Oznaka poročila: ARRS-RPROJ-ZP-2015/25 H^&^lll Ш0Ш ZAKLJUČNO POROČILO RAZISKOVALNEGA PROJEKTA A. PODATKI O RAZISKOVALNEM PROJEKTU 1.Osnovni podatki o raziskovalnem projektu Šifra projekta J2-4197 Naslov projekta Napredni postopki za interaktivno sestavljanje senzorskih omrežij Vodja projekta 15087 Mihael Mohorčič Tip projekta J Temeljni projekt Obseg raziskovalnih ur 8430 Cenovni razred Trajanje projekta 07.2011 - 06.2014 Nosilna raziskovalna organizacija 106 Institut "Jožef Stefan" Raziskovalne organizacije -soizvajalke 2012 XLAB razvoj programske opreme in svetovanje d.o.o. Raziskovalno področje po šifrantu ARRS 2 TEHNIKA 2.22 Komunikacijska tehnologija 2.22.02 Interaktivna tehnologija Družbenoekonomski cilj 04. Prevoz, telekomunikacije in druga infrastruktura Raziskovalno področje po šifrantu FOS 2 Tehniške in tehnološke vede 2.02 Elektrotehnika, elektronika in informacijski inženiring B. REZULTATI IN DOSEŽKI RAZISKOVALNEGA PROJEKTA 2.Povzetek raziskovalnega projekta1 SLO Program raziskovalnega projekta sodi na področje brezžičnih senzorskih omrežij s poudarkom na generičnih zmogljivostih za podporo razvoju in vpeljevanju koncepta medmrežja stvari, ki zahteva neposredno dostopnost in samodejno povezljivost posameznih naprav, stvari in procesov v dinamično, globalno infrastrukturo. V projektu smo prišli do novih temeljnih znanj o upravljanju senzorskih virov, o učinkovitem, zanesljivem in varnem povezovanju teh virov ter o dinamičnem sestavljanju omrežij z uporabo semantičnih tehnologij in metod strojnega odločanja. Projekt je vzporedno potekal na treh logičnih, vertikalno integriranih nivojih, ki obsegajo (i) heterogena senzorska vozlišča, (ii) brezžično omrežje, ki povezuje senzorska vozlišča in (iii) zajete senzorske podatke, na podlagi katerih lahko iščemo, odkrivamo in se odločamo o uporabi senzorskih virov, jih dinamično povezujemo, z njimi vzpostavljamo interakcijo, jim nastavljamo parametre in pridobivamo senzorske izmerke. Interaktivno dostopanje do porazdeljenih senzorskih virov zahteva zagotavljanje varnega in nadzorovanega dostopa v skladu z vnaprej določenimi omejitvami. V projektu smo specificirali zahteve za senzorsko vozlišče v semantičnem senzorskem omrežju ter razvili in implementirali prototip strojne opreme na razvojni platformi VESNA. Na prototipu senzorskega vozlišča smo podprli različne obstoječe protokolne sklade (Rime, ZigBee mesh, 6LoWPAN, CoAP, ...) in zasnovali novo fleksibilno različico protokola Rime imenovano CRime (angl. Composable Rime). Zasnovali smo postopek modularne programske nadgradnje senzorskih vozlišč preko brezžične povezave med samim delovanjem. Za opisovanje karakteristik senzorskih vozlišč ter njihovih senzorskih in komunikacijskih virov smo zasnovali model za zapis meta podatkov in realizirali sistem in postopek zajemanja/zapisovanja meta podatkov preko običajnega ali priložnostnega omrežnega prehoda. Za interaktivno sestavljanje priložnostnih senzorskih omrežij smo predlagali posplošen konceptualni okvir, ki omogoča tudi sestavljanje modularnih protokolnih skladov v samih senzorskih vozliščih. Kot referenčno izvedbo smo zasnovali programsko orodje ProtoStack in ga integrirali v pilotno senzorsko omrežje. V okviru orodja ProtoStack smo razvili namensko ontologijo za komunikacijske protokolne sklade. Za zagotavljanje varnega dostopanja do senzorskih vozlišč in podatkov ter varnega vključevanja vozlišč v omrežje smo na platformi VESNA podprli 32-, 64- ali 128-bitno AES enkripcijo z dinamičnim generiranjem in izmenjavo AES ključev. Za povečanje zanesljivosti in varnosti prenosa programske opreme ali povečanje prenosne zmogljivosti omrežja smo proučevali postopke priložnostnega