Lepoznanski list.
Leto I.
Na Dunaj! 15. novembra 1870.
List 22.
Včeraj in denes.
Imel je hčerko stari knez, Oj preleptf, oj premlado, Šetala je po vertu.
Imel služabnika je knez, Oj mladega, oj lepega, Na lov sta jezdarila.
Imel je še kervnika *) kriez, Oj hudega, oj zlobnega, Na straži stal je vedno.
Tako sinoči bilo je, Ko solnce je zahajalo Za daljnimi gorami.
A ko je davi vstajalo, Drugače bilo že je vse Na starem, sivem gradu.
Na vertu hčerke bilo nij, Odjezdil knez je sam na lov, In meč kervnik je brisal.
Janko.
Novi most.
Naših mož modrost	Tamkaj za vodo
Priča sklep njihov,	Ljubček je doma,
Da se zida most	Kteri premočno
Preko vode nov.	Mene rad ima.
Vem, da mnogokdo	Hodil bi skrivaj
Sklep njih bode klel,	K meni vsako noč,
Da je trud samo	Brani mu semkaj
Stroškov grozno vzel.	Širne reke moč.
Rada sto rabot	Stari prevoznik
Sama jaz podam,	Šteje vse noči,
Ker nad reko pot	Kadar ljubovnik
Prav ceniti znam.	K meni prihiti.
*) Kervnik ali rabejj.
Po sedaj lepo	Kasti, rasti, most!
Ljubček, priče prost,	Zrasti mi takdj,
Pojde sam lehko	Moja ti radost,
Sem čez novi most.	Up sladak si moj!
Gorski.
Moč i n pravica.
(Dalje in konec.)
vr.
Še le čez več tednov so je bil graščak zopet na dom vernil. Težko je bilo njemu in njegovim prijateljem, odbiti razna sumničenja. Zahvaliti se mu je bilo samo privilegiji svojega stanu ter nekoliko celo novcem, katere so njegovi prijatelji skrivaj za dobro rešitev te stvari potrošili, da se je izmotal brez hujše kazni.
Vendar je bil osramočen. Za to, kar je delala surova moč ž njim, za kratki sramotilni zapor, nij dobil nikacega vračila, a pravice nij mogel nikoder iskati, ker povsod, celo pri znancih, nahajal je tuje obraze. Njegovi sosedje so se ga odslej vidno ogibali, patrimonijalni uradniki v okraji mu nijso imeli več prejšnje uklanljivosti; celo kmetje, vekomaj vajeni misliti, da ja kazen, gosposka, ječa, in kar je še kaj nečislanega, samo za ubozega kmeta na svetu, delali so škodo vesele obraze, da-si je bilo dognano med njimi, daje on izmed vseh, ki desetino pobirajo, vendar tist, s katerim se najlaže izhaja.
Zato je bil gospod F. zdaj nekako čudno pobit in zamišljen. Doma se je malo deržal, skoro po cele dneve je bil na lovu ali pri delavcih, katere je mučil bolj nego kedaj prej.
Pri tem je bilo lehko, da nij opazil velike izpremembe na svoji ženi. Po vse naravno se mu je zdelo, daje zdaj tih^jša; da ga nij mučila z izpraševanjem. Da-si mu se je zdela prelehke nature, da bi razumela, kaj njega peče, vendar je menil, da ga mora tudi ona razumeti. O onem večeru nij nikdar govoril z njo, in nikomur ne.
Prav po godi mu je bilo, ko je naznanilo dobil, da pride njegov mlajši brat na dalje časa k njemu. Imel je vsaj nekoga, komur je lehko svoj serd izlil.
Brat je bil krepka, zdrava uatura. Prej vojak, bil je zdaj imovit mlad vdovec, sam svoj in brez vsega uzroka ves krivi in nedolžni svčt kolnoč, samo daje klel.
„Ti se nijsi včdel po moški," reče pervo uro, ko je prišedši iz graščakovih ust na tanko čul, kako seje godilo. „Za verstjo vse štiri bi jaz bil nasadil, ali se sam nasaditi dal. To se mora še popraviti."
Mlajši bratje tudi takoj začel gospo opaževati. Prijatelj jej nikdar nij bil. Nezadovoljen že ta čas, ko je precej uboga deklica prišla za ne-
vesto in tudi njegovo „častno" ime vitezov F. sprejela. Torej je bil zdaj jako oster sodnik.
»Tvoja ljubeznjiva mi nič več ne godi. Prej je človek z njo še poterpel, imela je vsaj nekaj otročjega. A zdaj dela obraze, kakor „prosi za nas grešnike." Meni se zdi, da z spoštovanim gospodom soprogom nij posebno zadovoljna; niti z oči v oči nikogar ne pogleda."
A o tej stvari se nij dalo šaliti. Jezno starejši brat enkrat za vselej enako govorjenje o svoji ženi prepovč, in jezen odide.
Hladnokervno brat kliče za njim: „počasi, počasi! Samo ognja ne!"
A sam sab6j reče: ,,skoraj bodemo videli, kako stvari stoje. Siromak nij imel očij, zdaj nema niti ušes."
VIL
Lepega dne popoldne seje vračal graščak iz svojega gozda. Na robu tam je postal ter ogledaval obrezano hrastovje na kupib pripravljeno za prodaj, ko zagleda brata, da se mu bliža.
„Nekaj bi te botel vprašati," reče ta z jako resnim obrazom. ,,Hodijo pisma tvoje žene skozi tvoje roke?"
„Ne. Zakaj to vprašaš?"
,,Jaz sem denes eno njenih pisem od hlapca vzel, ki mu gaje bilo na pošto oddati. Ali ga hočeš?"
Graščak se zarudi. ,,Cuj, brate, ti si prepostrežen! Tega ti ne morem dovoliti, da se mešaš v take stvari . . ."
,,A če napis tako-le sl6ve!" Rekši mu pismo pred oči poderži.
Jedva je graščak pogledal papir, hlastno bratu pismo izterga in srepo pogleda. To je bil res njegove žene rokopis, in napis je bil znan,
_ od onega večera, ime je bilo znano. Ona dopisuje nekomu, in ta je
eden njegovih sovražnikov! Z enim potčzom razterga ovoj, znotraj je bilo zapečateno, nA njo namenjeno pismo, torej neprečitano; od nje nij bilo nobene verste. Težak kamen je bil, ki se je nesrečnemu možu odvalil od serca.
