajo interesom lovstva. Sogovornik iz Obalnega planinskega društva Koper pozna le primer ali dva, ko so jim podrli oznako za kolesarsko pot, ki je bila postavljena z vsemi soglasji in v dogovoru z lastniki zemljišc. Pravi, da se nasprotovanja vedno pojavljajo, vendar se posamezniki pri skupnem dogovarjanju ne želijo izpostaviti in se nato poslužujejo takšnih nacinov. Podrli so jim tudi dva stebra, nakaterihsobilenamešceneoznakeplaninskihpoti,enegavPodgorjuinenegavSkadanšcini.Predstavnik Lovske družine Kojnik-Podgorje meni, da ima vsak deležnik svoje oznake in tudi pooblastila za nji­hovo postavitev, zatojih drugi nesmejo odstranjevati. V kolikorbiugotovili, da kateri clankršipravila, biukrepali. Vzrokzakonfliktnesituacijemedobiskovalciinlokalnimprebivalstvomjetudipomanjklji­vaprometnainfrastruktura,zlastipomanjkanjeparkirišc,ocemersopisalitudimediji(Regional…2018). PredstavnikKrajevneskupnostiPodgorjejeomenil,dasoobiskovalcisvojeavtomobileparkiralipovsod v vasi, na zasebnih zemljišcih in poteh, kar je vznemirjalo domacine, ki so zahtevali ureditev stanja. V sodelovanju s komunalnim podjetjem Marjetica Koper so uredili parkirišce, ki je zdaj placljivo in stanje se je bistveno izboljšalo, tudi zaradi izvajanja redarske službe. Sogovornike smo povprašali tudi o okoljski ozavešcenosti obiskovalcev, saj nas je zanimalo, ali se jestanjevzadnjihletihizboljšalo.Vecinasogovornikovjeizpostavilaizboljšanjepriravnanjuzodpad­ki,saj naj bi jih manj odvrgli v naravo. Le dva sogovornika se z navedenim nista strinjala in sta menila, da je stanje slabše, predvsem zaradi spremembe življenjskih navad in obiskovalcev z drugacnim obna­šanjem, kot naj bi ga imeli planinci. Neupoštevanje pravil po njihovem mnenju veliko prispeva k nezaželenim ucinkom. Na to opozarja tudi Keršic Svetelova (2003, 97), ki meni, da je razvoj rekrea­cijskihdejavnostiprivabilrazlicneciljneskupineobiskovalcev,tuditakezdrugacnimsistemomvrednot, Slika 8: Poškodovana informativna tabla za naravni spomenik Slavnik. kotgajeizoblikovalogorništvo.Dopušcamomožnost,dajebilovelikonajdenihodpadkovvcasunaše­ga terenskega dela posledica izredno velikega obiska Slavnika, na kar so nas opozorili sogovorniki. PredstavnikKrajevneskupnostiPodgorjejepovedal,daobcasnoprihajadotežavzorganiziranimišol­skimi pohodi na Slavnik, ki jih je veliko prav iz smeri Podgorja. Nekateri dijaki ali ucenci se vedejo neprimerno, ucitelji pa nad njihovim obnašanjem nimajo nadzora. Na to je opozoril tudi predstavnik ObalnegaplaninskegadruštvaKoper.Naneprimernoinobjestnoravnanjenekaterihobiskovalcevkaže tudi slika 8. Table, ki so namenjene informiranju obiskovalcev o naravovarstvenem pomenu Slavnika, so poškodovane oziroma unicene. Predstavnik Obalnega planinskega društva Koper nam je povedal, dasozamenjaliles,ZavodRepublikeSlovenijezavarstvonaravepasopozvali,najnamestijonovetable s pleksi steklom, da jih obiskovalci težje poškodujejo. Zanimalo nas je tudi, kateri bi bili primerni ukrepi za zmanjšanje obremenitev in varovanje okolja.Medpomembnejšimiukrepizaohranitevbiotskeraznovrstnostijebilazagotovorazglasitevnarav­negaspomenikaleta1992,vendarzaaktivnovarovanjenaravnegaokoljatovsekakornidovolj.Sogovornik izObalnegaplaninskegadruštvaKoperjeizpostavilpotrebopoupravljavcuternadzoru.Pritemjekot primer navedel guardio forestale v Italiji, ki je po njegovih predvidevanjih primerno usposobljena in imapooblastilazaukrepanje,zatoneprihajadovecjihkršitev.PredstavnikKrajevneskupnostiPodgorje meni,dabibilotrebaoblikovatinacrtrazvojainupravljanja,prikaterembimoralisodelovativsidelež­niki. Sogovornik iz Obalnega planinskega društva Koper je opozoril, da je skrajni cas, da se obiskoval­cipreusmerijotudinadrugaobmocja,naprimerKojnikaligrebenprotiŽbevnici,kisopravtakoprimerna za rekreacijo. Kot vzrok za prevladujoc obisk Slavnika iz Podgorja je navedel krajšo pot, lahek dostop, parkirišce in navade obiskovalcev ter dodal, da bi za izhodišce vzpona lahko veckrat izbrali Prešnico ali Skadanšcino, ki sta po njegovem mnenju mnogo lepši poti. Meni, da koca ni privlacen dejavnik za množicenobisk,sajvecinaljudivanjonevstopi. PredstavnikKrajevneskupnostiPodgorjejeizpostavil pomen ozavešcanja obiskovalcev, ki bi najvec prispevalo k izboljšanju razmer. Razmišljali so o preme­stitvi parkirišca na drugo lokacijo in o zaprtju obstojecih poti iz Podgorja, nacrtovali so novo pot, ki bi se izognila vasi, s cimer bi zmanjšali negativne ucinke v naselju, erodirane poti pa bi lahko okreva­le. Zaradi nastalih erozijskih jarkov, ki se ob dežju spremenijo v struge, je namrec voda v preteklosti zalivala stavbe. Obnovili so najbolj poškodovane planinske poti in zglajene skale ter postavili ovire na bližnjice,ObalnoplaninskodruštvoKoperpajeorganiziralotudienkratnoakcijoozavešcanjaobiskovalcev o eroziji, nam je povedal njegov predstavnik. Predstavnik Zavoda za varstvo narave je mnenja, da ni ucinkovitih ukrepov za zmanjšanje škode zaradi erozije in da je bolje obiskovalce zadržati na omeje­nemobmocju,sicersenegativniucinkisamorazširijo.PodobnotudipredstavnikObalnegaplaninskega društvaKoperopozarjanadilemo,alirazpršitioziromapreusmeritiobiskovalcenadruga,manjobcut­ljiva obmocja, ali »žrtvovati« že obremenjeno. Na izhodišcih planinskih poti smo ugotovili, da informativnih tabel, ki bi obiskovalce nagovarja­le k pravilnemu ravnanju in gibanju na obmocju Slavnika, ni. Le na zacetku poti v Podgorju je manjša tabla, ki svetuje uporabo planinskih poti, vendar je zaradi neustrezne postavitve in velikosti slabo opa­zna (slika 6). Predstavnik Obalnega planinskega društva Koper je pojasnil, da bi informativne table na izhodišcih poti sicer morale biti, vendar bi jih bilo treba tudi vzdrževati. Kot težavo izpostavlja, da so denarna sredstva zagotovljena le na zacetku za postavitev, za kasnejše vzdrževanje pa le-teh ni; enako veljatudizaplaninskepotiinmarkacije.Ponjegovemmnenjubibileopozorilnetablekoristne,sajlahko ravno opozarjanje obiskovalcev najvec prispeva k zmanjšanim nezaželenim okoljskim ucinkom. Omenil je še potrebno namestitev oznak za omejitev uporabe cest in poti, saj je to predpogoj za ukre­panje v primeru kršitev. Po njegovem mnenju bi morali cesti ostati odprti le za intervencijska vozila, domacine in za ljudi, ki delajo na Slavniku. Tudi drugi sogovorniki soglašajo, da bi bilo treba omejiti dostop motoriziranim vozilom. Predstavnika Krajevne skupnosti Podgorje in Zavoda za varstvo nara­ve sta predlagala postavitev zapornic, hkrati pa izrazila bojazen, da bi jih nejevoljni obiskovalci unicili. Predstavnik Planinskega društva Slavnik je, poleg postavitve znakov o prepovedi vožnje, predlagal še ureditevparkirišcnalokacijah,kjernadaljevanjevožnjenebibilodovoljeno.Zelopotrebnaježedogo­vorjenaureditevparkirišcavSkadanšcini,vendarzaraditežavzlastništvomzemljišcšenibilaizvedena in bo treba poiskati drugo primerno zemljišce. 6 Sklep VzadnjemdesetletjusorekreacijskedejavnostipostalemnožicnetudinaobmocjuSlavnika(Cuješ 2017),zelovelikojezlastipohodnikovinkolesarjev,karvplivanastanjeokoljanaobravnavanemobmoc­ju.Najboljpogostoopažennegativniucinekjeerozijanapoteh,kijevvelikimeriposledicamnožicnosti in navad obiskovalcev, da dostopajo na vrh tudi izven oznacenih poti in po bližnjicah. Glede na ugo­tovljenostanjebibilotrebaukrepatitakoj,sajsebounicevanjeprstiinrastlinstvazaradinarašcajocega obiska samo še stopnjevalo. Medpoglavitnimitežavami,kismojihzaznalizintervjuji,staslabosodelovanjeinneusklajenoukre­panjedeležnikov,medkaterimisopolegplaninskihdruštev,lovskihdružin,varstvanaravetudiprebivalci bližnjih naselij. Slavnik s pobocji je razglašen za naravni spomenik državnega pomena, kar pa ne pri­pomorekugodnemustanjuobmocja.Ponašemmnenjuinmnenjusogovornikovjetežava,kerobmocje nima upravljavca. V kolikor bi se uresnicile namere o zavarovanju širšega obmocja kot Krajinski park Kraški rob, bi obmocje dobilo upravljavca. Za zmanjšanje obremenitev, njihovih okoljskih ucinkov ter trajnostni razvoj, ki bi povezal rekreacijske dejavnosti in varovanje narave, bi v upravljavskem nacrtu moralipredvidetiukrepe,kibivodiliknjihovemudejanjanju.Nekatereukrepesoomeniliženašisogo­vorniki in bi bili izvedljivi že zdaj, na primer ureditev parkirišc v Skadanšcini in Prešnici, namestitev zapornic na dostopnih cestah, namestitev tabel za omejitev vožnje z motornimi vozili, vožnje s kolesi poplaninskihpoteh,postavitevopozorilnihtabelgledehojezunajoznacenihpoti,drugipasoboljdol­gorocni in potrebujejo sodelovanje obcinskih in državnih ustanov. Za ohranitev in trajnostni razvoj obmocja Slavnika bi osrednjo vlogo morali imeti Zavod Republike Slovenije za varstvo narave oziro-ma pristojno ministrstvo ter Mestna obcina Koper in Obcina Hrpelje-Kozina. Mestna obcina Koper bi s sprejetjem obcinskega prostorskega nacrta opredelila razvojne usmeritve obmocja in s tem vzpo­stavila ustrezne mehanizme ukrepanja; Obcina Hrpelje-Kozina je le-tega že sprejela. Za usklajeno delovanjebivsekakorpotrebovalikoordinatorja,kibipovezovaldeležnikepriizvajanjupotrebnihukre­pov. Že naši sogovorniki so izpostavili vedenje obiskovalcev kot pomemben dejavnik za zmanjšanje obremenitevokoljainkonfliktnihsituacijterdabimoralivecpozornostinamenitiozavešcanjuinizobra­ževanju cim širšega kroga »uporabnikov« prostora. K sodelovanju bi morali poleg planinskih društev pritegniti tudi druge, na primer medije, druga lokalna društva, nevladne organizacije. Tovrstne dejav­nosti pa morajo biti zastavljene dolgorocno in se morajo redno izvajati, da postanejo ucinkovite. Kot smo sami opazili, je celo osnovna informacijska infrastruktura na izhodišcih planinskih poti trenutno zelopomanjkljiva.Slavnikjeprivlacenciljintakoboverjetnoostalotudivprihodnje,cepravbisposre­dovanjem informacij o drugih dostopih ter z urejeno infrastrukturo uporabnike lahko preusmerili na druge poti in razbremenili izhodišce v Podgorju, s predstavitvijo drugih privlacnih vrhov v bližini pa biobiskovalcimorda prihodnjic izbralitudidrugcilj.Menimo,da bibilotreba cimprej opravitimoni­toringobiska,skaterimbipridobilipodatkeošteviluobiskovalcevinugotovilidejanskoobremenjenost posameznihpotiterraziskatilastnostiobiskovalcev,njihovepotrebe,željeinnavade. Takobilažjezas­novaliupravljanje,izbralivrstoinobsegukrepov,skaterimibiobpestrirekreacijskirabiboljšeposkrbeli tudi za okolje. Vzpeta obmocja so prostor srecevanja razlicnih interesov, zato je pomemben zlasti skupen pristop vseh deležnikov, upoštevanje razlicnih potreb in želja ter zmožnosti umešcanja rekreacijskih in dru­gih dejavnosti ter infrastrukture v prostor na nacin, ki ohranja dinamicno ravnovesje ekosistema ter naravnoinkulturnoidentitetoprostora.Zavedatisejetreba,daprostorninamenjensamorabiinpose­gom, temvec tudi nerabi in neposegom (Mrak 2014). 7 Viri in literatura AtlasOkolja2020.Medmrežje:http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/profile.aspx?id=Atlas_Okolja_AXL@Arso (11. 5. 2020). Cigale, D. 2004: Okoljski ucinki turizma in rekreacije. Geografski obzornik 51-4. Cigale, D. 2009: Turizem in rekreacija kot dejavnika okoljskih obremenitev. Okoljski ucinki prometa in turizma v Sloveniji, GeograFF 5. Ljubljana. DOI: https://doi.org/10.4312/9789610600404 Cuješ, M. 2017: 39. spominski pohod na Slavnik in 60. let Tumove koce na Slavniku. Medmrežje: https://slovenijaplaninari.pzs.si/novica.php?pid=12089 (13. 4. 2019). Goeft, U., Alder, J. 2009: Sustainable mountain biking: A case study from the southwest of western Australia. Journal of Sustainable Tourism 9-3. DOI: https://doi.org/10.1080/09669580108667398 Hammitt,W.E.,Cole,D.,Monz,C.A.2015:WildlandRecreation:EcologyandManagement.Chichester. Jeršic, M. 2001: Okoljski vidiki planiranja rekreacije. Ljubljana. Keršic Svetel, M. 2003. Razvoj v Alpah po nacelih Alpske konvencije in Seviljske strategije. Slovenski alpski svet in Alpska konvencija. Ljubljana. Lampic, B., Repe, B. 2009: Tipizacija prostora glede na prometno obremenjenost cest. Okoljski ucinki prometainturizmavSloveniji,GeograFF5.Ljubljana.DOI:https://doi.org/10.4312/9789610600404 Lovska družina Videž-Kozina 2019. Medmrežje: http://ld-videz-kozina.si/ (28. 5. 2019). Mrak,I.2009a:Znacilnostiinokoljskivplivigorništva. OkoljskiucinkiprometainturizmavSloveniji, GeograFF 5. Ljubljana. DOI: https://doi.org/10.4312/9789610600404 Mrak,I.2009b:Sonaravnirazvojturizmainrekreacijevvisokogorju.Doktorskadisertacija,Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Mrak, I. 2014: Ocena ranljivosti visokogorja kot osnova sonaravnemu razvoju turizma in rekreacije. GeografskoraziskovanjeturizmainrekreacijevSloveniji,GeograFF15.Ljubljana.DOI:https://doi.org/ 10.4312/9789610600183 Obalno planinsko društvo Koper 2018: Tumova koca. Medmrežje: https://opd.si/predstavitev/ tumova-koca (19. 12. 2018). OdlokorazglasitvinaravnihznamenitostihinkulturnihspomenikovnaobmocjuobcineSežana.Uradne objave obcin Ilirska Bistrica, Koper, Piran, Sežana 13/1992. Koper. Ogrin, D. 1995: Podnebje slovenske Istre. Koper. Perko, D., Orožem Adamic, M. (ur.) 1998: Slovenija – pokrajine in ljudje. Ljubljana. Planinska zveza Slovenije 2019a: Planinske poti, Planinske koce. Medmrežje: https://www.pzs.si/ vsebina.php?pid=57 (28. 2. 2019). PlaninskazvezaSlovenije2019b:Okoljuindružinamprijazneplaninskekoce.Medmrežje:https://www.pzs.si/ vsebina.php?pid=193 (19. 3. 2019). PlaninskodruštvoIdrija2019.Medmrežje:http://www.planinsko-drustvo-idrija.si/prepoved.html(6.3.2019). PorociloostanjuokoljavMestniobciniKoper.Koper,2014.Medmrežje:https://www.koper.si/wp-con­ tent/uploads/2015/07/PORO%C4%8CILO-2014.pdf (14. 3. 2019). Regional Obala 2018: Parkirišce pod Slavnikom: pohodnikom ponovno omogoceno brezplacno par-kiranje.Medmrežje:https://www.regionalobala.si/novica/parkirisce-pod-slavnikom-pohodnikom­ponovno-omogoceno-brezplacno-parkiranje (29. 4. 2019). Ruff,A.R.,Mellors,O.1993:Themountainbike–thedreammachine?LandscapeResearch18-3.DOI: https://doi.org/10.1080/01426399308706402 Sklepokulturnihspomenikihinnaravnihznamenitostih,kisopostalilastRepublikeSlovenije.Uradni list Republike Slovenija 46/1996. Ljubljana. Suhadolnik,G.2017:IzletnaistrskiTriglavspriljubljenoTumovokoco.Medmrežje:https://www.dnev­nik.si/1042770580 (16. 3. 2019).Špes,M.2009:PrometinturizemnacerehpokrajinskeobcutljivostiSlovenije.Okoljskiucinkiprometa in turizma v Sloveniji, GeograFF 5. Ljubljana. DOI: https://doi.org/10.4312/9789610600404 Thurston,E.,Reader,R.J.2001:Impactsofexperimentallyappliedmountainbikingandhikingonvege­ tationandsoilofadeciduousforest.EnvironmentalManagement27-3.DOI:https://doi.org/10.1007/ s002670010157 Zakonu o ohranjanju narave. Uradni list Republike Slovenije 56/1999. Ljubljana. ZavodRepublikeSlovenijezavarstvonarave2018a:NaravnispomenikSlavnik.Medmrežje:http://www.zrsvn.si/ sl/informacija.asp?id_meta_type=63&id_informacija=650 (20. 12. 2018).ZavodRepublikeSlovenijezavarstvonarave2018b:ŽivetinaKraškemrobu.Medmrežje:https://zrsvn­varstvonarave.si/projekti/like/ (5. 3. 2019). 8 Summary: Recreational activities in the area of Slavnik – analysis of theopinions of selected stakeholders (translated by the authors) Mountain and hilly areas represent a popular and attractive location for leisure recreational activ­itiesduetotheirspecificgeographicalfeaturesandanextensivenetworkofhikingtrails.Theyarevisited by both tourists and local residents. In addition to the recreation, one of the main motives for visita­tion is the preserved natural environment. The most common recreational activities are hiking and mountain biking, as well as several other, modern forms of recreation. Intensive visitation can how­everleadtothedegradationofthenaturalcomponentsoftheenvironmentandcanresultinpermanent changes in the landscape. The area of Slavnik has been declared a natural monument of national importance due to the karst meadowvegetation,aswellasrareandendemicplantandanimalspecies.TheareaalsofallsunderNatura 2000 protection program. It is a popular recreation area, as it can be relatively easily reached and has a mountain hut near its peak. Although the most common forms of recreation here are hiking, run-ningandcycling,therearealsootherformsofmotorisedrecreationpresentoccasionally,suchasoff-road driving and driving with motorbikes with two or four wheels. Based on fieldwork, which included observation, inventory and interviews, the authors found that visitorsmostnegativelyaffecttheenvironmentbywalkingoutsidethemarkedhikingtrailsandbyusing shortcuts or walking through areas without any trails. These activities also contribute to the most vis­ible and extensive consequence in the area – soil erosion. The latter is present both on mountain trails and on the grassy slopes of Slavnik (as shown in Figures 3, 4 and 5). The ground and fragile meadow vegetation are also heavily affected by bicycles, off-road vehicles and motorbikes. The authors have registered several types of degradation along the three main hiking trails in the areaofSlavnik. Wastepollutionwasthemostcommononeandincludedmainlypaperhandkerchiefs, plastic packaging, as well as cigarette butts. As pointed out in interviews by our interlocutors, the dis­turbanceofwildlifeseemstobeanothernegativeeffectofrecreationalactivities.Wildanimalsaremostly affectedbythenoiseofmotorvehicles,aswellasbythemovementofhikersandcyclistsoutsideofthe marked trails or in the evening, and by walking with dogs that are not on a leash. Motor vehicles also contribute to increased noise and emissions of harmful substances at the starting points of the hiking trails,especiallyinthevillageofPodgorje,wheretrafficisextremelyincreasedatpeaktimes.Attheother two observed starting points (in the villages of Prešnica and Skadanšcina), there is less traffic, but the problemisanunarrangedparkinglot.Withthehelpofinterviews,conflictsbetweenhikersandcyclists wereidentified. Thecyclistsusemountaintrailssimilarlyashikers,andthelattercanfindtheirencounter inconvenient and sometimes dangerous. The cyclists also contribute to the degradation of the moun­tain trails and increase erosion processes. The representative of the local community in Podgorje highlighted the traffic-related problems, especially those, connected with parking of visitors. Inordertoreducetheenvironmentalimpactsofintensevisitationandensurethesustainabledevel­opmentofthearea,certainmeasuresareneeded,someofwhichareconnectedwithshort-termactions and could be implemented by stakeholders themselves, while others must be planned in the long term and are in the responsibility of individual institutions. Given the intensity of erosion processes, action shouldbetakenimmediately,asthesituationwillonlyworsenduetoalargenumberofvisitors.According to the selected stakeholders, the enlargement and rearrangements of the parking lots in the villages of PodgorjeandSkadanšcinaareplannedinthenearfuture,aswellasinstallationofsignstorestrictcycling on mountain trails. No other systematic measures are currently planned, as stakeholders find them­selves either not responsible for more concrete actions or do not have the financial resources. InordertoimplementmoreefficientmanagementoftheSlavnikarea,itwouldbenecessarytofind acoordinatorwhowouldconnectthestakeholdersand,aboveall,facilitateandimplementvariousmea­sures to improve the situation through joint action. Other stakeholders (media, civil associations, non-governmentalorganizations,etc.)shouldalsobeinvolvedinmanagementwithraisingawareness, informingandeducatingall»users«ofthearea,especiallyvisitors,astheycontributelargelytotheneg­ativeeffects on the environment. It would also be necessary to arrange the information infrastructure at the starting points of mountain trails, as this is currently very deficient (set up information boards towarnvisitorsoftherulesinthenaturalenvironment).Considerationshouldalsobegiventotheredi-rectionofvisitorstoothernearbyareassothattheywouldthusrelievethemountaintrailfromPodgorje. Negative environmental effects are mostly dependent on visitors, therefore a thorough examina­tionoftheirmotives,needsandhabitswouldbeneededinordertogainin-depthinsightintothereasons for their actions. On this basis, we could determine the type and scope of measures to reduce envi­ronmentalimpacts.Itwouldalsomakesensetomonitorthevisittothearea,whichwouldprovidedata on the number of visitors and determine the carrying capacity of individual routes. 62 APITURIZEM KOT PRESECIŠCE TRADICIJE, ZDRAVILSTVA IN CEBELARJEVE TRAJNOSTNE PRIDOBITNE DEJAVNOSTI AVTORJA Vanja Tišler vanja.tisler@gmail.com dr. Metod Šuligoj UniverzanaPrimorskem,Fakultetazaturisticneštudije–Turistica,Obala11a,SI–6320Portorož,Slovenija metod.suligoj@fts.upr.si DOI: 10.3986/GV92204 UDK: 338.483:638.1(497.4) COBISS: 1.01 IZVLECEK Apiturizem kot presecišce tradicije, zdravilstva in cebelarjeve trajnostne pridobitne dejavnosti Apiturizemzdružujetrajnostni,nišni,dedišcinskiinzdravstveniturizem.Jenovturisticniproizvodintudi nova raziskovalna tema. V pricujocem prispevku pojasnimo razvoj apiturizma in apiterapije v Sloveniji. Kerjeglavnaposebnostslovenskegaapiturizmacertifikatodlicnosti,smospomocjointervjujevugotavljali pogledecertificiranihinnecertificiranihponudnikov(cebelarjev)na»izvajanje«apiturizmavpraksi.Ugotovili smo,daimajoponudnikiovkljucevanjuapiturizmavslovenskookoljepozitivnomnenje,kriticnipasodo zakonskeneurejenostiapiterapijeinsioddržavnihustanovželijovecjopomocprirazvojuinpromocijiapi­turizma. Zaznane so bile tudi razlike med cerificiranimi ponudniki in tistimi, ki certifikata nimajo. KLJUCNE BESEDE apiturizem,cebelarskiturizem,nišniturizem,apiterapija,zdravilstvo,certifikatapiturizma,tradicija,Slovenija ABSTRACT Apitourismasanintersectionoftradition,alternativemedicineandthebeekeeper’ssustainableincome-generating activity Apitourismcombinessustainable,niche,heritageandhealthtourism.Itisanewtourismproductandanew research topic. In this paper we explain the development of apitourism and apitherapy in Slovenia. Since themainfeatureofSlovenianapitourismisthecertificateofexcellence,interviewswereusedtodetermine the views of certified and non-certified providers (beekeepers) of the business (»implementation« of api­tourismin practice).We foundoutthatproviders have a positive opinion on the integration of apitourism into the Slovenian environment, but they are critical of the (legal) disorder of apitherapy. They also want more help in the development and promotion of apitourism from state institutions. Differences between certified providers and those who do not have a certificate were identified throughout the research. KEY WORDS apitourism, beekeeping tourism, niche tourism, apitherapy, alternative medicine, certificate of api-tourism, tradition, Slovenia Uredništvo je prispevek prejelo 27. februarja 2020. 1 Uvod Povecevanje števila obiskovalcev (turistov) in s tem prihodkov ustvarja potrebo po novih turisti-cnihproizvodihindestinacijah,kizadovoljijovednoboljzahtevneobiskovalce(turiste).Iskanjenovih proizvodov je zato pogosto zelo invazivno in povzroca celo škodo. V nadaljevanju pojasnimo, zakaj je apiturizemedenizmedtehnovihturisticnihproizvodov,kimuvslovenskemokoljunemoremoocita­tiinvazivnostiinškodljivostizadružboalinaravo.Tojeoblikaturizma,kipovezujecebelarstvoinapiterapijo s turisticno dejavnostjo, v Sloveniji pa še z bogato tradicijo. In prav zaradi te bogate slovenske cebelar­skezgodovineinkultureje,napobudoCebelarskezvezeSlovenije(CZS)inobpodporislovenskedržave, Organizacija združenih narodov (OZN) razglasila 20. maj za »svetovni dan cebel« (Združeni…2017). Datuma niso izbrali po nakljucju, temvec je to dan, ko se je leta 1752 rodil znameniti slovenski cebe­larAntonaJanša,kijesicerzgoljenaizmedosebnosti,kisosestodejavnostjoukvarjalinaslovenskem ozemlju (glej Porenta 2017). Apiturizem umešcamo v tako imenovani nišni turizem, ki predstavlja boljšo in donosnejšo vklju-citevkrajevnihponudnikovvgospodarskirazvojkrajain,posledicno,vtrajnostnirazvoj(glejRobinson in Novelli 2005). Nišni programi so prilagojeni posameznikovim interesom in njihovi želji po prid­obljenemnovemznanju(KlineArih,ArihKorošecinŠivic2013).Vtemsmislusoindikativnesmernice Strategije trajnostne rasti slovenskega turizma 2017–2021 (2017), ki apiturizma sicer ne vkljucujejo, a izpostavljajo pomembnost dobrega pocutja, zdravja in trajnostnega razvoja slovenskega turizma. Namen tega prispevka (interdisciplinarne raziskave) je analiza te nove oblike trajnostnega turizma (Razpotnik Viskovic 2020), ki se že vkljucuje v slovensko okolje intudi sledi usmeritvam nove strategi­jeslovenskegaturizma.Predstavljastradicijopovezan,trajnosteninodgovorenturizem,kijeskladenznajbolj rastocimaturisticnimatrendoma– zdravjemindobrimpocutjem.Zraznolikostjoponudbeinaktivnim doživetjempalahkoapiturizemprivabljatudizahtevnegoste.ApiturizemsevSlovenijivvecjimeripred­stavlja(tuditrži)skoziblagovnoznamkoApirouteszdvemakoordinatorjemaCZSinTuristicnoagencijo Aritours(Kajje…2018),katerihdosežkisopogostoizpostavljeni;zelomalopasegovorioglavnihakter­jihoziromaponudnikih–cebelarjih–kidejanskoizvajajotopridobitnodejavnost.Tujetrebaizpostaviti, dasoposebnostslovenskegaapiturizmacertificiraniponudniki. Certifikatisoedinstveniintemeljijona turisticniponudbiapiturizma(Renko2017).Motivcertificiranjajeboljšetrženje,dvigkakovostiinzago­tavljanjeboljšeganadzoranadvsebinoinizvedbostoritevapiturizma(Kajje…2018;Certificiranje…2018). PopodatkihCZS(Kajje…2018)jebilovzacetkuleta2020vSlovenijicertificiranih38ponudnikovapi­turizma,karjepri10.667registriranihcebelarjihleta2017(Cebele2018)relativnomajhnoštevilo.Naj izpostavimo,dajebilazaznananeskladnostjavnihevidencCZS,sajjebilonaglavnispletnistranizveze navedenih 42 ponudnikov apiturizma (Certificiranje…2018). Cilj raziskave je bil v sklopu apituriz-ma pridobiti mnenja certificiranih in necertificiranih ponudnikov (cebelarjev) termnenja primerjati. Pritemželimoodgovoritinavprašanji:kajponujajoinkakšnomnenjeimajoslovenskiponudniki(cebe­larji)oapiturizmuvSlovenijiinvcemserazlikujejopogledicertificiranihinnecertificiranihponudnikov? 2 Od cebelarstva do (tematskega) turizma Cebelarjenje se tesno prepleta z apiterapijo, ki v prevodu pomeni zdravljenje s cebeljimi pridelki (latinskoapis-cebela,therapia:terapija-zdravljenje).Zapiterapijoohranjamozdravjezuporaboizdel­kov iz panjev cebel (Fratellone, Tsimis in Fratellone 2016). Cebelji pridelki, med katere štejemo med, cvetni prah, propolis, maticni mlecek, apilarnil, cebelji strup in cebelji vosek ter vonj iz cebelnjakov,niso zdravila, vendar pa se koristno dopolnjujejo z zdravili in s prehrano (Šivic, Arih in Tomec 2007; Kapš 2012; Fratellone, Tsimis in Fratellone 2016). Pušnik (2016) dodaja, da je to metoda zdravljenja, ki se je razvijala 5000 let in je podprta z vec kot stoletnimi raziskavami in znanstvenimi dognanji. Te so bile do zdaj obravnavane na svetovnih kongresih Apimondije in Apimedicine. Ta (medicinski) izraz je predmet znanstvenih raziskav, pri cemer Senel in Demir (2018) ugotavljata, da so najbolj razisko­valno produktivni v Švici, na Hrvaškem in v Bolgariji. Cebelarstvoinapiterapijolahkopovežemos»turizmomzdravjaindobregapocutja«.Tovrstnituri­zem pa se po mnenju Strategije trajnostne rasti slovenskega turizma 2017–2021 (2017), OECD-ja (Spending…2018;Tourism…2018),Ovsenika(2015),Gojciceve(2005)indrugihavtorjevuvršcamed pomembnesodobnetrende.Zatojerazumljivo,dadestinacijerazvijajonovespecificneturisticneproiz­vode prav na temo cebelarstva/apiterapije, ki se na neinvaziven nacin umešcajo v naravno in družbeno okolje.Tiproizvodiserazvijajokotdeltematskegaturizma,pricemersehkratiustvarjajoniše(Đuraševic 2014). Tematski turizem se obravnava kot predhodnik nišnega turizma (Ali-Knight 2010) in ga lahko imenujemotudiselektivnaoblikaturizma(angleškoselectiveformoftourism),turizemposebnegapome­na (special intrest tourism, SIT) ali alternativni turizem (alternative tourism) (Rabotic 2012). Tematski turizemnesloninanovo»izumljeni«oblikiturizma,temvecseznovimkonceptomvkljucujeprinadalj­njem razvoju destinacije (Đuraševic 2014). V njega se vkljucujejo posamezniki ali skupina ljudi, ki si želijo razviti dolocen interes in obiskati kraje, ki so del tega interesa (The role…1985). Kot ugotavljavec avtorjev, na primer Wong in Cheung (1999), Robinson in Novelli (2005), Trauer (2006), Šuligoj (2018,19),sodobnituristiišcejoprilagojeneturisticneizkušnjetudiznematerialnimilastnostmi,notra­njoizpolnjenostjo,custviinzadovoljstvomkotneposredenodgovornadepersonaliziranoinracionalno postmodernourbanoživljenje;takoimenovanihomoturisticusišcesvojodoživljajskoizkušnjo,kiteme­lji na številnih možnostih turisticnih storitev (Šuran 2016, 69), kar je popolnoma v skladu s teorijo tematskega turizma (Douglas, Douglas in Derrett 2001; Rabotic 2012). To pa je v popolnem naspro­tju z množicnim turizmom (Hall in Weiler 1992; Douglas, Douglas in Derrett 2001, 2). Iztematskihproizvodovapiterapijeincebelarstvasejepostopomarazvilturizem,imenovanapitu­rizemoziromacebelarskiturizem.Tojeposebnaoblikaturizma,povezanasprofesionalnimcebelarjenjem, cebeljimi proizvodi v ekološkem, živilskem in medicinskem smislu. Turisti obiskujejo tudi cebelnja­ke, cebelarske muzeje in muzeje na prostem, kjer selahkoseznanijo z zgodovino, s tradicijo in z nacini cebelarjenja ter se približajo kulturnim in naravnim znamenitostim države (Wos in Bien 2013 v: Wos2014, 67; Šivic 2013). Pravzaprav »api izkušnja« kot del inovativnega in trajnostnega turizma ponuja posamezniku pustolovšcino, izkušnjo glede na njegov znacaj, vrednote, nacela in interese. Ena izmed glavnih znacilnosti apiturizma je družbena odgovornost, saj z edinstveno turisticno izkušnjo spodbu­ja razumevanje, socialno integriteto in izobraževanje (Kline Arih in Arih Korošec 2015). Apiturizem pomaga pri oživitvi podeželskih obmocij in ohranjanju regionalne kulture ter tradicije – priložnost so tuditradicionalneprireditvenapodeželju(glejKorošec2007,72–73;HrobatVirlogetinKavrecic2019; Kumer s sodelavci 2019). Te niso nujno osredotocenena cebelje proizvode, a ponujajo priložnost tudi cebelarjem, da se predstavijo s svojo ponudbo. Ceprav apiturizem sloni na že obstojeci ponudbi, kot so muzeji, so prav lastniki cebelnjakov in kmetij tisti, ki oblikujejo ponudbo in vkljucujejo nove proiz­vode (Wos 2014). Kline Arih in Arih Korošec (2015) med perspektivne vrednote apiturizma štejeta ohranjanjetradicijinharmonijeznaravo,ucenjeinustvarjanjenovihizkušenjvturizmu,širjenjezave­danja o pomenu cebel za cloveštvo, promoviranje naravnih in medicinskih proizvodov ter razvijanje trajnostnih, naravnih in inovativnih turisticnih proizvodov z dodano vrednostjo. Da bi tudi apiturizem na splošno pridobil dodano vrednost, je CZS s turisticno agencijo Aritours leta 2013 zacel s certificiranjem ponudnikov apiturizma. Slovenija je za zdaj edina država, ki ponud­nikomapiturizmainapiterapijepodeljujecertifikate. Stemseželijokoordinatorjiapiturizmapribližati trendu trajnostnega in zelenega turizma, ki vkljucuje vec vidikov, kot so krajevno, biološko, organsko in zdravo ter s tem spodbuditi konkurencnost (Kline Arih in Arih Korošec 2015). Certifikate lahko pridobijo cebelarji, ki se ukvarjajo s cebelarjenjem na trajnostni nacin, vzreditelji kranjske cebele, last-nikimuzejevalicebelnjakov,apiterapevti,umetniki,kiseukvarjajospanjskimikoncnicami,pridelovalci medu,pridelovalcisvecizvoska,izdelovalcimedenjakovinlecta,pridelovalcinaravnekozmetike,pro­dajalci spominkov in podobno (Kline Arih in Arih Korošec 2015; Renko 2017). S certifikatom tako ponudnik pridobi pravico, da se s svojo ponudbo predstavi na spletni strani apiturizem.si. Ponudniki selahkovclanijotudivSekcijoponudnikovapiturizmapriCZS,kijebilaustanovljenaleta2016zabolj­še zastopanje ponudnikov, boljšo promocijo, aktualizacijo spletne strani in pogovore z »državo« (Certificiranje…2018). Osnovnipogoji,kijihmoraponudnikizpolnjevati,ceželipristopitikcertificiranju,soaktivnoizva­janjeapiturizma,imetimoraprimerenprostorzasprejemobiskovalcev(tudido60ljudi),urejendostop do posameznih objektov in uporabljati naravi prijazne promocijske materiale. Certificiran ponudnik lahko pridobi do tri »cebelice«. Ena cebelica pomeni dober ponudnik apiturizma, ki ima zadovoljive osnovne zahteve, med katere spadajo usmeritvene table, urejena okolica in prostor (cistoca) ter ureje­nostcebelarja/ponudnika.Zapridobitevdvehcebelic,kiimapravtakonazivdoberponudnikapiturizma, jev ponudbi potrebna dodana vrednost turizmu, kot so delno ekološko ali biodinamicno cebelarjenje, retoricne sposobnosti predstavitelja/ponudnika (nagovor, vodenje), vecjezicna podpora, pester nabor medenih izdelkov, lepo urejen prostor (uporaba naravnih materialov), licna embalaža za svoje izdel­ke.Ponudnik,kisipridobinazivodlicenponudnikapitruizma,jenagrajenstremicebelicamiinustvarja »api doživetja«. Je specializiran, nudi doživljajsko vodenje po apiturizmu, ima razvoj inovativnih, las-tnih proizvodov z licno dekoriranim prostorom, nudi degustacije in pokušine domacih dobrot (Certificiranje…2018; Kaj je…2018). 