omrežnega kodiranja ter usmerjanja z upoštevanjem lastnosti omrežnega kodiranja. Večino v okviru projekta doseženih znanstvenih spoznanj smo sproti implementirali v pilotno senzorsko omrežje LOG-a-TEC, jih validirali v realnem okolju ter objavili na ustreznih znanstvenih konferencah ali v revijah. ANG The programme of the research project falls in the area of wireless sensor networks with the emphasis on generic building blocks supporting the development and introduction of the Internet of Things that requires direct access and interconnectivity of individual devices, things and processes in a dynamic, global infrastructure. In this project we achieved new fundamental knowledge on the management of sensor resources, on an efficient, reliable and secure interconnection of these resources and on the dynamic composition of networks using semantic technologies and machine supported decision making methods. The project was running in parallel on three logical, vertically integrated levels, which include (i) heterogeneous sensor nodes, (ii) wireless network that connects the sensor nodes, and (iii) collected sensor data, based on which we can search, discover and decide on the use of sensor resources, dynamically interconnect these resources, establish an interaction with them, set their parameters and obtain sensor measurements. Interactive access to distributed sensor resources requires secure and traceable access in accordance with pre-established restrictions. In the project we specified the sensor node requirements in the semantic sensor network and developed and implemented a prototype on the VESNA development platform. In the prototype sensor node, we provided support to various existing protocol stacks (Rime, ZigBee mesh, 6LoWPAN, CoAP, ...) and designed a new flexible version of Rime protocol called CRime (angl. Composable Rime). We developed a method for run-time wireless modular software upgrade. In order to describe sensor nodes characteristics and their sensing and communication resources, we constructed a model to record metadata and implemented a system and method for recording/writing metadata via a conventional or opportunistic network gateway. We proposed a generic conceptual framework for interactive composition of ad hoc sensor networks, which also supports composition of modular protocol stacks within the sensor nodes. As a reference implementation we designed a software tool ProtoStack and integrated it into a pilot sensor network. Within the ProtoStack tool we developed a specific communication protocol stack ontology. In order to provide secure access to sensor nodes and data as well as secure integration of nodes in the network we supported on the platform VESNA 32-, 64- or 128-bit AES encryption with dynamic generation and exchange of AES keys. To increase the reliability and security of the transfer of firmware upgrades or increase the transmission capacity of the network we also investigated opportunistic network coding and network coding aware routing. Most of the scientific achievements of the project were immediately implemented in a pilot experimental sensor network LOG-a-TEC for testing and validation in real-world environment, and published at appropriate scientific conferences or in journals 3.Poročilo o realizaciji predloženega programa dela na raziskovalnem projektu2 Za izhodiščno hipotezo projekta smo postavili, da lahko ob poznavanju lastnosti ter funkcionalnosti heterogenih senzorskih virov in ob njihovi neposredni dostopnosti preko medmrežja razvijemo napredne postopke za interaktivno sestavljanje senzorskih omrežij na zahtevo in omogočimo zasnovo uporabniku prilagojenih aplikacij. V okviru