„Nu, to je lepše, nego sem mislil," reče brat. „Vsaj njo opravičuje, a sleparja ne, ki tvojo gostoljubnost tako povrača. Tega poiščeva, ljubi moj prijatelj! A zato je treba, da prečitava, kaj možek hoče prav za prav."
„Jaz ga ne bodem čital," reče starejši.
,,Jaz pač. Tako hladnega moža nijsem še našel. Ti si slep," reče mlajši, in hipoma odpečati pismo. Citajoč berke više, graščak mu pre-čitano pismo izterga, čita, in — naposled naglo zmane papir v klobčič. Barvo z lica izgubi.
Nekaj časa ne izpregovori nobeden. Potem sede graščak na kup zloženih hrastov, obraz v dlani skrije in joka.
,,Ne bodi baba! Zdaj je treba delati, precej, dokler prepozno nij. Pojdi, pohitiva še denes v mesto. Sodim, da ga dobodeva še. — A to se mora shraniti, to je dokaz," rekši pobere zgneteno pismo.
Skoraj potem sta se počasnim korakom blžaila gradu.
,,Morebiti vendar napačno sodiva," reče graščak.
,,Morebiti — morebiti! Izkaže se. Malovrednik vendar nij tako brez vsega poguma, da nama ne bi odgovoril, odločno odgovoril, kako je in od kod, da se je prederznil tvoji ženi tako pisati in meriti na stvari, katerih ne vemo, a vendar slutimo."
,,Moj bog! Ne samo sramoto, nečast in . . .
„Zdaj molči! Storiš, kar ti veli tvoje ime in kar mlajši brat!"
,,In kaj hočem ž njo početi!" zavpije obupno nesrečni mož.
„Nič ne počneš zdaj, prav nič! Predno se ne verneva, niti je videti ne smeš. Tako bodi! Pojdi v svojo sobo, preskerbi, kar veš, daje treba, če se ne verneš. Jaz bodem skerbel, da te ona tačas ne bode nadlegovala, in da prilike ne najdeš prenagliti se".
Uro pozneje je voz z obema zapustil dvorišče. GospA je voz odhajati videla, in vprašala, a nikdo jej nij mogel povedati, kam gresta. Ko-čijaž je pred odhodom rekel, da ga več dnij ne bode nazaj, sicer nič.
Za več dnij odhajati in ničesa povedati! Ženi je bilo tesno pri serci, glavo je je začela boleti; mislila nij ničesa, — a slutila je, daje nesreča in gorje utaborilo se v hišo in v njo. Lepi časi sreče — proč so bili, ona jih vredna nij več, zaupanja nij, — niti ga vredna nij!
VIII.
Pet dnij je bilo minolo, pet dnij skerbi in straha. Niti gospodarja niti brata nij bilo domu, niti nobenega poročila.
Sesti dan je bilo deževno. Kakor izpod kapa je lilo z neba, ko je znana graska kočija v dvorišče priderdrala. Gospa je tekla doli. Ko-čijaž vratca odpre, z voza stopi samo brat. Nenavadno resno lice ima, temno gleda, gospe ne pozdravi.
Moralo se je nekaj zgoditi, nekaj strašnega.
„Za božji čas! Kje je moj mož?'i
,,Z menoj pojdite gori!" reče njen svak.
V sobi gre trikrat sem ter tja, v tla zroč, a na zadnje se pred njo postavi in reče:
„Povem vam vse ob enem. Ne boste imeli več prilike, za herbtom svojega moža pisem prejemati, niti ne mladih častnikov tisto noč, ko se vaš soprug sramoti, prenočevati. Oba sta —
,,Mertev!" zavpije žena.
,,Moj brat je umeri za svojo čast, in prokletniku, ki mu je vzel srečo in življenje, pomagal sem jaz do pravice . . ." Hotel je še pristaviti: ,,a vam bog odpusti, jaz ne!" vendar nij ga imel kdo poslušati, ker žena je omedlela in ležala na divanu.
Pogleda p6-njej, pogled brez usmiljenja, na ustnah z zaničevajem. Potem pokliče služabne ljudi ter odide.
IX.
Na černo pregernenem vozu so bili dan potem pripeljali mertvega graskega gospodarja na njegov dom.
K pogrebu je bilo privrelo mnogo ljudstva. Smert, in zlasti tako nesrečna, spravila je bila vse njegove nasprotnike z njim, vsi prijatelji in neprijatelji so se zbrali na malem pokopališči vaške cerkve, kjer je imela graska rodovina svojo rako.
Njegove smerti uzrok nij bil še znan, vsaj gotovega nikdo nij vedel, torej so se govorile čudno stvari. Kmetje, ki o dvoboji nijso prilike imeli kedaj slišati in jim je nedostajalo razuma do tega običaja, sodili so po svoje in rekli: „stepel se je bil z drugim gospodom, in ta gaje ubil." A z glavo so majali in govorili: „če se nas kedo pijan spoprime, nij da bi dejal; a da učena gospoda nij pametnejša ....!" Vendar denes so bili vsi enih mislij: daje rajnega gospoda »škoda."
„Ali gospfl! ta se mi smili," reče dobrodušna pogrebka svoji družbi, domii gredoč. „Nij je bilo pri pogrebu, govorč, daje na smert izbolela."
„A! kakšna sila jej je. Baba je baba! Možila se bode zopet čez leto in dan, kakor vsaka", zmermra postaren mož.
Vendar je bil ta mož slab prorok. Stoperv čez več tednov se je čulo, da gospd ne umerje, nego da ozdravlja.
Vaška cerkev je bila na samoti. Cerkovnik jo je obiskaval samo trikrat na dan, kadar je bilo treba zvoniti. V mraku necega dne je videl pri graščakovem grobu žensko sedeti, in ustrašil se je, da je odskočil. Počasi in molčč se je zopet bližal, pazil in poslušal. Spoznal je grasko gosp6; govorila je sama med seboj, zdaj tibo zdaj na glas, zdaj hitro zdaj počasi. Pod p&zuho je imela rudeč dežnik in v roki velike broja-nice (paternoster).
„Gosp&! mrači se," obgovori jo.