3 Cebelarska tradicija na Slovenskem Cepravjepreprosteoblikecebelarjenjazaznatižeprej,sood13.stoletja(nastanekzemljiškihgospo­stev)cebelarjipostopomaprešlikpopolnemucebelarjenjunadomu.Najvecjipremikjebilstorjenvcasu Marije Terezije, ko so v šestdesetih letih 18. stoletja po deželah ustanavljali kmetijske in ekonomske družbe(Bukovec1955),ajebilotozaslovenskokmeckoprebivalstvozaradijezikovnihovirprecejneu­porabno (Gregori 2008). V tem obdobju so bili cebelarji oprošceni vseh davkov, dva najvecjacebelarjav okraju pa sta prejela celo denarno pomoc (Šalehar 2010). Izpostaviti je treba tri za cebelarstvo pomembne Slovence – Anton Janša (1734–1773) je pouceval na cebelarski šoli na Dunaju, Peter Pavel Glavar (1721–1784) je prevedel Janševe knjige in jih dopol­nilssvojimznanjem,AntonŽnideršic(1874–1947)jevpeljalnovizum–panjAŽ(Šivic,ArihinTomec 2007; Porenta 2017). Ne smemo pa pozabitina zacetnika sodobne apiterapije v Evropi, ceškega zdrav­nika Filipa Terca (1844–1917), ki je vecino svojega življenja deloval v Mariboru. S svojimi nacrtnimi poizkusijeizoblikovalcebeljoterapijoterpostavilmejnikezapoznejšialergologijoinimunologijo.Leta 2006 so na mednarodnem kongresu apiterapije v Passauu njegov rojstni dan razglasili za mednarod­ni dan apiterapije (Pivec 2013; Pušnik 2016). Leta 1873 so v Ljubljani ustanovili dvojezicno cebelarsko organizacij imenovano Kranjsko društvo zaumnocebelarstvo.Tasejeleta1875preimenovalavSlovenskodruštvozaumnocebelarstvo(Bukovec in sodelavci 1955). Leta 1883 so gorenjski cebelarji in sadjarji ustanovili Cebelarsko in sadjarsko dru­štvozaKranjskossedežemnaJesenicah.Zatemjebiloleta1898ustanovljenoSlovenskoosrednjocebelarsko društvozaKranjsko,Štajersko,KoroškoinPrimorskossedežemvLjubljani.Društvojetakojzaceloizda­jatisvojeglasiloSlovenskicebelar,kiizhajašedanes.Leta1945jebilaustanovljenaZvezacebelarskihdruštev za Slovenijo, ki se je kasneje preimenovala v Cebelarsko zvezo Slovenije (Poklukar 1998; Gregori 2008). 4 Analiza mnenj slovenskih cebelarjev o apiturizmu 4.1 Metodologija Raziskava temelji na rezultatih terenskega dela z metodo usmerjenega polstrukturiranega interv­juja s posameznimi certificiranimi in z necertificiranimi ponudniki apiturizma. Intervjuje smo izvedli novembraindecembra2018terjanuarja2019. Natosmoskodiranjem,pricemersmouporabilimeto­de deskripcije, komparacije in kompilacije, predstavili, interpretirali in primerjali razlicna mnenja. V interdisciplinarni raziskavi smo opravili deset nakljucnih intervjujev, pet intervjujev smo opravili s certificiranimi ponudniki in pet intervjujev z necertificiranimi ponudniki. Postavili smo si še dodat­namerila(veljapredvsemzanecertificiraneponudnike):dasopolegprodajemeduponujalitudidodatne storitve (na primer: predstavitev svojega cebelarstva za obiskovalce ter da so intervjuvanci prihajali iz razlicnihdelovSlovenije).Napodlagiintervjujevsmoželelipridobitimnenjaponudnikovoimplementaciji apiturizmavSloveniji.Glavnovodilosonambiliraziskovalninamen,ciljiinvprašanjanavedenavuvod­nem poglavju. 4.2 Rezultati in razprava Definicija apiturizma, ki jo najdemo v literaturi, ga opisuje kot turizem, ki je povezan s profesio­nalnim cebelarjenjem in cebeljimi proizvodi (Wos in Bien 2013 v: Wos 2014, 67). Naši intervjuvanci ta pojem razumejo kot nadstandard, ki je že prerasel samo prodajo izdelkov in pomeni izvajanje sto­ritve,kijolahkozaracunaš(anonimnicebelar,28.november2018).Cebelar(R.S.,13.januar2019)poleg ekonomskega ucinka apiturizma izpostavi še prepoznavnost svoje dejavnosti in Slovenije: »En doda-ten zaslužek zraven službe, za enkrat, ne. Plus tega, da ratam prepoznan po celem svetu, ker smo nekaj posebnega. Vecja prodaja, vec turistov je, vec prodaje doma, nam ni potrebno iti na tržišce kam drugam. To je v bistvo nekak cilj, prodati izdelke«. Nadalje, apiturizem ponudniki opišejo kot storitev, s katero širijo znanje in neposredno omogocajo vecjo prodajo izdelkov. Dva necertificirana ponudnika imata programe, skoraj popolnoma prilagojene cebelarjem, katere kot pomembne koristnike (obiskovalce, turiste)apiturizmavSlovenijiizpostavitudiWosova(2014).Kljubtemu,dalahkoapiturizemrazumemo kotdopolnilnodejavnostcebelarstva,necertificiraniponudnikivelikoboljpoudarjajofinancniucinek apiturizma,medtemkocertificiraniponudnikiprepoznajotudidrugividik,kitemeljipredvsemnaohra­njevanju kulturne dedišcine (tradicije). Necertificiran ponudnik (D.M, 22. november 2018) med intervjujemveckratpoudaripomembnostvišjecene,kijojemogocedosegatipravsturizmom.Zvišjo ceno se lahko obiskovalcu ponudi vec, z višjim dohodkom pa je mogoce vlagati tudi v nadaljnji raz­voj. Medtem ko certificirana ponudnika celo poudarita, da enega moti izobešen cenik na cebelnjaku (K.V., 8. november 2018) in drugega obdaja žalost nad izginjanjem tipicnega slovenskega cebelnjaka – dedišcine (A.S., 11. januar 2019), ki jo Kline Arih in Arih Korošec (2015) postavljata med perspekti­vne vrednote apiturizma. V splošnem slovenski cebelarji zaradi tesne povezave pogosto enacijo pojma apiturizem in apite­rapija. »Pozimi vsak, ki vzame med, je apiterapija, ce vzameš cvetni prah, je apiterapija, greš v cebelnjak je apiterapija…« (K.V., 8. november 2018). Apiterapija v smislu izboljšanja pocutja (dihanje aeroso­lov,masaže)jesestavnidelponudbeskorajvsakegacertificiranegaponudnika,medtemkonecertificirani v ponudbo vkljucujejo le »predavanja« in predstavitev cebelarstva. Apiterapija v Sloveniji ni uradno priznana, kar ponudniki obžalujejo. Zaznati je splošno zavedanje, da bi se podrocje apiterapije mora-lo zakonsko urediti. Od desetih intervjuvancev ima certifikat apiterapevta (ni uradno priznan poklic) pet oseb, oziroma ga ima oseba, ki intervjuvancu pomaga pri dejavnosti. Ob primerjavi ponudbe cer­tificiranihinnecertificiranihponudnikovlahkoopazimo,daimajocertificiranivsplošneminovativnejšo in pestrejšo ponudbo, ki je pogosto povezana še z drugimi dejavnostmi (tradicionalnimi obrtmi): lon-carstvom, zelišcarstvom, medenimi pikniki, muzejem in možnostjo organizacije izleta po destinaciji. V tem kontekstu je ponudba teh cebelarjev takšna, kot jo predvidevajo Wosova (2014), Kline Arihova,Arih Korošceva in Šivic (2013) ter Šivic (2013). Slaba plat apiturizma je prav sezonskost, ko zaradi mirovanja cebel cebelarji dolocenih dejavnosti ne izvajajo. »Mi pa, ko gremo panje odpirat in naredimo apiterapijo, pa deset panjev odpremo, mi smo ji vso klimo vzeli, ji unicili življenje«.(A.K., 11. januar 2019). »Ja, jaz v bistvu cebelnjak zaprem novem-bra in potem do maja ga ne odpiram. Ker tudi to ropotanje pocebelnjaku, sicer bi lahko ljudje šli, ampak nocemvznemirjaticebel«(A.S,11.januar2019). Imajopavtemcasuprednosttistiponudniki,kilahko pokažejoprejnaštetedejavnosti(tradicionalneobrti),kinisoneposrednoodvisneodcebelarstva.Nadalje, »masaža ja, vdihavanje ja, vemo pa, da so eni alergicni na cebelji pik in lahko se bo enkrat zgodilo, da bo kdo umrl v cebelnjaku in takrat bomo vsi nastradali, tudi tisti, ki tega ne pocnemo«. (A.S., 11. januar 2019). V tem smislu so certificirani ponudniki deljenega mnenja o tem, v kakšnem obsegu bi se api­terapijasmelaizvajati.Vcertifikatuapiterapevtavidijopredvsemdodanovrednost,vecznanjainvecje zaupanje ljudi. Izpostavljena je predvsem težava pri posredovanju cebeljega strupa ljudem zaradi aler­gije.Apiterapevtnajbipoznalpreventivo,oburadnempriznanjupabibilapiterapevtboljzašciten,imel bivecjepristojnostiinbilboljpoducen.Menijosicer,dabimoralispredpisijasnoopredeliti,kdolahko kaj pocne in kako, a se pri tem njihov pogled (pricakovanje) precej razlikuje od stališc uradne medi­cine. Medicinska stroka je namrec zelo previdna in zagovarja stališce, da bi status apiterapevta lahko pridobil zdravnik zdravilec (zdravnik s koncesijo) po predhodnem strokovnem preverjanju in s pose-bno licenco Zdravniške zbornice (Borko in Turk 2016, 18). Po drugi strani pa Židova (2000) piše o alternativni medicini, o ljudski medicini ali ljudskem zdravilstvu, ki so na Slovenskem mocno pri­sotni. V tem smislu bi povezave z apiterapijo težko spregledali. Negledenazgorajzapisano,spadaapiturizemvperspektivnenoveturisticneproizvode,sajpomne­nju intervjuvancev vsebuje komponente slovenskega turizma – trajnostni, dedišcinski in buticni turizem z majhnimi cebelnjaki. To je popolnoma skladno s trendi v tematskem (nišnem) turizmu (glej poglavje 2). Vecina vseh intervjuvancev certifikat izpostavlja kot prednost, saj v tem vidijo garancijo za raznoliko in pestro ponudbo. Opozarjajo, da mora imeti posameznik lastno vizijo in pot, saj so slo­venski cebelarji v splošnem premalo inovativni in drugacni. Težava, ki jo izpostavljajo ponudniki, je visokainvesticijainposledicnoprenizkecenestoritev,pricemersopravnecertifitiraniponudnikiskep­ticni o »povrnitvi investicije«. »Prenizke cene,…, ce nekaj ne zaslužiš, ne moreš vložit v propagando, ce nimaš propagande, ne moreš razložit, da so tvoji izdelki boljši. In ne moreš uspet« (D.M., 22. november 2018). Medtem ko so certificirani ponudniki bolj optimisticni in prepricani, da bi se ob bolj agresivni ponudbi s to dejavnostjo dalo preživljati in dobicek še povecati. Izpostaviti je treba tudi pomembnost lokacije, kjer se posamezni ponudnik nahaja. Razbrati gre, da se apiturizem bolje razvija v bolj turi­sticnihdestinacijahoziromavbližiniglavnihturisticnihznamenitostivSloveniji.»Gledeturizmaimamo mivelikhendikep,kerDolenjskanizanimivaturisticno.Vsakturist,kigrezatridni,boendanvLjubljani,en dan bo na Bledu, en dan bo šel na morje. Ce ma štiri dni, bo šel še na Štajersko, peti dan pride šele k nam. Ce je celi teden, pride še k nam, drugac pa ne.« (A.S., 11. januar 2019). Za dober nadaljnji raz­voj ponudniki predlagajo vkljucitev mladih ljudi s tehnološkim znanjem, z znanjem tujih jezikov, povezovanjezdrugimideležnikivdomacemokolju,širšidestinacijiintudinadržavniravni.Medzani­mivimi zgodbami se izpostavlja prav zgodba ceškega zdravnika Filipa Terca v Mariboru. »Meni so v Beogradu rekli, vi imate Terca. Vsaki apiterapevt, vsaki cebelar bi moral prit v Maribor, tak ko gre vsaki musliman v Meko. Tak oni vidijo, mi pa tega nocemo vzet. Turisticni delavci pa, ko v Mariboru vprašaš o Tercu, pa o njem nic ne vejo. Strategije ni…S tem, da mi imamo dva svetovna dneva, od leta 2006 sve­tovni dan apiterapije…« (K.V., 8. november 2018). Ponudniki v povezavi s certifikatom odlicnosti za apiturizem ne izkazujejo visokih ambicij. Vdanemtrenutkusoimelidovoljrazvitodejavnost,kisojolahkoscertifikatomlenadgradili.Certifikate pa v splošnem vidijo (le) kot sredstvo za promocijo, saj so tako promovirani na skupni spletni strani apiturizem.si, na kateri imajo turisti boljši pregled nad ponudbo. »Ker nekdo je lahko mel prej nic, pa je mel dobro reklamo, pa so bili potem razocarani, nekdo pa je imel veliko, pa se ni znal promovirati, pa ga niso našli« (K.V., 8. november2018). Certificirani ponudniki imajo tudi lastne spletne strani, neka­teri se pojavljajo tudi na družbenih omrežjih. Necertificirani ponudniki se promovirajo skozi manjše številopromocijskihkanalov,predvsemssejmiinspletnimistranmituristicnihdestinacij/obcintervsvojo ponudbo vkljucujejo manjši spekter dejavnosti. To pomeni, da so v marketinškem smislu manj pro-dorniinsetudimanjdržijo»marketinškegaspleta«,kizajemaštirielemente(4P–product, price,place, promotion; glej Pomering, Noble in Johnson 2011). Necertificirani ponudniki so pri vprašanju, ali se bodozacertifikatvprihodnostiodlocili,razdeljeni.Prevladujesicermnenje,dabisezanjodlocili,vkoli­korbizatodejavnostimelicasinbiopazilipozitivnorazvijanjesvojedejavnosti.Nekateripatomožnost zavracajo, ker da certifikat ne doprinese nicesar. Medvecjimitežavamiponudnikiizpostavljajoznanjetujegajezika,pricemersojimvpomocsorod­nikialivodniki.Leta2016sov KlubuprofesionalnihturisticnihvodnikovSlovenijevsodelovanjusCZS organizirali prvo usposabljanje cebelarsko-turisticnih vodnikov, imenovanih cebelarski turisticni vod­nikioziroma CTV vodniki ali API-guide (Kaj je…2018). Nekateri cebelarji jim niso naklonjeni in jim ocitajopomanjkanjeznanja,sajvodnikinisocebelarjiinvodenjanemorejokakovostnoizpeljati.Zupo­rabo sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologijo nimajo težav. Je pa ena izmed vecjih težav sovpadanje sezone cebelarjenja in apiturizma, saj tako zmanjka casa za eno ali drugo dejavnost. Certificiraniponudnikisokriticnitudidopomanjkanjeznanja,sajsevelikoljudiodlocicebelaritikljub neznanju. Pri tem ogrožajo tudi kulturno dedišcino, saj cebelnjaki postajajo vse bolj podobni stano­vanjskimhišam,brezelementovtradicionalnegacebelnjaka,kisoslužilizadobrepogojepricebelarjenju. Izpostavijo, da lahko to postane tudi težava za apiturizem. »…In kaj bodo turisti hodli gledat, ce mi ne bomo meli vec tipicnih slovenskih cebelnjakov? To sem malo razocarana« (A.S, 11. januar 2019). Primerjali smo mnenja o pomoci CZS in turisticne agencije Aritours, ki sta glavna pobudnika api­turizma(glejKlineArihinArihKorošec2015)terdržavnihustanov,kipredstavljajopomembnopodporo pri izvajanju državne strategije turizma. Na podrocju cebelarstva in apiturizma deluje predvsem CZS, ki ga ponudniki pohvalijo. Izpostavijo, da je CZS naredil velik preskok v promociji apiturizma in tako spodbudil zanimanje širše javnosti. Izpostavijo naslednje uresnicene pobude, ki imajo tudi pomem-bnopromocijskovlogo:svetovnidancebele,medenizajtrkincertifikatiodlicnosti.Apiturizemsesstrani CZS financno ne podpira, obvešcajo pa svoje clane o raznih razpisih in organizirajo razlicna izobra­ževanja. CZS je ustanovil tudi Apisekcijo, o kateri so mnenja deljena. Nekateri vidijo v tem le koristoljubje: »Pa tudi so iz tega kr biznis naredili, so naredili sekcijo za apiturizem. In so že kar hotli met 70 eurov, da bodo posodabljali spletne strani« (K.V., 8. november 2018), nekateri pa sekcijo podpi­rajo: »Ja, to je placljivo. To so naredili in je zelo dobro, delajo na tem, da se promovira in objavlja, zelo malodenarjaje,kerporabijodenarjasamoizclanarine.Drugacepavredu.«(R.S.,13.januar2019).Manj so ponudniki povezani z drugim koordinatorjem apiturizma, Turisticno agencijo Aritours. Med dese­timi obravnavanimi cebelarji z agencijo aktivno sodeluje le eden. Ponudniki ji prepisujejo dobro delo, kiseodražapredvsemvpromocijiapiturizmaposvetu,aznjonesodelujejo,kotpravijo,zaradipomanj­kanja casa in prevelike konkurence. »Ampak to je spet tak, kak sem prej rekel, ne moreš povsod it. Imaš avtobus, lahko pokažeš tri stvari.« (A.K., 11. januar 2019). Necertificirani ponudniki pa delaturisticne agencije Aritours sploh ne poznajo. Skupno mnenje intervjuvancev o delu državnih ustanov je, da apiturizem premalo podpirajo, tako v financni obliki kot v obliki prilagoditve zakonodaje. Kriticni so do slovenske zakonodaje, ki je pred­vsemtogainpreprecujenadaljnjirazvojterjenamenjenalekaznovanju.»Jepazajprilika,daseto[državna financnapomoc,razpisi,op.a.],…,in bi moglaen takle muzej,bi mogeltisoc kvadratovmet.To je ponos države, ne ponos obcine.« (A.K., 11. januar 2019). »Da bi lahko to tudi pol tržil, tudi za prenocišce, zako­ni so v Sloveniji zelo težko napisani in onemogocajo, da bi kaj delal.« (R.S., 13. januar 2019). Zanimiva so tudi razmišljanja, da bi morala država podpreti razvoj apiturizma predvsem zaradi drugacnosti in inovativnosti, kolicina cebeljih panjev pa ne bi smel biti glavno merilo. 5 Sklep Slovenskiapiturizemsejepricelsisitematicnorazvijatileta2007sturisticnimproizvodomApirouts in nadaljeval s pricetkom certificiranja leta 2013. Veliko zanimanja je požel predvsem ob razglasitvi svetovnegadnevacebel(2018),pricemerjedogodekpritegnilpozornosttakodomacekotmednarodne javnosti. Apiturizem, ki vkljucuje oblike trajnostnega, dedišcinskega in zdravstvenega turizma, se že aktivno vkljucuje v slovenski prostor, vendar brez sistematicne usmerjenosti v izgradnjo prepoznav­nosti apiturizma kot inovativnega turisticnega proizvoda Slovenije. Cebelarstvo kljub tradiciji (bogati zgodovini)vstrateškihdokumentihspodrocjaturizmanadržavniravninizastopano.Potrebnojezave­danje,daapiturizempomagaoživitipodeželskaobmocjainohranjatikulturotertradicijo.Stemsepokaže njegov razvojni potencial za celotno državo, predvsem pa za demografsko ogrožena obmocja. Razvoj apiturizma, ki sloni na principih nišnega turizma, lahko na destinacijo (skupaj z drugimi tematskimi proizvodi) privabi obiskovalce/turiste, ki si želijo nekaj novega, drugacnega, mir in osebno doživetje (današnji homo turisticus). Gre torej za nov (neinvaziven) turisticni proizvod, ki ni znacilen le za eno obmocje,ampakgalahkoturistispoznajonakaterikolimakrodestinacijivSloveniji.Tošeposebejvelja, ce upoštevamo, da postaja vedno bolj zanimivo urbano cebelarstvo, pri cemer ne smemo zanemariti niti povezovanja z malimi (domacimi) muzeji. V raziskavi smo primerjali poglede certificiranih in necertificiranih ponudnikov apiturizma. Ugotovili smo, da imajo ponudniki raznoliko ponudbo, ki jo razvijajo tudi z namenom povecevanja prihodkov. Osnovno infrastrukturo za cebelarjenje so nadgradili s svojimi idejami in povezali druge dopolnilne dejavnosti s cebelarstvom, pri cemer je nastal specificen turisticen proizvod. Vkljucevanje dopolnilnih dejavnosti jim omogoca izvajanje apiturizma prek celega leta, ceprav obstajajo omejitve vzimskemcasu.Trebajetudiizpostaviti,danimajovsedestinacijeenakihpredispozicij.Ukvarjanjezapi­turizmomvpliva na zavedanje o pomembnosticebelarstva, tradicije, narave in omogocavecjo prodajo izdelkov.Ugotovilismo,dasoseponudnikipripravljenipovezovatizdrugimikrajevnimiponudnikina posameznidestinaciji,sajugotavljajo,dabinataknacinpridobilivecobiskovalcev.Zavedajosepomemb­nosti vlaganja v svojo promocijo, ki pa jo veckrat, zaradi pomanjkanja casa, zanemarijo. Kljub vecanju zanimanja za tovrstni turizem, ki se kaže tudi z vecanjem števila ponudnikov apiturizma, pa ponud­nikipogrešajopomoc»države«zapromocijoinboljsistematicenrazvoj.Karsepromocijetice,jeopazka zgolj deloma upravicena, saj že hitro iskanje na spletni strani Slovenske turisticne organizacije za iska-no besedo bee (cebela) pokaže 95 zadetkov (Rezultati…2019). Sicer pa najvec podpornih dejavnosti izvaja CZS, ki pa, kljub trudu in zavzemanju, ne more zagotoviti dovolj potrebnih sredstev. Drugo raziskovalno vprašanje o razlikovanju pogledov certificiranih in necertificiranih ponudni­kov,namprirazlogihzaodlocitevpridobitvecertifikataodlicnostizaapiturizemniprineslopopolnoma jasnih odgovorov. Za ponudnike, ki so apiturizem v manjši meri že izvajali, je bila odlocitev za certi­fikatnekakšnalogicnaposledicaprinjihovemrazvojuproizvoda.Ugotovilismo,dajeprednostcertifikata v promociji. Ponudniki so zbrani na spletni strani, kjer turistom omogocajo jasen pregled nad ponud­bo. Certifikat pripomore tudi k dvigu konkurencnosti ponudnika. Necertificirani ponudniki se promovirajo skozi manjše število promocijskih kanalov in so tudi manj vpeti v samo dogajanje na tem podrocju.Scertifikatominzmožnostjovclanitvevapisekcijopaponudnikipridobijopravocasneinfor­macijeinsoseznanjenizdejavnostmi(trendi)napodrocjuapiturizma/apiterapije,cesarpanecertificirani ponudniki ocitno ne prepoznajo kot prednost. Prednost certificiranih ponudnikov je tudi v pestrosti same ponudbe, ki je s tem privlacnejša za obiskovalce. Z raziskavo smo potrdili problematiko zakonsko neurejenega podrocja apiterapije, v cemer vidi-mo možnost za nadaljnje raziskovalno delo. Tako bi lahko preucevali tudi ekonomicnost in naložbene potenciale, geografsko razpršenost, pa tudi bolj poglobljen vidik kulturne dedišcine, ki je pomemben element te tematske ponudbe podeželskih obmocij. Z dodatno raziskavo in predlogi za nadaljnjiraz­voj bi lahko prikazali še dodatne potenciale in povecali zanimanje tudi mlajših ponudnikov, ki bi apiturizempopeljalinastopnjopriznanegainbuticnega/luksuznegaturizma.Smiselnopabibilovnadalj­njo raziskavo vkljuciti tudi poglede podpornikov apiturizma – CZS in turisticne agencije Aritours – kot tudi ostalih ponudnikov turisticnih storitev. 6 Viri in literatura Ali-Knight, M. J. 2010: The Role of Niche Tourism Products in Destination Development. Doctoral Thesis, Napier University. Edinburgh. Borko, E., Turk, Z. 2016: Zdravstvo in zdravilstvo. Isis, Glasilo zdravniške zbornice Slovenije 25-7. Bukovec, A. (ur.) 1955: Sodobno cebelarstvo. Ljubljana. Certificiranje ponudnikov cebelarskega turizma, 2018. Medmrežje: http://www.czs.si/content/E12 (10. 1. 2020). Cebele, 2018. Medmrežje: www.mkgp.gov.si/delovna_podrocja/cebele/) (2. 4. 2017). Douglas,N.,Douglas,N.,DerrettR.(ur.)2001:SpecialInterestTourism:ContextandCases.Melbourne. Đuraševic, S. 2014: Thematic tourism as an important segment in the business of modern tour ope­ rator. Turisticko poslovanje 13. DOI: https://doi.org/10.5937/TurPos1413109D Fratellone,P.M,Tsimis,F.,Fratellone,G.2016:Apitherapyproductsformedicinaluse.JournalofAlternative and Complementary Medicine 22-12. DOI: https://doi.org/10.1089/acm.2015.0346 Gojcic, S. 2005: Wellnes. Ljubljana. Gregori, J. 2008: Slovenija – domovina kranjske cebele. Vzrejno delo in vzrejevalci. Lukovica. Hall, C. M., Weiler, B. 1992: Introduction: What’s so special about Special Interest Tourism? Special- Interest Tourism. London. HrobatVirloget,K.,Kavrecic,P.2019:TraditionalfestivitiesinnorthIstriaintermsofauthenticityand (dis)continuity. Academica Turistica 12-2. DOI: https://doi.org/10.26493/2335-4194.12.109-120 Kaj je apiturizem, 2018. Medmrežje: https://www.apiturizem.si/apiturizem/ (27. 3. 2018). Kapš, P. 2012: Zdravljenje s cebeljimi pridelki: apiterapija. Novo mesto. Kline Arih, I., Arih Korošec, T. 2015: Api-tourism: transforming Slovenias’s apicultural traditions into auniquetravelexperience.WITTransactionsonEcologyandtheEnvironment193.Southampton. DOI: https://doi.org/10.2495/SDP150811Kline Arih, I., Arih Korošec, T., Šivic, F. 2013: Feel Api. Maribor. Medmrežje: http://www.authentic­routes.com/docs/default-source/our-story/apiroutes-brochure.pdf?sfvrsn=6- (20. 3. 2018). Korošec, V. 2007: Podeželski turizem v Spodnjem Podravju in regijska turisticna ponudba. Geografski vestnik 79-2. Kumer,P.,Pipan,P.,ŠmidHribar,M.,RazpotnikViskovic,N.2019:Theroleofactors’cooperation,local anchoringandinnovationincreatingculinarytourismexperiencesintheruralSlovenianMediterranean. Geografski vestnik 91-2. DOI: https://doi.org/10.3986/GV91201 Ovsenik, R. 2015: Sodobni trendi v turizmu. Novo mesto. Pivec, G. 2013: Gregor Pivec: Filip Terc, zacetnik moderne apiterapije. Slovenski cebelar 115-4. Poklukar, J. (ur.) 1998: Od cebele do medu. Ljubljana. Pomering,A.,Noble,G.,Johnson,L.W.2011:Conceptualisingacontemporarymarketingmixforsustai­ nabletourism.JournalofSustainableTourism19-8.DOI:https://doi.org/10.1080/09669582.2011.584625 Porenta, T. 2017: Razvoj cebelarstva in društvene organiziranosti cebelarjev Zgornje Gorenjske. Kronika 65-2. Pušnik, V. 2016: Apiterapija. Ljubljana. Rabotic, B. 2012: Selektivni oblici turizma. Beograd. Razpotnik Viskovic, N. 2020: Trajnostne prakse v turizmu – kako jih prepoznati? Geografski vestnik 92-1. DOI: https://doi.org/10.3986/GV92104 Renko, M. (ur.) 2017: Follow the Bees. Slovenia. Green. Active. Healthy. Medmrežje: https://www.slo­ venia.info/uploads/publikacije/cebele/follow-the-bees-en.pdf (10. 10. 2020). Rezultatiiskanja,2019.Medmrežje:https://www.slovenia.info/sl/rezultati-iskanja?q=bee/(30.12.2019). Robinson,M.,Novelli,M.2005:Nichetourism:anintroduction.NicheTourism.ContemporaryIssues, Trends and Cases. Oxford. SenelE.,Demir,E.2018:Bibliometricanalysisofapitherapyincomplementarymedicineliteraturebet­ween1980and2016.ComplementaryTherapiesinClinicalPractice31.DOI:https://doi.org/10.1016/ j.ctcp.2018.02.003 Spending on health: Latest trends, 2018. Medmrežje: www.oecd.org/health/health-systems/Health­Spending-Latest-Trends-Brief.pdf (28. 8. 2018). Strategijatrajnostnerastislovenskegaturizma2017–2021.Ljubljana,2017.Medmrežje:http://www.mgrt.gov.si/ fileadmin/mgrt.gov.si/pageuploads/Strategija_turizem_ koncno_9.10.2017.pdf. (26. 11. 2017).Šalehar, A. 2010: O spodbujanju cebelarstva v 18. stoletju. Slovenski cebelar 112-9.Šivic, F. 2013: Apitourism: A fusion of apiculture and travel in verdant lands. Bee World 90-3. DOI: https://doi.org/10.1080/0005772X.2013.11417547Šivic, F., Arih, T., Tomec, A. 2007: Domovina odlicnih cebelarjev: cebelarske turisticne poti. Lukovica. Šuligoj,M.2018:CharacterisingtheflowsofSloveniantouristswithintheformerYugoslaviawithrespect to post-communist ‘nostalgic context’. Moravian Geographical Report 26-1. DOI: https://doi.org/ 10.2478/mgr-2018-0002Šuran, F. 2016: Slobodno vrijeme, putovanje i turizam: sociološki pristup. Buje. The role of recreation management in the development of active holidays and special interest tourism andconsequentenrichmentoftheholidayexperience.Worldtourismorganization. Madrid,1985. TourismTrendsandPolicies2018.Medmrežje:http://www.oecd.org/cfe/tourism/oecd-tourism-trends­and-policies-20767773.htm (25. 5. 2018). Trauer,B.2006:Conceptualizingspecialinteresttourism—frameworksforanalysis.TourismManagement 27-2. DOI: https://doi.org/10.1016/j.tourman.2004.10.004 Wong, K. K. F., Cheung, P. W. Y. 1999: Strategic theming in theme park marketing. Journal of Vacation Marketing 5-4. DOI: https://doi.org/10.1177/135676679900500402 Wos, B. 2014: Api-tourism in Europe. Journal of Environmental and Tourism Analyses 2-1. Združeni narodi 20. maj razglasili za svetovni dan cebel, 2017. Medmrežje: www.vlada.si/medijsko_ sredisce/sporocila_za_javnost/sporocilo_za_javnost/article/zdruzeni_narodi_20_maj_razglasili_ za_svetovni_dan_cebel_60802/. (26. 8. 2018).Židov, N. 2000: Ali so metode alternativne medicine v Sloveniji res nekaj povsem novega? Etnolog 10. 