te hipoteze smo razvijali nova temeljna znanja o upravljanju senzorskih virov, o učinkovitem, zanesljivem in varnem povezovanju teh virov ter o dinamičnem sestavljanju omrežij z uporabo semantičnih tehnologij in metod strojnega odločanja. V okviru projekta smo se ukvarjali z vertikalno integracijo heterogene strojne opreme, omrežij in podatkov, na podlagi katerih lahko iščemo, odkrivamo in se odločamo o uporabi senzorskih virov, jih dinamično povezujemo v logična ali navidezna senzorska omrežja, z njimi vzpostavljamo interakcijo, jim nastavljamo parametre in pridobivamo senzorske izmerke. Raziskovalno delo je bilo organizirano v štiri vsebinske sklope, ki so obsegali zasnovo strojne opreme za izvedbo semantičnih senzorskih vozlišč (S1), razvoj algoritmov, postopkov in programske opreme za izvedbo semantičnega senzorskega omrežja (S2), uporabo semantičnih tehnologij za upravljanje s senzorskimi viri (S3) in zasnovo postopkov za logično združevanje in varno dostopanje do senzorskih virov (S4). Na podlagi podrobnega pregleda vrste obstoječih razvojnih okolij senzorskih sistemov ter primerjalne analize njihovih osnovnih lastnosti in zmogljivosti, s poudarkom na podpori nadgrajevanju s semantičnimi tehnologijami in uporabi v okviru koncepta medmrežja stvari, smo specificirali zahteve za senzorsko vozlišče v semantičnem senzorskem omrežju. V skladu s specifikacijo smo razvili in izvedli prototip strojne opreme senzorskega vozlišča na zmogljivi 32-bitni platformi VESNA, ki sestoji iz treh vrst modulov, jedrnega modula SNC, vrste radijskih modulov SNR za različne komunikacijske tehnologije oziroma izvedbe protokolnih skladov in vrste razširitvenih modulov SNE, s katerimi platformo dejansko prilagodimo potrebam aplikacije oziroma uporabe v različnih aplikativnih področjih. Platforma podpira baterijsko, solarno ali zunanje napajanje in obsežen nabor senzorjev različnih fizikalnih in kemičnih veličin in pojavov. Na osnovi temeljitega pregleda in primerjave tehnologij, protokolov in algoritmov za brezžično povezovanje smo izbrali najprimernejše kandidate za postavitev začetnega raziskovalnega okolja za preučevanje postopkov interaktivnega sestavljanja senzorskih omrežij. Med te sodijo komunikacijski standard IEEE 802.15.4, operacijski sistem Contiki z vključenima protokolnima skladoma Rime in uIPv6, tehnologiji ZigBee in 6LoWPAN, ter aplikacijska protokola HTTP in CoAP. Za realizacijo heterogenega semantičnega senzorskega omrežja smo na prototipu senzorskega vozlišča omogočili delovanje različnih protokolnih skladov in sicer standardni Rime z IEEE 802.15.4 fizičnim nivojem ali neposrednim dostopom do komunikacijskega vmesnika, 6LoWPAN z aplikacijskim protokolom CoAP in novo zasnovano fleksibilno različico protokola Rime imenovano CRime (angl. Composable Rime). Po uvodnem testiranju senzorskih vozlišč smo začeli z zasnovo postopkov interaktivnega sestavljanja senzorskih omrežij. Predlagali smo posplošen konceptualni okvir, ki poleg sestavljanja senzorskih omrežij na zahtevo omogočali tudi sestavljanje modularnih protokolnih skladov v samih senzorskih vozliščih, ter kot njegovo referenčno izvedbo zasnovali programsko okolje ProtoStack. ProtoStack se lahko uporablja tudi kot samostojno orodje za prototipiranje in testiranje novih protokolnih skladov in obsega knjižnico osnovnih protokolnih modulov, ki smo jo zasnovali po zgledu protokolnega sklada Rime in jo poimenovali sestavljivi Rime (CRime). Kot odprtokodno programsko orodje je na voljo strokovni javnosti preko strežnika raziskovalne skupine. Za praktično uporabo postopkov sestavljanja ali rekonfiguracije modularnih protokolnih skladov v senzorskih vozliščih smo zasnovali postopek