,,Res, dež gre in v dežji ga peljajo," odgovarja gospA, a ne pogleda moža. Govori še več, Čudne stvari; cerkovnik nij razumel vsega. Zbal se je in hitro v zvonik odšel. A videl jo je pozneje še mnogokrat tu, vselej enako.
* * *
In ko sem mali dečak bil, poznal sem to gospo z grada. Kadar smo otroci iz blata hlebce pekli, v zemljo hišice delali in murina, božjega volka, zvali „sejat proso" pod včliko črešnjo, korakala je proti večeru mimo nas, tiho kakor senca, z rudečim dežnikom pod pdzuho in velikimi brojanicami za pasom.
,,Gospd, dež gre!'1 vpili smo, kadar je najlepše jasno solnce zahajalo.
,,Dež gre, otroci, dež," odgovorila je in šla dalje proti cerkvi
molit.
A mi smo mislili, svetnice v nebesih, o katerih so nam matere pripovedovale, menda so take, kakor je graska gospa.	—r—.
— 342 — V solzni dolini.*) 2. Materina tolažba.
„Kaj dete moje milo joče? Daj, da obrišem ti solze! Njih kaplje padajo mi vroče Na moje žalostno serce.
V naročje materi polčži Glavico, ljubi sinek moj ! Da tešim te, mi vse potoži, Ce ne, da jokam se s teb<5j!"
„ „Oj mati, meni nij živeti, Tako mi je strašno budi ! Nikd6 ne more me terpeti, Povejte, oh, zakaj je to?
Saj nijsem nič nikomur storil, Nagajal, dražil ne ljudij ; Besede gerde ne govoril, Nikdo mi vendar dober nij.
Otroci radi se imajo, Jaz družiti se jim ne smem; Besede dobre mi ne dajo, Ce tudi največ v šoli vem.
Igro igri li so veseli, Ki jo najrajši jaz imam ; A mene nijso v družbo vzeli, Od strani stal sem, gledal sam/
Težk6 mi je pri serci bilo, Približal sem se jim boječ; A, ko bi trenil, vse planilo Kerdelo name je kričeč.
Suvali so me in pehali, Da sem prederznil se med nje; Ime so gerdo mi dajali, Ki so mi zdeli ga ljudje.
Nij res, kar mati me učite, Ljudje so hudega serca; Le vi ste dobri, o pustite Pri sebi vedno me doma!""
„Oj mčlči, mčlei, dete moje! A ne govori mi tak <5; Ne veš, kak<5 besede tvoje V serce mi režejo ostrč!
Vsak svoje ljubi le na sveti, A ti, moj sin, si zmdno sam ; Če svet ne more te terpeti, Za vse te rada jaz imam.
A vendar ti mi ne sovraži Ljudij, in kadar velik boš, Takrat pa svetu, sin, pokaži, Da zve, kaj dober, blag je mož!"
3. Slovo.
„Tedaj pa pojdi, dragi sin! Deržati nij te v moji moči; Najhujša vseh je bolečin, Ko mati se od sina loči.
Ne prosim, sin, te, da zvestd "V spominu mater svojo hrani; A kakor materi, tako Zvest domu svojemu ostani!
Hranila v serci sem skrivaj, Gorečo željo sem gojila; — Povedali so mi sedaj; Ta želja je pregrešna bila!
Kdor če stopiti pred oltar, Brez madeža on biti mora! Ti greha sad si — grešna stvar! Zastonj je bila vsa pokora!
*j Glej: „Zvon" št. 1. str. 6.
Nij solz te mojih tok opral, Zastonj terpljenje vse prebito! Z ognjenim mečem Kerub stal, V svetišče branil ti serdito.
Molči človeška naj slabdst, Kamor si se napotil, idi; Sam6 — posvetna učenost Serca ti, sin, naj ne izpridi!
Tedaj le pojdi, dragi sin! A grenkih solz taki ne toči; Da od presilnih bolečin Serce ubogo mi ne poči!"
„„Oh zadnjič sinu na serce Glavo, še mati! naslonite; Solze vam moje govore: O mati, z bogom ostanite!
Serce mi govori tako, Da 16čiva se tu na večno; K odhodu kliče zvon glasni, Bog vas obvaruj! Srečno! srečno!""
Boris Miran.
Doktor Bežauec v Tožbanji vasi.
(Pobožna pripovedka.)
(Dalje.)
Doktorand Kolčnec. Kdor na vse strani učeno presodi, kar ste povždali o svetem doktorji, ne more se ubraniti misli, da je on prejšnjemu pomočniku res vendar bil neizmerno podoben — recite, kar hočete ! — ker se je o njem vesoljna vds tako zelo motila, če to nij morebiti baš kako nebeško znamenje ? Kaj mdnite, gospod doktor?