7 Summary: Apitourism as an intersection of tradition, alternativemedicine and the beekeeper’s sustainable income-generating activity (translated by Grega Fajdiga) ThesystematicdevelopmentofSlovenianapitourismbeganin2007withthetouristproductApiroutes and continued with the beginning of the certification process in 2013. Slovenia is currently the only country awarding certificates to apitourism and apitherapy providers. It garnered even more interest attheannouncementoftheWorldBeeDay(20th ofMay,thedaythefamousSlovenianbeekeeperAnton Janšawasborn).Apitourismincorporateselementsofsustainable,heritageandhealthtourism(apither­apyasamethodofalternativemedicine)andisalreadybeingactivelyincorporatedintotouristofferings in Slovenia but without a systematic focus to establish the reputation of apitourism as an innovative topical Slovenian tourist product. Inspite its tradition (rich historyin Slovenia), beekeeping is not well representedatstatelevelinstrategicdocumentsrelatedtotourism;thesameappliestomodernapither­apy (an important element of modern apitourism), which was founded by Filip Terc in Slovenia. We need to raise the awareness that apitourism can help revive rural areas (especially important for areas sufferingfromdepopulation)andpreservetheircultureandtradition.Thedevelopmentofapitourism, whichisbasedontheprinciplesofnicheandsustainabletourism,canattractdestinationvisitors/tourists whoyearnfornewanddifferentpersonalexperiencesandpeace(modernhomoturisticus).Thisisanew tourist product, which is not characteristic of a single area. Tourists can find it in any macrodestina­tion in Slovenia. In this sense the goals of this interdisciplinary research is to gather opinions of certi­fied and uncertified providers (beekeepers) on apitourism offerings and compare these opinions. We wish to answer the questions of what is being offered and what is the opinion of providers (beekeep­ers) about apitourism in Slovenia and how the views of certified and uncertified providers differ. Our research compares the views of certified and uncertified apitourism providers. Using semi-structuredinterviews(10Slovenianbeekeepersofferingtheirproductstotourists/visitors),wegathered data and found that providers have diverse offerings, which they develop with the purpose of increas­ing their income. They upgraded the basic beekeeping infrastructure with their own ideas and linked other complementary activities with beekeeping, creating a specific tourist product. The inclusion of complementary activities allows them to provide apitourism-related activities throughout the year, although there are certain limitations in wintertime. Apitourism raises awareness on the importance of beekeeping, tradition, nature and boosts product sales. We found that providers are willing to con­nect with other nearby providers because they realized that doing so will attract more tourists/visitors. Theyunderstandtheimportanceofinvestingintothepromotionoftheirproducts,whichissomething they often neglect due to lack of time. In spite increased interest in this type of tourism, which is also reflected in the increased number of apitourism providers, the providers wish the state offered them better assistance in promotion and systematic development. The best provider of support activities is the Slovenian Beekeepers’ Association (Cebelarska zveza Slovenije), which despite its efforts is unable to provide sufficient funds. This answers our first research question. The second research question on the differing views of certified and uncertified providers did not yield clear answers in regard to the decision-making process related to the acquisition of the certifi­cate of excellence in apitourism. Providers who have already been offering apitourism products on a smaller scale find the certification a logical consequence of their product development process. We found that promotion is the main advantage of acquiring the certificate. The providers are listed on a website, giving tourists a clear overview of the offerings. The certificate also enhances the provider’s competitiveness. Uncertified providers promote themselves through a lower number of channels and theyarelessintegratedinthedevelopmentofapitourisminSlovenia.Withthecertificateandtheoption to become a member of apisection providers get up-to-date information and are informed about the activities (trends) in apitourism/apitherapy, something uncertified providers apparently do not con­sider an advantage. Another advantage of certified providers is the variety of services, which makes their offerings more attractive to visitors. Our research confirms the issues arising from unregulated apitherapy, which gives incentive for furtherscientificresearch.Wecouldalsoresearchtheeconomicandinvestmentpotentials,geographic dispersion, and also an in-depth view of the cultural heritage, an important element of these topical offerings in rural areas. Further research and suggestions for further development could reveal addi­tional potentials and increase interest of young providers, who could raise apitourism to the level of recognised and boutique/luxury tourism. It is sensible to include in further research the views of api-tourism supporters, as well as the views of other tourist service providers. 74 RAZNOLIKOST OPREDELJEVANJA IN PREUCEVANJA SOCIALNEGA KAPITALA V GEOGRAFIJI IN SORODNIH ZNANSTVENIH VEDAH AVTOR Erik Logar ZnanstvenoraziskovalnicenterSlovenskeakademijeznanostiinumetnosti,GeografskiinštitutAntonaMelika, Novi trg 2, SI – 1000 Ljubljana, Slovenija erik.logar@zrc-sazu.si DOI: 10.3986/GV92205 UDK: 911.3:316.472.4 COBISS: 1.02 IZVLECEK Raznolikost opredeljevanja in preucevanja socialnegakapitalav geografiji in sorodnih znanstvenih vedah Opredelitve in pristopi k preucevanju socialnega kapitala so v znanstvenih vedah (na primer geografiji, sociologiji, zgodovini, politologiji, antropologiji) raznoliki in celo protislovni, koncept socialnega kapita-la pa je zato kritiziran zaradi teoretske nekonsistentnosti. Koncept socialnega kapitala se kot predmet preucevanja razlicnih znanstvenih ved nekriticno in brez utemeljitev oznacuje kot »interdisciplinarni«. Prispevek z namenom osvetlitve interdisciplinarnosti koncepta, vsebinsko analizira 17 opredelitev social-negakapitala.Zvsebinskoanalizojeprepoznanihšestgradnikovsocialnegakapitala,kisomedsebojtesno prepleteniinneomogocajoenoznacnedolocitvepomenskegajedra.Opisanisoraziskovalnipristopiizgeo­grafijeinsorodnihved,kisozasnovaninatehopredelitvah.Pristopiodsevajo,dasesocialnikapitalkrovno uporablja kot hevristicni model za teoretsko, metodološko in epistemološko sicer zelo raznolike raziskave. Raziskav, ki bi bile zasnovane primerjalno, primanjkuje, prezrto pa je tudi preucevanje na lokalni ravni. Koncept socialnega kapitala je razširjen v številnih znanstvenih vedah, vendar pa so raziskave z interdi­sciplinarno zasnovo dokaj maloštevilne. KLJUCNE BESEDE geografija, socialni kapital, interdisciplinarnost, deležniki, socialna struktura, omrežje, sodelovanje ABSTRACT Thediversityofdefinitionsandresearchapproachesintheconceptofsocialcapitalingeographyand related scientific disciplines Thedefinitionsandresearchapproachesofthesocialcapitalarediverseandevencontradictoryinthescien­tific disciplines (i.e. geography, sociology, history, political sciences, anthropology). The concept of social capital as a research object of various scientific disciplines is often criticized due to its theoretical incon­sistencyandlabelledasaninterdisciplinaryapproachuncriticallyandwithoutanyreferencesinthescientific literature. Paper aims to enlighten interdisciplinarity of concept through 17 definitions of social capital, whichareassembledthroughliteraturereview. Thecontentanalysispointsoutsixbuildingblocksofsocial capital, which are tightly connected; there is no simple identification of the semantic core of definitions. The research approaches in geography and related disciplines, which are conceptualized based on those definitions,arealsodescribed.Theresearchapproachesreflectadiversity,associalcapitalisusedasaheu­risticmodelfor theoretical,methodologicalandepistemologicaldiverseresearches.Through theliterature review, lack of comparative researches on a local level is identified. The concept of social capital is exten­ded in many disciplines, but there are only a few interdisciplinary conceptualized researches. KEY WORDS geography, social capital, interdisciplinarity, actors, social structure, network, cooperation Uredništvo je prispevek prejelo 30. aprila 2020. 1 Uvod Ob iskanju prispevkov s kljucnima besedama socialni kapital se v bazah družboslovnih ali huma­nisticnihknjižnicnajdeštevilnezadetke,kiimajoiskanibesediumešcenibodisivnaslovbodisivseznam kljucnihbesed.Raziskovalecbilahkonapodlagimnoštvatehzadetkovsklepal,dagrezanatancnoopre­deljeninteoretskodomišljenraziskovalnikoncept,kijeraziskovalcemspodrocjaštevilnih znanstvenih ved izhodišce za zasnovo raziskav. Vendarpa vsebinskipregledprispevkov osocialnemkapitalupokaženasprotno,tojepestromno­žicomedsebojnoraznolikih,vcasihpaceloprotislovnihteoretskih,metodološkihinempiricnihpri­stopov, med katerimi se nemalokrat zaman išcejo skupna teoretska izhodišca ali pa vsaj podobne raziskovalne poglede. Najbolj ocitno se protislovja kažejo pri zasnovi pristopov k preucevanju. Putnam (1995a) socialni kapital »meri« izkljucno kvantitativno s številom clanov v posameznih družbenih skupinah (društvih, politicnih strankah, verskih in dobrodelnih dejavnostih), medtem ko Svendsen in Sřrensen (2007) spoznanja o socialnem kapitalu oblikujetakvalitativno ter na pod­lagibivanjavpreucevani družbeniskupiniz uporabo metodeopazovanja zudeležboinpoglobljenih intervjujev. Vecinaprispevkovosocialnemkapitaluimaleenoskupnotocko,toje,dasekonceptpogostopovsem nekriticnoinbrezsklicevanjanaizsledkeobstojecihraziskav,oznacujezainterdisciplinarnega.Ointer­disciplinarnostivkonceptusocialnegakapitalanaprimerihpreucevanjapodeželjarazmišljaCastle(2002), nadgrajujeta pa ga tudi Ploeg in Marsden (2008). Pa je v obstojecih raziskavah socialnega kapitala interdisciplinarnost, ki je opredeljena kot zdru­ževanje teoretskih izhodišc in raziskovalnih pristopov z vec znanstvenih ved (About…2020), res tako pogosta? Interdisciplinarnostkonceptasocialnegakapitalaodpiraraziskovalnepriložnosti.Množicaprispevkov na to temo po eni strani kaže na privlacnost koncepta, ki presega uveljavljene delitve in zamejitve na posamezna raziskovalna podrocja, po drugi strani pa je interdisciplinarnost socialnega kapitala tudi izziv. Novozelandska sociologinja McAreaveyjeva (2009) je po primerjavi opredelitev socialnega kapi­talazvecznanstvenihvedkriticnozapisala,dajetakoncept»…prazenzaboj,kigaraziskovalecnapolni s tistimi vsebinskimi pogledi, ki ga usmerjajo pri njegovi raziskavi…«, preucevanje socialnega kapitala pa je zato poimenovala kar »crna luknja v astronomiji družboslovnih znanosti«. Gledenaomenjenokritikoinzaradivsepogostejšeuporabekonceptasocialnegakapitalatudivrazi­skavahslovenskihgeografov(naprimerPipan2004;PotocnikSlavic2009;MavriinCernicIstenic2014; Logar in Potocnik Slavic 2016; Vidmar 2019; Logar 2019) je namen tega prispevka osvetliti interdi­sciplinarnostkonceptasocialnegakapitalanapodlagipregledaobstojecihvirovinliterature. Leta2015 je bilo s pomocjo iskalnika Google Scholar, na podlagi iskanja kombinacij kljucnih besed »socialni kapital« in »interdisciplinarnost« (angleško social capital, interdisciplinarity), najdenih 17 prispev-kov(poglavje2).Keravtorjitehprispevkovopozarjajonainterdisciplinarnozasnovosocialnegakapitala, sonapodlagivsebinskeanalizeopredelitevizprispevkovosvetljenivsebinskigradnikiternjihovamed­sebojnapomenskarazmerja.Nataknacinsestrukturiranopredocijoznacilnostizdruževanjagradnikov v opredelitvah, ki omogocijo kriticni vpogled v interdisciplinarno zasnovo socialnega kapitala. Vsebinske gradnike in njihova medsebojna pomenska razmerja nadgradimo s sistematicnim pregle­dom uveljavljenih pristopov k preucevanju socialnega kapitala po posameznih vedah (poglavje 3), znamenomprepoznavanjanovihpriložnostizainterdisciplinarnepristopeintematikepreucevanjasocial­negakapitala.Nakoncu(poglavje4)soopisaneugotovite,kisoizlušceneizvsebinskeanalizeopredelitev in opisov pristopov ter raziskovalne vrzeli, ki bi lahko postale izhodišce za prihodnje geografske razi­skave.Prispevekželiprispevatikrazpravamointerdisciplinarnostisocialnegakapitalainnatejpodlagi spodbujati k novim tovrstnim raziskavam tako na podrocju posameznih znanstvenih ved kot tudi na podlagi interdisciplinarnega sodelovanja. 2 Raznolikost opredelitev socialnega kapitala Preucevanje opredelitev socialnega kapitala je zaznamovano z izrazito pestrostjo in raznolikostjo opredelitev, ki so bile izlušcene iz izbranih 17 prispevkov. Z vsebinsko analizo so bili prepoznani nji­hovivsebinskigradniki.Znjimirazumemoosnovnepomenskeenote,kivkombinacijizdrugimigradniki tvorijoposameznoopredelitev.Nataknacinjebilomogoceopazovanjemedsebojnihpovezavinkom­binacijgradnikovpriposameznihopredelitvah.Gradnikisotvorci(»sestavnideli«)vsebinekoncepta socialnega kapitala (Ploeg in Marsden 2008). Na sliki 1 je graficno prikazan nabor opredelitev socialnega kapitala in njihova vsebinska analiza. V prikazu so posamezni gradniki opredelitev upodobljeni kot obarvane pomenske elipse. Citati opre­delitev,kisopovezanispresecišcemdvehalivecelips,pomenskozdružujejovsajdvaalivecgradnikov, na katerih temeljijo opredelitve socialnega kapitala. Šestsekajocihelipsnasliki1nakazujevsebinskopestrostinprepletenostpomenskegajedrasocial­negakapitala;nekatereopredelitvesomedsebojnasprotujoce(Cecchi2003;Farr2004;Marsden2008; Ploeg in Ferragina 2012; Naughton 2013; Prager in sodelavci 2015). Ceprav preplet elips (gradnikov) ne omogoca popolnoma jasne dolocitve hierarhije, pa hkratikaže na njihovo pomensko»središcnost« in vecplastno medsebojno soodvisnost. V vecini strokovne literature je zato pojem »socialni kapital« združenspojmom»koncept«,kioznacujenjegovonedokoncnoinspreminjajocoseosnovo(Slovar…2014). Povezave med citati opredelitev in pomenskimi elipsami na sliki1kažejo, da sta gradnika »social­niodnosi«in»deležniki«najveckratomenjenakotkljucnazakonceptsocialnegakapitala,sajstaloceno omenjena v enajstih razlicnih opredelitvah. Oba gradnika sta prisotna v osmih opredelitvah, vendar vedno v kombinaciji s še tretjim gradnikom oziroma (kot je nakazano v graficnem prikazu) v secišcu treh pomenskih elips. V vsebinski analizi teh opredelitev se za socialni kapital kaže kot znacilno, da imavlogasocialnihodnosovmeddeležnikikljucnipomenzapojasnitevsestaveinucinkovanjasocial­nega kapitala (Makarovic 2003).Posameznideležnikisolahkoponazorjenitudikottockevprostoru– socialna oglišca, med katerimi se lahko vzpostavijo vektorji socialnih odnosov; pri tem se lahko opa­zujemotiv(namen)vzpostavitveodnosa,medsebojnorazdaljotakovprostorskemkottudiinteresnem smislu ter pogostnost socialnih odnosov. Deset opredelitev socialnega kapitala omenja gradnik »socialne strukture in mreže«, zaradi kate­rihimakonceptizrazitohibridnoinpretocnozasnovo.Socialniodnosisopodvplivomizkušenjterinteresov posameznihdeležnikovnadolocenemobmocjumedsebojnovecplastnoprepleteniterskupajtvorijopro­storskevzorce–socialnestrukture.Testruktureomogocajopretokmedosebnihinterakcijininformacijskih tokov med vec deležniki in na širšem obmocju (Putnam 1993). Socialna struktura omogoca skupno, organizirano delovanje v mreže povezanih deležnikov na dolocenem obmocju in lahko postane pod-laga za njegov razvoj in spremembe (Ploeg in Marsden 2008). Deležniki kot tocke in socialni odnosi med njimi kot vektorji so v prostorsko-casovnem razvoju gradniki raznolikih in kompleksno prepletenih socialnih struktur ter mrež; le-te so lahko ponazorje­ne kot geometrijski vzorci, ki se oblikujejo pod vplivom števila in položajev tock ter števila njihovih medsebojnih vezi in razdalj. Geometrijski vzorci – kot ponazoritev za socialne mreže in strukture – nudijo množico novih vidikov za raziskovanje, na primer število tock in njihovihpovezav, medseboj­ne razdalje, opazovanje središcnosti posameznih tock in podobno. Gradnik»skupnicilji,normeinvrednote«jezajetvosmihopredelitvahsocialnegakapitala.Ploeg in Marsden (2008) temu gradniku pripisujeta izhodišcno mesto pri preucevanju socialnega kapitala, saj v njem išceta razloge za nastanek odnosov med deležniki ter za znacilnosti druženja in sodelova­nja na dolocenem obmocju. Medsebojno povezovanje deležnikov razumeta kot uvod v skupni odziv lokalne skupnosti na skupno potrebo v naselju ali njegovem funkcionalnem obmocju. Ta gradnik je izoblikovanvpovezavizdružbenogospodarskoureditvijo(pravniokvirinnenapisanapravila),tradicijo, Slika 1: Vecplastnost in nedolocljivost koncepta socialnega kapitala. p Geografski vestnik 92-2, 2020 Razgledi identitetoinvsakodnevnimidogodki;zaradimnožicetehvplivovselahko–cepravninujno–zelohitro spreminja(Rutten,WestlundinBoekema2010).Skupnicilji,normeinvrednotemedposameznimidelež­nikispodbujajoinosmislijonastaneksocialnihodnosovternjihovegamedsebojnegaprepletanja.Podobni sonevidnimgravitacijskimsilam,kizadosegoskupnegaciljaoblikujejosocialnestruktureinmrežeter so v skupnosti hkrati tudi prožilci in spodbujevalniki skupnih dejanj deležnikov. Sedem opredelitev vsebuje gradnik »sodelovanje, zaupanje in dobrobit«, ki je vsebinsko neloc­ljivopovezanzgradnikomizprejšnjegaodstavka.Gradnik»skupnicilji,normeinvrednote«jevecinoma uvršcenmedvzroke,kiosmišljajodelovanjesocialnegakapitala,medtemkojevidik»sodelovanje,zau­panjeindobrobit«stranska,vendarnicmanjpomembnaposledicasodelovanjadeležnikovpridoseganju skupnega cilja (Lee in sodelavci 2005). Med posameznimi deležniki se ob medsebojnem povezovanju in sodelovanju sproti krepi obcutek zaupanja in dobrobiti, kar spodbuja nove oblike druženja in sode­lovanja. Sodelovanje, zaupanje in dobrobit so kljub nenehnemu dinamicnemu spreminjanju odnosov v prostorsko-casovni razsežnosti družbe porok za obstojnost in stanovitnost socialnega kapitala. Ponazorjeni so lahko kot gonilna sila (energija) za krogotok medsebojnega sodelovanja, ki med delež­niki stalno olajšuje in vedno znova spodbuja njihovo povezovanje ter prepletanje. Le ena od obravnavanih opredelitev vkljucuje prostorsko razsežnost socialnega kapitala, ki izha­jaizrazlicnihlokacij–instemmedsebojneoddaljenosti–posameznihdeležnikovvpokrajini(Rutten, Westlund in Boekema 2010). Ta gradnik socialnega kapitala je zaradi razvoja svetovnega spleta in vir­tualnih povezav nekoliko prezrt, ceprav imajo deležniki vedno tocno dolocen položaj v prostoru in je pristenosebnistik(face-to-facerelations)ševednonajboljucinkovitnacinreševanjaraznovrstnihpro­blemov(Mlinar2012).Deležnikisemedsebojnopovezujejovsocialnestruktureinmrežetudipodvplivom razdalj v prostoru; krajša razdalja praviloma pomeni nižje stroške za vzdrževanje medsebojnih odno­sov(Mlinar2012). Številodeležnikovnadolocenemobmocjumocnovplivananastanekinvlogooblik druženja in sodelovanja, ceprav pri tem ne smejo biti spregledani tudi številni subjektivni vidiki, na primer zaupanje in custva (Makarovic 2003). Ob vsebinski analizi se je na podlagi pregleda seznama literature v izbranih 17 prispevkih poka­zalo, da je vseh šest gradnikov tudi samo po sebi predmet preucevanja razlicnih znanstvenih ved. Posledicno se tudi socialni kapital kot koncept, ki ga ti gradniki tvorijo, kaže kot izrazito interdisci­plinarenpredmetpreucevanja.Pripreucevanjusocialnegakapitalasezatosrecujejoraznolikizornikoti opazovanja, pristopi k preucevanju in interpretacije. Glede na vsebinsko analizo zbranih opredelitev s prepoznanimi šestimi gradniki se lahko obliku­je sintezna opredelitev (»genotip«) socialnega kapitala – socialni kapital je zmožnost vkljucenih deležnikov na dolocenem obmocju, da se na podlagi dogovorjenih norm, pravil in vrednot pove­zujejo v socialne strukture in mreže, v katerih s sodelovanjem dosegajo dobrobiti za posameznika ali skupnost (Logar 2019). Ta zmožnost se v študijah primerov pojavlja v številnih in raznolikih obli­kah socialnega kapitala (»fenotipskih razlicicah«), ki se odražajo tako v pestrosti opredelitev kot tudi vnacinihpreucevanjasocialnegakapitala.Stemnamenomsledivnaslednjempoglavjukratekpregled pristopov k preucevanju socialnega kapitala v geografiji in sorodnih znanstvenih vedah. 3 Pregled pristopov k preucevanju koncepta socialnega kapitala v geografijiin sorodnih znanstvenih vedah Temeljna teoretska izhodišca za razvoj koncepta so bila oblikovana v sociologiji. Tudi izraz social-ni kapital je ob preucevanju vloge mreženja in medosebnih povezav na moc in vpliv posameznih socialnih skupin v pokrajini prvi uporabil francoski teoretski sociolog Bourdeu (1986), kije za ucin­kovitejši pristop k preucevanju družbe sicer opredelil razlicne vrste kapitala kot možne raziskovalne vidike (Falk in Kilpatrick 2000): • naravne (fizicne) in financne vire kot gospodarski kapital, • vire znanja, spretnosti in izobrazbe posameznika kot kulturni kapital, • viremocizadoseganjeskupnihciljev,kiizvirajoizmedsebojnihodnosov,socialnihstrukturinmrež socialnih skupin pa kot socialni kapital. Vsakaod teh vrst kapitala ima svoje vire, prostorskorazsežnost, zakonitosti delovanja in možnosti interdisciplinarnegapreucevanja,skaterimisepojasnjujezapletenoprepletenostodnosovinmedsebojnih razmerij deležnikov v družbi. Na teh izhodišcih je teoretski koncept socialnega kapitala prodrl v veci-no humanisticnih in družboslovnih ved. S preucevanjem vloge mreženja ter medosebnih povezav na mocinvplivposameznihsocialnihskupin,jeBourdieudokazal,dakapitalzvidikavplivainmociposa­meznih socialnih skupin ni le v denarnih sredstvih in zato nima zgolj financne oblike,temvec sta tudi druženje in sodelovanje v cloveških skupnostih ena od oblik kapitala, ki omogoca ustvarjanje dodane vrednosti (Bourdieu and Wacquant 1992). Bourdieujeva teoretska izhodišca,kjer so mreže ter medosebne povezave ovrednotene kot vir vpli­va in moci družbenih skupin, sta nadgradila ameriška sociologa Coleman (1988) in Portes (1998) z raziskovalnimi pristopi, kjer z vidika posameznika v socialni skupini osvetljujeta vlogo druženja in sodelovanja kot nacina doseganja skupnih ciljev. V svojih raziskavah se posvecata vplivu vzgoje, vrednot,znanjaindrugihvidikovdružbenogospodarskegapoložajaposameznika(Coleman1988)kot tudi medosebnih vezi znotraj in izven družinskih skupnosti (Portes 1998) na razvoj socialnega kapi­tala.Pozornostusmerjatavpretežnoteoretskopreucevanjemehanizmov,kipriposameznikihvplivajo na ohranjanje, spreminjanje in reprodukcijo socialnega kapitala v skupnosti. Zaradi novega raziskovalnega gledišca, ki omogoca tako sistematicno opazovanje kot tudi nacrt-no vplivanje na druženje in sodelovanje v skupnosti za uresnicevanje politicnih ciljev, se je koncept socialnega kapitala najprej iz sociologije uveljavil v politologiji, kjer je nanj opozoril ameriški polito-log Robet Putnam s študijo Bowling alone: America’s declining social capital (Putnam 1995a). Putnam je dotlej pretežno teoretski koncept dopolnil z empiricnimi pristopi, predvsem z opazovanjem števila clanstevvameriškihdruštvih,politicnihstrankah,verskihindobrodelnihorganizacijahjeskušalosvet­litirazvojnetežnjesocialnegakapitalaameriškedružbevdrugipolovici20.stoletja.Putnamove(1993, 1995a; 1995b) raziskave, ki temeljijo na kvantitativnih metodah merjenja socialnega kapitala, so bile deležne tako velike mere pozornosti kot tudi številnih kritik, saj je opazovanje zgolj spreminjanja šte­vila clanstev v razlicnih organizacijah raziskovalno neizostreno in vsebinsko površno odseva realno stanje ter znacilnosti socialnega kapitala (Fukuyama 1995; Ferragina 2012; The Social…2020). V antropologiji se je koncept socialnega kapitala uveljavil kot pristop za analizo motivov repre­zentacij(vrednot,norm,idej,obcutij,pripadnosti)in praks(šeg,obicajev,obliksodelovanja),kisepri posamezniku izoblikujejo v soucinkovanju med skupnostjo in njenim okoljem. Raziskovalni pristopi v antropoloških raziskavah socialnega kapitala so zasnovani pod vplivom: • za antropologijo znacilnega in situ preucevanja z uporabo terenskih metod opazovanja, z anketira­njem in intervjuvanjem, s kartiranjem ter metodo opazovanja z vkljucitvijo v skupino (kot primer: danskiantropologSvendsen(2006)jetakpristopuporabilpriopazovanjuucinkovdruženjainsode­lovanja v lokalnih skupnostih na obrobnih obmocjih Danske); • krepitve argumentov za preucevanje skupnosti na mikro-lokalni ravni zaradi želje po boljšem razu­mevanju medsebojnih odnosov in vezi znotraj skupnosti; • pozivov k uporabi primerjalnega pristopa k preucevanju socialnega kapitala kot (vsaj delni) odpra­viozkespecificnostinovihspoznanjposameznihštudijprimerov(primertakeraziskavejeprimerjalna študijaantropologovSvendsenainSřrensena(2007)odvehlokalnihskupnostinaDanskemo(ne)vklju-cevanju priseljencev v lokalne oblike druženja in sodelovanja). Zavede,kiseukvarjajozlokalniminregionalnimrazvojem,jekonceptsocialnegakapitalapostal takopristopkanalizidružbenogospodarskegarazvojadolocenegaobmocjakottudimodusoperandi teritorialnih razvojnih politik. Primer uporabe tovrstnega pristopa pri preucevanju tematike razvo­ja podeželskih obmocij je v monografiji Rural Development – Theory and Practice že omenjene Ruth McAreavey (2009). Podoben pristop je uporabljen tudi v raziskavah o vlogi lokalnih in regionalnih ustanovkotdeležnikovzvplivomnasocialnikapitalzvidikarazvojaomrežijinstruktur (s teoret­skegavidikaLeeinsodelavci2005;Ray2006;PloeginMarsden2008;Rutten,WestlundinBoekema2010) na obmocju Maremma v Toskani (Cecchi 2003; Cecchi in Basile 2007) in na obmocju italijanskih Alp (Magnani in Struffi 2009). Program Evropske unije za razvoj podeželja v obdobju 2014–2020 v krepi­tvisocialnegakapitalanapodeželjuvidienegaodkljucnihrazvojnihukrepov(Medmrežje1;Šabec2018). Vzgodovinikotznanstvenivedisesocialnikapitalneopazujezgoljsprostorske,temvectudiscaso­vne perspektive. Pristopi zgodovinarjev pri preucevanju socialnega kapitala se osredotocajo tako na prepoznavanjevzrokovkottudinaopazovanjedružbenogospodarskihposledicsoucinkovanjamed skupnostjo in pokrajino v preucevanem zgodovinskem obdobju. Primer tovrstne raziskave je opisan vmonografijiSocialCapitalinEurope:AComparativeRegionalAnalysis (Ferragina2012),kjersespri­merjalnoanalizozvidikazgodovineustanovpojasnjujejovzrokizanastanekvelikihrazvojnihneskladij vpokrajinahdvehevropskihdržav–Belgije(Flandrija–Valonija)inItalije(sever–jug).Rezultatikaže­jo, da se razvojni razkorak med gospodarsko razvitimi (Flandrija, sever Italije) in slabše razvitimi pokrajinami (Valonija, jug Italije) pripisuje velikim razlikam v deležih mestnih naselij ter s tem pove­zanimirazlikamivšteviluoblikdruženjainsodelovanja,skaterimijezaznamovannacinživljenjavmestih (naprimercehi,društva,združenja)–teoblikepasovirsocialnegakapitala,kidolgorocnokrepiucin­ke družbenogospodarskega razvoja (Ferragina 2012). Vlogo socialnega kapitala prirazvoju gospodarstva sepreucuje tudi v ekonomiji, kjer so tako kva­litativnokottudikvantitativnozasnovanipristopipretežnousmerjenivspodbujanjeugodnihgospodarskih ucinkov (na primer z vidika podjetja, podrocja gospodarstva, obmocja) na podlagi soodvisnosti med omrežjisodelovanjaraznolikihgospodarskihdeležnikov(Lin1999).Enaodtemeljnihštudijorabikon­ceptasocialnegakapitalanapodrocjuraziskavgospodarstvajeopisanavprispevkuSocialcapital:prospects for a new concept (Adler in Kwon 2002). Primer takšne raziskave je tudi študija Social capital and eco­nomic development in regional Australia (Woodhouse 2006), ki potrjuje hipotezo o premem razmerju med kazalniki razvitosti socialnega kapitala in kazalniki gospodarske uspešnosti na primeru izbranih avstralskih mest. Geografijapreucujesocialnikapitalzvidikaprostorskihzakonitostiinucinkovmedsebojnegapove­zovanjaterdružbenegaorganiziranjavpokrajini.Naraziskovalnepriložnosti,kiseodpirajospovezovanjem geografijeinkonceptasocialnegakapitala,stavreviji Progress inHuman Geography prvaopozorilabri­tanska raziskovalca Giles Mohan in John Mohan s prispevkom Placing social capital (2002). Avtorja na podlagikritikPutnamovihempiricnihštudijinpomanjkanjucelovitegaprostorskegapogledarazpravljata o vlogigeografijepri preucevanju socialnegakapitala. Tej razpravisosledile številnegeografske razpra­ve,kipasoteoretsko,metodološkoinvsebinskoraznolike.Ometodološkihizzivihin»merjenju«socialnega kapitalazvidikanaracijerazpravljaLindaNaughton(2013),zvidikatematikekazalnikovsocialnegakapi­talapaporocilo TheGeographyofSocialCapital (2018),kijenastalovokviruGospodarskegazdruženja v okviru Kongresa Združenih držav Amerike. Z vidika geografije zdravja so socialni kapital preucevali Mohaninsodelavci(2005),zvidikadelovanjadruštevnapodeželjuvSlovenijipaPotocnikSlaviceva(2009). 4 Sklep Vsebinska analiza 17 opredelitev iz geografije in šestih njej sorodnih znanstvenih ved je osvetlila raznolikost v opredeljevanju in pestrost raziskovalnih pristopov pri preucevanju socialnega kapitala. Vecina navedenih raziskav je nastala po letu 1990, kar kaže na privlacnost uporabe koncepta social-nega kapitala pri preucevanju delovanja socialnih skupin. Literatura izhaja predvsem iz angleškega, nemškega,italijanskegainfrancoskegajezikovnegaokolja,izrazsocialnikapitalpasejeuveljavilvlite­raturištevilnihvedinvmnogihjezikih(angleškosocialcapital,nemškosozialesKapital,italijanskocapitale sociale,francoskocapitalsocial),vslovenskiliteraturipasepojavljaodleta2000dalje(naprimerDragoš in Leskošek 2003). Velikavecinapregledanihenotliteraturejekljubpoudarjanjuinterdisciplinarnostiuvršcenanapodroc­jeeneznanstvenevede.Vprimeruvecavtorjevsotopravilomaraziskovalcizistegaznanstvenegapodrocja. Vsebinskaanalizaopredelitevjepokazalatudinaohlapnost,neoprijemljivostinabstraktnostizrazasocial­ni kapital in na zelo raznolike ter medsebojno skorajda neprimerljive pojmovne aparate posameznih prispevkov.Pestrost,prepletenostinraznolikostpomenskegajedrasekažejokotposledicarazlicnihved, ki se ukvarjajo s socialnim kapitalom. Kritiki sociologinje McAreavey (2009) lahko na podlagi pricu­jocegapregledaliteratureinvsebinskeanalizeopredelitevpritrdimo.Bibilozatosmiselnoizrazsocialni kapital nadomestiti z bolj »oprijemljivimi« izrazi, kot so sodelovalni kapital, kapital skupnosti ali kapi­tal povezovanja? Koncept socialnega kapitala je v pristopih omejenih znanstvenih ved uporabljen kot krovni hevri­sticni model pri vsebinsko sicer zelo raznolikih raziskavah. Je deduktivno ogrodje, ki omogoca strukturirano zasnovo preucevanja in teoreticno refleksijo empiricnih ugotovitev. Koncept v izbranih raziskavah omogoca preucevanje atributivnih (podobnosti-razlike) in relacijskih znacilnosti (samo­stojnost-odvisnost) med deležniki v skupnosti in med samimi skupnostmi ter obenem ne izkljucuje možnosticelovite(holisticne)razlage (Mlinar2012).Zuveljavitvijotakegavsebinsko-teoretskegapri­stopa,sepripreucevanjusocialnegakapitalavskupnostispodbujarazmislekomedsebojnempovezovanju kot nacinu za lažje ter hitrejše doseganje dobrobiti za posameznika in njegove skupnosti, obenem pa jeuporabakonceptatudiodgovornavsevecjoindividualizacijoinmarginalizacijovrednot,kipoudar­jajo življenje v skupnosti (Farr 2004). Zanadaljnjegeografskeraziskavevkljucevanjekonceptasocialnegakapitalaostajaraziskovalnapri­ložnost.Cepravtaprispevekkaženavelikopestrostvsebinsko-teoretskihinmetodološkihpristopov ter številne dileme pri nacinih preucevanja, pa se hkrati odpirajo tudi številne nove geografske razi­skovalne vrzeli: • primanjkuje študij, ki bi povezale geografska teoretska izhodišca z izhodišci socialnega kapita-la: koristna bi bila osvetlitev povezav med socialnim kapitalom in teoretskimi smernicami humane geografije(Tuan1977;Relph2010)zvidikadejavneskupnostivpokrajiniprinenehnemspreminjanju in preoblikovanju prostorskih predstav; • primanjkujeprimerjalnihštudijnalokalniravni(MohaninMohan2002;Svendsen2006;Potocnik Slavic 2010) s katerimi bi se lažje, bolj objektivno in preverljivo odkrivalo skupne lastnosti ter posa­meznerazlikemedskupnostmi;primerjalneštudijesokljucnegapomenapripreucevanjukvalitativnih in težje merljivih pojavov, kjer se raziskovalceva objektivnost in nepristranskost sicer težko zagota­vljata (Ferragina 2012); • ne glede na to, da se socialni kapital v literaturi pogosto opisuje kot interdisciplinarni koncept, pa primanjkujeraziskav, ki bi že v izhodišcu temeljile na nacrt(ova)ni sinergiji in vzajemnem sode­lovanju raziskovalcev razlicnih znanstvenih ved. Zahvala: Avtor se zahvaljuje Javni agenciji za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije za finan-cno podporo raziskovalnemu programu Geografije Slovenije (P6-0101). 5 Viri in literatura Aboutinterdisciplinarity2020.Medmrežje:https://warwick.ac.uk/fac/cross_fac/academy/keythemes/ interdisciplinarity/#def (27. 4. 