modularne programske nadgradnje preko brezžične povezave med samim delovanjem vozlišč z uporabo dinamično naloženih aplikacij. S stališča sposobnosti dinamičnega sestavljanja senzorskih omrežij smo preučili zahteve glede zmogljivosti omrežja za upravljanje senzorskih vozlišč, s poudarkom na hitrosti podatkovnega prenosa in razpoložljivih radijskih virih, ter analizirali ustreznost modelov razširjanja signala brezžičnih senzorskih omrežij v zunanjem urbanem okolju. Za povečanje zanesljivosti in varnosti prenosa programske opreme za rekonfiguracijo vozlišč ali za povečanje prenosne zmogljivosti omrežja smo proučevali postopke priložnostnega omrežnega kodiranja ter usmerjanja z zavedanjem in upoštevanjem lastnosti omrežnega kodiranja. Poleg referenčnega postopka omrežnega kodiranja COPE z dinamičnim usmerjanjem na podlagi ETX metrike smo za obsežna priložnostna brezžična omrežja kot so tudi semantična senzorska omrežja preučevali novo razviti postopek omrežnega kodiranja BON (Bearing-Opp ortunistic Network coding) in postopek za usmerjanje z zavedanjem in upoštevanjem lastnosti omrežnega kodiranja CANCAR (Congestion-Avoidance Network Coding-Aware Routing) in za oba pokazali, da tudi v naključnih topologijah dosegata vsaj primerljivo, če ne boljše delovanje, sta pa predvsem primerna za bolj simetrične prometne tokove kot so značilni za običajna senzorska omrežja. Podpora semantičnim tehnologijam predstavlja dodatne zahteve za senzorska vozlišča s stališča podpore računske zmogljivosti in pomnilniškega prostora. V tem oziru smo obstoječe ontologije, opisne jezike in sisteme logičnega sklepanja preučili glede primernosti za podporo na prototipu semantičnega senzorskega vozlišča in realizacijo raziskovalnega projekta. V okviru orodja ProtoStack smo nato razvili namensko ontologijo za komunikacijske protokolne sklade, kateri v okviru konkretnih aplikativnih področij dodajamo nove konstrukte, kot najprimernejši opisni jezik pa smo izbrali RDF (Resource Description Framework) shemo. Za opisovanje karakteristik senzorskih vozlišč ter njihovih senzorskih in komunikacijskih virov smo zasnovali model za zapis meta podatkov in realizirali sistem in postopek zajemanja in zapisovanja meta podatkov z/na razvojno senzorsko platformo VESNA preko običajnega ali priložnostnega omrežnega prehoda, pri čemer smo slednjega realizirali s pametnim telefonom. Te meta podatke lahko po zajemu s senzorskega vozlišča s pomočjo ontologije pretvorimo v obliko zapisa primerno za logično sklepanje v sistemu za upravljanje s senzorskimi viri. Po integraciji orodja ProtoStack v pilotno senzorsko omrežje smo se osredotočili na proučevanje prednosti semantičnega senzorskega omrežja na področjih storitveno usmerjenih omrežij in kognitivnih omrežij. V okviru problematike varnega dostopanja do senzorskih vozlišč in podatkov ter varnega vključevanja novih vozlišč v obstoječe omrežje smo se osredotočili na identifikacijo oziroma zasnovo ustreznih pristopov za izbrane strojne in programske rešitve ter na arhitekture, ki podpirajo razširljivost in veliko prepustnost podatkov. Ker operacijski sistem Contiki uporablja nezaščiteno komunikacijo med vozlišči, smo komunikacijski sklad, osnovan na standardu IEEE 802.15.4, dopolnili z varnostno shemo osnovano na AES (Advanced Encryption Standard) enkripciji, ki jo ta standard predlaga. Ta shema zagotavlja avtentičnost in zasebnost komunikacije na podatkovno-povezovalnem nivoju, implementacija na senzorski platformi VESNA pa omogoča uporabo 32-, 64- ali 128-bitne AES enkripcije. Radijska sporočila so lahko podpisana, šifrirana ali oboje. Te parametre je možno nastavljati med delovanjem vozlišča, poleg tega pa lahko za komunikacijo