Dr. Pipec. Ako pismo govori, da brez čuda ne spade vrabec sč strehe, las človeku z glave, kako bi se torej mogla tolika stvar goditi sama ob sebi? Zato se ne posmeliujtno, da se živ kerst nij domislil zahtevati, naj bi možje preiskali do terdnega, če je Bež&nec ves tistsvetec, kateri je bil izginil, ali ne? Resnica tolike globokosti se ne preiskuje, ker treb^, dajo samo v božjem strahu verujemo. Punktum! Se tega nijso zasledili, da sije obe nogi odh6dil, ker je uže z rojstva bil nad kolenjo zgibo res dolgovčzen, a doli niže do same plesne (podplata) siromak tako zelo kratek, da je meril jedva malo ped otročjih perstov ; svojo dolžnost je zvesto opravljala tudi njegova ohlapna suknja, ki je zaradi zbrušenih golen sezala do tal presvetega oltarja v kapeli. A raz odčnem li Vam do kraja, kakor seje godilo, pristaviti je z bridkostjo, da odkritoserčna zgodovina serdito poroča, kako bi sam nejeverni Re-bernik to stvar bil rad včdel stokrat boljo nego vsi ostali Tožbanjci. Ogrozili, terdovratni grešnik se tako popisuje v izvoljenih knjigah: bil je dolgopet, sedemdesoiileten a še terdnokčist in žilav starec, da-si uže bel, kakor golobec, in bčder tako tencili, kot bi dvoroglj&te vilice vanj zasadil. Nezmotua ljudska govorica terdi, kar se nekako tudi mej ver-stlcami našega pisatelja svetilka, daje utegnil biti rodu tistih strašnih ljudij, ki so boga križali, zaradi česar sije ves bistroumni svet šepetal,
da ima na lierbtu pasji rop, katerega vedno taji, kakor kača noge, in po vsaki j^di je baje oslinil perste leve roke ter z njimi se umival po obrazu, okolo očfj in po lasčh, kakor izkušen maček, predno se vreme izpremeni. Tak je bil ta mož! Rebernik je tedaj kerta čakal, motiko nad glavo po konci derže, pod kapelico v neki sodobni svojega travnika skriven, ko je bogoslužna TožbAnja vas prigermčla čestit vernenega pomočnika. Psorepec ušesa polagoma vzdigne ter kvišku pogleda, ves radoveden, kaj znači ta hrup, in potlej se prikrade gori više za kersikov germ, od koder nezapažen vidi in sliši, kar se je počenjalo. Ko množica nap6sled izgine, pogan z motiko na rami prileze, ter svetnika jame pokrit premišljati najpervo iz daleč, oko nagib&je zdaj na levo stran zdaj na desno, kot bi premerjal kako poslopje od ogla do ogla; pozneje se z mačjimi koraki primakne do samega praga, od koder božjega človeka zopet na vse strani ogleda tako do dobrega, kakor bi se ga pripravljal kupiti. Kadar molče zverši to delo, nejevoljen odmermra po zavertili in pred neko apiično jamo postoji ter potlej zopet grede reče sam saboj: „to se zna, da sem ga! Uže poprej sem ga nekje videl. Samo se ne morem, treska! domisliti. Čakaj, čakaj, ti neobič gerda, ti pokora za-gfltna, ti! Kaj to je prineslo semkaj na oltarček, in te je? Kdo je bil p6-te pisal ali poročil? I nu, kje sem ga uže videl, kaj dčste? Svet prav govori: stara glava, pusta glava. Res je to! A ko bi sekire namesto dežja padale z nebes, domislim se vendar. Nij krAgulj, da bi se ne!" Takisto seje prepiral ta pekienščak, in ako se ne motim, klel je tudi, ali zato, kar mu je bil kert ušel, ali morebiti, kar je še verjetneje, ker se mu novega prebivalca v stari kapelici nij nič treba zdelo.
Doktorand Kolčnec. O, zato, zato! Ne menim, da bi ta, vraž-jak zavidljivi svetemu doktorju namerjal kolikaj dobrega ocvreti.
Dr. Pip. Niti jaz ne menim, da-si cel6 slavna povest, ki zmirom Beždncu pošteno priterkava, nij zamolčala, kako je bila zdaj baš tista njegova slaba ura, v kateri bi se nikakor ne bil kerčil z jajci in maslom, niti ne z mastjo zabeijene ocvdre, ako tudi je bil petkov dan; kajti na ves jezik je rečeno, da jedva sovražni starec odleze, ko lačni svetnik pazljivo okolo sebe pogleda, in kadar se uvčri, da je zopet sam, naglo razveže torbo svojih dušnih in telesnih potreb, iz katere prinese dar usmiljene kerčmarice v Lokanjem selu, namreč lepo krivino meseno klobase in ui-ezanico černega kruha, ter začne tako spešno z usti gibati, kakor bi za tri dni vkupe molil.
Drd. Kol. Sreča, da kmetje nijso videli, kako se njih pomočnik s klobasami petku v bran postavlja!
Dr. Pip. O, še drugačne stvari bodo videli in slišali, samo po-terpe naj malo.
Drd. Kol, Razbistrite mi zdaj, gospod doktor! ali mu je zelo ugajalo tožbanjsko veselje?
Dr. Pip. Morebiti Vam ne bi, kali? gospod doktorand! Kdo torej sme vanj kamen poriniti, če se mu je dobro zdelo? Samo ko so mladeniči nesli prosjaka, iz početka nij hotel prikimati; a globoko premišljuje
vendar potem v duhu spleza do nepremične sodbe, da v zadnji meri (udi to, kakor vse drugo, kar se je govorilo in delalo, v resnici Jetf samo nanj, cesar nikdo ne izpodmakne, ako si nas odgrizne.
Dr d. Kol. A kako seje deržal, ko je nejeverni Rebernik okolo njega vohal?
Dr. Pip. V Ljubljani je bil kraj&č, po imeni ZSljko — bog mu daj vsega obilo, tam kjer je; saj uže trave ne tlači! Od poroda tako razkodranih las, kakor ovca, in sajavega lica, kakor cigan, svojo kožo verhu tega še tudi sam počerni ter odide v Tirole, in tamkaj se ljudčm jame kazati za gotovo plačilo, da je pravi mur (zamorec) iz Afrike. Ce gaje kdo ogledoval, mislite li, daje kolikaj Zeljko trenil z nosom ali z ušesom? Nikoli! Mirno so je v&del, kakor je bilo tacemu resnemu poslu treba, kar priča neki njegov znanec, ki ga je videl pri tem delu. Takisto se je deržal tudi Bež&nec pred Rebernfkom, da li naša verjetna pripovedka res ne išče pomečkati, kakor bi se vendar ne bil malo pri-bojfival.
Drd. Kol. O tem krajači sem uže slišal. Govorč, da gaje na zemlji posebno veselilo, prenarejati kožo, kakoršno je bog ustvaril. Ne-kedaj baje kupi konja, tako belega, da nobene dlake nij imel černo ali rujave na sebi. Ko nij bilo kerme, novcev še menj, — kaj se je pre-veržljivec domislil? Belo kljuse namaže povsod z jako zeleno šaro (barvo) samo zato, da Ljubljančani potlej nijso zapazili, ko ga je pasel po njih košenicali, ker je bilo trava in konj oboje enako.