2020). Adler,P.S.,KwonS.W.2002:Socialcapital:prospectsforanewconcept.TheAcademyofManagement Review 27-1. DOI: https://doi.org/10.2307/4134367 Bourdieu,P.1986:Theformsofcapital.HandbookofTheoryandResearchfortheSociologyandEducation. Westport. Bourdieu, P., Wacquant, L. J. D. 1992: An Invitation to Reflexive Sociology. Chicago. Cecchi, C. 2003: Public goods and public services – the process of building social capital in rural areas. Sidea,Gruppodilavoro:Processiepolitichedisvilupporurale.DOI:https://doi.org/10.2139/ssrn.941196 Castle, E. N. 2002: Social capital: An interdisciplinary concept. Rural Sociology 67-3. DOI: https://doi.org/10.1111/j.1549-0831.2002.tb00107.x Cecchi, C., Basile, E. 2006: Public action and social capital in rural areas. SPES Development Studies. Rim. DOI: https://doi.org/ 10.2495/RAV060141 Coleman, J. S. 1988: Social capital in the creation of human capital. American Journal of Sociology 94. Dragoš, S., Leskošek, V. 2003: Družbena neenakost in socialni kapital. Ljubljana. Falk,I.,Kilpatrick,S.2000:Whatissocialcapital?Astudyofinteractioninaruralcommunity.Sociologia Ruralis 40-1. DOI: https://doi.org/10.1111/1467-9523.00133 Farr, J. 2004: Social capital – A conteptual history. Political Theory 32-1. Ferragina, E. 2012: Social Capital in Europe – A Comparative Regional Analysis. Northampton. DOI: https://doi.org/10.4337/9781781000229.00007 Fukuyama, F. (ur.) 1995: Trust – The Social Virtues and the Creation of Prosperity. New York. Lee, J., Arnason, A., Nightingale, A.,Schucksmith, M. 2005: Networking – social capital and identities in European rural development. Sociologia Ruralis 45-4. DOI: https://doi.org/10.1111/j.1467­9523.2005.00305.x Lin, N. 1999: Building a network theory of social capital. Connections 22-1. Logar,E.2019:Primerjalnaanalizaucinkovdruženjainsodelovanjavprostovoljnihgasilskihdruštvih na primerih podeželskih skupnosti z Gorenjske in Sauerlanda. Geografski vestnik 91-2. DOI: https://doi.org/10.3986/GV91202 Logar, E., Potocnik Slavic, I. 2016: (Ne)vidne spremembe podeželskih skupnosti: primeri z Gorenjske in Sauerlanda. Geografski vestnik 88-2. DOI: https://doi.org/10.3986/GV88202 Magnani,N.,Struffi,L.2009:Translationsociologyandsocialcapitalinruraldevelopmentinitiatives– a case study from the Italian Alps. Journal of Rural Studies 25-2. DOI: https://doi.org/10.1016/ j.jrurstud.2008.10.004 Makarovic, M. (ur.) 2003. Socialni kapital v Sloveniji. 2003. Ljubljana. Mavri,R.,CernicIstenic,M. 2014:PodeželskiturizeminsocialnikapitalvSloveniji(primervasivobcini Cerkno). Geografski vestnik 86-1. DOI: https://doi.org/10.3986/GV86104 McAreavey, R. 2009: Rural Development – Theory and Practice. London. Medmrežje1:https://www.program-podezelja.si/images/Predstavitev_CLLD_februar.pdf(29.7.2020). Mlinar, Z. 2012: Globalizacija bogati in/ali ogroža? Ljubljana. Mohan, G., Mohan, J. 2002: Placing social capital. Progress in Human Geography 26-2. DOI: https://doi.org/10.1191/0309132502ph364ra Mohan,J.,Twigg,L.,Barnard,S.,Jones,K.2005:Socialcapital,geographyandhealth:asmall-areaana­lysis for England. Social Science and Medicine 60-6. DOI: https://doi.org/10.1016/j.socscimed. 2004.06.050 Naughton,L.2013:Geographicalnarrativesofsocialcapital–Tellingdifferentstoriesaboutthesocio-eco­nomywithcontext,space,placeandagency.ProgressinHumanGeography38-1.DOI:https://doi.org/ 10.1177/030913251348873 Pipan, P. 2004: Cadrg. Geografski obzornik 51-4. Ploeg, J. D., Marsden, T. (ur.) 2008: Unfolding Webs – The Dynamics of Regional Rural Development. Assen. Portes, A. 1998: Social capital – Its origins and applications in modern sociology. Annual Review of Sociology 24. DOI: https://doi.org/10.1146/annurev.soc.24.1.1 PotocnikSlavic,I.2009:Socialnikapitalnaslovenskempodeželju.Dela31.DOI:https://doi.org/10.4312/ dela.31.21-36 Potocnik Slavic, I. 2010: Endogeni razvojni potenciali slovenskega podeželja. GeograFF 7. Ljubljana. DOI: https://doi.org/10.4312/9789610600381 Prager,K.,Nienaber,B.,Neumann,B.,Phillips,A. 2015:Howshouldberuralpolicyevaluatedifitaims to foster community involvement in environmental management? Journal of Rural Studies 37-1. DOI: https://doi.org/10.1016/j.jrurstud.2014.12.006 Putnam, R. D. 1993: Making Democracy Work – Civic Traditions in Modern Italy. Princeton. Putnam, R. D. 1995a: Bowling alone – America’s declining social capital. Journal of Democracy 6-1. DOI: https://doi.org/10.1353/jod.1995.0002 Putnam, R. D. 1995b: Turning in, turning out – the strange disapperance of social capital in America. Political Science and Politics 28-4. DOI: https://doi.org/10.2307/420517 Ray, C. 2006: Neo-endogenous rural development in the EU. Handbook of Rural Studies. London. Relph, E. 2010: Place and Placelessness. Toronto. Rutten,R.,Westlund,H.,Boekema,F.2010:Thespatialdimensionofsocialcapital.EuropeanPlanning Studies 18-6. DOI: https://doi.org/10.1080/09654311003701381 Slovar slovenskega knjižnega jezika. Ljubljana, 2014. Medmrežje: https://fran.si/iskanje?Filtered DictionaryIds=133&View=1&Query=koncept (17. 4. 2020). Svendsen, G. L. H. 2006: Studying social capital in situ – A qualitative approach. Theory and Society 35. DOI: https://doi.org/10.1007/s11186-006-6780-3 Svendsen, G. L. H., Sřrensen, J. F. L. 2007: There’s more to the picture than meets the eye – Measuring tangible and intangible capital in two marginal communities in rural Denmark. Journal of Rural Studies 23-4. DOI: https://doi.org/10.1016/j.jrurstud.2007.01.008 Šabec,E.2019:MetodologijavrednotenjaucinkovprogramaLEADER.Magistrskodelo,Filozofskafakul­teta Univerze v Ljubljani. Ljubljana. The Geography of Social Capital 2018. Medmrežje: https://www.jec.senate.gov/public/_cache/files/ fb64f29a-1911-4505-8576-06becccd6afe/the-geography-of-social-capital.pdf (18. 4. 2020). TheSocialCapitalFoundation2020.Medmrežje:http://en.citizendium.org/wiki/The_Social_Capital_ Foundation (18. 4. 2020). Tuan, Y. 1977: Space and Place: The Perspective of Experience. Minneapolis. Vidmar,K.2019:Prispeveksocialnegakapitalaktrajnostnemurazvojupodeželja.Zakljucnaseminarska naloga, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Woodhouse, A. 2006: Social capital and economic development in regional Australia – A case study. Journal of Rural Studies 22-1. DOI: https://doi.org/10.1016/j.jrurstud.2005.07.003 6 Summary: The diversity of definitions and research approaches in theconcept of social capital in geography and related scientific disciplines (translated by the author) Thispaperisfocusedonthediversityofdefinitionsandresearchapproachestotheconceptofsocial capital in geography and related disciplines. Concept of social capital is criticized due to many loose definitions, theoretical approaches and empirical applications. Some of the definitions and research approaches to social capital are thus diverse and even contradictory. Social capital is usually labelled asaninterdisciplinaryconceptbytheresearcherswithoutanyreferenceinthescientificliterature.The contribution of this paper is to enlighten that interdisciplinarity, which is reflected through a diversi­tyofdefinitionsandresearchapproachesamongthescientificdisciplines.Thepaperaimstostrengthen the scientific relevance of that concept in geography and other complementary disciplines. Research is based on methods of literature review and content analysis. The paper is two-folded. Firstly, content analysis of 17 definitions of social capital, which were assembled through a literature review,isconducted.Secondly,researchapproachesfromgeography,sociology,politicalsciences,anthro-pology,historyandeconomyareenlightened.Resultsofthecontentanalysispointoutsixbuildingblocks as main elements of social capital definitions discourse: actors, social relations, social structures and networks,spatialdimension,cooperation,trustandbenefit,commongoals,normsandvalues.Thecore ofthesocialcapitalisthusdiverseandsemanticallycannotbeunambiguouslydefined.Buildingblocks of social capital themselves are also research objects of various scientific disciplines – consequently, also the interdisciplinarity of social capital as a construct is understandable. Researchapproachestosocialcapitalarestronglyvariedinscientificdisciplines.Theconceptorig­inatesinsociology.SociologistBourdieudefinedtermsocialcapitalin1986astheabilityofacommunity toachievecommongoalsthroughcollaborationandcooperation.Histheoreticalapproachesweresoon upgradedbytwoAmericansociologistsColeman(1988)andPortes(1998),whowereparticularlyfocused on the motive of individual actors to cooperate and collaborate with the community. The concept of social capital spread also in political sciences as a perspective to observe achieving political goals in the community. Basic empirical approaches to »measure« social capital through the number of mem­bersinassociationsandpoliticalpartieswereconceptualisedbypoliticalscientistRobertPutnam(1995a). In anthropology, research approaches to social capital are mostly focused on the local area to observe representations and practices of collaboration and cooperation in the community. Disciplines, which are focused on local and regional development, use the concept of social capital as an approach to ter­ritorial development analysis and also as modus operandi of new developmental policies. In historical researches, the concept of social capital is used to identify causes and consequences of the interaction between community and space in a specific historical period. In economy researches, the concept is applied to identify the economic growth stimulators. Geography is focused on the spatial dimension of social capital. Social capital is the main topic of many researches from diverse theoretical,methodological and empirical perspectives. But there is still a lack of researches, which connects theoretical approaches of geography to the concept of social capi­tal. Thereisalsoa lackof geographicalresearchof socialcapitalonalocallevel. Mostofthe researches of social capital are mono-disciplinary conceptualised, without interdisciplinary cooperation (i.e. in exchange of theoretical, methodological and empirical ideas). ZGODOVINA REVIJE ACTA GEOGRAPHICA SLOVENICA – OB 60. LETNIKU AVTORJI dr. Rok Ciglic ZnanstvenoraziskovalnicenterSlovenskeakademijeznanostiinumetnosti,GeografskiinštitutAntonaMelika, Novi trg 2, SI – 1000 Ljubljana, Slovenija rok.ciglic@zrc-sazu.si dr. Blaž Komac ZnanstvenoraziskovalnicenterSlovenskeakademijeznanostiinumetnosti,GeografskiinštitutAntonaMelika, Novi trg 2, SI – 1000 Ljubljana, Slovenija blaz.komac@zrc-sazu.si dr. Drago Perko ZnanstvenoraziskovalnicenterSlovenskeakademijeznanostiinumetnosti,GeografskiinštitutAntonaMelika, Novi trg 2, SI – 1000 Ljubljana, Slovenija drago.perko@zrc-sazu.si dr. Matija Zorn ZnanstvenoraziskovalnicenterSlovenskeakademijeznanostiinumetnosti,GeografskiinštitutAntonaMelika, Novi trg 2, SI – 1000 Ljubljana, Slovenija matija.zorn@zrc-sazu.si DOI: 10.3986/GV92206 UDK: 910:050(497.4)»1952/2020» COBISS: 1.02 IZVLECEK Zgodovina revije Acta geographica Slovenica – ob 60. letniku Acta geographica Slovenica je znanstvena revija za vsa podrocja geografije in sorodnih ved. Izdaja jo GeografskiinštitutAntonaMelikaZRCSAZU,zalagaZaložbaZRCinsozalagaSlovenskaakademijazna­nosti in umetnosti. Med letoma 1952 in 1976 je revija izhajala obcasno, nato enkrat letno, od leta 2003 dvakrat letno, od leta 2019 pa izhaja trikrat letno. Od leta 1995 revija izhaja tudi na spletu. Od leta 1981 jerevijavkljucenavScopus,odleta2003pavWebofScience.Jemednajboljcitiranimislovenskimiznan­stvenimi revijami v tujini. Leta 2020 je izšel njen šestdeseti letnik in tej obletnici je posvecen ta prispevek. KLJUCNE BESEDE geografija,zgodovina,znanstvenapublikacija,Geografskizbornik,GeographicaSlovenica,Actageographica Slovenica, Geografski inštitut Antona Melika, ZRC SAZU, Slovenija ABSTRACT History of Acta geographica Slovenica: 60th edition Acta geographica Slovenica is a scientific journal for papers covering all fields of geography and related disciplines. It is issued by the ZRC SAZU Anton Melik Geographical Institute, published by Založba ZRC, and co-published by the Slovenian Academy of Sciences and Arts. From 1952 to 1976, the journal was published periodically, then once a year, twice a year from 2003, and three times a year since 2019. The online version of the journal has been available since 1995. The journal has been included in Scopus since 1981 and in Web of Science since 2003. It is one of the Slovenian scholarly journals most cited abroad. The 60th volume was published in 2020 and this article is dedicated to the milestone anniversary. KEY WORDS geography, history, scientific publication, Geografski zbornik, Geographica Slovenica, Acta geographica Slovenica, Anton Melik Geographical Institute, ZRC SAZU, Slovenia Uredništvo je prispevek prejelo 20. oktobra 2020. 1 Uvod Clanek smo pripravili ob šestdesetem letniku znanstvene revije Acta Geographica Slovenica, ki jo izdaja Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, zalaga Založba ZRC in sozalaga Slovenska aka-demijaznanostiinumetnosti.Publikacijavsebinskopokrivavsevejegeografijeinsorodnihved,geografsko pa se osredotoca predvsem na srednjo, vzhodno in jugovzhodno Evropo. Ciljni bralci so raziskovalci, oblikovalci prostorske politike, ucitelji, študenti in drugi, ki rezultate geografskih raziskav lahko ucin­kovito uporabljajo pri izobraževanju, delu ali odlocanju na razlicnih ravneh. Najpomembnejše poslanstvo revije je stalno pretakanje sodobnega znanja slovenskih raziskoval­cev v tujino in tujih v Slovenijo z izvirnimi znanstvenimi in preglednimi prispevki, zato izhaja trikrat letno in raziskovalce vzpodbuja predvsem k pisanju: • prispevkov, ki uvajajo sodobne vsebine, nove metode in inovativne pristope, • prispevkov, ki zapolnjujejo raziskovalne vrzeli in rešujejo perece probleme in • prispevkov, ki raziskovalne primere nadgrajujejo z mednarodnimi primerjavami in vpenjajo v usta­ljene ali nove teoreticne oziroma konceptualne okvire. Tiskana revija potuje v knjižnice najpomembnejših univerz in drugih znanstvenih ustanov doma in po svetu, digitalna razlicica vseh letnikov pa je prek spleta v celoti dostopna vsem, k cemur v veliki meriprispevaJavnaagencijazaraziskovalnodejavnostRepublikeSlovenije,kisofinancirarevijo.Digitalna razlicica je vkljucena v najpomembnejše svetovne bibliografske zbirke in je med najbolj citiranimi slo­venskimi znanstvenimi revijami v tujini. 2 Zgodovina Acta geographica Slovenica je bila ustanovljena leta 1952 (slika 1), kot druga slovenska geografska revija(Meze1953;Melik1954;ZorninPerko2018). Ustanovljenajebilatorejžešestletpoustanovitvi geografskega inštituta (Natek in Perko 1999; Perko in Zorn 2016). Prvotno se je imenovala Geografski zbornik/Actageographica(tiskanaizdaja:ISSN0373-4498,spletnaizdaja:ISSN1408-8711). Podtem imenomjeizšlo42letnikov.Leta2002sejijepridružilarevijaGeographicaSlovenica(ISSN0351-1731), ki je bila ustanovljena leta 1971, izšlo pa je 35 letnikov. Od leta 2003, torej od letnika 43 naprej, je ime združenerevijeActageographicaSlovenica/Geografskizbornik(tiskanaizdaja:ISSN1581-6613,spletna izdaja:ISSN1581-8314).RevijanadaljujesistemoštevilcenjarevijeGeografskizbornik/Actageographica (slika 2). Do leta 1976 je revija izhajala obcasno, nato enkrat letno, od leta 2003 dvakrat letno, od leta 2019 pa izhaja trikrat letno. Od leta 1995 revija redno izhaja tudi na spletu (http://ags.zrc-sazu.si/), leta 2013 pa so bili na splet dodanitudivsistarejšiletnikirevijeodzacetkaizhajanjadoleta1994,vkljucnozvsemiletnikipridružene revije Geographica Slovenica. Odzacetkadigitalnegaizhajanjasejerevijapospešenovkljucevalavmednarodnebibliografskezbir-ke.Indeksiratajotudidvenajpomembnejšizbirki:WebofScience(indeksScienceCitationIndexExpanded) odleta2003,vScopus(indeksiCiteScore,SCImagoJournalRankinSourceNormalizedImpactperPaper ali SNIP) pa je bil vkljucen že letnik 1981. Revijo je do zdaj urejalo samo 7 urednikov: Anton Melik 10 letnikov (med letoma 1951 in 1967), SvetozarIlešic12letnikov(medletoma1979in1982),IvanGamsinDragoMezepravtako12letnikov (medletoma1983in1994),MilanOroženAdamic10letnikov(medletoma1995in2004)inBlažKomac 15letnikov(medletoma2005in2019),kijetakourednikznajvecurejenimiletniki.Odleta2020,torej od jubilejnega letnika 60, revijo skupaj urejata Rok Ciglic in Blaž Komac (preglednica 1). Bistvenovecjebilo,razumljivo,clanovuredniškegaodbora.Revijaimauredniškiodborodleta1974, mednarodni uredniški odbor pa od leta 1996. Skupaj je v njem sodelovalo 32 slovenskih in 20 tujih clanov, pri vsaj 10 letnikih pa je sodelovalo 16 slovenskih in 8 tujih clanov: Milan Orožen Adamic je bil clan kar 39 letnikov, Ivan Gams 33, Andrej Kranjc in Drago Perko 26, Milan Natek 25, Drago MezeinMilanŠifrer21,MatejGabrovecinMarjanRavbar18,BlažKomacinMatijaZorn16,ÁdámKertész inRisaPalm15,SvetozarIlešic 11terMichael Bründl,RokCiglic,PeterJordan,DragoKladnik,Dénes Lóczy, Simon McCharty, Slobodan Markovic, Aleš Smrekar, Annett Steinführer in Mimi Urbanc 10 letnikov (preglednica 1). V vseh 60 letnikih je bilo objavljeno 482 clankov na skoraj 17.000 straneh. V 20. stoletju je bilo le redko objavljenih veckot 5 clankov na letnik, odleta 2011 pa revija objavlja okoli20 clankov naletnik (slika 3). Sprva so bili clanki dolgi okoli 50 strani, med letoma 2000 in 2010 okoli 30 strani, po tem letu pa okoli 20 strani (sliki 4 in 5). Prvaavtoricajeclanekobjavilaželeta1954,naslednjapašeleleta1993.Zadnjicnibilonitieneavto-rice leta 2007, od takrat pa je delež avtoric okoli tretjine (slika 6). Prvitujecjeobjavilclanekleta1993,odleta2009pajedeležavtorjeviztujinevednovsaj30%.Najvecji je bil leta 2014, 73% (slika 7). Delež avtorjev z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU, torej izdajatelja revije, pa žeod zacetka izdajanja revije mocno niha. Štirikrat ni bilo niti enega avtorja iz ustanove izdajatelja (leta1971in1972ter1991in1992),pravtakoštirikratpa sobili medavtorjisamo raziskovalciizda­jatelja (leta 1978, 1987, 1995 in 1998). Med letoma 2011 in 2020 njihov delež niha med 10 in 45% (slika 8). 30 25 števil o clankov na letnik 15 10 5 0 15 10 15 20 2530354045 50 55 Slika 3: Spreminjanje števila clankov po posameznih letnikih. 700 600 500 število strani na letnik 400 300 200 100 15 1015202530354045505560 Slika 4: Spreminjanje števila strani po posameznih letnikih. 120 100 povprecno števil strani na clanek o 60 40 20 0 15 10152025303540455055 Slika 5: Spreminjanje povprecnega števila strani na clanek po posameznih letnikih. 100 90 80 70 delež avtoric (%) 60 50 40 30 20 10 0 15 10152025303540455055 Slika 6: Spreminjanje deleža avtoric od vseh avtorjev po posameznih letnikih. 100 90 80 70 delež tujih avtorjev (%) 60 50 40 30 20 10 0 15 10152025303540455055 Slika 7: Spreminjanje deleža tujcev od vseh avtorjev po posameznih letnikih. 100 90 80 70 60 delež (%) 50 40 30 20 10 0 15 10152025303540455055 Slika 8: Spreminjanje deleža clanov Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU od vseh avtorjev po posameznih letnikih. Preglednica 1: Temeljni podatki o reviji po letnikih. letnik leto leto izida številk na letnik število strani številoznanstvenih prispevkov povprecnoštevilostraninaprispevek število avtorjev delež(%)avtorjevzGeografskegainštitutaAntonaMelika delež (%) avtoric delež (%) tujihavtorjev urednik(i) clani uredniškegaodbora 1 1952 1952 1 166 4 41,5 4 50,0 0,0 0,0 Anton Melik 2 1954 1954 1 250 4 62,5 4 25,0 25,0 0,0 Anton Melik 3 1955 1955 1 345 6 57,5 9 66,7 0,0 0,0 Anton Melik 4 1956 1956 1 307 6 51,2 6 33,3 0,0 0,0 Anton Melik 5 1959 1959 1 273 7 39 7 57,1 0,0 0,0 Anton Melik 6 1961 1961 1 331 7 47,3 7 71,4 0,0 0,0 Anton Melik 7 1962 1962 1 388 7 55,4 7 42,9 0,0 0,0 Anton Melik 8 1963 1963 1 428 9 47,6 7 71,4 0,0 0,0 Anton Melik 9 1965 1965 1 255 7 36,4 7 28,6 0,0 0,0 Anton Melik 10 1967 1967 1 330 5 66,0 5 20,0 0,0 0,0 Anton Melik 11 1969 1969 1 503 5 100,6 5 60,0 0,0 0,0 Svetozar Ilešic 12 1971 1971 1 318 4 79,5 6 0,0 0,0 0,0 Svetozar Ilešic 13 1972 1972 1 242 4 60,5 4 0,0 0,0 0,0 Svetozar Ilešic 14 1974 1974 1 335 3 111,7 3 66,7 0,0 0,0 Svetozar Ilešic Svetozar Ilešic, Drago Meze,Milan Šifrer, Marko Žerovnik 15 1976 1976 1 269 3 89,7 8 37,5 0,0 0,0 Svetozar Ilešic Svetozar Ilešic, Drago Meze,Milan Šifrer, Marko Žerovnik 16 1976 1977 1 228 3 76,0 3 33,3 0,0 0,0 Svetozar Ilešic Svetozar Ilešic, Drago Meze,Milan Šifrer, Marko Žerovnik 17 1977 1978 1 198 3 66,0 4 50,0 0,0 0,0 Svetozar Ilešic Svetozar Ilešic, Drago Meze,Milan Šifrer, Marko Žerovnik 18 1978 1979 1 169 2 84,5 2 100,0 0,0 0,0 Svetozar Ilešic Svetozar Ilešic, Drago Meze, Milan Šifrer,Marko Žerovnik 19 1979 1980 1 213 3 71,0 3 66,7 0,0 0,0 Svetozar Ilešic Svetozar Ilešic, Drago Meze, MilanOrožen Adamic, Milan Šifrer 20 1980 1981 1 207 3 69,0 5 60,0 0,0 0,0 Svetozar Ilešic Svetozar Ilešic, Drago Meze, MilanOrožen Adamic, Milan Šifrer 21 1981 1981 1 188 4 47,0 6 50,0 0,0 0,0 Svetozar Ilešic Svetozar Ilešic, Drago Meze, MilanOrožen Adamic, Milan Šifrer 22 1982 1983 1 344 4 86,0 4 75,0 0,0 0,0 Svetozar Ilešic Svetozar Ilešic, Ivan Gams, Drago Meze,Milan Orožen Adamic, Milan Šifrer 23 1983 1984 1 338 8 42,3 9 77,8 0,0 0,0 Ivan Gams, Svetozar Ilešic, Ivan Gams, Drago Meze, Drago Meze Milan Orožen Adamic, Milan Šifrer 24 1984 1985 1 245 7 35,0 8 75,0 0,0 0,0 Ivan Gams, Svetozar Ilešic, Ivan Gams, Drago Meze,Drago Meze Milan Orožen Adamic, Milan Šifrer 25 1985 1985 1 155 3 51,7 3 33,3 0,0 0,0 Ivan Gams, Ivan Gams, Drago Meze, Milan OroženDrago Meze Adamic, Milan Šifrer 26 1986 1987 1 153 4 38,3 4 25,0 0,0 0,0 Ivan Gams, Ivan Gams, Drago Meze, Milan Natek,Drago Meze Milan Orožen Adamic, Milan Šifrer 27 1987 1987 1 202 3 67,3 3 100,0 0,0 0,0 Ivan Gams, Ivan Gams, Drago Meze, Milan Natek,Drago Meze Milan Orožen Adamic, Milan Šifrer 28 1988 1988 1 218 5 43,6 6 16,7 0,0 0,0 Ivan Gams, Ivan Gams, Drago Meze, Milan Natek,Drago Meze Milan Orožen Adamic, Milan Šifrer,Igor Vrišer 29 1989 1989 1 145 3 48,3 3 66,7 0,0 0,0 Ivan Gams, Ivan Gams, Drago Meze, Milan Natek,Drago Meze Milan Orožen Adamic, Milan Šifrer,Igor Vrišer 30 1990 1990 1 247 3 82,3 3 33,3 0,0 0,0 Ivan Gams, Ivan Gams, Drago Meze, Milan Natek,Drago Meze Milan Orožen Adamic, Milan Šifrer,Igor Vrišer letnik leto leto izida številk na letnik število strani številoznanstvenih prispevkov povprecnoštevilostraninaprispevek število avtorjev delež(%)avtorjevzGeografskegainštitutaAntonaMelika delež (%) avtoric delež (%) tujihavtorjev urednik(i) clani uredniškega odbora 31 1991 1991 1 161 2 80,5 2 0,0 0,0 0,0 Ivan Gams, Ivan Gams, Drago Meze, Milan Natek,Drago Meze Milan Orožen Adamic, Milan Šifrer,Igor Vrišer 32 1992 1992 1 139 2 69,5 2 0,0 0,0 0,0 Ivan Gams, Ivan Gams, Drago Meze, Milan Natek,Drago Meze Milan Orožen Adamic, Milan Šifrer, IgorVrišer 33 1993 1993 1 167 10 16,7 15 13,3 6,7 60,0 Ivan Gams, Ivan Gams, Drago Meze, Milan Natek,Drago Meze, Milan Orožen Adamic, Milan Šifrer, Karel Natek Igor Vrišer 34 1994 1994 1 147 3 49,0 3 33,3 0,0 0,0 Ivan Gams, Ivan Gams, Drago Meze, Milan Natek,Drago Meze Milan Orožen Adamic, Milan Šifrer,Igor Vrišer 35 1995 1995 1 198 4 49,5 4 100,0 0,0 0,0 Milan Orožen Ivan Gams, Andrej Kranjc, Milan Natek,Adamic Milan Orožen Adamic, Drago Perko,Zoran Stancic 36 1996 1996 1 134 3 44,7 4 75,0 25,0 0,0 Milan Orožen Ivan Gams, Ádám Kertész, Andrej Kranjc,Adamic Milan Natek, Milan Orožen Adamic, RisaPalm, Drago Perko, Zoran Stancic 37 1997 1997 1 169 3 56,3 4 75,0 25,0 0,0 Milan Orožen Ivan Gams, Ádám Kertész, Andrej Kranjc,Adamic Milan Natek, Milan Orožen Adamic, RisaPalm, Drago Perko, Zoran Stancic 38 1998 1998 1 197 5 39,4 5 100,0 20,0 0,0 Milan Orožen Ivan Gams, Ádám Kertész, Andrej Kranjc,Adamic Milan Natek, Milan Orožen Adamic, RisaPalm, Drago Perko, Zoran Stancic 39 1999 1999 1 167 5 33,4 10 10,0 60,0 0,0 Milan Orožen Ivan Gams, Ádám Kertész, Andrej Kranjc,Adamic Milan Natek, Milan Orožen Adamic, RisaPalm, Drago Perko, Zoran Stancic 40 2000 2000 1 143 4 35,8 6 16,7 66,7 0,0 Milan Orožen Ivan Gams, Ádám Kertész, Andrej Kranjc,Adamic Milan Natek, Milan Orožen Adamic, RisaPalm, Drago Perko, Zoran Stancic 41 2001 2001 1 221 8 27,6 10 40,0 10,0 10,0 Milan Orožen Ivan Gams, Ádám Kertész, Andrej Kranjc,Adamic Milan Natek, Milan Orožen Adamic, RisaPalm, Drago Perko, Zoran Stancic 42 2002 2002 1 162 4 40,5 4 75,0 100,0 0,0 Milan Orožen Ivan Gams, Ádám Kertész, Andrej Kranjc,Adamic Milan Natek, Milan Orožen Adamic, RisaPalm, Drago Perko, Zoran Stancic 43 2003 2003 2 304 9 33,8 15 93,3 6,7 0,0 Milan Orožen MatejGabrovec,IvanGams,ÁdámKertész,Adamic Andrej Kranjc, Jörg Maier, Milan Natek,Milan Orožen Adamic, Risa Palm, DragoPerko, Marjan Ravbar, Zoran Stancic 44 2004 2004 2 257 8 32,1 15 60,0 33,3 40,0 Milan Orožen MatejGabrovec,IvanGams,ÁdámKertész,Adamic Andrej Kranjc, Jörg Maier, Milan Natek,Milan Orožen Adamic, Risa Palm, DragoPerko, Marjan Ravbar 45 2005 2005 2 240 8 30,0 15 66,7 20,0 0,0 Milan Orožen MatejGabrovec,IvanGams,ÁdámKertész,Adamic Blaž Komac, Andrej Kranjc, Jörg Maier, številka), (1.Milan Natek, Milan Orožen Adamic, Blaž Komac Risa Palm, Drago Perko, Marjan Ravbar, številka) (2.Matija Zorn 46 2006 2006 2 294 8 36,8 17 70,6 29,1 0,0 Blaž Komac MatejGabrovec,IvanGams,ÁdámKertész,Blaž Komac, Andrej Kranjc, Jörg Maier,Milan Natek, Milan Orožen Adamic,Risa Palm, Drago Perko, Marjan Ravbar,Matija Zorn letnik leto leto izida številk na letnik število strani številoznanstvenih prispevkov povprecnoštevilostraninaprispevek število avtorjev delež(%)avtorjevzGeografskegainštitutaAntonaMelika delež (%) avtoric delež (%) tujihavtorjev urednik(i) clani uredniškega odbora 47 2007 2007 2 273 10 27,3 18 44,4 5,6 0,0 Blaž Komac MatejGabrovec,IvanGams,ÁdámKertész,Blaž Komac, Andrej Kranjc, Jörg Maier,Milan Natek, Milan Orožen Adamic,Risa Palm, Drago Perko, Marjan Ravbar,Matija Zorn 48 2008 2008 2 367 11 33,4 15 53,3 20,0 20,0 Blaž Komac MatejGabrovec,IvanGams,ÁdámKertész,Blaž Komac, Andrej Kranjc, Jörg Maier,Milan Natek, Milan Orožen Adamic,Risa Palm, Drago Perko, Marjan Ravbar,Matija Zorn 49 2009 2009 2 484 15 32,3 23 52,2 21,7 30,4 Blaž Komac MatejGabrovec,IvanGams,ÁdámKertész,Blaž Komac, Andrej Kranjc, Jörg Maier,Milan Natek, Milan Orožen Adamic,Risa Palm, Drago Perko, Marjan Ravbar,Matija Zorn 50 2010 2010 2 331 12 27,6 20 30,0 35,0 30,0 Blaž Komac MatejGabrovec,IvanGams,ÁdámKertész,Blaž Komac, Andrej Kranjc, Jörg Maier,Milan Natek, Milan Orožen Adamic,Risa Palm, Drago Perko, Marjan Ravbar,Matija Zorn 51 2011 2011 2 432 19 22,7 54 14,8 33,3 66,7 Blaž Komac Michael Bründl, Rok Ciglic, MatejGabrovec, IvanGams, Peter Jordan,DragoKladnik, Blaž Komac, Andrej Kranjc,Dénes Lóczy, Simon McCharty, SlobodanMarkovic, Milan Orožen Adamic, DragoPerko,MarjanRavbar,AlešSmrekar,AnnettSteinführer, Mimi Urbanc, Matija Zorn 52 2012 2012 2 463 17 27,2 39 35,9 33,3 33,3 Blaž Komac Michael Bründl, Rok Ciglic, MatejGabrovec, Ivan Gams, Peter Jordan,Drago Kladnik, Blaž Komac, AndrejKranjc, Dénes Lóczy, Simon McCharty,Slobodan Markovic, Milan OroženAdamic, Drago Perko, Marjan Ravbar,Aleš Smrekar, Annett Steinführer, MimiUrbanc, Matija Zorn 53 2013 2013 2 428 21 20,4 74 32,4 28,4 51,4 Blaž Komac Michael Bründl, Rok Ciglic, MatejGabrovec, Ivan Gams, Peter Jordan,Drago Kladnik, Blaž Komac, AndrejKranjc, Dénes Lóczy, Simon McCharty,Slobodan Markovic, Milan OroženAdamic, Drago Perko, Mar jan Ravbar,Aleš Smrekar, Annett Steinführer, MimiUrbanc, Matija Zorn 54 2014 2014 2 435 26 16,7 97 10,3 42,3 73,2 Blaž Komac Michael Bründl, Rok Ciglic, MatejGabrovec, Ivan Gams, Peter Jordan,Drago Kladnik, Blaž Komac, AndrejKranjc, Dénes Lóczy, Simon McCharty,Slobodan Markovic, Milan OroženAdamic, Drago Perko, Marjan Ravbar,Aleš Smrekar, Annett Steinführer, MimiUrbanc, Matija Zorn 55 2015 2015 2 389 20 19,5 54 37,0 40,7 40,7 Blaž Komac Michael Bründl, Rok Ciglic, MatejGabrovec, Peter Jordan, Drago Kladnik,Blaž Komac, Andrej Kranjc, Dénes Lóczy,Simon McCharty, Slobodan Markovic,Milan Orožen Adamic, Drago Perko,Marjan Ravbar, Aleš Smrekar, AnnettSteinführer, Mimi Urbanc, Matija Zorn letnik leto leto izida številk na letnik število strani številoznanstvenih prispevkov povprecnoštevilostraninaprispevek število avtorjev delež(%)avtorjevzGeografskegainštitutaAntonaMelika delež (%) avtoric delež (%) tujihavtorjev urednik(i) clani uredniškega odbora 56 2016 2016 2 351 20 17,6 47 44,7 36,2 40,4 Blaž Komac Michael Bründl, Rok Ciglic, MatejGabrovec, Peter Jordan, Drago Kladnik,Blaž Komac, Andrej Kranjc, Dénes Lóczy,Simon McCharty, Slobodan Markovic,Milan Orožen Adamic, Drago Perko,Marjan Ravbar, Aleš Smrekar, AnnettSteinführer, Mimi Urbanc, Matija Zorn 57 2017 2017 2 344 19 18,1 75 33,3 21,3 56,0 Blaž Komac Michael Bründl, Rok Ciglic, MatejGabrovec, Peter Jordan, Drago Kladnik,Blaž Komac, Andrej Kranjc, Dénes Lóczy,Simon McCharty, Slobodan Markovic,Milan Orožen Adamic, Drago Perko,Marjan Ravbar, Aleš Smrekar, AnnettSteinführer, Mimi Urbanc, Matija Zorn 58 2018 2018 2 292 20 14,6 57 12,3 35,1 45,6 Blaž Komac Michael Bründl, Rok Ciglic, MatejGabrovec, Peter Jordan, Drago Kladnik,Blaž Komac, Andrej Kranjc, Dénes Lóczy,Simon McCharty, Slobodan Markovic,Milan Orožen Adamic, Drago Perko,Marjan Ravbar, Aleš Smrekar, AnnettSteinführer, Mimi Urbanc, Matija Zorn 59 2019 2019 3 450 23 19,6 63 36,5 39,7 46,0 Blaž Komac David Bole, Michael Bründl, Rok Ciglic,Matej Gabrovec, Matjaž Geršic, PeterJordan, Drago Kladnik, Blaž Komac,Andrej Kranjc, Dénes Lóczy, SimonMcCharty, Slobodan Markovic, JanezNared, Drago Perko, Marjan Ravbar,Nika Razpotnik Viskovic, Aleš Smrekar,Annett Steinführer, Mimi Urbanc, MatijaZorn 60* 2020 2020 3 601 24 25,0 73 23,3 32,9 54,8 Blaž Komac, Zoltán Bátori, David Bole, Marco A. Rok Ciglic Bontje, Mateja Breg Valjavec, MichaelBründl, Rok Ciglic, Lóránt Dénes Dávid,Mateja Ferk, Matej Gabrovec, MatjažGeršic, Maruša Goluža, Mauro Hrvatin,Ioan Ianos, Peter Jordan, Drago Kladnik,Blaž Komac, Jani Kozina, Andrej Kranjc,Matej Lipar, Dénes Lóczy, Slobodan B.Markovic, Simon McCarthy, Janez Nared,CeciliaPasquinelli,DragoPerko,FlorentinaPopescu, Garri Raagmaa, Ivan Radevski,Marjan Ravbar, Nika Razpotnik Viskovic,Aleš Smrekar, Vanya Stamenova, AnnettSteinführer, Mateja Šmid Hribar, JureTicar, Jernej Tiran, Radislav Tošic, MimiUrbanc, Matija Zorn, Zbigniew Zwolinski 16.730 482 34,7 995 35,3 26,7 37,0 skupaj 279 8,0 34,7 16,6 46,4 14,2 11,6 povprecje na letnik *Ob oddaji clanka število strani za 3. številko letnika 60 še ni bilo znano, zato smo upoštevali 200 strani, kolikor približno bo ta številka imela. PopodatkihScopusajebilmedletoma2011in2020najboljcitiranclanekPreliminarygeositeasses­sment model (GAM) and its application on Fruška gora mountain, potential geotourism destination of Serbia s 76 citati (Vujicic s sodelavci 2011), v zadnjih treh letih pa leta 2017 clanek Determination of landscapehotspotsofSlovenia(DolocanjepokrajinskihvrocihtockSlovenije)s14citati(Perko,Hrvatin inCiglic2017),leta2018clanekAssessingaverageannualairtemperaturetrendsusingtheMann–Kendall test in Kosovo (Ocena trendov povprecnih letnih temperatur zraka na Kosovu z uporabo Mann-Kendallovegatesta)z18citati(Gavrilovssodelavci2018)inleta2019clanekLand-usechangesinSlovenia fromtheFrancisceanCadasteruntiltoday(SprememberabezemljišcvSlovenijiodfranciscejskegakata­stra do danes) s 13 citati (Gabrovec in Kumer 2019). Vecozgodovinirevijesilahkopreberetevprispevkuobnjenemjubilejnempetdesetemletniku(Zorn in Komac 2010; tudi Komac, Zorn in Perko 2011) in v knjigi ob enakem jubileju Geografskega inšti­tuta Antona Melika ZRC SAZU (Natek in Perko 1999). 