z različnimi sosednjimi vozlišči uporabimo različne parametre. Ostali parametri IEEE 802.15.4 standarda so določeni ob prevajanju programske opreme. Ti se nanašajo predvsem na pričakovano število neposredno vidnih sosednjih vozlišč ter s tem povezanim prostorom za shranjevanje varnostnih ključev. Delovanje varnostne sheme smo najprej testirali na simulatorju, kjer smo senzorska vozlišča simulirali kot procese v Linux okolju, radijske pakete pa smo izmenjevali preko Linux TCP/IP povezave. To omogoča enostaven zajem omrežne komunikacije, predvsem z namenom razhroščevanja, simulirali pa smo lahko tudi napade (npr. vrinjenje (ang. injection) ali ponovitveni napad). V prvi fazi testiranja varnostne sheme na senzorski platformi VESNA smo uporabili predpripravljene AES ključe, ki so bili shranjeni na vsako vozlišče. Zaradi uporabe simetrične sheme enkripcije je namreč potrebno bazo kriptirnih ključev prenesti na posamezna vozlišča vnaprej. Ta pristop smo nato nadgradili z dinamičnim generiranjem in izmenjavo AES ključev z uporabo Diffie-Hellmanovega protokola preko nezaščitenega komunikacijskega medija. AES ključe si pri tem postopku paroma izmenjata dve vozlišči, avtentičnost vozlišč pa preverimo z uporabo asimetričnih ECC (Elliptic Curve Cryptography) certifikatov. ECC certifikati so podpisani s strani centralnega CA (Certificate Authority) certifikata, zato mora posamezno vozlišče (poleg lastnega certifikata in ključa) shraniti le še javni del CA certifikata. S tem je možno enostavno dodajanje novih vozlišč v omrežje brez ročnega obnavljanja vseh baz kriptirnih ključev. Diffie-Hellman protokol smo implementirali z uporabo IPv6 ICMP protokola. Vozlišča se tako najprej pridružijo običajnemu, nezaščitenemu omrežju in si preko njega izmenjajo AES ključe z drugimi vozlišči. Večino v okviru projekta doseženih znanstvenih spoznanj smo sproti implementirali v pilotno senzorsko omrežje LOG-a-TEC, jih validirali v realnem okolju ter objavili na ustrezni znanstveni konferenci ali v reviji. Predvsem v začetnem obdobju so prevladovale objave na konferencah, v zadnjem letu pa je bilo objavljenih ali sprejetih v objavo tudi več člankov v revijah s faktorjem vpliva. Preko sprotne implementacije novih spoznanj in dosežkov v pilotno senzorsko omrežje so le-ti bili sproti na voljo tudi za nadaljnje raziskovalno in aplikativno delo na drugih projektih, tako da je projektna skupine tudi na podlagi teh rezultatov v času trajanja projekta pridobila več evropskih in domačih projektov in na ta način dosegla pomembne multiplikativne učinke. Posebej velja izpostaviti, da je pilotno senzorsko omrežje kot eksperimentalna infrastruktura evropskega projekta CREW že vrsto let vključeno v evropsko iniciativo FIRE in preko nje na voljo domačim in mednarodnim raziskovalnim skupinam, v zadnjem letu po integraciji orodja ProtoStack pa je bilo pilotno omrežje vključeno tudi v federacijo eksperimentalnih infrastruktur projekta Fed4FIRE in s tem v iniciativo FIRE+. Na račun tega pilotnega omrežja so posamezni dosežki projekta že v eksperimentalni uporabi in so nam pomagali vzpostaviti tesno sodelovanje z vrsto eminentnih mednarodnih raziskovalnih skupin, med intenzivnejšimi uporabniki pilotnega omrežja pa velja izpostaviti soizvajalca projekta podjetje Xlab, portugalski institut Instituto de Telecomunicagöes, romunski univerzi Tecnical University Cluj-Napoca in Babes-Bolyai University ter makedonsko Univerzo svetih Cirila in Metoda. 