Dr. Pip. Res je tako počenjal. — A tudi mej Tožbdnjci so se denes godile nenavadne stvari, ki jih zgodovina krepko in vestno popisuje. Kmetje se namreč jedva s prosjakom na ramah vernejo domov, ko občinske odbornike takoj v sejo povabi župan, s katerim smo se uže pošteno videli pred kapčlo. Tepčžkan so mu rekli; kajti dokler je. mla-doval, nij še bil zavaliišnega telesa, nego v temnih noččh je celo sko-konog zahajal dekletom nagajat pod okna, od koder ga je bilo časi treba zapoditi z ocepkom ali polenom v roci, ter nekolikokrat še huje pretepežkati. Zato se ga je bilo prijelo ime, katerega se nij potlej do smerti mogel otresti, kolikor bi rad bil plačal, ker je bil imovit človek; tudi pravdati se je uže često mislil, — a pomagaj si, ko nikoli nij do terdnega zvčdel, kdo mu je pritisnil ta gerdogledi pridčvek! Izbran je v župana bil samo s tega modrega ozira, ker je edini mej sosedi mogel zalagati osem velicih poleg ene male pravde. Naš razumni Tepčžkan je potreboval občinskega hlapca Rožilnca, ki je nosil obe nogi na vnenjo stran t61ičko zakrivljeni, da bi se z lahka bilo mej njima kolo zatočilo. Tega zdaj pokliče ter v svoji pravici in oblasti naglo zapodi z okovanim kravjim rogom po vasi, daje od IzvAsnikove koče do Gazibrodove hiše krivčnčil in tako prokleto na dolgo trobil, kakor bi izraelskemu kraljestvu oznanjal tri sveta leta ob enem. Rog je vrčščal, Rožancu pohajalo sape, a k županu je skokoma hitelo vse Tožb&nje selo, tudi žene, cel6 dekleta in otroci. Tako je bilo vselej, kadar so zborovali; samo nejeverni Rebernik čitamo da se nij dal nikoli spregledati mej njimi: grešni
odurnež je vedno hodil po svojih posebnih okljukih. Ljudij se natepe v sobo, da je bila natlačena, kakor meh s prosčno moko, če mlinar prevelike merice ne vzame, in župan sede gori v kot za mizo pod steklčno podobo sodnjega dneva, ter ob desnico poleg sebe posadi prosjaka, ki se je njegovim priznanim zaslugam samo v ta imenitni dan za nameček dovolila tudi odborniška čast, katere junak potlej nij pozabil, dokler je hodil po zemlji; a na levici se v navadni prostor dene občinski pisar Trimož. Imenoval se je zato tako, ker so dejali, da treh dobrih mož delo opravlja; kajti poleg svoje navadne službe je ob enem tudi razter-gane škornje terdil in stare peči prekladal, kadar nij bilo v pisarnici prevelicega posla; občtali so mu celo, kadar kapelico dozidajo ter vanjo postavijo orgle, da bode on meh vlekel. Niže se razverstč, največ kakor kane, ostali svetniki in svetnice; kajti bile so tudi one mej njimi, zaradi česar pametna zgodovina Tožbdnjcev ne more prehvaliti. Na mizi je čakal kozji zvonec, da bi v zboru tako zvesto in brez najmanjše bojazni ustrezal svojim glasnim dolžnostim, kakor da je od čistega srebra. Zanj torej prime Tepčžkan, ter precej terdo pozvoni, prične važno sejo in brez dolzega ošč&vanja vpraša, kaj bi se komu uajpotrebneje zdelo o svetniku — večna hvala mu bodi! Knjiga naše resnične prigodbe piše, da se na druzem konci mize pervi oglasi Marko Bogobdznik, in tako požene svoje puste modrosti neukrčtno besedo: „i nu, svetnik ima strč-šico in oltar; česa potrebuje še po verliu? Tako bi jaz mislil. Če morebiti kak Tožbanjec, ki je bogatejši s pravdami, kaj boljšega vč, ka nij-smo zato prišli, da se pomčnimo ? Ali nij res tisto? Vselej so rekli: da se zvon spozna, treba slišati dve resnici. Ne verjemite, da bi svetnik bil našo navado uže pozabil! Kakor ga zdaj nij bilo nekaj mesecev mej nami, vendar je poprej dosti dolgo poslušal in gledal Tožbanjo vas. Edini Cičev Martin pametuje, kedaj so ga bili naši predniki v Radovljici kupili. Zini, Martin! ali je ali ne'?" — Ogovorjeni Cičev Martin, do stolčten, zelo nizek možiček, ki je imel toliko zob v glavi, kolikor žaba volne na trebuhu, da se mu je torej mehka brada vselej nosa dotikala, kadar je kaj glčvil, ob visoki leskovi palici prileze izmej poslušalcev, ter počasi jame iz praznih ust pripovedati, kolikor je koli mogel po moški, in reče: „res je, res! Ka ne vem, kako ga je bil Skočil- prinesel na tovoru, lepo v slamo zavitega, po stari cesti — novo smo potlej naredili — semkaj gori od Grebenikovega korita? Se zdaj, kakor bi se denes godilo, vidim Skočirja — bog mu daj luč nebeško! —in tudi njegovo serasto kobilico, ki si je bila drugo leto potem na Petražali levo nogo zlomila nad prednjim kolenom. Božička so imenovali moža, ki nam je svetnika izdolbel iz celega kosa najboljše lipovinc, ko je drevo še rastlo. Zato je tudi bilo treba odšteti zanj štiri šmdi ijne petice in odmeriti dve četertinki ječmena šestoverstnika, preduo smo ga k rokam dobili. Tako je bilo!« — „Zdaj sami vidite,« zadovoljen povzame Bogo-bdznik, „da nij pritekel ta sveti zajec denes pervič v tožbanjski zelnik. On uže ve, kaj moremo in česa ne moremo. Kolikor je dobival poprej, toliko mu dajmo zdaj; več ne smemo, ko bi tudi utcrpčli, da se ga kaka