3 Vsebina Revija je prvotno imela vsebinsko težišce na fizicni geografiji, a se je razmerje med clanki razlicnih geografskih vsebinskih podrocij predvsem po prikljucitvi Inštituta za geografijo Geografskemu inšti-tutu Antona Melika ZRC SAZU leta 2002 (Perko in Zorn 2016) in posledicne združitve Geografskega zbornika z revijo Geographica Slovenica, ki jo je izdajal Inštitut za geografijo, bolj uravnotežilo (pre­glednica 3; slika 9). Ce smo ob izdaji petdesetega letnika še porocali, da naravnogeografski prispevki »…še vedno predstavljajo slabo polovico vseh prispevkov, družbenogeografski slabo tretjino, prispevki s podrocjanaravnihnesrecdesetino,regionalnageografijapetnajstinoinpokrajinskaekologijazvarstvom okolja približno dvajsetino prispevkov…« (Zorn in Komac 2010, 30), so se ta razmerja do šestdesetega letnikaspremenila(preglednica2).Pošestdesetihletnikihstafizicnainhumanageografijaskorajpopol­nomaporavnani,obezdobrotretjinoprispevkov,cepravhumanageografijažemalenkostvodi.Ta»obrat« je posledica že omenjenih združitev in je lepo viden v zadnjih štirih petletnih obdobjih, ko je bil delež humanogeografskih clankov vednomed dvema petinama in polovico,deležnaravnogeografskih clan­kovpapodtretjinooziromavecinomaokolicetrtine(preglednica3).Kljubtemuskupnoševedno»vodijo« prispevki s podrocja geomorfologije in geologije, ki skupaj s krasoslovjem predstavljajo slabo petino vsehprispevkov.Geografijanaravnihnesrecinregionalnageografijastadeležakotposledicoobjavvzad­njih desetih letnikih približno zamenjali, delež prispevkov s podrocja pokrajinske ekologije in varstva okolja pa je narasel na približno štirinajstino (preglednica 2). Od zadnjega vsebinskega pregleda revije ob petdesetem letniku (Zorn in Komac 2010) je revija vpeljala dve pomembni novosti. Prva je uvedba tako imenovanih »posebnih izdaj«. Do zdaj je bilo od letnika 51 izdanih 15 posebnih izdaj (preglednica 4), v katerih je bilo skupaj objavljenih 71 pri­spevkov oziroma tretjina vseh v zadnjih desetih letnikih. Ti prinašajo vsebinsko zakljucene teme, ki podrobneje predstavljajo doloceno tematiko, s katero so se v predhodnem obdobju ukvarjali sode­lavci Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU predvsem v okviru inštitutskega mednarod­negasodelovanja,scimersmokobjavamprivabilitudištevilnetujeavtorje.Posebneizdajesovkljucene vrednezvezkerevije. Drugapomembna novost, vpeljanaz letnikom 59, pajepovecanještevilazvez­kov v letniku na tri (preglednica 1). Pri tretjem zvezku v letniku gre prav tako za »posebne izdaje«, ki jihdruži skupen podnaslov Geoscapes, kar bi lahko poslovenili kot Zemljepisnipogledi, saj koncnica -scape vangleškemjezikupomeni ‘pogled,slika,scena’,lahkopatudi ‘posebenprostor’ ali ‘oblika’.Do zdaj sta izšladva zvezka, posvecena varovanju okolja (Smrekar s sodelavci 2019) in zemljepisnim ime­nom(Kladnik,GeršicinPerko2020).Tretjaštevilkaprinaša»le«endaljši,skorajmonografskiprispevek naizbranozaokroženotematiko,skaterosenainštitutupoglobljenoukvarjamožedljecasa.Stemsmo naneknacinobudilitradicijodaljšihprispevkov,kisoprevladovalidoprelomastoletja(preglednica 1; slika 5). Preglednica 2: Zastopanost vsebinskih podrocij v vseh šestdesetih letnikih revije. veja podveja (vsebinska podrocja) delež v % fizicna geografija geomorfologija z geologijo 13,6 krasoslovje 4,1 klimatogeografija 4,5 glaciologija 3,2 hidrogeografija 3,4 geografija poplavnih obmocij 5,2 pedogeografija 0,4 geografija rastlinstva 1,8 drugo 0,6 geografija naravnih nesrec geografija naravnih nesrec 7,7 pokrajinska ekologija in varstvo okolja pokrajinska ekologija in varstvo okolja 7,4 humana geografija splošna 2,1 geografija prebivalstva 6,2 geografija naselij 4,1 geografija podeželja 2,6 geografije hribovskih kmetij 2,9 kulturne pokrajine 3,2 spremembe rabe tal 4,3 ekonomska geografija z geografijo prometa 7,7 prostorsko nacrtovanje in regionalno planiranje 4,8 regionalna geografija splošna 7,1 zemljepisna imena 3,1 Preglednica 3: Spreminjanje deležev glavnih vsebinskih podrocij v vseh šestdesetih letnikih revije v % po pet letnikov skupaj. letniki fizicna geografija geografija naravnih nesrec pokrajinska ekologija in varstvo okolja humana geografija regionalna geografija 1–5 60,0 10,0 0,0 23,3 6,7 6–10 54,8 7,1 0,0 28,6 9,5 11–15 60,9 4,3 0,0 30,4 4,3 16–20 80,0 13,3 0,0 6,7 0,0 21–25 58,1 16,1 0,0 25,8 0,0 26–30 47,6 0,0 0,0 33,3 19,0 31–35 42,9 14,3 3,6 32,1 7,1 36–40 30,0 5,0 20,0 25,0 20,0 41–45 32,4 10,8 10,8 45,9 0,0 46–50 25,0 14,3 8,9 41,1 10,7 51–55 23,3 5,8 16,5 44,7 9,7 56–60 25,0 2,2 5,4 48,9 18,5 Preglednica 4: Posebne izdaje v reviji Acta geographica Slovenica v zadnjih desetih letnikih. leto letnik številka število veja naslov uvodni prispevekclankov 2011 51 2 6 fizicna geografija, naravne Geoturism [Geoturizem] Hose s sodelavci 2011nesrece, varstvo okolja 2013 53 1 4 naravne nesrece Natural hazards 2013 Komac s sodelavci 2013[Naravne nevarnosti 2013] 2013 53 2 5 humana geografija Sycultour 2013 Bole, Pipan in Komac 2013 2014 54 1 4 naravne nesrece Natural hazards 2014 nadaljevanje posebne izdaje[Naravne nevarnosti 2014] v 53-1 2014 54 2 4 humana geografija Sycultour 2013 nadaljevanje posebne izdaje v 53-2 2015 55 1 3 humana geografija Wikialps Nared, Razpotnik Viskovicin Komac 2015 2015 55 2 3 humana geografija Wikialps nadaljevanje posebne izdaje v 55-1 2016 56 1 4 fizicna geografija, varstvo okolja v spomin na Bojana Erhartica Smrekar, Zorn in Komac 2016 2016 56 2 4 fizicna geografija, varstvo okolja v spomin na Bojana Erhartica nadaljevanje posebne izdaje v 56-1 2017 57 1 5 regionalna geografija Geographical names [Zemljepisna imena] Perko, Jordan in Komac 2017 2017 57 2 6 regionalna geografija Terracedlandscapes[Terasiranepokrajine] Kladnik, Kruse in Komac 2017 2018 58 1 7 humanageografija,varstvookolja Agriculturein modern landscapes:A factor Razpotnik Viskovic in Komachindering or facilitating development? 2018 [Kmetijstvo v sodobni pokrajini: dejavnik, ki ovira ali pospešuje razvoj?] 2019 59 1 4 humana geografija Green creative environments Kozina, Poljak Istenic in Komac[Zelena ustvarjalna okolja] 2019 2019 59 2 6 humana geografija Franciscean cadaster as a source of studying Gabrovec, Bicík in Komac 2019landscape changes [Franciscejskikatasterkotvir za preucevanje pokrajinskih sprememb] 2020 60 2 6 fizicna geografija The disappearing cryosphere in the Zorn s sodelavci 2020southeastern Alps [Izginjajoca kriosferav jugovzhodnih Alpah] Slika 9: Zastopanost geografskih vsebinskih podrocij v šestdesetih letnikih revije po deležih (za deleže glej preglednico 2). 4 Prihodnost Prihodnost revije in prihodnje delovanje uredništva bosta sledili dvema temeljnima vrednotama: • objavljanje kakovostnih domacih in tujih znanstvenih clankov v prostem dostopu, • zagotavljanjepreglednega,ucinkovitegainuporabnikuprijaznegacelovitegasistemasprejemanja,obrav­navanja in objavljanja clankov. Zavedamo se, da samo korektno in ucinkovito delo vseh udeleženih, predvsem urednikov, recen­zentov in avtorjev, omogoca doseganje ciljev v prihodnosti. Med slednjimi izpostavljamo tiste, ki so povezanisformalniminprakticnimugledom,tertiste,kisopovezanizvsebinskim,tehnicniminorga­nizacijskim razvojem oziroma napredkom. Ob tem je pomembno izpostaviti, da želimo cilje doseci predvsem z domacim, slovenskim znanjem. Formalni ugled (veljava, priznanje, vrednost). V casu, ko želijo avtorji objavljati svoja najboljša dela v revijah, ki so uvršcena visoko na mednarodnih lestvicah uspešnosti revij, tudi v našem uredni­štvu ne smemo spregledati ali podcenjevati pomena, kako nas ocenjujejo zunaj Slovenije. Še posebej, ker želimo k objavi povabiti tudi tuje avtorje. Zatorej želimo ohranjati visoko uvrstitev v mednarod­nih,predvsemevropskihbazahznanstvenihpublikacij,kotstanaprimerbazaScopus,kjerželimodoseci stabilno uvrstitevv prvo cetrtino najboljšihgeografskihrevij,in baza Norveškegaregistra znanstvenih revij,zbirkinzaložnikov(angleškoTheNorwegianRegisterforScientificJournals,SeriesandPublishers), kjer smo trenutno uvršceni v skupino 2, najboljše revije pa so v skupini 1. Prakticni ugled (veljava, priznanje, vrednost). Seveda, številke in formalnosti ne povedo vsega. Prav zatose zavedamo, da jepomembnatudi prakticna plat revije in prispevati k spoštovanju, ki se zrcali prek objave vsakega posameznega clanka, katerega avtor nato prejme pohvalo s strani svojih sodelav­cevinstanovskihkolegov.Tudistopnjabranosti(stehnicneplatitopomeništevilonarocnikovinšebolj ogledov in/aliprenosovdigitalnihdatotek clankovs spletne strani)jepokazatelj, kakocenjenaje revija. Zgoraj navedena priznanja oziroma ugled si je mogoce zaslužiti le z ustrezno kakovostjo. Po vse­binski plati si bomo zato še naprej prizadevali za objavo kakovostnih geografskih raziskav slovenskih in tujih raziskovalcev. Kot je bilo že pred 10 leti nakazano (Zorn in Komac 2010), je želja uredništva (po)stati tudi revija, kjerbodostalnoobjavljenitudinajnovejšiizsledkiiztujine,predvsemsrednje,vzhodneinjugovzhodne Evrope. Analiza prispevkov v poglavju 2 je pokazala, da je objavljanjeprispevkov raziskovalcev iz dru­gih držav v porastu. To je dokaz, da je revija že dosegla doloceno mednarodno prepoznavnost. Da vse zgoraj omenjeno poteka nemoteno, si bomo morali prizadevati tudi pri tehnicni in orga­nizacijski plati revije, ki bralcem prakticno ostaneta nevidni, in tako je navsezadnje tudi prav. Bralce želimopreusmeritikprebiranjuclankov,avtorjem,recenzentominclanomuredniškegaodborapaomo-gociti preprosto rokovanje s celotnim potekom obravnave in objave posameznega clanka. Tehnicne izboljšave. V zadnjih letih smo celoten proces komunikacije, tako pri vsebinskih recen­zijahkottudipritehnicnihpregledihinpripravahclankov,preselilinasplet,sajjebilozaradipovecanega števila oddanih clankov to nujen ukrep. Prav tako smo na ta nacin dosegli lažjo pripravo podatkov in povezljivost z raznimi bazami clankov, kot je denimo sistem DOI-jev (Zorn 2008). Ravno pred krat­kim smo tako posodobili celoten sistem spletnega urednikovanja, ki temelji na odprtokodnem programu OJS (Open journal system). V prihodnje bomo optimizirali posamezne sklope sistema (na primer informativnost sporocil in navodil) in dodali nove možnosti za metapodatkovno dopolnitev clankov(na primer izbrani poudarki in identifikatorji ORCiD). Ravno v casu priprave prispevka pre­izkušamo tudi nova orodja za zaznavanje plagiatorstva. Organizacijske izboljšave. Povecana kolicina prispelih clankov in zahteve po višji kakovosti ter­jajotudiorganizacijskespremembe.Sširitvijouredniškegaodboravletu2020inpodrobnorazdelitvijo vlog skušamo doseci boljšo ucinkovitost. Clani uredniškega odbora s pomocjo recenzentov skrbijo za dolocenevsebinskepregledeprispevkov,polegtegapasmoposameznimudeleženimdolocilizelospe­cificne naloge – tako imamo skrbnika uredniškega sistema in uredniško pomocnico. Prvi nadzoruje delovanjecelotnegaspletnegauredniškegasistema,drugaskrbizatehnicnourejanjeclankovpredfazo priprave na koncno (tiskarsko) postavitev. Nenazadnje moramo omeniti,da so v proces vkljuceni tudi zunanji sodelavci, ki skrbijo za pripravo koncnih datotek, primernih za objavo in tisk, ter zaposleni na Založbi ZRC, ki skrbijo za urejanje prenekaterih formalnosti, ki so nujne za vsako znanstveno revijo. Slovenskost. Na uredništvo je v zadnjem obdobju prišlo kar nekaj ponudb za nakup revije oziro­mavkljucitevvboljznaneinvecjezaložniškehiše.Cepravsmomednarodnarevija,bomotudivprihodnje ostalivslovenskilasti.Takobomošenaprejpridobivaliizkušnjeterohranjalislovenskoznanjeinkako­vostnapodrocjuznanstvenegazaložništva,kisepostavljaobboktudivecjim(tujim)revijamterhkrati zagotavlja brezplacno obravnavo clankov in nato tudi prostodostopno (!) objavo na spletu. S tem želi­moprispevatikenakimmožnostimzavse,tuditiste,kisiprirevijah,kiobracunajovisokestroškeobdelave in/ali objave, zaradi financnih omejitev ne morejo privošciti objave. Zahvala1:PovezovanjevsehsodelujocihvutecenokolesjeobzastavljenihciljihuredništvarevijeActa geographicaSlovenicazahtevaskrbnodelovanjevsakegaposameznika,zatobisenatemmesturadizahva­lili vsem sodelujocim (avtorjem, recenzentom, clanom uredniškega odbora, postavljavcem, založnikom, bralcem, Javni agenciji za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalnemu centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter vsem dru­gim),kistekakorkoliprispevalikrazvojurevijeActageographicaSlovenica.Hvalazatrudinvloženoznanje, ki ga skupaj posredujemo javnosti. Zahvala2:PrispevektemeljinaraziskovalnemprogramuGeografijaSlovenije(P6-0101),kigafinan­cira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. 5 Viri in literatura Bole, D., Pipan, P., Komac, B. 2013: Cultural values and sustainable rural development: A brief intro­duction. Acta geographica Slovenica 53-2. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS53401 Gabrovec,M.,Bicík,I.,Komac,B.2019:Landregistersasasourceofstudyinglong-termland-usechan­ges. Acta geographica Slovenica 59-2. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.7349 Gabrovec,M.,Kumer,P.2019:Land-usechangesinSloveniafromtheFrancisceanCadasteruntiltoday. Acta geographica Slovenica 59-1. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.4892 Gavrilov, M. B., Markovic, S. B., Janc, N. Nikolic, M., Valjarevic, A., Komac, B., Zorn, M., Punišic, M., Bacevic, N. 2018: Assessing average annual air temperature trends using the Mann–Kendall test in Kosovo. Acta geographica Slovenica 58-1. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.1309 Hose, T. A., Markovic, S. B., Komac, B., Zorn, M. 2011: Geotourism – a short introduction. Acta geo­graphica Slovenica 51-2. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS51301 Kladnik, D., Geršic, M., Perko, D. 2020: Geoscapes 2: Slovenian geographical names. Acta geographi-ca Slovenica 60-3. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.9394 Kladnik,D.,Kruse,A.,Komac,B.2017:Terracedlandscapes:anincreasinglyprominentculturallands-cape type. Acta geographica Slovenica 57-2. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.4770 Komac,B.,Zorn,M.,Gavrilov,M.B.,Markovic,S.B.2013:Naturalhazards–someintroductorythoughts. Acta geographica Slovenica 53-1. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS53300 Komac,B.,Zorn,M.,Perko,D.2011:Odsevdogajanjavslovenskiinsvetovnigeografiji.Delo(11.8.2011) 53-185. Kozina,J.,PoljakIstenic,S.,Komac,B. 2019:Greencreativeenvironments:Contributiontosustainable urbanandregionaldevelopment.ActageographicaSlovenica59-1.DOI:https://doi.org/10.3986/AGS.7030 Melik, A. 1954: Geografskemu obzorniku na pot. Geografski obzornik 1-1. Meze, D. 1953: Geografski zbornik I, Slovenske akademije znanosti in umetnosti, razred za prirodo­ slovne in medicinske vede, Inštitut za geografijo, Ljubljana 1952. Geografski vestnik 25. Nared, J., Razpotnik Viskovic, N., Komac, B. 2015: Sustainable spatial development in the Alps. Acta geographica Slovenica 55-1. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.1969 Natek,M.,Perko,D.1999:50letGeografskegainštitutaAntonaMelikaZRCSAZU.GeografijaSlovenije1. Ljubljana. DOI: https://doi.org/10.3986/9789612544942 Perko,D.,Hrvatin,M.,Ciglic,R2017:DeterminationoflandscapehotspotsofSlovenia.Actageographica Slovenica 57-1. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.4618 Perko,D.,Jordan,P.,Komac,B.2017:Exonymsandothergeographicalnames.ActageographicaSlovenica 57-1. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.4891 Perko, D., Zorn, M. 2016: Sedemdeset let raziskovanj na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU. Geografski vestnik 88-2. DOI: https://doi.org/10.3986/GV88207 RazpotnikViskovic,N.,Komac,B.2018:Agricultureinmodernlandscapes:Afactorhinderingorfaci­litating development? Acta geographica Slovenica 58-1. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.5170 Smrekar,A.,BregValjavec,M.,PolajnarHorvat,K.,Tiran,J.2019:Geoscapes1:Thegeographyofurban environmentalprotectioninSlovenia:ThecaseofLjubljana.ActageographicaSlovenica59-3.DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.7638 Smrekar, A., Zorn, M., Komac, B. 2016: Heritage protection through a geomorphologist’s eyes: From recordingtoawarenessraising.ActageographicaSlovenica56-1.DOI:https://doi.org/10.3986/AGS.3348 Vujicic,M.D.,Vasiljevic,D.A.,Markovic,S.B.,Hose,T.A,Lukic,T.,Hadžic,O.,Janicevic,S.2011:Preliminary geositeassessmentmodel(GAM)anditsapplicationonFruškagoramountain,potentialgeotourism destinationofSerbi. ActageographicaSlovenica51-2. DOI:https://doi.org/10.3986/AGS51303 Zorn, M. 2008: Acta geographica Slovenica/Geografski zbornik 48-1. Geografski vestnik 80-1. Zorn,M.,Komac,B. 2010:ThehistoryofActageographicaSlovenica. ActageographicaSlovenica50-1. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS50101 Zorn,M.,Komac,B., Carey,A., Hrvatin,M.,Ciglic,R.,Lyons, B. 2020:Thedisappearing cryosphere in the southeastern Alps: Introduction to special issue. Acta geographica Slovenica 60-2. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.9396124 Zorn, M., Perko, D. 2018: Zgodovinski pregled Geografskega vestnika. Geografski vestnik 90-2. DOI: https://doi.org/10.3986/GV90201 6 Summary: History of Acta geographica Slovenica: 60th edition (translated by Živa Malovrh) Thearticlecommemoratesthe60th editionofthescientificjournalActaGeographicaSlovenica,issued by the ZRC SAZU Anton Melik Geographical Institute, published by Založba ZRC (ZRC Publishing House), and co-published by the Slovenian Academy of Sciences and Arts. The publication covers all branches of geography and related disciplines, while focusing geographically on Central, Eastern, and SoutheasternEurope. Thetargetreadershipareresearchers,policymakers,teachers,students,andoth­ers who can effectively implement the results of the geographic research in their education, work, or decision-making at various levels. The journal’s top priority is to facilitate the constant transfer of the latest findings of Slovenian researchersontotheglobalstageandtoenableforeignresearcherstopresenttheirfindingsinSlovenia with original scientific papers and review papers. The journal is published three times a year, inviting researchers to contribute: • papers introducing contemporary topics, new methods, and innovative approaches, • papers that fill research gaps and solve state-of-the-art issues, and • papersupgradingresearchexampleswithtransnationalcomparisonsandintegratingthemintoestab­lished or new theoretical or conceptual frameworks. From1952to1976,thejournalwaspublishedperiodically,thenonceayear,twiceayearfrom2003, and three times a year since 2019. The online version of the journal has been available since 1995. The journalhasbeenincludedinScopussince1981,andinWebofSciencesince2003.ItisoneoftheSlovenian scholarlyjournalsmostcitedabroad.Inthe60editions,atotalof482papershavebeenpublishedspan­ning almost 17,000 pages, while the journal has had only 7 editors thus far. Thefirstfemaleauthortohaveapaperpublishedwasin1954;2007wasthelastyearwithnofemale contributors,andtheshareoffemaleauthorshasbeenaroundonethirdeversince.Thefirstforeignresearcher publishedinthejournalwasin1993,withtheshareof foreignauthorsbeingatleast30% since2009. Thejournal’sfieldofinterestwasinitiallyorientedtowardsphysicalgeography,butsincethemerg­erwiththejournalGeographicaSlovenica,whichfocusedmoreonhumangeography,theratiosbetween the different branches of geography have been more balanced. Physical and human geography have been almost equally represented across the 60 editions, each covering about a third of the contribu­tions,whileregionalgeographycovers10percent,andpapersonnaturaldisastersandlandscapeecology with environmental protection represent smaller shares. Over the past decade, the journal has introduced two significant innovations. The first were »spe­cialissues«aspartofthestandardissues(sincevolume51)featuringcomprehensivelyexaminedtopics thattheresearchersstudiedmainlyinthescopeofinternationalcollaboration.Thesecondmajorinno­vation was instituted in volume 59, increasing the number of issues in a year to three. The third issue inayearisalsoa»specialissue«withthecollectivesubtitleGeoscapes.Thesearelongerarticlesonaspe­cific topic that has been the centre of detailed research at the institute for a while. Moving forward, the journal and its editorial board will follow two fundamental principles: • publishing freely-available, high-quality foreign and domestic scientific papers, • ensuring a systematic, effective, and user-friendly comprehensive system for submitting, reviewing, and publishing papers. Primož Gašperic, Renata Šolar, Matija Zorn: Kartografski zakladi slovenskega ozemlja / Cartographic Treasures of Slovenian Territory Ljubljana 2020: Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, Narodna in univerzitetna knjižnica, Založba ZRC,132 strani,ISBN 978-961-05-0426-9 (tiskana razlicica),ISBN 978-961-05-0427-6 (elek­tronski vir) VsodelovanjuGeografskegainštitutaAntonaMelikaZRCSAZUinNarodneinuniverzitetneknjiž­nice(obaLjubljana)jeizšlareprezentativnaknjigavelikegaformata(36,7x27,2cm)znaslovomKartografski zakladislovenskegaozemlja/CartographicTreasuresofSlovenianTerritory,vkaterisokronološkopred­stavljenipomembnejšizemljevidislovenskegaozemljaod16.dokonca19.stoletja,kijihvecinomahranita obe instituciji. Knjigajerazdeljenanadvadela,nabesedilnegainkartografskega.Besedilnidelsestavljajotriosno­vna poglavja. V prvem je na temelju domacih in tujih virov orisan razvoj evropske kartografije od prazgodovine in antike do 19. stoletja. V drugem so za to obdobje predstavljeni kartografski prikazi slovenskegaozemlja,insicerzemljevidi,nakaterihjeslovenskoozemljeprikazanokotdelširšegapro­stora, in zemljevidi, ki se ožje osredotocajo na današnje slovensko ozemlje in sosedstvo. Upodobitve slovenskega ozemlja so pogostejše od zacetka 16. stoletja naprej, ko so nastala tudi prva samostojna kartografskadelaslovenskegaozemlja.Zemljevidiiz16.stoletjasomanjnatancni,od17.stoletjanaprej pa so po zaslugi domacih in na Slovenskem živecih tujih kartografov podrobnejši. V tretjem, kraj­šem poglavju, je na splošno in na primeru Slovenije razložen pomen zemljevidov kot kulturne dedi-šcine. Vecjidelknjigepredstavljaizbornajpomembnejšihinkartografskonajboljuspelihzemljevidovslo­venskega ozemlja. V kakovostnem tisku je obojestransko ponatisnjenih 37 zemljevidov. Zemljevidi si sledijo v kronološkem vrstnem redu. Prvi je zemljevid Istre iz leta 1525, ki ga je izdelal v Izoli živeci kartograf Pietro Coppo (1469 ali 1470–1555 ali 1556). Pregled se zakljuci z Zemljevidom slovenskega ozemlja, ki ga je leta 1921 izdalo društvo Slovenska matica. Namen knjige ni obsežna predstavitev in analizavseh37zemljevidov,temvecpredvsempredstavitevslovenskekartografskededišcine.Kljubtemu jepodrobnejeopisanihpetzemljevidov,kipoizboruavtorjevnajboljeprikazujejospremembeinpomen kartografskega gradiva v obravnavanem casovnem loku. Iz 16. stoletja sta to Coppov zemljevid Istre in zemljevid Wolfganga Laziusa (1514–1565) Vojvodina Kranjska in Istra s Slovensko marko. Coppov zemljevidjenajstarejšizemljevidistrskegapolotokainnajstarejšiprikazdelaslovenskegaozemlja,Laziusov pa prvi prikaz celotnega slovenskega ozemlja. Iz 17. stoletja avtorji izpostavljajo Novi geografski opis nadvse rodovitne vojvodine Štajerske Georga Matthäusa Visherja (1628–1696), iz 18. stoletja pa HorografskizemljevidvojvodineKranjskedomacegaavtorjaJanezaDizmeFlorjancica(1691–pred1757), ki velja za najkakovostnejši in najpopolnejši zemljevid vecjega dela slovenskega ozemlja v tem casu. V19.stoletjusonastajalizemljevidivslovenskemalinemškemjeziku,tudinekateridvojezicni.Avtorji podrobnejeprikažejoZemljovidslovenskedeželeinpokrajin.Zemljevidjeleta1853izdalgospodarstvenik in narodni buditelj Peter Kozler (1824–1879) in je prvi zemljevid slovenskega etnicnega ozemlja, kjer so imena krajev napisana izkljucno v slovenskem jeziku. Odlika knjige je njen velik format, ki omogoca enostavnejše pregledovanje in branje predstavlje­nihzemljevidov,zatosehitroopazijospremembeposameznihkartografskihelementovvobravnavanem obdobju. Kot primer navajamo prikaz presihajocega Cerkniškega jezera, kraškega fenomena, ki je na vecini zemljevidov 16. in 17. stoletja narisano mnogo vecje, kot je v resnici. Z boljšim poznavanjem obmocja s strani kartografov se to spremeni, tako da je jezero na zemljevidih od zacetka 18. stoletja naprej narisano bolj verodostojno. Kartografskih upodobitev današnjega slovenskega ozemlja je veliko, vendar jim slovenska karto­grafija,geografija,zgodovinainumetnostnazgodovinanisoposvecalevecjepozornosti.Stegapodroc­jajerelativnomalostrokovnihinznanstvenihdel,tistakiso,soprakticnovsavslovenskemjeziku.Knjiga zapolnjujevrzelvpoznavanjuzgodovine,geografije,politicneslikeintudiumetnostislovenskegapro­stora, kakor jo lahko razberemo iz kartografskih upodobitev. Prikazuje stopnjo poznavanja okolja in preteklih pokrajin ter omogoca vpogled v takratno kulturo in stopnjo kartografskega razvoja. V dolo-ceni meri odpravlja tudi zapostavljenost obravnave kartografske dedišcine, ki v veliki meri izhaja iz pomanjkanja tradicije zgodovinsko geografskih in kartografskih raziskav na Slovenskem. Ker je knji­ga dvojezicna (slovenska in angleška), utegne biti zanimiva za širši krog bralcev, predvsem iz srednje Evrope, saj je temu krogu pripadala tudi kartografija na Slovenskem. Monografija je prosto dostopna na spletnem naslovu: https://doi.org/10.3986/9789610504276. Darko Ogrin Daniela Ribeiro Bela krajina – Sustainabilty in a karst landscape CAPACities 5 Ljubljana 2020: Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, Založba ZRC, 140 strani, ISBN 978-961-05-0461-0 (tiskana razlicica), ISBN 978-961-05-0462-7 (elektronski vir) Delo nas popelje v tipicno pokrajino plitvega krasa jugovzhodne Slovenije– Belo krajino. Avtorica sejepoglobilavznacilnostitepokrajinenaplitvemkrasu,ovrednotilanjenerazvojnepotenciale,njeno ranljivostinišcenjenerazvojneprednosti.Delopredstavljaintegralnokvantitativnoinkvalitativnoana­lizo ter vrednotenje pokrajinskih znacilnosti, ki so pomembne za trajnostni regionalni razvoj kraških pokrajin. Avtorica uvodoma predstavi obravnavano pokrajino v kontekstu drugih kraških pokrajin v svetu in pri nas, ter izpostavi, da je pri nacrtovanju regionalnega razvoja treba upoštevati tudi pokrajinsko komponento. Izdelala je empiricno argumentiran predlog preoblikovanja skupnega indeksa obreme­njenostikraškegaokoljasspecificnimikazalnikimotenostikraškepokrajine,kiobsegajogeomorfološke, atmosferske, hidrološke, biotske in kulturne kazalnike. Napoglobljeništudijispreminjanjapokrajinevpreteklostije,zizracuniintipizacijonapodlagikazal­nikovsprememb,raznolikostiinpodobnosti,izdelalainovrednotilakartostabilnostikraškepokrajine. Ugotovila je, da specificne endogene kraške pokrajinske znacilnosti kot razvojno varovalni potencia­lipomembnovplivajonarabozemljišc ternarazvojinusmeritevkljucnihgospodarskihdejavnostiter se njihova vloga v zadnjih dvesto letih ni bistveno spremenila. Na podlagi kvantitativnih kazalnikov (ekonomskih, okoljskih in socialnih) na ravni obcin in kvalitativnih,kijihjepridobilasstrukturiranimiintervjujirazlicnihdeležnikov,jepreucilavplivpokra­jinskihprvinnatrajnostnirazvoj.Ugotavlja,dabistvenihrazlikmedobcinamiinpokrajinsko-ekološkimi enotami ni, razlike pa se pojavljajo le med posameznimi dejavnostmi v prostoru (na primer turizem, kmetijstvo). Pri ocenjevanju razvojno-varovalnih zmogljivosti in omejitevpokrajin plitvega, nizkega krasa, kot je Bela krajina, je pomembna ugotovitev, da je navedeni tip kraške pokrajine izjemno vodno-ekološko obcutljiv in ranljiv za posege cloveka. Pokrajinsko ranljivost je torej treba upoštevati pri snovanju sce­narijev prihodnje rabe njenih endogenih virov. Hkrati pa avtorica ugotavlja, da ima kraška pokrajina dolocene razvojne potenciale, ki ji ponujajo razvojne možnosti in jih moramo upoštevati pri nadalj­njem regionalnem razvoju. Vsekakor bo knjiga dobrodošla tako zaradi originalnega pristopa k vrednotenju regionalnega raz­voja ter tudi zaradi zanimivih in pomembnih rezultatov. Ne nazadnje pa je treba pohvaliti avtorico, da je s holisticnim pristopom k tematiki in poglobljenim analiticnim delom uspela pripraviti pricujoce delo,kijepomembenmetodološkiinvsebinskiprispevekknacrtovanjuregionalnegarazvojaSlovenije. Knjiga je prosto dostopna na spletnem naslovu: https://doi.org/10.3986/9789610504627. Andraž Carni Rok Ciglic, Matjaž Geršic, Drago Perko, Matija Zorn (uredniki): Modeliranje pokrajine GIS v Sloveniji 15 Ljubljana 2020: Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, Založba ZRC, 249 strani, ISBN 978-961-05-0468-9 (tiskana razlicica), ISBN 978-961-05-0469-6 (elektronski vir) VLjubljanije30.septembra2020potekaltradicionalni,tokrat15.bienalnisimpozijGeografskiinfor­macijskisistemivSloveniji,kateregaorganizatorjeZnanstvenoraziskovalnicenterSlovenskeakademije znanostiinumetnostioziromanjegovainštitutaGeografskiinštitutAntonaMelikainInštitutzaantro­pološke in prostorske študije. Organizacija že vrsto let poteka v sodelovanju z Oddelkom za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Zvezo geografov Slovenije, Fakultetoza gradbeništvo in geo­dezijoterZvezogeodetovSlovenije.Cepravjebilaorganizacijaintudiudeležbadogodkazaradiukrepov preprecevanja širjenja novega virusa COVID-19 nekoliko otežena, to ni odvrnilo osnovnega namena simpozija,kizdružujeraziskovalce,strokovnjake,pedagoge,uporabnikeinproizvajalcegeografskihinfor­macijskihsistemovizceleSlovenije,sajjebilta,obupoštevanjunavodilNacionalnegainštitutazajavno zdravje, kljub temu korektno izveden. Ob simpoziju je pri Založbi ZRC izšla monografija z naslovom »Modeliranje pokrajine«. Naslov nakazuje, da nam