nova pravici ca ne prime. — To je pametno! Komur nij prav, toži naj; saj vč, kje in po ččm se pečati delajo, če je svetnik!" — Pobožna pripovedka je na tem mestu pač malo čemčrna, kajti drugače se ne bi niti spodobilo, a vendar v svoji poterpežljivosti zopet ne tako razkačena, kakor bi se poštenjak morebiti nadejal z njene svetosti, ker je nevedni kmet samo preprosto govoril, ne hudobno, in ker vsi pravoverni Tožbanjci, kar tudi ona potolažena dalje pripoveduje, o tej priliki grozno zaplapo-ldjo, kakor bi ogenj v slamo vergel, ter posebno vse verle Tožb&njke od perve do zadnje. Iz teh pravičnih žen se je debela teta Plenica po duši in zlasti po telesu tako odlikovala, kakor obila pogača iz drobnih oprešic. Uže njeno ime odkriva, da je mlajšemu zarodu Tožbdnje vasi baš ona pomagala pripotovati na ta žalostni svet, zaradi česar je bila v toliki zasluženi slavi, da je uživala stanoviten prostor v občinskem odboru, kjer je Trimož njene besede na tanko zapisaval. Poprej je sedela poleg pisarja, da mu je vedno v pero gledala, če dela prav ali ne, zlasti kadar je njene govore izročal nesmertnemu spominu; a denes je stolo-v&la pri moži prosjaku samem, kateremu je zmirom kaj na uho pripovedovala, kar je tudi vtSdel spodobno čislati. Razen te občanke je do-smerten sedež poleg pervega svžtnika imela edina županja, ustvarjena vsa drugače, nego si take oblastnice po navadi mislimo; kajti bila je dolga, suha, kljukonosa ter na desnem očesi od otročjih let slepa žena. Ce se je res malokdaj v sejah oglašala, imamo verjetne svedoke, da ne zategadelj, ker morebiti nij vedela kaj reči, — saj zgovorni so vsi ženski jezici — nego samo s pravičnega ponosa, kar so njene strupovite sovražnice po krivici imenovale ošabnost. Poudarjala je, da za-njo go-vorč sreberna usta, ki so baš pripomogla, da se je primožila k županu, kateri naj torej namesto nje stopi na perste, ako je treba. Tako seje često pripetilo, da kadar je ona kaj hotela povedati, zinila je edino to: moj dedec ima besedo! Razumni Tepažkan je potlej vselej pohlevno vstal in hrabro modroval, kakor ga je bila poprej naučila, daje torej vendar vsa Tožbdnja vas plesala po njenih goslih. Denes je molčcS poslušala, ker se nij poprej utegnila pogovoriti z možem, kateremu nij toliko upala, da bi mogel brez nje kaj pametnega v prodaj postaviti. Imela je tedaj sama teta Plenica mej vsemi TožbAnjkami o tej priliki zakonito oblast, krepko se oglasiti, in res je to dolžnost opravila neustrašeno, kot najboljši govorec. BogobAznik — tako piše poročilo — jedva začne, ko ga ona mahoma bistro pogleda ter natakne velike naočnike, brez katerih v seji nikoli nij odperla ust svoje učenosti. Kadar on umolkne, zagrozi se bogoboječa žena s tako pravično sreditostjo, da z rokama verhu glave ploskne ter zavpije, kolikor je koli uterpdlo nje prostorno gerlo: »baba in babica sem, torej dvakrat baba, ter da-si vdova, nemam je prAvdice, kar bije kdo za psom vergel, razen tistega prepirčka z Ro-bAčevo materje Košaro za suknen svitek; vendar tako zagovedno bi nikoli ne izpregovorila! BogobAznik! ali te nij groza, da bi s tvojih besed zadela nesreča tebe in vse nedolžne sosede? Pozabil si, kako je bilo predlansko leto na KovSrnem, ko je hodilo strašit, da se bogii smili!
Časi je o polunoči od PerMjeve mlake kervavo stegno brez bedra prijezdilo na pisanem Ništarci, ki je ob kraji votel, na sredi ga nič nij; časi strašna kosmata brada brez l&s in brez glave — bog nas hrani in sveti Anton! — od Kr&čie do Raztčznikove smreke cesto pometala tako z veseljem, kakor nobena dekla; časi uboga obsojena duša, v dolzih skornjih vsa skrita, z lesčnim iznvAlnikom zadaj privezanim, sedela pod Meteliževim orehom, ter jokala tako bridko, da bog nam pomagaj! In kadar je vstala, hodili so ti pogubljeni čevlji sami brez nog po vasi od hiše do hiše, kjer je izuvdlnik poterkal na vsaka vrata, če nijso imela morske noge, da noben človek nij dehnil od samega trepeta. — Čemu seje to godilo? Kaplan je res dejal, da za tisto, ker se tudi Ko-vSrniki radi pravdajo. Verjemi, kdor hoče ali more, — jaz ne! Zato je bilo, zato, saj mi je Oplenova osobenica Steržina pripovedovala, ker so bili ključarji pozabili šestico davka plačati od cerkvč svetega Donata, ki se mu je potlej tako hudo godilo, daje sirota bil zanj rubljen. Vendar je narejen sveti Donat samo v podobi na platnu; a tožbanjski pomočnik je ves drugačen korenjak, če premislimo! Ka nij storil mirakeljskega čuda, katero smo vsi gledali na svoje oči o belem dnevi? Ka nijsmo pred njim od veselja plesali po nogah in po glavah, kadar nas je prekrižal, in tako milo, da so nam v oččli solzice igrale, po latinski zazvčn-čal: venedi teh špirtu santu? Bogobdznik! ali si tiščal ušesa in terdo-vratno mižal, ker nič ne veš, daje živ prišel od ondod, kamor ga je bilo mertvega neslo po božji volji? Zdaj vsi vidimo, tisti ki rabimo na-6čnike, in tisti, ki jih ali še nemajo, ali jih ne bodo nikoli imeli, da ga nam res nijso bili ukradli Kerkovci, katere smo torej po nedolžnem tožili siromake, bog nam grehe odpusti! Bogobaznik! Bogobaznik! ti se nič boga ne bojiš!« — Ko bistroumna Plenica usta zapre ter na6čnike vzame z nosa, hitro vse Tožb&njke, stare in mlade, gerde in lepe za-kričč ob enem: „Bogob&znik! Bogobdznik! ti se nič boga ne bojiš!" — „Ni boga ni božje besede; to je nam odbornikom vsem pokazal!" pristavi prosjak, ki bi zdaj svoje telo morebiti rajši bil pod pazulio prijčl ter z njim šel k Mazincu v kerčmo na polič dobrega vina; a ker je bilo treba tukaj sedeti, mislil je, da vsaj ženam se ne more pod koš dati, in zavpil tako živo ter krepko, da so mu od tega dneva rekli Zfkrep, katero ime so potlej svete knjige raznesle daleč po kerščenem svetu, cel6 doli v turško zemljo. Tako se mu godi, kdor je imeniten !