napredna geoinformacijska orodja in vse bolj natancni podatki omogocajo preuce­vanje in modeliranje zelo raznovrstnih pojavov in procesov v pokrajini. Letošnja monografija obsega 19 prispevkov, v katerih so predstavljena najrazlicnejša spoznanja s podrocja geografskih informacijskih sistemov na obmocju Slovenije. Avtorji prispevkov prihajajo iz razlicnih strokovnih podrocij, kot so geologija, geomorfologija, hidrologija, varovanje okolja, geogra­fija,geodezija,arheologija,promet,telekomunikacijskainfrastruktura,turizem,kulturnadedišcina,daljin­skozaznavanjeindruga.Pravtakososimedsebojrazlicnitudiprispevki.Prvitrijeprispevkisenavezujejo naanalizereliefaingeomorfologije,natancnejenageostatisticnoanaliziranjepojavljanjavrocihinmrzlih tockvrtac,zaznavanjagrbinastihtravnikovzuporaboreliefnegakoeficientanapodlagiposnetkovLiDAR ter analizo znacilnosti prostorske razporejenosti geomorfoloških vrednot po reliefnih in pokrajinskih tipih Slovenije. Sledi prispevek o tipizaciji hidrografskih obmocij v gricevjih severovzhodne Slovenije, ki temelji izkljucno na znacilnostih reliefa in prsti. V naslednjih treh prispevkih so avtorji za analize uporabili satelitske posnetke Sentinel-2. S strojnim ucenjem so izdelali metode za zaznavanje spremi­njanja rek in obrecnega prostora (prodišca), invazivnih tujerodnih rastlin in izdelali visokolocljiv sin-teticniortofoto.Zanimivjeprispevek,vkateremsoavtorjinapodlagiposnetkovbrezpilotnihletalnikov izdelali digitalni model površja, preucili pobocne procese in predstavili osnovne znacilnosti zemelj­skih plazov na obmocju. S primerjavo modelov obeh snemanj v casovnem razmiku šest mesecev so zaznali tudi nekaj manjših sprememb na površju. Uporaba geoinformacijskih orodij je že od nekdaj zelo popularna tudi v arheologiji. V prispevku, ki temelji na geostatisticni analizi obstojecih rezulta­tov radiokarbonskih analiz, je avtor predstavil model neolitske poselitve v Panonski nižini. Velik poli­ticni,geografskiintudigeoinformacijskiizzivpredstavljaopredelitevvolilnihobmocij.Avtorjiprispevka soseizzivapogumnolotiliinpredstavilitrividikegeoinformacijskepodpore:okoljezainteraktivnosesta­vljanje volilnih okrajev, skripte za »polsamodejno« sestavljanje volilnih okrajev (oboje je uporabljala ekspertna skupina) ter spletno aplikacijo za interaktivno sestavljanje volilnih okrajev (ki so jo upora­bljale politicne stranke). V luci aktualnega stanja epidemije je nastal prispevek, ki s pomocjo geosta­tistikeanalizirapovezanostmeddelovnomobilnostjoinširjenjemokužbeskoronavirusom.Kotposledica vsesplošne digitalizacije in vse vecje mobilnosti prebivalstva naslednja dva prispevka modelirata pro-metnoininternetnodostopnostvSloveniji.Naodgovorpopovecanemturisticnempovpraševanju,potre-bah lokalnega prebivalstva, prostorskega nacrtovanja, varovanja dedišcine in naložb nastajajo kot geoinformacijskapodporaodlocanjurazlicnespletneplatforme.Vsklopupetihprispevkovjetakopred­stavljenih pet razlicnih platform s podrocja trajnostnega turizma v cezmejni kraški pokrajini, planin­skihpoti,privlacnostiprostoranaobmocjuPodonavja,estetskevrednostiindoživljanjaVelikeplanine ter platforma na temo prostorskih podatkov varstva kulturne dedišcine. Monografijapredstavljazeloraznolikevidikegeografskihinformacijskihsistemovvrazlicnihstro­kah.PovsemzadnjiprispevekpapredstavljalokalizacijooziromaprevajanjeGISterminologijevslovenšcino, karnakazuje,daštevilostrokovnihterminovnarašcascasominpogostostjouporabegeografskihinfor­macijskih sistemov ter s tem potreba po usklajenosti slovenske terminologije. Zelo spodbudno je, da vSlovenijivztrajnonarašcauporabaGIS-ovtudinanekaterihnovihpodrocjih,kotsozgodovina,medi­cina, bancništvo, turizem, rudarstvo, železarstvo in druge. Vabimo vas, da knjigo prelistate v tiskani obliki ali si jo ogledate v digitalni obliki. Slednja je v celo­tidostopnanaspletnistrani:https://doi.org/10.3986/9789610504696.Vecoostalihmonografijahizknjižne zbirkeGISvSlovenijipanajdetenaspletnemnaslovu:https://giam.zrc-sazu.si/sl/publikacije/gis-v-slo­veniji, kjer so elektronske knjige v celoti dostopne od osme številke naprej. Špela Conc Božo Repe (urednik): Okupacijske meje v Sloveniji 1941–1945 Historia 32 Ljubljana 2020:Oddelek zazgodovinoFilozofske fakultete UniverzevLjubljani,Znanstvenazaložba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 231 strani, ISBN 978-961-06-0302-3 (tiskana razlicica), ISBN 978-961-06-0304-7 (elektronski vir) Spomladisejeskleniltriletnitemeljniraziskovalniprojektznaslovom»Napravitemitodeželonem­ško…italijansko…madžarsko…hrvaško! Vloga okupacijskih meja v raznarodovalni politiki in življenju slovenskegaprebivalstva«,kigajevodilaekipasodelavkinsodelavcevnaOddelkuzazgodovinoljubljanske Filozofske fakultete. V projektni skupini so sodelovali tudi raziskovalke in raziskovalci Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani, Inštituta za novejšo zgodovino, Inštituta za narodnostna vprašanja ter Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU. Projekt je financirala Javna agencija za raziskoval-no dejavnost Republike Slovenije. Projektno delo in rezultati so bili preko socialnih omrežij odlicno predstavljenijavnosti(https://www.facebook.com/OkupacijskeMeje/),obsklepuprojekta,pasoraziskovalke inraziskovalciizdalitudivecpublikacij.EnaizmednjihimanaslovOkupacijskemejevSloveniji1941–1945. Monografsko publikacijo sestavlja deset znanstvenih prispevkov, ki osvetljujejo posamezne tema­tike, ki so se kot pomembne izoblikovale v okviru raziskovalnega dela pri projektu. UvodniprispevekBožaRepetainKornelijeAjlecvsebujeobcipregledobravnavaneprojektnetema­tike. V uvodu je predstavljen projekt ter osnovna metodologija. Sledijo oris okupacije Jugoslavije in diplomatskadolocitevmejamedokupatorjitersplošneznacilnostiokupacijskihmejavSloveniji.Potem sledijo kratke predstavitve posameznih meja, med Nemcijo in Neodvisno državo Hrvaško (NDH), ki je bila tudi južnameja rajha, med Nemcijo in Italijo, med Italijo in NDH, med Nemcijo in Madžarsko ter med Madžarsko in NDH. Predstavljena je tudi okupacijska cona Jadransko Primorje, tromeje ter Ljubljana kot obmejno mesto. Uvodna besedila nas lepo uvedejo v tematiko projekta. Sledi prispevekMatevža Šlabnika in Maje Vehar, ki obravnavata Idrijo in Žiri kot obmejni mesti. Idrija je bila v itali­janskihrokah,ŽiripapodNemci.Zanimivoje,dajebilatudiIdrija,takokotLjubljana,obdanazbodeco žico. Po kapitulaciji Italije so Idrijo zasedli Nemci, ki so se jeseni istega leta umaknili iz Žirov. Južni in jugovzhodni del sodobnega slovenskega ozemlja obravnavajo trije prispevki. Bojan Balkovec in BožidarFlajšmanobravnavataokupacijskemejenaDolenjskeminokupacijskemejevBelikrajini,Peter MikšainMatijaZornpavObsotelju.VzpostavitevmadžarskeokupacijskeoblastivPrekmurjustaobrav­navala Darja Kerec in Attila Kovács. Blaž Štangelj je natancneje opisal projekt italijanske vojske, ki je bil namenjen zapori meje z NHD, Bojan Godeša slovensko odporniško gibanje in vprašanje meja med letoma1941in1945,AlešGabricpagovoriomejahinnjihovihomejitvahnacelotnemozemljutedanje Dravske banovine. Monografsko publikacijo sklene prispevek geografov Matije Zorna, Roka Ciglica inPrimožaGašperica,kiobravnavastarezemljevidekotvhodnislojzadolocanjenekdanjihmejavsod­obnemkoordinatnemsistemu.Geografskiprispevekjebilvpricujocemprojektuzmetodološkegavidika zelopomemben,sajjeiskanjeostankovobmejnihobjektovindrugihostankovnamejipotekalospomoc­josodobnihnavigacijskihnaprav.Vvelikopomocpritemdelusobilitudinajsodobnejšilidarskiposnetki površja, ki prikazujejo površje brez rastlinskega pokrova in so tako razlicne deformacije, tudi antro­pogenega nastanka, na posnetkih zelo lepo vidne, kar iskanje na terenu mocno olajša. Sodelovanje zgodovinarjevingeografovpritemprojektusejeizkazalozazelouspešno,karraziskovalkeinrazisko­valce napeljuje na takšno sodelovanje tudi v prihodnje. Monografija je prosto dostopna na spletnem naslovu: https://doi.org/10.4312/9789610603047. Matjaž Geršic Peter Mikša, Matija Zorn:Življenje ob meji: Rogaška Slatina in Obsotelje kot jugovzhodna meja nemškega rajha Historia 33 Ljubljana2020: OddelekzazgodovinoFilozofske fakultete UniverzevLjubljani,Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 106 strani, ISBN 978-961-06-0315-3 (tiskana razlicica), ISBN 978-961-06-0313-9 (elektronski vir) Monografija Življenje ob meji: Rogaška Slatina in Obsotelje kot jugovzhodna meja nemškega rajha (1941–1945) osvetljujedogodkeinživljenjevRogaškiSlatiniinobrekiSotlivcasu,kojebiloObsotelje skupajzRogaškoSlatinomejnoobmocjemednemškimrajhominNeodvisnodržavoHrvaško.Avtorja lokalnozgodovinopreucevanegaobmocjarazclenitav18poglavijinjopovežetazdogodkitakonaravni tedaj okupirane Jugoslavije kot tudi na ravni medvojne Evrope. Monografija je nastala s kombinirano rabo znanstvenih metod iz vec ved, med katerimi poleg zgo­dovine izstopa tudi geografija. Ob preucevanju arhivskega gradiva in literature, je namrec opazno tudi raziskovanje avtorjev na terenu med prebivalci tamkajšnjih lokalnih skupnostih. Osnovno besedilo je oplemenitenoscitatidomacinov,kisosespominjalitedanjegaživljenjaobutrjenihmejah.Branjepope­strijotudizemljevidiinštevilnefotografije,kibralcuomogocijoboljšovizualizacijosicerkompleksnih in težko predstavljivih razmer ter dogodkov. V monografiji so uvodna poglavja namenjena umestitvi medvojnega življenja in dogodkov vRogaškiSlatiniterObsoteljuvokvirširšihdružbenihinpoliticnihrazmermeddrugosvetovnovojno. To obmocje je po kapitulaciji Jugoslavije aprila 1941 in razdelitvi slovenskega ozemlja med štiri oku­patorje postalo s strateškega vidika pomemben skrajni jugovzhodni del Tretjega rajha, ki je mejil na novoustanovljenoNeodvisnodržavoHrvaško.Avtorjanatoopišetavzpostavljanjemejnegarežimamed obema državama, po korakih od Hitlerjeve dolocitve meja okupiranih ozemelj v Sloveniji, do teren­skega dela nemško-hrvaških mejnih komisij. Osvetljeni so številni vidiki vzpostavljanja meje med državama: od postavljanja mejnikov, do gradnje obmejnih stražarnic, vzpostavljanja obmejnega reži­mainprihodanemškihvojakovzanadzormeje.RogaškaSlatinajebilasredišce,odkodersejekoordiniral potek tovrstnih procesov na celotnem obmocju. V drugem delu monografije je opisano tedanje vsakdanje življenjena obmejnem obmocju. Bralec uvidi težave domacinov zaradi strogih kontrol na meji, ki jim je oteževala opravljanje vsakodnevnih opravil. Vkljuceni so pretresljivi zapisi o nesrecahna obmejnih minskih poljih, kjer je vec ljudi izgubi­loživljenjenelemedvojno,temveccelovecletponjenemkoncu.Avtorjapokažetatudinaiznajdljivost lokalnih skupnosti, saj so se ne glede na strog režim med ljudmi cez mocno varovano mejo obdržale medcloveške vezi in so se oblikovale celo tihotapske poti. Zadnja poglavja so osredotocena na dogod-ke,kisosezgodilivletih1944in1945.TedajsopoHitlerjevemnarocilumejomocnoutrdilisštevilnimi protitankovskimi jarki, strelskimi gnezdi in bunkerji –gradili so tako imenovani Südostwall (jugovz­hodni zid), ki naj bi branil Tretji rajh pred prihajajocoRdeco armado z vzhoda. Ostanki bunkerjev so ponekodševednovidni,prepoznanipasobilispomocjoracunalniškeanalizedigitalnegamodelarelie-fa in terenskih raziskav. Pricujocamonografijajezvecvidikovzgledenprimerpreucevanjalokalnezgodovine.Prvic:dogod­kinalokalniravnisopojasnjeniinustreznovpetitudivširšezgodovinskedogodke. Braleczatozlah­kauvidi,dasodogodkiinživljenjenaobmejnemobmocjuObsoteljainRogaškeSlatinepotekalivtesni povezavi z drugimi procesi med drugo svetovno vojno. Drugic: v monografiji se vidi uporaba pre­mišljene kombinacije metod raziskovanja, ki so omogocile vecstranski (narativni, fotografski in kar­tografski) pogled na dogodke in vsakdanje življenje na preucevanem obmocju. Tretjic: v zadnjih sto letih sta bila Rogaška Slatina in Obsotelje kot mejni obmocji prizorišce raznolikih mejnih sistemov in varovanj meja. Vsak od teh sistemov nadzora je bolj ali manj odražal tudi prevladujoco ideolo­gijo in družbenopoliticni ustroj politicnih entitet, cigar meje so se na tem obmocju stikale. Avtorja se tega dobro zavedata, saj že v uvodu monografije opozorita na dejstvo, da je danes ta meja spet ogra­jena in vse bolj nadzorovana, kar pri domacinih, ki se grozot druge svetovne vojne še spominjajo, povzroca svojevrstni déjŕ vu; pa je vzrok zanj zgolj bolec zgodovinski spomin ali gre tudi za zlovešco prerokbo? Monografija je prosto dostopna na spletnem naslovu: https://doi.org/10.4312/9789610603139. Erik Logar Bojan Balkovec (urednik): Vinceremo, videt cemo: Okupacijske meje v Beli krajini 1941–1945 Historia 34 Ljubljana 2020:Oddelekza zgodovino FilozofskefakulteteUniverze v Ljubljani, Znanstvenazaložba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 142 strani, ISBN 978-961-06-0316-0 (tiskana razlicica), ISBN 978-961-06-0314-6 (elektronski vir) Vsklopuprojekta»Napravitemitodeželonemško…italijansko…madžarsko…hrvaško!Vlogaoku­pacijskih meja v raznarodovalni politiki in življenju slovenskega prebivalstva«, ki je potekal med letoma 2017in2020,jebiloizdanihvecpublikacij.Enaizmednjihjeizšlakot34številkaznanstvenezbirkeHistoria, kijoizdajaOddelekzazgodovinoFilozofskefakulteteUniverzevLjubljani,znaslovomVinceremo,videt cemo: Okupacijske meje v Beli krajini 1941–1945. Avtorji besedil so zgodovinarji, ki so sodelovali pri projektu in s svojimi prispevki osvetljujejo dogajanje na obmejnem obmocju Bele krajine v casu oku­pacije. Pri projektu so sodelovali tudi sodelavci Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU, ki so za publikacijo izdelali tematske zemljevide. Polegzbiranjaarhivskegagradiva(besedilno,slikovno,kartografsko),jebilovelikoprojektnegadela opravljeneganaterenu,predvsemziskanjeminbeleženjemustnihvirov.Pravtisovvelikimeripoma­gali avtorjem prispevkov k boljši razjasnitvi dogajanja na takratnem obmejnem obmocju Bele krajine. Obmocje med reko Kolpo in Gorjanci je v tistem casu zasedla Kraljevina Italija, ki je mejo vzpostavi-la z vzhodno ležeco Neodvisno državo Hrvaško (NDH). Božidar Flajšman je v prispevku, ki ima enak naslov kot publikacija, opisal okupacijsko obmocje Belekrajine.Nakonkretnihprimerihjeizpostavilposebnostiposameznegaobmejnegaobmocja,kijih jepodkrepilzarhivskimbesedilniminslikovnimgradivomterpricevanjemdomacinov.Posebnospo-rocilno vrednost ima zgodba, ki je botrovala naslovu prispevka in publikacije. Na fasado nekdanjega župnišca v Sinjem Vrhu pri Vinici je italijanska vojska napisala »VINCEREMO« (slovensko: zmagali bomo), ki je viden še danes. Po pricevanju domacina, so domaci antifašisti dopisali »VIDET CEMO«, ki okupatorju vsekakor ni bil všec, je pa jasno pokazal uporniško držo in nezadovoljstvo prebivalstva. Blaž Štangel je v prispevku z naslovom »Italijanska zapora meje z Neodvisno državo Hrvaško v Beli krajini« podrobno opisal italijanske nacrte ožicene in vojaško utrjene meje z NDH, ki je potekala od tromeje Nemcija-Italija-NDH pri Gadovi peci, po grebenu Gorjancev do vasi Rosalnice pri Metliki. Utrjevanje meje ni bilo nikoli zakljuceno, prav tako pa ni doseglo glavnega namena, da prepreci pre­hajanje partizanskih enot. BlažŠtangeljeobjaviltudiprispevekznaslovom»ItalijanskevojaškepostojankevBelikrajiniinpar­tizanskaobvešcevalnadejavnost«.Spomocjoohranjenihdokumentovinskicsibraleclahkopredstavlja, kako so bili vojaško utrjeni in ožiceni posamezni kraji, prav tako pa tudi trasa belokranjske železnice, ki je bila za oskrbovanje italijanske vojske velikega pomena. Zelo zanimivo je gradivo obvešcevalcev, ki jih je partizanska vojska potrebovala za usmerjanje svojih dejavnosti. Bojan Balkovec je poleg uredniškega dela objavil tudi prispevek z naslovom »Zilje – zgodba male­gakraja«.Leta1942jevmanjšemobmejnemnaselju,kizaradidvignjenelegenadrekoKolponudiodlicen razgled, italijanska vojska postavila utrjeno postojanko. Bralec se seznani s popolnoma vsakdanjimi izzivi, s katerimi so se soocali domacini, saj so živeli med okupacijsko vojsko v vasi ter partizani v oko­lici. Nevarno je bilo lahko tudi obicajno delo na polju ali otroška igra, saj so obcasno in povsem brez nadzora nanje streljali ustaši z drugega brega reke Kolpe. Kljub relativno uspešnemu sobivanju, pa se zaradi krepitve partizanskega upora v Ljubljanski pokrajini domacini niso mogli izogniti italijanske-mu izgonu civilnega prebivalstva v internacijo. Številni se žal niso vrnili. Publikacija nazorno in konkretno osvetli življenje na obmejnem okupiranem obmocju med drugo svetovnovojno.Ohranjenegagradivajemalo,zatojeimelovelikpomenterenskodeloiniskanjeustnih virov. Sporocilo pa ostaja jasno, prepreciti pozabo na cas vojne in trpljenje lokalnega prebivalstva ter razmislek o postavljanju vsakovrstnih meja. Monografija je prosto dostopna na spletnem naslovu: https://doi.org/10.4312/9789610603146. Primož Gašperic Izr. prof. dr. Metka Špes, sedemdesetletnica Leto 2020 je na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani posebno tudi zato, ker predstavlja jubilej treh oseb, ki v slovenski geografiji zasedajo pomembno mesto. Tej trilogiji pri­pada tudi dr. Metka Špes, profesorica v pokoju. Na nekaj straneh celovito in objektivno opisati dosežke in pomen dr. Metke Špes za slovensko geo­grafijojenaloga,kijojenemogoceopravitibrezhibno.Pravtakojenemogoce,daobpoznavanjunjenega dela ne zapišemo, da geografijo živi in da ji je vsebina vsaj takopomembna kot oblika.Pozitiven odnos ter skrb za sodelavce in študente pa vedno in neizprosno postavi na prvo mesto. Priseganje na multi-disciplinarenpristop,kimujezvestavseživljenje,razumekotlemalokdo,sajnamzzgledivednoznova potrjuje, da je skrb za soljudi ena temeljnih disciplin tega pristopa. A vrnimo se v sredino 20. stoletja. Rojena in vzgojena v obdobju povojne industrializacije, je bila njena generacija geografov postavljena pred težak izziv, in sicer kam v paradigmi gradnje nove drža­ve ter družbe postaviti skrb za okolje. Zlasti, ce si rojen v Celju. Verjetno so znacajske lastnosti ter degradacija okolja, ki jo je pušcala za seboj industrializacija, zapecatile življenjsko pot dr. Metke Špes, da se je odlocila stopiti na pot geografskih izzivov s poudarkom na tedaj pionirski smeri varstvo oko­lja. Njeno geografsko pot morda lahko strnemo v dve obdobji. Po diplomi (1974) se je se zaposlila na Inštitutu za geografijo Univerze, kjer je delala kot razisko­valkapretežnopriraziskavahspodrocjavarstvaokolja.MagistrskonalogoznaslovomPokrajinskiucinki onesnaževanja okolja v Celju in njegovi okolici je zagovarjala leta 1985, doktorsko disertacijo z naslo­vom Degradacija okolja kot dejavnik diferenciacije urbane pokrajine (na izbranih slovenskih primerih) pa leta 1995. Samostojno ali s sodelavci je opravila vec raziskav o vzrokih in posledicah onesnaževa­nja okolja v najbolj degradiranih slovenskih pokrajinah. Leta 1995 je dosegla naziv znanstvene svetnice.NaInštitutuzageografijojebilazaposlenadoleta1997kotvodjaraziskovalneskupinezavar­stvo okolja. Iz tega obdobja lahko izpostavimo preucevanje kakovostiokolja v mestih nasploh kot tudi naposameznihprimerih(Ljubljana,Celje).Medletoma1975in1990jedelovalakotpredstavnicaJugoslavije v Komisiji za varstvo okolja pri SEV-u, pozneje pa v mednarodni skupini za preucevanje prostorskih problemov in degradacije okolja v Srednji in Vzhodni Evropi. Za delovanje v omenjeni komisiji je leta 1985dobilapriznanjeInštitutazageografijoCeškeakademijeznanosti.Ževtemobdobjujepolegbistre okoljevarstvenemisliizkazalanagnjenostkpedagoškemudelu,sajjev80.letihprejšnjegastoletjaprev­zelaaktivnovlogovgibanjuZnanostmladiniinvokvirutegagibanjavodiladevetmladinskihtaborov. Vobdobju1996–1998jekotpredsednicavodilatudiZvezogeografskihdruštevSlovenije.Ravnovtem obdobju (1997) nastopi drugo pomembno obdobje geografske poti dr. Metke Špes. Tedaj se je zapo­slilanaOddelkuzageografijoFilozofskefakulteteUniverzevLjubljani.Prevzelajenosilstvopredmetov PokrajinskaekologijainGeografijaLatinskeAmeriketerbilasonosilkausmeritveVarstvogeografskega okolja. Dedišcino predhodnikov je nadgradila v skladu s sodobnimi izzivi in v duhu enega njenih morda najboljznacilnihstavkov,skaterimijeoborožilaštudenteobdiplomskemizpitu:»Znanjejehitropokvar­ljivoblago,zatoganadgrajujte!«PoslanstvonosilkeregionalnogeografskegapredmetaGeografijaLatinske Amerikejeudejanjilatudivpraksi,sajjezaštudentegeografijeorganiziralakarpetekskurzijvLatinsko Ameriko,kardokazujepredanostpedagoškemudelu.Pobolonjskiprenovištudijskegaprogramajevštu­dijskemletu2010/2011dodalašedvanovapredmeta,insicerEkološkageografijainHumanaekologija. Oba predmeta je dr. Metka Špes razvila inovativno, brez možnosti posnemanja tujih zgledov, kar zla­sti velja za Ekološko geografijo. Izpostaviti moramo tudi vsebinsko nadgradnjo Pokrajinskeekologije, kjer ji je uspelo vkljuciti dve geografsko-ekološko inovativni metodi sistemskega preucevanja degra­dacije, in sicer: model ranljivosti okolja in socialno-geografski model preucevanja degradiranih obmocij. Znanstvene prispevke o pokrajinskih in socialnoekoloških vidikih degradacije geografskega okolja je objavila v številnih domacih in tujih strokovnih revijah. Kot raziskovalka se je vedno zavedala pomembnosti prenosa teorije v prakso, zato je leta 2002 po prihodu na Oddelek za geografijo organizacijsko in strokovno vzpodbudila delovanje Raziskovalnega centra. Raziskovalni center še danes predstavlja jedro raziskovalne dejavnosti na Oddelkuza geografi­jo.Spovezovalnovlogosijedr.MetkaŠpeskmalupoprihodunaOddelekzageografijopridobilazaupanje inmedletoma2002in2004kotpredstojnicavodilaOddelekzageografijo,leta2003pajezašestmese­cev prevzela tudi vodenje Upravnega odbora Filozofske fakultete. Svoje izkušnje s pedagoškega dela je nadgradila nelevpredavalnici sštudenti, pac patudi kot predsednicaDržavne predmetnekomisijeza splošnomaturoizgeografije(2000–2004).Znanje,kigajedelilamedštudenti,jepredstavljaloizhodišce za 130 diplomskih nalog, 12 magistrskih nalog in pet doktorskih disertacij, katerim je bila mentorica. Njeno vsestransko delovanje ni ostalo prezrto. Že leta 1997 je prejela Srebrno plaketo Zveze geo­grafskihdruštevSlovenije,leta2005paZlatoplaketoistegazdruženja.Zasvojepedagoško,znanstveno instrokovnodelojeleta2004prejelaVelikopriznanjeFilozofskefakultete,istoletojeprejelatudiZahvalo Društva mladih geografov Slovenije. Za delo na podrocju šolske geografije je leta 2015 prejela prizna­nje Blaža Kocena, ki ga podeljuje Društvo uciteljev geografije, leto kasneje pa še Priznanje Filozofske fakultete za življenjsko delo. Predanost geografiji je dr. Metka Špes potrdila tudi v uredniških odborih geografskih publikacij. BilajeurednicaGeographiceSlovenice,clanicauredniškihodborovrevijMoravianGeographicalReport, Dela, Geografski obzornik, Geografski vestnik ter sourednica zbirke GeograFF. Profesorici Metki Špes pa pripada še ena pomembna vloga. Zaseda mesto prve predavateljice in prve predstojnice na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Po skoraj polnih osmih desetletjih izkljucno moške družbe na mestih predavateljev in predstojnikov, je prav ona pre­bilaledinprispevalakenakomernejšizastopanostispolovmedpredavatelji.Stemjeodprlanovopoglavje dejanske enakopravnosti med spoloma na Oddelku za geografijo. Dedišcina »prve dame v hiši« je tudi tradicionalnaNovoletnacajankazokrasitvijoOddelkainopojnimvonjemtoplegacajavhladnemdecem­bru. Še danes je to dogodek, ki pomembno krepi geografski duh in obcutek pripadnosti Oddelku. Sklepni del tega sestavka bi lahko zacel s tretjim obdobjem geografske poti dr. Metke Špes, ki bi nastopiloobnjeniformalniupokojitvileta2014.Aksrecinitako.Tudipoupokojitvijeobdržalanosil­stvosprvadveh,danesenegapredmeta.SvojeznanjeinizkušnjeoGeografijiLatinskeAmerikešenaprej predaja generacijam študentov geografije in to nas, kot tudi študente, zelo veseli. Profesorica Metka Špes s svojim dolgoletnim delovanjem na podrocju varstva okolja nedvomno sodimedpionirjeslovenskeokoljevarstvenegeografskemisli.Aceposkušamosleditinjenipogostoizra­ženimisli, da moraš tudi kot raziskovalec ostati najprej clovek, prijatelj in kolega, potem njen opis brez težav nadgradimo z vrlinami edinstvenega obcutka za vodenje, pravico in kolegialnost. Prav zato nas veseli, da je še vedno del geografske (z)družbe Oddelka za geografijo, da je pripravljena deliti znanje ter izkušnje na formalnih in neformalnih razpravah ter da še vedno z vsemi svojimi dejanji sporoca, da tudi v znanosti le dobra beseda dobro mesto najde in da bližnjic do odlicnosti ni. Matej Ogrin Prof. dr. Andrej Cerne, sedemdesetletnik AndrejCerneserodiljulija1950vLjubljani,kjerjetudiobiskovalosnovnošolo. Pokoncanigim­naziji se je v Ljubljani vpisal na Filozofsko fakulteto, kjer je študiral geografijo in sociologijo. Študij je zakljucil leta 1975, za diplomsko delo Degradacija geografskega okolja v Velenjski kotlini je prejel študentskoPrešernovopriznanje. Leta1976sejezaposlilnajprejnaInštitutuza geografijo Univerze vLjubljani,natopaševistemletunaZavoduSRSlovenijezadružbenoplaniranje –podrocjezapro­storsko planiranje. NaOddelkuza geografijoFilozofske fakultetesejekotasistent za družbeno geo­grafijo zaposlil leta 1977. Naslov magistra znanosti s podrocja geografije je dosegel leta 1983. V študijskem letu 1983/84 je bil kot štipendist Britanskega sveta na enoletni specializaciji s podroc­ja regionalnega razvoja in planiranja na The London School of Economics. Akademsko stopnjo dok­torat znanosti je pridobil leta 1990. Istega leta je bil izvoljen v naziv docent za družbeno geografijo. V naziv izredni profesor je bil izvoljen leta 1994, leta 2005 pa v naziv redni profesor za družbeno geografijo. Na Oddelku za geografijo je bil nosilec predmetov s podrocja ekonomske geografije, prostorskega in regionalnega planiranja. Pedagoško je bil dejaven tudi na drugih fakultetah Univerze v Ljubljani. Sodeloval je pri Interdisciplinarnem podiplomskem študiju prostorskega in urbanisticnega planiranja(IPŠPUP). Regionalno planiranje je predaval na Fakulteti za arhitekturo, Fakulteti za gradbeništvo in geodezijoternaBiotehniškifakulteti,smerkrajinskaarhitektura.Kotpredavateljjebilaktiventudivtuji­ni.Leta1998jepredavaloregionalnemrazvojuinregionalnemplaniranjuvSlovenijinaSchoolofSlavonic and East European Studies v Londonu. V študijskih letih 2001/2002 in 2002/2003 je bil gostujoci pro-fesor na zagrebškem Oddelku za geografijo, v študijskem letu 2004/2005 pa na Oddelku za geografijo v Tuzli. Dejaven je bil tudi pri ostalih oblikah pedagoškega dela. Pod njegovim mentorstvom je strokovno zorelo skoraj 200 diplomantov ter se znanstveno razvijalo 19 magistrov in 5 doktorjev znanosti. Andrej Cerne je na Filozofski fakulteti opravljal številne odgovorne naloge. Na zacetku 90. let 20. stoletja je bil dve študijski leti predstojnik Oddelka za geografijo. Vec let je bil vodja Katedre za regio­nalnoanalizoinplaniranje.Leta2000jebilimenovanzapredstojnikaOsrednjehumanisticneknjižnice Filozofske fakultete (OHK), leta 2003 pa za predsednika Sveta OHK. Senat Filozofske fakultete ga je leta 2007 izvolil za prodekana, funkcijo je opravljal dva mandata. Leta 2011 je bil imenovan za deka­na Filozofske fakultete za mandatno obdobje dveh let. Z geografijo povezane odgovorne naloge je opravljal tudi v drugih organizacijah. Z ministrstvom pristojnim za šolstvo, znanost in šport je sodeloval kot predsednik Sveta za Tehniko III, podpredsed­nik Sveta za humanistiko in kot nacionalni koordinator za geografijo. Bil je tudi clan komisije za tisk inznanstvenesestanke,clankurikularnekomisijezaosnovnošoloterclanpodrocnekurikularnekomi­sije za geografijo. Leta 1996 ga je Strokovni svet za splošno izobraževanje imenoval za clana komisije zaucbenike,medletoma2000in2005zanjenegapredsednika.VladaRepublikeSlovenijejekonecleta 1994 Andreja Cerneta imenovala za pomocnika direktorja Urada Republike Slovenije za prostorsko planiranje. Med letoma 1995 in 2011 je bil na Uradu odgovoren za strokovno pripravo politike pro-storskega razvoja in prostorskega plana Republike Slovenije. V delo geografskih in planerskih društev je bil aktivno vkljucen že od leta 1979 naprej. Med leto-ma 1993 in 1997 je bil predsednik Zveze geografskih društev Slovenije. Kljub opravljanju odgovornih funkcij je bil Andrej Cerne vseskozi raziskovalno aktiven. V obdob­ju1993–1996jebilnosilecraziskovalnegaprojektaNacionalniatlasSlovenije.Rezultatiprojektasoizšli v knjigi Geografski atlas Slovenije, ki je kasneje doživela dopolnitve v obliki nove izdaje v slovenskem inangleškemjeziku.ZMinistrstvomzaokoljeinprostorjesodelovaltudikotvodjaalistrokovnisode-lavecraziskovalnihaplikativnihnalogtermednarodnihprojektov,kisosenanašalinametodeinpostopke v planiranju ter vrednotenje prostorskega razvoja. V svoji štiridesetletni akademski karieri se je posvecal štirim geografskim podrocjem. Na zacetku svojekarierejebildelraziskovalneskupine,kijeutiralapotgeografskemupreucevanjudegradacijeoko­lja.Vtemcasusejeukvarjaltudizuporabokvantitativnihmetodingeografskihinformacijskihsistemov vgeografiji.Tretjisklopnjegovihstrokovnihinznanstvenihprizadevanjjebilpovezanzgeografijopro­meta ter preucevanjem dostopnosti. S podrocja geografije prometa je napisal doslej edini visokošolski ucbenik v Sloveniji (Geografija prometa: metode in tehnike, 1991). Od druge polovice 90. let 20. sto­letja so bila v ospredju njegovega strokovnega zanimanja vprašanja regionalnega razvoja, vrednotenja razvojnih (prostorskih) politik ter razmišljanja o razmerjih med geografijo in planiranjem. Izpostaviti je treba razprave o geografskih pogledih na planerski postopek, predvsem tistega dela, ki se nanaša na analizo (pred planom). Prispevki s tega strokovnega podrocja so postala klasicna študijska literatura zavseštudentegeografijesspecializacijovprostorskoinregionalnoplaniranje.Njegoviznanstveniclan­ki so teoreticno in filozofsko poglobljeni, tudi provokativni. KolegaAndrejCernesejeupokojilseptembraleta2016. Zasvoje40-letnoprizadevanjenapodroc­jugeografije,regionalnegainprostorskegaplaniranjaterdrugihstrokovnihpodrocijjeprejelvecpriznanj. Leta1997jeprejel srebrnoplaketo,leta2009pazlatoplaketoZvezegeografskihdruštevSlovenije.Senat Filozofske fakultete mu je decembra 2002 podelil Veliko priznanje Filozofske fakultete za dolgoletno pedagoško, znanstveno in strokovno delo ter za pomemben prispevek k razvoju in ugledu geografske stroke ter k razvoju Filozofske fakultete. S hvaležnostjo pa se oziramo predvsem na njegovo delo na podrocju odnosa geografija-planiranje v teoriji in praksi. Andrej Cerne je bil prakticno dve desetletji kljucni usmerjevalec ljubljanske geografske šole na podrocju geografskih osnov regionalnega in pro-storskega planiranja ter je pomembno vplival na strokovno izoblikovanost številnih diplomantov geografije, ki so danes aktivni na planerskem podrocju. Skupaj s sodelavci iz drugih fakultet je soo­blikoval sistem izobraževanja na Univerzi v Ljubljani za potrebe prostorskega planiranja, katerega pomemben del je tudi Filozofska fakulteta (Oddelek za geografijo) kot maticna fakulteta za regional-no planiranje. Prizadeval si je za formalno ureditev statusa geografov-planerjev, ki so tudi po njegovi zaslugi lahko pridobili licenco P. Slavljencapanepoznamosamoponjegoviširokihumanisticniindružboslovnirazgledanosti–vnje­goviknjižnicisoštevilnadelaspodrocjafilozofije,teorijedružbenegeografije,urbanizmainarhitekture– ampak tudi kot esteta, ki mu veliko pomeni skladnost elementov v prostoru. Veselimo se prihodnjih skupnih druženj, ki nas bogatijo ter vedno dodajo šcepec novih vidikov v naša razmišljanja in stroko­vna prizadevanja. Simon Kušar Zaslužni prof. dr. Dušan Plut, sedemdesetletnik Vživljenjujepomembnopušcatiodtise.Tojebiledenprvihnaukov,kisemseganaucilaodDušana Pluta,cenjenegaprofesorja,mentorjainpredvsemcloveka.Desetletjapoznejesezdinemogocenakrat­ko ubesediti vse odtise, ki jih je on sam pustil v znanosti, geografiji, okoljevarstvu in slovenski državi. V življenju in delu dr. Dušana Pluta izrazito izstopajo tri vzporednice, ki zajemajo pedagoško in raziskovalno delovanje na ljubljanski univerzi, udejstvovanje v javnem življenju ter zasebno življenje, tesnopovezanozbelokranjskimikoreninamiinšportnonavdušenostjo.MladostjepreživelvBelikra­jini, kjer je na crnomaljski gimnaziji maturiral in se nato odpravil na študij v Ljubljano. Na ljubljanski Filozofski fakulteti je študiral geografijo in zgodovino ter leta 1973 diplomiral z nalogo Dolina zgor­njeKrke.PodiplomisejezaposlilnaOddelkuzageografijoFilozofskefakulteteinostalzvestalmimater vse do dandanes, ceprav se je leta 2015 upokojil in prejel tudi naziv zaslužnega profesorja Univerze v Ljubljani. Bela krajina pa se ni odrazila le v temi doktorskega raziskovanja (disertacija Vode v Beli krajini in njihova uporaba: hidrogeografska raziskava Bele krajine, 1984), temvec je dobila pomembno mesto tudi v mnogih poznejših delih. Znanstvenoraziskovalni opus dr. Dušana Pluta je izjemno obsežen in se dotika predvsem podro-cijvarstvaindegradacijeokolja,trajnostnegaoziromasonaravnegarazvoja,regionalnegarazvojainvodnih virov. Do upokojitve je na maticnem oddelku dolga leta vodil Katedro za varstvo geografskega okolja in programsko skupino Trajnostni regionalni razvoj Slovenije. Kot eden najvidnejših raziskovalcev je sodeloval pri mnogih geografskih in interdisciplinarnih projektih, iz njegovega raziskovalnega dela pa je izšla nepregledna množica znanstvenih in strokovnih clankov ter sestavkov za raznovrstne publi­kacije, objavljene doma in v tujini. Omeniti je treba vsaj 60 znanstvenih clankov in vrsto samostojnih znanstvenih monografij, ki jih je spisal v zadnjih treh desetletjih in kažejo na raznovrstnost njegovih raziskovalnih zanimanj: Sonaravni razvoj Slovenije – priložnosti in pasti (2014), Ekosocializem ali bar-barstvo: demokraticni ekološki socializem in trajnostni sonaravni razvoj (2014), Ljubljana in izzivi sonaravnega razvoja (2007), Mesta in sonaravni razvoj: geografske razsežnosti in dileme urbanega sona­ravnega razvoja (2006), Geografske metode proucevanja degradacije okolja (2004), Zeleni planet? Prebivalstvo, energija in okolje v 21. stoletju (2004), Slovenija na križpotju: Slovenija na okoljskorazvoj­neminpovezovalnemkrižpotjuEvrope(1997), Brezizhoda?Svetovniokoljskiprocesi(1995), Entropijska zanka(1991),Belokranjskevode(1988),Slovenija–zelenadeželaalipustinja?