Drd. Kol. Gospod doktor! kar je res, to je res. Plenica zna govoriti, da bi jo bilo vredno poslati v deržavni zbor na Dunaj.
Dr. Pip. Zategadatelj naš pisatelj obširno poroča, kako je bil zelo preplašen Bogobdznik. Vsak lasec mu je imel svojo kapljico; tako se je potil. A vendar zopet vstane, če tudi bojazljivo, in da bi prejšnjo svojo nepremišljenost malo poglddil, jame besede takisto previjati: poslušajte me nu, žene! Dajte si dopovedati, možje! in Vi, prijatelj, ki se Vam je svetnik pervemu pokazal! Saj beseda nij konj! Kako se moremo kaj pomeniti, če germečega boga nij čuti mej nami? Vselej so dejali: modrost je začetek božjega strahu! Jaz nijsem takisto mislil, da bi svet-
niku morebiti kako kaj zabavljal, bog mu daj zdravje! Saj vemo, da brez njega toliko opravimo, kolikor kak oreh pri žabi. Kaj bi se menil! Hotel sem povedati, kakor bi se nam ne bilo bati, da bi zdaj spet kain ušel, ker se je živ in sam ob sebi vernil od ondod, kamor ga je bilo mertvega neslo po božji volji, kakor je rekla naša teta Plenica, ki vsi vemo, daje pametna žena. Takisto sem jaz mislil, vidite!"
(Dalje prih.)
Prešinili na spomin
Bliža se zopet Preširnov god, ki se bode pač praznoval po vsem Slovenskem, na Dunaji vsaj se praznuje nekaj časa že vsako leto, in bode se tudi letos, kakor slišimo, posebno slovesno. Slovencem se ne more očitati, da zanemarjajo svoje velike može, slava nij nikjer tako v dober kup, kakor pri nas. Edini Preširen nema nič prave sreče pri nas, da-si nemarno moža, s katerim bi se mogli ponašati tudi pred neslovan-skim svetom, kakor z njim. Ne da bi se ga ne spominjali, saj ima celo spomenik na grobu; dajale so se mu tudi na čast »besede«; vendar vse to se dela nekako brez pravega navdušenja in prepričanja, brez prave ljubezni, ki iz serca izliaja, tako nekako, dejal bi, kakor dober kristijan svoje davke plačuje, (če jih more), vestno, natanko, a brez posebnega veselja, ker to je, kakor pravi Nemec »njegova prokleta dolžnost." Tako nekako se pri nas pervemu pesniku »dolžna" čast izkazuje. To na pervi pogled čudno prikazen kmalu umeje, kedor pozna naše posebne okolnosti, naše veljavne može in njihove misli o umeteljnosti in družili tacih »nepraktičnih" stvareh, misli, ki jih razodevajo v govoru in v dejanji. Kako taki možjč pri nas govorč zlasti o Preširnu, kakor vemo iz gotovega vira, tega bi človek ne mogel verjeti, ako bi jih ne poznal. Pa — obernimo se k prijaznejšim podobam! — Eno mesto je, kjer peščica največ mladih, od svoje domovine ločenih mož praznuje vsako leto Preširnov god z veseljem, z navdušenjem, kakor obhajajo zvesti sinovi god svojega ljubljenega očeta. Kar smo dolgo na tihem želeli, to seje izpolnilo. Preširen je središče narodnega življenja slovenski mladini na Dunaji. Njegovo ime zapiši na zastavo, in navdušeni se bodo zbirali okrog nje. Tu nij stranek, nij razpora v mnenji. O vsaki stvari se oglašajo (kar je čisto naravno) različne misli, o Preširnovi slavi so vsi ene misli. Slovenija nema imena, katero bi tako kakor Preširnovo, povzdigovalo, budilo in v ljubezni družilo serca slovenske mladine, Preširnovo ime nam je simbol slovenske umeteljnosti in poštene izobražene narodnosti. „In hoc signo vinces!"
To je veselo znamenje, lepa prikazen! Kedo pa je tako vreden, kakor Preširen, da ga čestimo, ljubimo in posnemljemo? On nam je stvarnik lirične poezije, stvarnik našega slovstva. To je veliko, a to nij še vse. Preširen je bil Slovenec in Slovan. On je ljubil svoj narod in
storil je zanj, kolikor drug nikdo; njemu nij bila narodnost molzna krava, katero človek, ko je izmolze, prodA ali za drugo zamenja, Preširen nij imel nič od svoje domovine, a ona je imela toliko od njega — redka, sijajna prikazen! Preširen nam je izgled čistega domoljubja brez samo-pridnosti! Ko pa je bil Preširen Slovenec in Slovan, zato nij pridigoval sovraštva med narodi; on nij mislil, da je narodnost surovost; on se nij bal luči, rekoč: „noč mora biti, kjer Friedlandove zvezde bliščč." On se nij strašil imenovane »nemške" omike, kakor bi bilo več omik, ne ena sama: človeška! On nij zagovarjal in branil nevednosti, misleč: „inter vaccas bos abbas, med kravami je vol— mož! — To je dobro, da smo sami!« — Preširen seje učil od vseh narodov, za to pa nam je tudi to postal. Preširen nam je s kratka izgled čistega, izobraženega domoljubja. To nam kaže njegovo življenje, njegova dela, to nam priča posebno jasno dokaz, ki nam je še le zadnje dni v roke prišel.