(1987).Polegtegajevsoav­torstvuspisaltudiznanstvenimonografijiRegionalniviriSlovenije,VodniviriBelekrajine(2014;soavtorja Tajan Trobec in Barbara Lampic) in Okoljevarstveni vidiki prostorskega razvoja Slovenije (2002; soav­toriceMetkaŠpes,ValentinaBreckoGrubarinJelkaHudoklin)terprispevalknastankumetodološkega delaŠtudijaranljivostiokolja(2002;vsoavtorstvuzMetkoŠpes,DejanomCigaletom,BarbaroLampic, Karlom Natkomin Alešem Smrekarjem). Za znanstvene dosežke je leta 2017 prejel tudi Melikovo pri­znanje, najvišje stanovsko priznanje Zveze geografov Slovenije. Zaradi jasnosti in odlocnosti njegove misli je bil vedno dobrodošel gost znanstvenih in strokovnih konferenc, okroglih miz, intervjujev in drugihdogodkov,skateriminileutrjevalmestoinprepoznavnostgeografijevznanosti,temvecjeskrbel tudi za prenos znanstvenih spoznanj v širšo javnost. Sodelavci in sodelavke ga poznamo predvsem kot izjemno plodnega pisca, ki je ob rednem delu inzadolžitvahobcasnokarhkratipisalcelovecclankov,monografijaliucbenikov.Študentiinštudentke sobilivednoveselitemeljneštudijskeliteraturevoblikiucbenikov,kijihjespisalprakticnozavsepred-mete na Oddelku za geografijo, pri katerih je izvajal predavanja in seminarje. Njegov prvi univerzite­tniucbenikjetakobilVarstvogeografskegaokolja(1998),kistamuslediliGeografijavodnihvirov(2000) inGeografijasonaravnegarazvoja(2010),natopajeskupajzDarkomOgrinomspisalšeucbenikAplikativna fizicnageografijaSlovenije(2009)inpredupokojitvijošeucbenikzaistoimenskidrugostopenjskipred-met Geografija okoljskih virov (2011). Gre za ucbenike, ki še vedno ostajajo aktualno ctivo na preno­vljenihbolonjskihštudijskihprogramihprveindrugestopnje.Zaradiširinemisliinpripravljenostina vedno nove izzive je bil tudi med najbolj zaželenimi mentorji na oddelku, kjer je do uspešnega zaklju-cka vodil 12 doktorskih, 13 magistrskih in vec kot 200 dodiplomskih študentov in študentk, pri mno­gih nalogah pa je bil vkljucen tudi kot somentor. Kot strokovnjaka za podrocje okolja in geografije so ga pogosto vabili k sodelovanju pri osnovnošolskih in srednješolskih dejavnostih. Iz teh sodelovanj so izšlatudisoavtorstvapriosnovnošolskihucbenikih zadržavljanskovzgojoinetikoterokoljsko vzgojo kot tudi pri ucbeniku za geografijo v srednjem izobraževanju. V univerzitetnem prostoru ni deloval le na Oddelku za geografijo ljubljanske Filozofske fakultete, temvec je izvajal tudi vabljena predavanja na drugih univerzah, predvsem pa je do leta 2016 predaval Urbano ekologijo na novem bolonjskem študijskem programu Urbanizma na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo. Kot eden izmed pobudnikov ustanovitve interdisciplinarnega magistrskega in pozneje doktorskegaštudijaVarstvaokoljanaUniverzivLjubljanijebilvecletclannjegovegaProgramskega sveta, sonosilec predmeta Okoljski in sociološki vidiki trajnostnega razvoja ter soizvajalec predme­ta Interdisciplinarnoznanstvenoraziskovalnodelo.Nadomacifakultetipajepolegobicajnihzadolžitev visokošolskegauciteljaopravljaltudimarsikaterofunkcijo.Takojebilnekajcasatudinamestnikinpred­stojnikoddelka,poznejepašepredsednikAkademskegazboraFilozofskefakultete.Poizvolitvivrednega profesorja (2002) je leta 2003 prejel Veliko priznanje Filozofske fakultete za pedagoško, znanstveno in strokovno delo, s katerim je fakulteta izpostavila njegov prispevek k razvoju in ugledu geografske stro­ke ter splošnemu napredku fakultete. Izjemnopestro je bilo tudi udejstvovanje dr. Dušana Pluta v javnem življenju, kjer je najvecji odtis pustilkotustanovnipredsednikZelenihSlovenijeinclanprvegademokraticnoizvoljenegaPredsedstva RepublikeSlovenije(1990–1992)tertudikotdržavnisvetnikprvegasklicavsamostojnidržavi.Posebej izpostavljen je bil v casu politicnega in siceršnjega delovanja med osamosvajanjem Slovenije, za kar je leta1996prejelnajvišjedržavnoodlikovanjeZlaticastniznaksvobodeRepublikeSlovenije.Obakademski karierijevsedodanesostalaktivnovkljucenvdelovanjecivilnedružbenapodrocjihtrajnostnegaraz­vojatervarovanjaokoljainnarave,biljepredsednikGibanjazatrajnostnirazvojSlovenije(2013–2014), odleta2015pajetudiclanSvetazavarovanjeokoljapriSAZU.Pritempaninikoliizgubilvezizdoma-co Belo krajino, s katero ostaja povezan tudi z delovanjem v belokranjskem društvu za okolje Proteus in v društvu Bela krajina v Ljubljani, prek katerih se še vedno vkljucuje tudi v usmerjanje razvoja te slovenske pokrajine. Ves ta cas pa je Dušan Plut predvsem naš cenjeni kolega, ponosen na svojo družino in korenine, živahensogovornikinzagnan športnik,vednousmerjenv zmagovalnostrategijo.Pripravljennakom­promis, a le na podlagi trdnih argumentov in vedno s koncnim ciljem pred ocmi. Luciden v analizi in izzivajoc v sintezi. Ob jubileju si njegovi geografski kolegi in kolegice želimo, da nas še dolgo spodbu­ja in izziva s svojimi prodornimi razmišljanji. Katja Vintar Mally Nova doktorica znanosti s podrocja geografije na Fakulteti za humanisticne študije Univerze na Primorskem Manca Volk Bahun: Mehanizmi pojavljanja snežnih plazov v slovenskih Alpah Mechanisms of avalanche occurrence in the Slovenian Alps Doktorska disertacija: Koper, Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanisticne študije, Oddelek za geografijo, 2020, 173 strani Mentor: dr. Blaž Komac Somentor: dr. Matija Zorn Zagovor: 18. 6. 2020 Naslov: Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Geografski inštitut Antona Melika, Gosposka ulica 13, 1000 Ljubljana E-pošta: manca.volk@zrc-sazu.si Izvlecek: Snežni plazovi so naravni pojav, ki je znacilen za strma pobocja s snežno odejo in jih najdemotudivSloveniji.Tuvpovprecjuzahtevajoenododvesmrtnižrtvinaleto.Posobivanjussnež­nimi plazovi v predindustrijski dobi in zanemarjanju v industrijski dobi, clovek danes vse prepogosto posega na plazovita obmocja. Razumevanje lavinskih napovedi, prepoznavanje problemov in vzorcev pojavljanja je zato izjemnega pomena. V doktorskem delu analiziramo dejavnike za nastanek snežnih plazovterprostorskoincasovnorazporejenostidogodkovvSloveniji.Takobomolahkoboljerazumeli ta pojav in hkrati ucinkoviteje upravljali s prostorom. Kljucnebesede:geografija,fizicnageografija,naravnenesrece,snežniplazovi,lavinskikataster,nevar­nostni vzorci, Slovenija Valentina Brecko Grubar Nova doktorica znanosti s podrocja geografije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani Renata Mavri: Vrednotenje in nacrtovanje trajnostnih oblik rekreacije v zavarovanih obmocjih Slovenije EvaluationandplanningofsustainableformsofrecreationinSlovenian protected areas Doktorska disertacija: Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakul-teta,Študijskiprogamhumanistikaindružboslovje–geografija,2020,297 strani Mentorica: dr. Irena Mrak Zagovor: 6. 11. 2020 Naslov: Bukovo 61, 5282 Cerkno E-pošta: renata.mavri@guest.arnes.si Izvlecek: V doktorskem delu so predstavljeni razlicni vidiki in priporocila za trajnostno nacrto­vanje rekreacije na prostem v zavarovanih obmocjih Slovenije, s poudarkom na socialni nosilni zmo­gljivosti, na primeru Triglavskega narodnega parka in Krajinskega parka Zgornja Idrijca. Trajnostno nacrtovanje rekreacije na prostem (na primeru pohodništva, gorskega kolesarjenja, vožnje s štiriko­lesniki, vožnje z motornimi sanmi in BASE skokov) upošteva specificne geografske razmere za posa­mezne vrste rekreacije na prostem, varovalne režime razlicnih zavarovanih obmocij in zakonodajo. Zapisanaizhodišcasonamenjenaoblikovanjupriporocilprinacrtovanjurazvojatrajnostnihoblikrekrea­cije na prostem. V doktorskem delu ocenjujemo, predvsem z vidika domacinov in obiskovalcev, kate-re oblike rekreacije na prostem so v izbranih zavarovanih obmocjih trajnostne. Kljucne besede: trajnostni razvoj, rekreacija na prostem, socialna nosilna zmogljivost, zavarovana obmocja, Triglavski narodni park, Slovenija Lucija Miklic Cvek Fizicnogeografski laboratorij Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU Ig, 2019–2020 FizicnogeografskilaboratorijGeografskegainštitutaAntonaMelikaZRCSAZUjedelRaziskovalne postaje Barje, ki jo je Znanstvenoraziskovalni center Slovenke akademije znanosti in umetnosti posta­vil na Igu. Raziskovalna postaja je bila uradno odprta 18. aprila 2018, skupaj s postajo pa je bil takrat odprttudifizicnogeografskilaboratorij,kijedejanskozaceldelovatislaboletokasneje,kojebiloprem­ljen z osnovno laboratorijsko in varovalno opremo. Proces osnovnega opremljanja in vzpostavljanja laboratorija je bil zakljucen leta 2020. VRaziskovalnipostajiBarjedanesdelujeBiološkiinštitut JovanaHadžija ZRCSAZU,svojelabora­torijepaimatatu,polegGeografskegainštitutaAntonaMelikaZRCSAZU,šeInštitutzaarheologijoZRC SAZU in Paleontološki inštitut Ivana Rakovca ZRC SAZU, tu pa je tudi prostor za hrambo manj izpo­sojanih, a vseeno dragocenih knjig knjižnic inštitutov ZRC SAZU ter prostor za skladišcenje publikacij ZaložbeZRC. Slika 1: Fizicnogeografski laboratorij je opremljen z digestorijem. Slika 2: Osrednji prostor laboratorija s pisarniško opremo in odlicnim razgledom na Ljubljansko barje. Slika 3: Najsodobnejša pridobitev laboratorija je merilec velikostnih frakcij z lasersko difrakcijo. Slika 4: S petrografskim polarizacijskim mikro­skopom analiziramo mineralne strukture zbruskov kamnin, sedimentov in sige. Slika 5: Vrtalnik za navpicno vzorcenje ledu. Prostorni in sodobni prostori fizicnogeografskega laboratorija obsegajo tri sobe s skupno površi­no66,6m2.Osrednjiprostorlaboratorijajeraziskovalnilaboratorijzdigestorijem(slika1),kijeopremljen tudi zosnovnopisarniškoopremo (slika2). Drugidve sobistaspecializiranizapripravoinarhiviranje vzorcev.Enasobajenamenjenapreparacijikamninskih,sedimentnih,vodnihinlednihvzorcevzanadalj­nje analize, kar obsega sušenje, sejanje, filtriranje, tehtanje, kemijske analize in drugo. Druga soba pa jenamenjenashranjevanjuvzorcev,analiziranihvpreteklihinpotekajocihraziskavah.Tukajjetudiinšti­tutska zbirka kamnin, sedimentov in mineralov. Fizicnogeografskilaboratorijjeopremljenzaanalizekamninskihinpreperinskihvzorcevterkemij­ske analize vode. Analize kamninskih in preperinskih vzorcev izvajamo s pomocjo: • merilca velikostnih frakcij z lasersko difrakcijo Malvern (Mastersizer 3000; slika 3), • petrografskim polarizacijskim mikroskopom Motic (PantheraTEC – EpiPOL; slika 4), • visokolocljivostno tehtnico G&G (JJ124BC), • sušilno pecjo Binder, • opremo za pripravo vzorcev (razlicni vrtalniki, terilnice, viale in podobno) ter • setvenih sit. Kemijske analize vode izvajamo s pomocjo: • digitalnega multimetera za merjenje pH, oksidacijsko-redukcijskega potenciala (ORP), prevodno­sti (WTW MULTI 3430) ter • fotometera za merjenje koncentracij elementov in spojin (Macherey Nagel). Fizicnogeografski laboratorij hrani tudi opremo za terensko delo in vzorcenje: • rocni vrtalnik za vrtanje klasticnih sedimentov ter preperine in prsti (za do 5m globoke vrtine), • akumulatorski udarni vrtalnik Bosch (GBH 180-LI), • ledni vrtalniki Bürkle za horizontalno vzorcenje ledu ter • ledni vrtalnik narejen po meri za navpicno vzorcenje ledu (slika 5). Storitveininfrastrukturalaboratorijasovnajvecjimerinamenjeneraziskovalceminštituta,ajeopre-ma na voljo tudi raziskovalcem in študentom, ki na inštitutu gostujejo, ter drugim raziskovalcem po predhodnem dogovoru. Vecinformacijjenavoljonaspletnistrani:https://giam.zrc-sazu.si/sl/strani/fizicno-geografski-labo­ratorij. Mateja Ferk, Matija Zorn 130 NAVODILA AVTORJEM ZA PRIPRAVO PRISPEVKOV V GEOGRAFSKEM VESTNIKU 1 Uvod Na temelju zahtev Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, Poslovnika o delu uredništva revije in odlocitev uredniškega odbora Geografskega vestnika so nastala spodnja navodila o pripravi clankov za Geografski vestnik. 2 Usmeritev revije GeografskivestnikjeznanstvenarevijaZvezegeografovSlovenije.Namenjenjepredstavitviraziskovalnih dosežkov z vseh podrocij geografije in sorodnih strok. Izhaja od leta 1925. Od leta 2000 izhaja dvakrat letno v tiskani in elektronski oblikina medmrežju(http://zgs.zrc-sazu.si/gv; http://ojs.zrc-sazu.si/gv/). V prvem, osrednjem delu revije se objavljajo clanki, razporejeni v štiri sklope oziroma rubrike. To so Razprave, kjer so objavljeni daljši, praviloma izvirni znanstveni clanki, Razgledi, kamor so uvršceni krajši,pravilomapregledniznanstveniclanki,Metode,kjersoobjavljeniclanki,izrazitejeusmerjenivpred­stavitevznanstvenih metodin tehnik, terobcasnarubrika Polemike s clanki opogledihna geografijo. V drugem delu revije se objavljajo informativni prispevki, razdeljeni v štiri rubrike: Književnost, Kronika,ZborovanjainPorocila.VKnjiževnostisonajprejpredstavljeneslovenskeknjige,natoslovenske revije,potempašetujeknjigeinrevije.VrubrikahKronikainZborovanjasoprispevkirazporejenicaso­vno. V rubriki Porocila je najprej predstavljeno delo geografskih ustanov po abecednem redu njihovih imen, nato pa sledijo še druga porocila. Na koncu revije so objavljena Navodila avtorjem za pripravo prispevkov v Geografskem vestniku. 3 Sestavine clanka Clankisolahkooddanivslovenskemjezikualidvojezicno,enakovrednovslovenskeminangleškemjeziku. Clanki v slovenskem jeziku morajo imeti naslednje sestavine: • glavni naslov clanka, • avtorjev predlog rubrike (avtor naj navede, v kateri rubriki (Razprave, Razgledi, Metode, Polemike) želi objaviti svoj clanek), • ime in priimek avtorja, • avtorjev znanstveni naziv, ce ga ima (dr. ali mag.), • avtorjev poštni naslov brez krajšav ustanov ali navajanja kratic (na primer: Znanstvenoraziskovalni centerSlovenskeakademijeznanostiinumetnosti,GeografskiinštitutAntonaMelika,Gosposkaulica13, SI – 1000 Ljubljana, Slovenija), • avtorjev elektronski naslov in ORCiD, • izvlecek v enem odstavku (skupaj s presledki do 800 znakov), • kljucne besede (do 8 besed), • title (angleški prevod naslova prispevka), • abstract (angleški prevod slovenskega izvlecka), • key words (angleški prevod kljucnih besed), • clanek(skupajspresledki(brezliteratureinangleškegapovzetka)do30.000znakovzaRazpraveozi­ roma do 20.000 znakov za Razglede, Metode in Polemike), • summary(povzetekclankavangleškemjeziku,skupajspresledkiod4000do8000znakov,imeprevajalca), • slikovne priloge. Dvojezicni clanki so napisani enakovredno v angleškem in slovenskem jeziku. Ti clanki ne potre­bujejo povzetka. Za pisanje clankov v angleškem jeziku glej poglavje 3 v prevodu navodil. Claneknajimanaslovepoglavijoznacenezarabskimištevkami(naprimer1Uvod,2Metodologija, 3 Terminologija).Razdelitevprispevkanapoglavjajeobvezna,podpoglavjapanajavtoruporabileizje­moma.Zaželenoje,daimaclanekpoglavjiUvodinSklep.ObveznozadnjepoglavjejeViriinliteratura. 4 Besedilo Naslovi clankov naj bodo cim krajši. Digitalni zapis besedila naj bo povsem enostaven, brez vsakršnega oblikovanja, poravnave desne­ga roba, deljenja besed, podcrtavanja in podobnega. Avtor naj oznaci le krepki (bold) in ležeci (italic) tisk. Ležeci tisk je namenjen zapisu besed v tujih jezikih (na primer latinšcini ali anglešcini). Besedilo najbovcelotiizpisanozmalimicrkami(razenvelikihzacetnic,seveda),breznepotrebnihkrajšav,okraj­šavinkratic.UporabitepisavoTimesNewRomanzvelikostjo10.Razmikmedvrsticaminajboenojen. Pisanje opomb pod crto ali na koncu strani ni dovoljeno. Pri številih, vecjih od 9999, se za locevanje milijonic in tisocic uporabljajo pike (na primer 12.535 ali 1.312.500). Pri pisanju merila zemljevida se dvopicje piše nesticno, torej s presledkom pred in za dvopicjem (na primer 1:100.000). Medštevilkamiinenotamijepresledek(naprimer125m,33,4%),medštevilominoznakozapoten-co ali indeks števila pa presledka ni (na primer 123, km2, a5, 15oC). Znakipriracunskihoperacijahsepišejonesticno,razenoklepajev(naprimerp=a+c·b–(a+c:b)). Bolj zapletene racunske enacbe in podobno morajo biti zapisani z modulom za enacbe (Equation) v programu Word. Avtornajpazinazmernouporabotujkinnajjihtam,kjerjemogoce,zamenjasslovenskimiizrazi(na primer:klima/podnebje,masa/gmota,material/gradivo,karta/zemljevid,varianta/razlicica,vegetacija/rast­je,maksimum/višek,kvaliteta/kakovost,nivo/raven,lokalni/krajevni,kontinentalni/celinski,centralni/srednji, orientirani/usmerjeni, mediteranski/sredozemski); znanstvena raven clankov namrec nivnikakršnipove­zavizdeležemtujk.Izogibanajseuporabiglagolaznašati(naprimernamesto»višinaznaša50m«uporabite »višinaje50m«),nahajatise(naprimernamesto»stavbasenahaja«uporabiti»stavbaje«ali»stavbastoji«). Preglednica: Najpomembnejše prvine preloma revije Geografski vestnik. format B5 širina ogledala (širina besedila strani) 134mm višina zunanjega ogledala (med zgornjo in spodnjo crto strani) 200mm višina notranjega ogledala (višina besedila strani) 188mm širina stolpca na strani 64mm razmik med stolpcema na strani 6mm razmerje širina : višina zunanjega ogledala 1:1,5 najvecje število vrstic na strani 49 najvecje število znakov v vrstici 100 najvecje število stolpcev na strani 2 povprecno število znakov na strani 4000 5 Citiranje v clanku Avtor naj pri citiranju med besedilom navede priimek avtorja, letnico ter po potrebi številko stra­ni. Vec citatov se loci s podpicjem in razvrsti po letnicah, navedbo strani pa se od priimka avtorja in letnice loci z vejico, na primer: (Melik 1955, 11) ali (Melik, Ilešic in Vrišer 1963, 12; Kokole 1974, 7–8). Ceimacitiranodeloveckottriavtorje,secitiraleprvegaavtorja,naprimer(Melikssodelavci1956,217). Enote v poglavju Viri in literaturanaj bodo navedene po abecednem redu priimkov avtorjev, enote istega avtorja pa razvršcene po letnicah. Ce je v seznamu vec enot istega avtorja iz istega leta, se letni­camdodajocrke(naprimer1999a;1999b).Zapisvsakecitiraneenoteskladnosslovenskimpravopisom sestavljajo trije stavki. V prvem stavku sta navedena avtor in letnica izida (ce je avtorjev vec, so loce­nizvejico,zvejicostalocenatudipriimekavtorjainzacetnicanjegovegaimena,medzacetnicoavtorja in letnico ni vejice), sledi dvopicje, za njim pa naslov in morebitni podnaslov, ki sta locena z vejico. Ce je citirana enota clanek, se v drugem stavku navede publikacija, v kateri je clanek natisnjen, ce pa je enota samostojna knjiga iz zbirke, sevdrugem stavku navede ime zbirke. Ce je enota samostojna knji­ga,drugegastavkani.Izdajatelja,založnikainstranisenenavaja.Ceenotanitiskana,sevdrugemstavku navedevrstaenote(naprimerelaborat,diplomsko,magistrskoalidoktorskodelo),zavejicopašeusta-nova, ki hrani to enoto. V tretjem stavku se za tiskane enote navede kraj izdaje, za netiskane pa kraj hranjenja. Pri clankih sekraja ne navaja. Pri navajanju literature, ki ima številcno oznako DOI (Digital Object Identifier), je treba na koncu navedbe dodati tudi to. Številke DOI so dodeljene posameznimclankom serijskih publikacij, prispevkom v monografijah in knjigam. Številko DOI najdete v samih clankih in knjigah, oziroma na spletni strani http://www.crossref.org/guestquery. DOI mora biti zapi­san na sledeci nacin: DOI: https://doi.org/10.3986/AGS49205 (glej primer v nadaljevanju). Nekaj primerov (locila so uporabljena skladno s slovenskim pravopisom): 1) za clanke v revijah: • Melik, A. 1955a: Kraška polja Slovenije v pleistocenu. Dela Inštituta za geografijo 3. • Melik, A. 1955b: Nekaj glacioloških opažanj iz Zgornje Doline. Geografski zbornik 5. • Fridl,J.,Urbanc,M.,Pipan,P.2009:Theimportanceofteachers’perceptionofspaceineducation. Acta geographica Slovenica 49-2. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS49205 • Geršic, M., Komac, B. 2014: Geografski opus Rudolfa Badjure. Geografski vestnik 86-2. DOI: https://doi.org/10.3986/GV86205 2) za poglavja v monografijah ali clanke v zbornikih: • Lovrencak,F.1996:PedogeografskaregionalizacijaSpodnjegaPodravjasPrlekijo.SpodnjePodravje s Prlekijo, 17. zborovanje slovenskih geografov. Ljubljana. • Mihevc, B. 1998: Slovenija na starejših zemljevidih. Geografski atlas Slovenije. Ljubljana. • Hrvatin, M., Perko, D., Komac, B., Zorn, M. 2006: Slovenia. Soil Erosion in Europe. Chichester. DOI: https://doi.org/10.1002/0470859202.ch25 • Komac,B.,Zorn,M. 2010:Statisticnomodeliranjeplazovitostivdržavnemmerilu. Odrazumevanja do upravljanja, Naravne nesrece 1. Ljubljana. DOI: https://doi.org/10.3986/9789612545642 3) za monografije: • Natek, K., Natek, M. 1998: Slovenija, Geografska, zgodovinska, pravna, politicna, ekonomska in kulturna podoba Slovenije. Ljubljana. • Fridl,J.,Kladnik,D.,Perko,D.,OroženAdamic,M.(ur.)1998:GeografskiatlasSlovenije.Ljubljana. • Perko, D., Orožen Adamic, M. (ur.) 1998: Slovenija – pokrajine in ljudje. Ljubljana. • Oštir, K. 2006: Daljinsko zaznavanje. Ljubljana. • Zorn,M.,Komac,B.2008:ZemeljskiplazovivSloveniji.Georitem8.Ljubljana.DOI:https://doi.org/ 10.3986/9789612545505 4) za elaborate, diplomska, magistrska, doktorska dela ipd.: • Richter,D.1998:MetamorfnekamninevokoliciVelikegaTinja.Diplomskodelo,Pedagoškafakul­teta Univerze v Mariboru. Maribor. • Šifrer,M.1997:PovršjevSloveniji.Elaborat,GeografskiinštitutAntonaMelikaZRCSAZU.Ljubljana. V kolikor citirate vire brez avtorjev in kartografske vire, jih navedite takole: • Popisprebivalstva,gospodinjstev,stanovanjinkmeckihgospodarstevvRepublikiSloveniji,1991 – koncni podatki. Zavod Republike Slovenije za statistiko. Ljubljana, 1993. • Digitalni model višin 12,5. Geodetska uprava Republike Slovenije. Ljubljana, 2005. • DržavnatopografskakartaRepublikeSlovenije1:25.000,listBrežice.GeodetskaupravaRepublike Slovenije. Ljubljana, 1998. • FranciscejskikatasterzaKranjsko,k.o.Sv.Agata,listA02.ArhivRepublikeSlovenije.Ljubljana,1823–1869. • Buser, S. 1986a: Osnovna geološka karta SFRJ 1:100.000, list Tolmin in Videm (Udine). Zvezni geološki zavod. Beograd. • Buser, S. 1986b: Osnovna geološka karta SFRJ 1:100.000, tolmac lista Tolmin in Videm (Udine). Zvezni geološki zavod. Beograd. Avtorjivsepogostejecitirajovirezmedmrežja.Cestaznanaavtorin/alinaslovcitiraneenote,potem se jo navede takole (datum v oklepaju pomeni cas ogleda medmrežne strani): • Vilhar,U.2010:FenološkaopazovanjavokviruIntenzivnegaspremljanjastanjagozdnihekosistemov. Medmrežje:http://www.gozdis.si/impsi/delavnice/Fenoloska%20opazovanja_Vilhar.pdf(19.2.2010). • eGradiva, 2010. Medmrežje: http://www.egradiva.si/ (11.2.2010). Ce avtor ni poznan, se navede le: • Medmrežje: http://giam.zrc-sazu.si/ (22.7.2011). Ce se navaja vec enot z medmrežja, se doda še številko: • Medmrežje 1: http://giam.zrc-sazu.si/ (22.7.2011). • Medmrežje 2: http://zgs.zrc-sazu.si/ (22.7.2011). Med besedilom se v prvem primeru navede avtorja, na primer (Vilhar 2010), v drugem primeru pa le medmrežje, na primer (Medmrežje 2). Zakone se citira v naslednji obliki (ime zakona, številka uradnega lista, kraj izida), na primer: • Zakon o kmetijskih zemljišcih. Uradni list Republike Slovenije 59/1996. Ljubljana. • Zakonovarstvuprednaravnimiindrugiminesrecami.UradnilistRepublikeSlovenije64/1994,33/2000, 87/2001, 41/2004, 28/2006 in 51/2006. Ljubljana. Ce ima zakon dopolnitve, je treba navesti tudi te. Med besedilom se zakon navaja s celim imenom, ce gre za krajše ime, ali pa z nekaj prvimi besedami in tremi pikami, ce gre za daljše ime. Na primer (Zakon o kmetijskih zemljišcih 1996) ali (Zakon o varstvu…1994). V poglavju Viri in literatura morajo biti navedena vsa dela, citirana v prispevku, ostalih,necitira­nih del pa naj avtor ne navaja. Avtorjinajupoštevajo tudinavodilaza navajanjevirov lastnika podatkovaliposrednika, cejihle-ta doloca, a naj jih kar se da prilagodijo zahtevam revije. Primer: Geodetska uprava Republike Slovenije ima navodila za navajanje virov dolocena v dokumentu »Pogoji uporabe geodetskih podatkov« (http://e-prostor.gov.si/fileadmin/narocanje/pogoji_uporabe_podpisani.pdf). Avtorji so v svojih clankih dolžni citirati sorodne, že objavljene clanke v Geografskem vestniku. 6 Preglednice in slike v clanku Vse preglednice v clanku so oštevilcene in imajo svoje naslove (uporaba funkcije za avtomatsko oznacevanje in oštevilcevanje ni dovoljena). Med številko in naslovom je dvopicje. Naslov konca pika. Primer: • Preglednica 1: Število prebivalcev Ljubljane po posameznih popisih. • Preglednica 2: Spreminjanje povprecne temperature zraka v Ljubljani (Velkavrh 2009). Preglednice naj bodo oblikovane cim bolj preprosto, brez sencenj, z enotnimi obrobami, brez kraj­šanja besedil znotraj preglednice. Preglednice naj ne bodo preobsežne, tako da jih je mogoce postaviti na eno stran in da so berljive. V preglednicah ne uporabljajte velikih zacetnic, razen ce to zahteva pra­vopis (na primer zapis zemljepisnih ali lastnih imen). Vseslike(fotografije,zemljevidi,grafiinpodobno)vprispevkusooštevilceneenotnoinimajosvoje naslove (uporaba funkcije za avtomatsko oznacevanje in oštevilcevanje ni dovoljena). Med številko in naslovom je dvopicje. Naslov konca pika. Primer: • Slika 1: Rast števila prebivalcev Ljubljane po posameznih popisih. • Slika 2: Izsek topografske karte v merilu 1:25.000, list Kranj. Slike so lahko široke tocno 134mm (cela širina strani) ali 64mm (pol širine, 1 stolpec), visoke pa najvec 200mm. Zemljevidinajbodobreznaslova,kerjenavedenževpodnapisu.Zalegendozemljevidajetrebaupo­rabititippisaveTimesNewRomanvelikosti8pik,zakolofonpaistovrstopisavevelikosti6pik.Vkolofonu najsopovrstiodzgorajnavzdolnavedeni:merilo(legraficno),avtorvsebine,kartograf,virinustanova oziromanosilecavtorskihpravic. Priizdelavizemljevidovsilahkopomagatespredlogamiinprimerom pravilnooddanegazemljevidanamedmrežnistraniGeografskegavestnika:http://zgs.zrc-sazu.si/gv. Pri izbiri in dolocanju barv za slikovne priloge uporabite zapis CMYK in ne RGB oziroma drugih. Slikovno gradivo (zemljevidi, sheme in podobno) naj bo v formatih .ai ali .cdr, fotografije pa v for-matih .tif ali .jpg. Pri tistih zemljevidih in shemah, izdelanih s programom ArcGIS, kjer so poleg vektorskih slojev kot podlaga uporabljeni tudi rastrski sloji (na primer .tif reliefa, letalskega ali satelitskega posnetka in podobno),oddajtetrilocenedatoteke.Vprvinajbodosamovektorskislojizizkljucenomorebitnopro­sojnostjopoligonovskupajzlegendoinkolofonom(izvozvformatu.ai),vdrugisamorastrskapodlaga (izvoz v formatu .tif), v tretji, kontrolni datoteki pa vektorski in rastrski sloji skupaj, tako kot naj bi bil videti koncni zemljevid v reviji (izvoz v formatu .jpg). V kolikor kateri od slojev potrebuje prosojnost, navedite odstotek le-te ob oddaji clanka. Prizemljevidihinshemah,izdelanihvprogramihCorelDrawaliAdobeIllustrator,oddajtedveloce­nidatoteki;polegoriginalnega zapisa(format .cdrali .ai)dodajtešedatoteko, kiprikazuje,kako najbo videti slika (format .jpg). Grafi naj bodo izdelani s programoma Excel ali Corel Draw. Excelove datoteke morajo poleg izri­sanega grafa vsebovati tudi preglednico z vsemi podatki za njegovo izdelavo. Fotografije mora avtor oddati v digitalni rastrski obliki z locljivostjo vsaj 120 pik na cm oziro-ma 300 pik na palec, najbolje v formatu .tif ali .jpg, kar pomeni približno 1600 pik na celo širino strani v reviji. Slike, ki prikazujejo racunalniški zaslon, morajo biti narejene pri najvecji možni locljivosti zaslo-na(locljivosturedimov:Nadzornaplošca\Vsielementinadzorneplošce\Zaslon\Locljivostzaslonaoziroma ControlPanel\All Control Panel Items\Display\Screen Resolution). Sliko se nato preprosto naredi s pri­tiskom tipke print screen, prilepi v izbran graficni program (na primer Slikar, Paint) in shrani kot .tif. Pri tem se slike ne sme povecati ali pomanjšati oziroma ji spremeniti locljivosti. Po želji lahko upora-bite tudi ustrezne programe za zajem zaslona in shranite sliko v zapisu .tif. Za slikovne priloge, za katere avtor nima avtorskih pravic, mora avtor od lastnika avtorskih pra­vic pridobiti dovoljenje za objavo. Avtor naj ob podnapisu k fotografijam dopiše tudi avtorja slike, po potrebi pa tudi citat oziroma vir, ki je naveden kot enota v Virih in literaturi. Med besedilo v Wordovi datoteki avtor vpiše le naslov slike in po potrebi ime in priimek avtorja slike (fotografije), samo sliko pa odda v loceni datoteki. 