Znano je sploh, da je Preširen nekoliko svojih pesmij ponemčil, nekoliko cel6 spisal v nemškem jeziku; nekaj jih je sam tiskati dal o raznih prilikah; dve, tri so nam poprej bile prišle pred oči. Veliko je bilo torej naše veselje, ko nam pride po prijateljski roki droben vezek z napisom: »Nameček nemških in ponemčenih poezij.« Obseza: osem izvirno nemških sonetov in prekrasno elegijo o Čopovi smerti v terza-rimab, pet ponemčenih svojih in eno Mickievičevo; razen teh slovensko: zdravijco in dva epigrama. Zbirka je prepisana po PreŠirnovem rokopisu, hranjenem v muzealni knjižnici ljubljanski. Recimo naravnost: veliko smo pričakovali, še več smo našli. Kedor ne pozna tega namečka, ne pozna po poln§m Preširna. Iz tega vezka nam je očito: pervič, daje Preširen imel nemški jezik, nemški verz v svoji oblasti, kakor slovenskega. Tako lepih, tako čistih, tako polno donečih, tako po mislih in po obliki doveršenih sonetov nij pisal sam mojster Goethe! Drugič: Lepe so Preširnove pesmi tudi v nemški obleki, a to obleko moral jim je dati Preširen sam. Ponemčene pesmi: »mornar", „silaspomina", »izgubljena vera", »prekop" in „Togenburg" bero se, kakor original; žalibog, da nam značaj našega lista ne pripušča, da bi jih prinesli našim bralcem. Tretjič, in to je glavna stvar: v vseh teh pesmih se nam kaže tako Iju-beznjivo, tako blago domoljubje, da jih človek ne more brati, da bi ga ne genile. Preširen je res ljubil svojo domovino, kakor ljubi zvest, dober sin svojo mater; in kaj se more reči več ! A kar bi radi posebno poudarili, to je: v teh pesmih je pokazal Preširen, da on nij šel, kakor mnogi ' drugi, med slovenske pesnike, ker mu drugje nij bilo slave pričakovati. Ako bi bil naš Preširen v nemškem jeziku spisal svoje neumcrjoče pesmi, nemški narod bi ga bil hvaležen prišteval svojim pervim, klasičnim pesnikom! Da nij tega storil, to je največji dokaz njegovega domoljubja, tega naj mu nikedar ne pozabi slovenski svet! Kaj mu je prineslo to blago rodoljubje? Sovraštvo, preganjanje, obrekovanje, dokler je živel, kamen na grob po smerti, to je res, in nekoliko „besed", to je nekaj ; a nij našel do zdaj, naj se reče, kar se hoče, splošnega priznanja in spoštovanja, splošne ljubezni pri vsem narodu.
„Zvonovim« bralcem upamo ustreči, ko jim podajemo tu tri sonete, samo v ta namen poslovenjene; naj jih bero, in smemo reči, da jim povišajo spoštovanje in ljubezen do našega pervoga pesnika,
I.
Getico sripsi sermone libellum, Ovid.
Ce tudi pesem je iz domovine« Prognala pevca z liro sladko vbrano,
V	deželo tujo, nij mu bilo dano, Da nem bi nosil gorke bolečine.
Rimljan uči se govora tujine, In v tujih glasih toži bridko rano, Da gane Skitom serce v led vkovano, Kjer Ister teče prek snežne ledine.
Pustiti, kakor on, ne morem petja, Da-si domača pesem mi rodila Preganjanje serdito brez zavetja.
Ko njemu, tožba se je meni zlila — Ne očitajte tega mi početja —
V	glasi, ki mati nij me jih učila.
II.
Zakaj-li ona, ki bi vredna bila Homera hvale, slavnega Helena, Ker njej enaka deva nij nobena, Kar jih je pevcev pesem kdaj slavila;
Ki vse je bitje moje prestvarila, Ki k njej ljubezen žene me ognjena — Zakaj-li 6na v glasih mi Slovena, A ne v germanskih pesem je zbudila?
Germanski govori pri nas gospoda, Ki gospoduje domovini moji; Slovenski govor služnega je roda!
Preostro službo služim jaz gospoji, Katero sam si dal sem, ne osoda — Zato slovenski tožim v pesmi svoji.
III.
Vi, ki vas mati Slava je rodila, Ki njej z naročja vzeti, tuji ženi, Ko jaz, bili ste zgodaj izročeni, Da bi z omike mlekom vas dojila;
Da vi Germanki, ker vas je zredila, Hvaležni ste, vas kletev ne zadeni! A to unema sveto jezo meni, Da prava mati njej bi se vmeknila!
Povsod je, mora biti perva: mati; Ljubiti žene bolj ne smeš nobene, A dar hvaležni smeš rednici dati.
Le zlat naj bode dar, visoke cene, Ki ga gospe podaj eš prebogati,
Ponosna ne ozre se v zlate pene! —	S.
Slovenski glasnik.
* Kakor lansko zimo, tako so se združili tudi letos v Z a g r e b u. hervatski profesorji in literatje, da bodo v veliki dvorani „Nar. doma" vsak petek ob 6. zv. razpravljali vedoželjnim narodnim gospem in gospodičnam o znanstvu in umetelj-nosti in o druzih stvareh, ki zanimajo vsacega po pravi omiki hrepenečega človeka, in torej tudi lepo, lehko misleče ženstvo. Govorili bodo med drugim g. Fr. Ci-raki o Shakespearjevem Romeji in Juliji; g. Armin Pavič o Shakespearje-vem Othellu, o Voltairjevi Zairi in o Gundulicevem Osmanu; g. Spiridijon Brusina o Darwinovi teoriji; g. Erjavec o drazem kamenji; g. Ivan Stožir o pojavi svitlobe pri zercalih; g. dr. Ivan Dežman o je di in pi-jači proti lepoti in zdravju itd.
Radovedni smo: 1. ali ima Ljubljana; središče Slovenije, t. j. slovenske in-teligencije, tolike"dušnih močij in veselja do umeteljnosti in znanstva, da bi se tudi oridi pričele enake razprave; 2. koliko poslušalek bi imel kdo, kateri bi hotel narodnemu ženstvu v Ljubljani govoriti — ne o papeževi nezmotnosti, a o Shakespearjevem Othellu ali o Romeji in Juliji? 3. ako bi imel kaj lepih poslušalek, zakaj skerbi slovenska moška inteligencija v Ljubljani samo za pobožne kuharice in zapuščene device si. katoličkega društva, katerim različne bratovščine um in pamet že dovolj razsvitljujejo, a ne tudi za ljubeznjive gospe in lepe gospodične narodne čitalnice?
Popravek. V poslednjem listu „Zvona" na 331. strani v obeh zadnjih verstah spodaj v spisu „0 Vodnikovem rokopisu" naj se čita: „Kastelčevim dednikom seje nikoli nijsem branil oddati, kar sem uže dokazal, in kar sledi tudi iz tega, o čemer . . .," namesto: „Kastelčevim dednikom iztegnikoli nijsem branil oddati, kar sem uže dokazal, in kar sledi tudi seje a, o čemer . . . ."
Tiskarna oo. Mehitaristov.
Založnik in urednik: J. Stritar, I. JohannesgasBe 16.