7 Ostali prispevki v reviji Prispevki za rubrike Književnost, Kronika, Zborovanja in Porocila naj skupaj s presledki ne prese­gajo 8000 znakov. Prispevki so lahko opremljeni s slikami, ki imajo po potrebi lahko podnapise. Pri predstavitvi publikacij morajo biti za naslovom prispevka navedeni naslednji podatki: kraj in leto izida, ime izdajatelja in založnika, število strani, po možnosti število zemljevidov, fotografij, slik, preglednic in podobnega ter obvezno še ISBN oziroma ISSN. Pridogodkihmorajobitizanaslovomprispevkanavedeninaslednjipodatki:kraj,državaindatum. Clankomobsedemdesetletnicialismrtipomembnejšihgeografovjetrebapriložititudinjihovofoto­grafijo v digitalni obliki z ustrezno locljivostjo. Pri porocilih o delu naj naslovu prispevka sledi naslov ustanove in po možnosti naslov njene pred­stavitve na medmrežju. 8 Sprejemanje clankov Avtor naj prispevek odda zapisan s programom Word. Wordov dokument naj avtor naslovi s svojim priimkom (na primer: novak.doc), slikovne priloge paspriimkominštevilkopriloge,kiustrezavrstnemureduprilogmedbesedilom(naprimer:novak01.tif, novak02.cdr,novak12.ai,novak17.xls). Slikovnogradivone sme biti vkljucenovWordovodatoteko. Ce ima avtor zaradi velikosti slikovnih prilog težave s pošiljanjem prispevka po elektronski pošti, naj se pravocasno obrne na uredništvo za dogovor o najprimernejšem nacinu oddaje prispevka. Avtorji clankov morajo priložiti preslikano (prepisano), izpolnjeno in podpisano Prijavnico. Prijavnicanadomešcaspremnidopisinavtorskopogodbo.Prijavnicajenavoljotudinamedmrežnistra­ni Geografskega vestnika (http://zgs.zrc-sazu.si/gv). Avtorzoddajoprispevkaavtomaticnopotrjuje,dajeseznanjenspraviliobjaveindaseznjimivceloti strinja, vkljucno z delom, ki se nanaša na avtorske pravice. Datum prejetja clanka je v reviji objavljen za angleškim prevodom izvlecka in kljucnih besed. Avtor sam poskrbi za profesionalni prevod izvlecka, kljucnih besed in povzetka svojega clanka ter obvezno navede ime in priimek prevajalca. Ce avtor odda lektorirano besedilo, naj navede tudi ime in priimek lektorja. Ce je besedilo jeziko­vno slabo, ga uredništvo lahko vrne avtorju, ki poskrbi za profesionalno lektoriranje svojega besedila. Avtorji morajo za slikovne priloge, za katere nimajo avtorskih pravic, priložiti fotokopijo dovolje­nja za objavo, ki so ga pridobili od lastnika avtorskih pravic. AvtorjinajprispevkeoddajopreksistemaOpenJournalSystemsnaspletnistranihttp://ojs.zrc-sazu.si/gv, ali pa jih pošiljajo na naslov urednika: Matija Zorn Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU Gosposka ulica 13 1000 Ljubljana e-pošta: matija.zorn@zrc-sazu.si telefon: (01) 470 63 48 Ce avtor odda prispevek prek sistema Open Journal Systems, naj pred oddajo clanka prebere tudi navodila na medmrežni strani http://ojs.zrc-sazu.si/gv, kjer je poleg splošnih oblikovnih navodil zapi­sano tudi, kako zagotoviti anonimnost pri recenzentskem postopku ter kako oblikovati clanek, da bo ustrezal zahtevam sistema Open JournalSystems. Avtorji naj bodo pri oddaji prek sistem Open Journal Systems pozorni, saj v Wordovi datoteki ne smejo zapisati svojih imen in naslovov. Izvlecek, kljucne besede ter viri in literatura se oddajo tudi v posebna polja ob oddaji clanka. Geografski vestnik 92-2, 2020 Navodila 9 Recenziranje clankov Clanki za rubrike Razprave, Razgledi, Metode in Polemike se recenzirajo. Recenzentski postopek je anonimen.Recenzijoopravijoustreznistrokovnjaki,leclankevrubrikiPolemikeopravijoizkljucnoclani uredniškegaodbora.Recenzentprejmeclanekbreznavedbeavtorjaclanka,avtorclankapaprejmerecen­zijobreznavedberecenzenta.Cerecenzijanezahtevapopravkovalidopolnitveclanka,seavtorjuclanka recenzij ne pošlje. Uredništvo lahko na predlog urednika ali recenzenta zavrne objavo prispevka. 10 Avtorske pravice Za avtorsko delo, poslano za objavo v Geografski vestnik, vse moralne avtorske pravice pripadajo avtorju, materialne avtorske pravice reproduciranja in distribuiranja v Republiki Sloveniji in v drugih državahpaavtorbrezplacno,enkratzavselej,zavseprimere,zaneomejenenakladeinzavseanalogne in digitalne medije neizkljucno prenese na izdajateljico. Ce avtorsko delo ni v skladu z navodili za objavo, avtor dovoljuje izdajateljici, da avtorsko delo po svoji presoji ustrezno prilagodi. Izdajateljica poskrbi, da se vsi prispevki s pozitivno recenzijo, ce so zagotovljena sredstva za tisk, objavijo v Geografskem vestniku, praviloma v skladu z vrstnim redom prispetja prispevkov in v skla­duzenakomernorazporeditvijoprispevkovporubrikah.Naroceniprispevkiselahkoobjavijoneglede na datum prispetja. Clanki v reviji Geografski vestnik niso honorirani. Avtorju pripada 1 brezplacen izvod publikacije. 11 Narocanje Geografskivestniklahkonarocitepriupravnikurevije.Pisnonarocilomoravsebovatiizjavoonaro-canjurevijedopisnegapreklicaterpodatkeoimenuinnaslovunarocnika,zapravneosebepatudipodatek oidentifikacijski številki za DDV. Naslov upravnika: Rok Ciglic Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU Gosposka ulica 13 1000 Ljubljana e-pošta: rok.ciglic@zrc-sazu.si telefon: (01) 470 63 65 INSTRUCTIONS TO AUTHORS FOR THE PREPARATION OF ARTICLESFORGEOGRAFSKIVESTNIK(GEOGRAPHICAL BULLETIN) (translated by DEKS, d.o.o.) 1 Introduction ThefollowinginstructionsforpreparingEnglish-languagesubmissionsforGeografskivestnikarebased ontherequirementsoftheSlovenianMinistryofEducation,ScienceandSport,theSlovenianResearchAgency, theRulesofProcedureforJournalEditorship,anddecisionsbytheeditorialboardof Geografskivestnik. 2 Journal orientation Geografski vestnik is the research journal of the Association of Slovenian Geographers. It is dedi­catedtopresentingresearchfindingsinallareasofgeographyandrelateddisciplines.Ithasbeenpublished since 1925. Since 2000 it has been issued twice a year in print format and electronically on the Internet (http://zgs.zrc-sazu.si/en-us/publications/geographicalbulletin.aspx; http://ojs.zrc-sazu.si/gv). Thefirstandmainpartofthejournalcontainsarticlesorganizedintofoursections.ThesearePapers, which includes lengthier, primarily research articles, Reviews, which includes shorter, generally sur­veyarticles, Methods,whichincludesarticlesclearlyorientedtowardpresentingresearchmethodsand techniques, and Polemics, with articles about viewpoints on geography. Thesecondpartofthejournalcontainsinformativearticlesorganizedintofoursections:Literature, Chronicle,Meetings,andReports.TheLiteraturesectionpresentsSlovenianbooks,followedbySlovenian journals,andthenforeignbooksandjournals.InChronicleandMeetings,thematerialispresentedchrono-logically. The Reports section first presents the work of geographical institutions in alphabetical order (by name), followed by other reports. The »Instructions to authors for the preparation of articles for Geografski vestnik (Geographical Bulletin)« appear at the end of the journal. 3 Parts of an article Articles must contain the following parts: • The main title of the article; • The author's suggestion for the section (the author should state which section – Papers, Reviews, Methods, or Polemics – the article is intended for); • The author's full name; • The author's degree, if he or she has one (e.g., PhD, MA, etc.); • The author's mailing address, giving the institution name in full and without abbreviations (e.g.,DepartmentofGeography,IndianaUniversity,StudentBuilding120,701E.KirkwoodAvenue, Bloomington, IN 47405-7100 USA); • The author's e-mail address and ORCiD; • A one-paragraph abstract (up to 800 characters including spaces); • Key words (up to eight); • A Slovenian title (a Slovenian translation of the article title); • A Slovenian abstract (a Slovenian translation of the article abstract); • A Slovenian key words (a Slovenian translation of the article key words); • The article (up to 30,000 characters with spaces (without references and summary) for Papers, or up to 20,000 characters with spaces for Reviews, Methods, or Polemics); • ASloveniansummary(4,000–8,000characterswithspaces,andthenameoftheSloveniantranslator); • Figures. The sections of the article should be numbered using Arabic numerals (e.g., 1 Introduction, 2 Methodology, 3 Terminology). Articles must be divided into sections, and only exceptionally into subsections. The article should have sections titled »Introduction« and »Conclusion.« The last section must be »References.« 4 Text Titles of articles should be as brief as possible. The electronic version of the text should be completely plain, without any kind of special format-ting,withoutfulljustification,withouthyphenation,underlining,andsoon.Onlyboldanditalicshould be used to mark text. Italic text is reserved for words in foreign languages (e.g., Latin, etc.). The entire textshouldusesentence-stylecapitalizationwithoutunnecessaryabbreviationsandacronyms.UseTimes New Roman, font size 10. Line spacing must be set to single. Footnotes and endnotes are not permitted. For numbers greater than 999, use a comma to separate thousands, millions, etc. (e.g., 5,284). Write the scale of maps with a colon with no space on either side (e.g., 1:100,000). A space should stand between numbers and units (e.g., 125m, 15°C), but not between numbers and exponents, index numbers, or percentages (e.g., 123, km2, a5, 33.4%). Signs for mathematical operations are written with spaces on either side, except for parentheses; for example, p=a+c·b–(a+c:b). More complicated formulas and so on must be written using the equation editor in Word. Table: The most important formatting elements for Geografski vestnik. Paper size B5 Print space width 134mm Print space height with headers and footers 200mm Print space height without headers and footers 188mm Column width 64mm Colum spacing 6mm Width vs. height ratio of print space with headers and footers 1:1.5 Maximum lines per page 49 Maximum characters per line 100 Maximum columns per page 2 Average characters per page 4,000 5 Citing sources For in-text citations, cite the author's last name, the year of publication, and the pagination as nec­essary.Multiplecitationsareseparatedbyasemicolonandorderedbyyear,andpagenumbersareseparated fromtheauthorandyearbyacomma;forexample,(Melik1955,11)or(Melik,IlešicandVrišer1963,12; Kokole 1974, 7–8). If a cited work has morethan three authors, only the first author is cited; for exam­ple, (Meliketal. 1956, 217). Works inthe »References«sectionshould be alphabetized byauthors'last names, andworks by the sameauthor ordered byyear. If the listcontains multiple works by the same author withthesame year, aletterisadded to theyear(e.g.,1999a; 1999b). Eachworkcited is arrangedintothree»sentences«fol­lowingSlovenianrules.Thefirst»sentence«startswiththeauthor'snameandtheyearofpublication(if thereismorethanoneauthor,theyareseparatedbyacomma;acommaalsoseparatesthe last name of anauthorandtheinitialofhisorherfirstname,andthereisnocommabetweentheauthor'sinitialand the year) followed by a colon and the article title and any subtitle (separated by a comma). If the work cited is an article, the second »sentence« contains the name of the publication that it appears in, and, if the cited unit is a separate book in a series, the second »sentence« states the name of the series. If the workcitedisanindependentbook,thereisnosecond»sentence.«Thepublisher,press,andpagination arenotcited.Iftheworkisunpublished,thesecond»sentence«statesthetypeofwork(e.g.,report,bach­elor'sthesis,master'sthesis,doctoraldissertation),followedbyacommaandthenameoftheinstitution wheretheworkisheld.Inthethird»sentence«theplaceofpublicationisgivenforpublishedworks,and theplacetheworkisheldforunpublishedworks.Placesarenotcitedforarticles.Whencitingworkswith a DOI (Digital Object Identifier) it is also necessary to add the DOI number at the end. DOI numbers are assigned to individual periodical articles and to chapters in books. The DOI number can be found inthearticlesandbooksthemselvesoratthewebsitehttp://www.crossref.org/guestquery.TheDOImust be written as follows: DOI: https://doi.org/10.3986/AGS49205 (see the examplebelow). Some examples: 1) Journal articles: • Williams, C.H. 1999: The communal defence of threatened environments and identities. Geografski vestnik 71. • Fridl, J., Urbanc, M., Pipan, P. 2009: The importance of teachers' perception of space in educa­tion. Acta geographica Slovenica 49-2. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS49205 • Geršic,M.,Komac,B.2014:ThecompletegeographicalworksofRudolfBadjura.Geografskivest­nik 86-2. DOI: https://doi.org/10.3986/GV86205 2) Chapters in books: • Hrvatin, M., Perko, D., Komac, B., Zorn, M. 2006: Slovenia. Soil Erosion in Europe. Chichester. DOI: https://doi.org/10.1002/0470859202.ch25 • Zorn, M. 2011: Soil erosion of flysch soil on different land use under submediterranean climate. Soil Erosion: Causes, Processes and Effects. New York. 3) Books: • Natek, K. 2001: Discover Slovenia. Ljubljana • ZupanHajna,N.2003:IncompleteSolution:WeatheringofCaveWallsandtheProduction,Transport and Deposition of Carbonate Fines. Ljubljana. • Zorn, M., Komac, B. 2008: Landslides in Slovenia. Georitem 8. Ljubljana. DOI: https://doi.org/ 10.3986/9789612545505 4) Reports, theses and dissertations, etc.: • Richter,D.1998:MetamorphicRocksintheSurroundingofVelikoTinje.Bachelor'sthesis,Faculty of education, University of Maribor. Maribor. • Šifrer,M.1997:ReliefinSlovenia.Report,AntonMelikGeographicalInstituteZRCSAZU.Ljubljana. Sources without authors and cartographic sources must be cited in the following form: • Census of population, households, dwellings and agricultural holdings in Slovenia 1991 – final data. Institute of statistics of the Republic of Slovenia. Ljubljana, 1993. • Digital Elevation Model 12,5. Surveying and mapping authority of the Republic of Slovenia. Ljubljana, 2005. • NationalTopographicMapoftheRepublicofSlovenia1:25,000,sheetBrežice.Surveyingandmap-ping authority of the Republic of Slovenia. Ljubljana, 1998. • DerfranziszeischeKatasterfürKrain,cadastralmunicipalitySt.Agtha,sheetA02.Archivesofthe Republic of Slovenia. Ljubljana, 1823–1869. • Buser,S.1986a:BasicgeologicalmapofSFRY1:100,000,sheetTolminandVidem(Udine).Federal geological survey. Beograd. • Buser, S. 1986b: Basic geological map of SFRY 1:100,000, interpreter of sheet Tolmin and Videm (Udine). Federal geological survey. Beograd. Authors are increasingly citing Internet sources. If the author and title of a cited work are known, cite them like this (the date in parentheses refers to the date the webpage was viewed): • Vilhar,U.2010:PhenologicalObservationintheFrameworkofIntensiveMonitoringofForestEcosystems. Internet: http://www.gozdis.si/impsi/delavnice/Fenoloska%20opazovanja_Vilhar.pdf (19.2.2010). • eLearning, 2012. Internet: http://www.elearningeuropa.info (22.11.2012). If the author is unknown, cite only: • Internet: http://giam.zrc-sazu.si/ (22.7.2011). If citing more than one work from the Internet, add a number: • Internet 1: http://giam.zrc-sazu.si/ (22.7.2011). • Internet 2: http://zgs.zrc-sazu.si/ (22.7.2011). Inthetextitself,citetheauthorwhenknown;forexample,(Vilhar2010).Whentheauthorisunknown, cite »Internet« only; for example, (Internet 2). Cite legislation in the following format (name of legislation, name of publication, place of publi­cation); for example: • Agricultural Land Act. Official Gazette of the Republic of Slovenia 59/1996. Ljubljana. • Act on Protection against Natural and Other Disasters. Official Gazette of the Republic of Slovenia 64/1994, 33/2000, 87/2001, 41/2004, 28/2006, 51/2006. Ljubljana. If legislation has been amended, this must also be cited. Cite the legislation in the text with its full title if it is short or with the first few words and an ellipsis if it is long; for example, (Agricultural Land Act 1996) or (Act on Protection…1994). The»References«sectionmustincludeallworkscitedinthearticle,andotherworksnotcitedshould not be included. Authorsshouldalsotakeintoaccounttheinstructionsforcitingsourcesiftheownersortransmitters of these define them; for example, the Surveying and Mapping Authority of the Republic of Slovenia has its instructions for citing sources defined in the document »Pogoji uporabe geodetskih podatkov« (http://e-prostor.gov.si/fileadmin/narocanje/pogoji_uporabe_podpisani.pdf). The authors are obliged to cite similar, already published articles in the Geografski vestnik. 6 Tables and figures All tables in the article must be numbered and have titles (do not use automatic numbering). Place a colon after the number and a period after the title; for example: • Table 1: Population of Ljubljana according to various censuses. • Table 2: Variation in average air temperature in Ljubljana (Velkavrh 2009). Tablesshouldbeformattedassimplyaspossible,withoutshading,usingonlyoneborderstyle,and withoutabbreviationswithinthetable.Tablesshouldnotbeexcessivelylarge;theyshouldfitononepage and be easy to read. Allfigures(photos,maps,graphs,etc.)inthearticlemustbenumberedthesamewayandhavetitles (donotuseautomaticnumbering).Placeacolonafterthenumber andaperiodafterthetitle;forexample: • Figure 1: Population growth in Ljubljana according to various censuses. • Figure 2: Detail of 1:25,000 topographic map, Kranj sheet. Figures may be 134mm wide (full page width) or 64mm (half width, one column), and no more than 200mm high. Maps should not have titles because the title already appears in the caption. Map legends should use Times NewRoman,fontsize8,andmap colophons should use TimesNewRoman, font size 6. Themap colophonshouldstatethefollowing(toptobottom):scale(graphicallyor,exceptionally,inprose),design­er,cartographer,source,andinstitutionorcopyrightholder.Whencreatingmaps,followtheexamplesavailable onthe Geografskivestnik website(http://zgs.zrc-sazu.si/en-us/publications/geographicalbulletin.aspx). Whenselectinganddefiningcolorsforfigures,usetheCMYKcolormodel(notRGBoranyother). Figures should be submitted in .ai or .cdr format; however, photographs should be submitted in .jpg or .tif format. FormapsproducedusingtheArcGISorArcViewprograms,wherevectorlayersareusedalongwith raster layers as a base, submit two separate files. The first one should contain vector layers without any transparency (in .ai format), and the second one should contain the raster base (in .tif format). Both filesshouldbeaccompaniedbya.jpgfileshowinghowthemapwilllookwithallthelayers.Whensub­mitting the article, state what any transparency levels should be. SubmitfiguresproducedusingCorelDRAWorAdobeIllustratorintheoriginalfileformataccom­panied by a .jpg file showing how the figure should appear. Graphs should be created using Excel or Corel Draw. In addition to the graph, Excel files must also contain a table with all of the data used to produce it. Photosandotherfiguresmustbesubmittedindigitalrasterformatwitharesolutionofatleast120pix­els per cm or 300 pixels per inch, preferably in .tif or .jpg format, which is approximately 1,600 pixels for the entire page width in the journal. The images showing the computer screen must be created at the highest screen resolution possi­ble (set the resolution Control Panel\All Control Panel Items\Display\Screen Resolution). An image can then simply be created by pressing the print screen button, pasting it into a graphics program of yourchoice(e.g.,Paint),andsavingitasa.tif.Theimagecannotbeenlargedorreducedduringthisprocess; thesameappliesfortheimageresolution.Ifyouwish,youcanalsouseanotherprogramforscreencap­tures and save the image in .tif format. For figures that the author does not hold copyright to, the author must obtain permission for pub­lication from the copyright holder. Alongside the photo captions the author should also include the nameofthephotographerand,asnecessary,alsoacitationorsourceincludedinthe»References«sec­tion. In the text itself (Word file) only the title of the figure should be given and, as necessary, the full name of the photographer; the figure itself should be submitted in a separate file. 7 Other journal articles Articles in the Literature, Chronicle, Meetings, and Reports sections should not exceed 8,000 char­acters including spaces. These articles may include figures, which may have captions as necessary. For publication notices, the title of the article must be followed by the place and year of publica­tion, the name of the publisher, the number of pages, and (as applicable) the number of maps, figures, tables, and so on, as well as the ISBN or ISSN. For events, the title of the article must be followed by the place, country, and date. Articles about the seventieth birthdays or deaths of prominent geographers should be accompa­nied by photographs of the person in digital format with suitable resolution. For reports on work, the title of the article should be followed by the name of the institution and, if possible, its website address. 8 Accepting articles Authors should submit articles written in Word. Word documents should be saved under the author's surname (e.g., smith.doc) and enclosed fig­ures with the surname and number of the enclosure matching the sequential order in the text (e.g., smith01.tif, smith02.cdr, smith12.ai, smith17.xls). Figures must not be included in a Word file. If authors have trouble submitting an article electronically because of the size of the attached fig-ures,theyshouldconsulttheeditorshipinatimelymannertoagreeonthebestwaytosubmitthearticle. Authorsofarticlesmustencloseacopied,completed,andsignedSubmissionForm.TheSubmission Formfulfillsthefunctionofacoverletterandcopyrightagreement.TheSubmissionFormisalsoavail­ableontheGeografskivestnikwebsite(http://zgs.zrc-sazu.si/en-us/publications/geographicalbulletin.aspx). Bysubmittinganarticle,authorsautomaticallyconfirmthattheyarefamiliarwiththerulesofpub­lication and that they fully agree with them, including the part relating to copyright. ThedatethearticleisreceivedispublishedinthejournalaftertheSlovenianabstractandkeywords. Authorsthemselvesareresponsibleforarrangingprofessionaltranslationsoftheabstracts,keywords, and summaries of their articles, and they must provide the full name of the translator. Authors that submit copyedited texts must provide the full name of the copyeditor. If the language of the submission is poor, the editorship can return it to the author, who must arrange for the text to be professionally copyedited. Authorsmustencloseaphotocopyofpermissionforpublicationfromthecopyrightholderforfig­ures that they themselves do not own copyright to. Authors should submit articles via Open Journal Systems on web page http://ojs.zrc-sazu.si/gv, or send them to the editor's address: Matija Zorn Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU Gosposka ulica 13 1000 Ljubljana, Slovenia E-mail: matija.zorn@zrc-sazu.si Phone: +386 1 4706348 Please read guidelines published at http://ojs.zrc-sazu.si/gv if you are submitting your article using OpenJournalSystems.Thoseguidelineswillinformyouaboutgeneralrulesandhowtoensureablind review of your article. In the case of submitting an article with Open Journal Systems author names mustbeomittedfromtheWordfile.Abstract,keywordsandreferencesmustbesubmittedalsotopar­ticular text boxes which are part of submission process. 9 Reviewing articles Articles for the Papers, Reviews, Methods, and Polemics sections are reviewed. The review process isanonymous.Reviewsareprovidedbyqualifiedexperts;onlyarticlesinthePolemicssectionarereviewed exclusively by members of the editorial board. The reviewer receives an article without knowing who the author is, and the author receives the review without being told who the reviewer is. If the review does not require any corrections or additions to the article, the review is not sent to the author. The editorship may reject an article based on the opinion of the editor or a reviewer. Instructions Geografski vestnik 92-2, 2020 10 Copyright AllmoralrightsareretainedbytheauthorforcopyrightworksubmittedforpublicationinGeografski vestnik.TheauthortransfersallmaterialrightstoreproductionanddistributioninSloveniaandinother countriestothepublisherfreeofcharge,withouttimelimit,forallcases,forunlimitednumbersofcopies, and for all analog and digital media without exception. Ifthe articleis not in linewith the instructions for publication, theauthor shall permitthe publisher to adapt the article accordingly. The publisher shall ensure that, given sufficient funds for printing, all positively reviewed articles shall be published in Geografski vestnik, generally in the sequence in which they are received and in line with the balanced distribution of articles by section. Commissioned articles may be published at any time regardless of the date they are received. No authorship fee is paid for articles in Geografski vestnik. Authors are entitled to one free copy of the publication. 11 Subscription Geografski vestnik can be ordered from the journal manager editor. Written subscription requests must state that the journal subscription is valid until written cancellation and contain the name and address of the subscriber; subscribing legal entities must provide their VAT identification number. Journal managing editor's address: Rok Ciglic Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU Gosposka ulica 13 1000 Ljubljana E-mail: rok.ciglic@zrc-sazu.si Phone: +386 1 4706365 148 EOGRAFSKI ESTNIK RAZPRAVE – PAPERS Špela Conc Pomen varovanja vrocih tock geodiverzitete za ohranitev biotske pestrosti na obmocju Nature 2000 v dolini reke Dragonje ...................................................................................... 9 The importance of protection of geodiversity hotspots for the conservation of biodiversity in the Natura 2000 area in the Dragonja river valley .......................................... 27 Matej Vranješ Zgodbe z »najlepše reke«: humanisticnogeografski pogled na zgodovino razvoja in upravljanja turizma na Soci ........................................................................................................................................................................ 29 Stories from the »most beautiful river«: a humanistic geographical perspective on the history of the development and management of tourism on the river Soca............................................................................................................................................................................................................................ 43 RAZGLEDI – REVIEWS Mojca Cencic, Rekreacijske dejavnosti na obmocju Slavnika – analiza mnenj Miha Koderman, izbranih deležnikov.............................................................................................................................................................................................................................................................. 45 ValentinaBreckoGrubar Recreationalactivitiesinthe areaofSlavnik –analysisofthe opinions ofselected stakeholders...................................................................................................................................................................................................................................................... 60 Vanja Tišler, Apiturizem kot presecišce tradicije, zdravilstva in cebelarjeve Metod Šuligoj trajnostne pridobitne dejavnosti.................................................................................................................................................................................................... 63 Apitourism as an intersection of tradition, alternative medicine and the beekeeper’s sustainable income-generating activity .................................................................................. 72 Erik Logar Raznolikost opredeljevanja in preucevanja socialnega kapitala v geografiji in sorodnih znanstvenih vedah .................................................................................................................................................. 75 The diversity of definitions and research approaches in the concept of social capital in geography and related scientific disciplines...................................................................... 85 POLEMIKE – POLEMICS Rok Ciglic, Blaž Komac, Zgodovina revije Acta geographica Slovenica – ob 60. letniku ........................................................................ 87 DragoPerko,MatijaZorn History of Acta geographica Slovenica: 60th edition........................................................................................................................ 108 KNJIŽEVNOST – LITERATURE .............................................................................................................................................................................................. 109 KRONIKA – CHRONICLE .......................................................................................................................................................................................................................... 119 POROCILA – REPORTS...................................................................................................................................................................................................................................... 125 NAVODILA – INSTRUCTIONS .................................................................................................................................................................................................. 131 9 770350 389506