4.Ocena stopnje realizacije programa dela na raziskovalnem projektu in zastavljenih raziskovalnih ciljev3 Za glavni cilj projekta smo si zadali z uporabo semantičnih tehnologij ustrezno opisati senzorske in z njimi povezane komunikacijske vire, jih iskati, odkrivati, sklepati o njihovi uporabnosti in jih na zahtevo sestavljati v dinamično, globalno senzorsko infrastrukturo. Ta cilj smo predvsem z zasnovo orodja ProtoStack in njegovo integracijo v semantično senzorsko omrežje zasnovano na zmogljivi razvojni senzorski platformi VESNA v popolnosti dosegli. S tem smo tudi potrdili izhodiščno hipotezo, da lahko na podlagi ustreznega poznavanja in dostopnosti senzorskih virov razvijemo napredne postopke za interaktivno sestavljanje senzorskih omrežij na zahtevo. Tudi primerjava planiranega programa dela in poročila o realizaciji v prejšnji točki kaže, da je bil program v celoti realiziran. O pomenu in kakovosti rezultatov priča sprotno poročanje o dosežkih na priznanih mednarodnih konferencah in ob koncu tudi v vrsti revij s faktorjem vpliva. V celoti ali vsaj delno so bili rezultati projekta predstavljeni na več kot 15 konferencah in delavnicah, na štirih vabljenih predavanjih, v treh člankih v mednarodnih revijah s faktorjem vpliva in še dveh v mednarodnih revijah brez faktorja vpliva, enem poglavju v knjigi, en članek pa je trenutno še v postopku ocenjevanja (pogojno sprejet z večjimi popravki v EURASIP Journal of Wireless Communication Networks; IF=0,805). Posebej velja izpostaviti osrednji članek v obsegu skoraj 50 strani v reviji ACM Transactions on Sensor Networks (2015; IF=1,463), članek v Springerjevi reviji Wireless Personal Communications (2014; IF=0,979), članek v reviji International Journal of Computers, Communications & Control (2015; IF= 0,694), poglavje v knjigi izdajatelja Springer v obsegu skoraj 50 strani (2015) in članek na vodilni znanstveni konferenci s področja telekomunikacij IEEE ICC (2014). V okviru projekta in s podporo javnih sredstev razviti programski orodji ProtoStack in TopoSWiM (Topology simulator in Scalable Wireless Mesh Networks) sta po načelu odprte kode na voljo širši raziskovalni skupnosti. S stališča prenosa znanja velja poudariti, da so v okviru ali vsaj delno vezano na vsebino projekta nastale tudi ena diploma visokošolskega študija (Marko Kastelic; 2013), dve magistrski nalogi (Maria Porcius in Zoltan Padrah; 2011 in 2012) in ena doktorska disertacija (Carolina Fortuna; 2013). Posamezni dosežki projekta so bili z namenom testiranja in validacije sproti implementirani v eksperimentalno senzorsko omrežje LOG-a-TEC, v okviru katerega so kot del evropske iniciative FIRE/FIRE+ in evropskih projektov CREW in Fed4FIRE neposredno na razpolago širši mednarodni raziskovalni skupnosti. 5.Utemeljitev morebitnih sprememb programa raziskovalnega projekta oziroma sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine4 V prvotno predlaganem programu raziskovalnega projekta tudi v letu 2014 ni prišlo do sprememb, v okviru odobrenega podaljšanja izvajanja pa smo testno senzorsko omrežje na IJS nadgradili z naprednimi omrežnimi funkcionalnostmi. Te omogočajo dodatno analizo omejitev, ki jih za omrežje predstavlja zasnova senzorskih vozlišč v obliki naprav z omejenimi zmogljivostmi. Dodatno pozornost smo namenili tudi ovrednotenju uporabljenih varnostnih protokolov in njihovi ranljivosti. S stališča sestave projektne skupine sta zaradi obveznosti na drugih projektih v letu 2014 z delom na projektu zaključila Gorazd Kandus in Andrej Vilhar ter po pridobitvi projekta na razpisu MIZŠ za spodbujanje raziskovalcev na začetku kariere tudi Carolina Fortuna, katere podoktorski program pa je še vedno vezan na vsebine projekta J2-4197. Po pridobitvi mesta mladega raziskovalca se je tudi spremenil status Klemena Bregarja iz statusa raziskovalca "R" v status mladega raziskovalca "MR". 6.Najpomembnejši znanstveni rezultati projektne skupine5 Znanstveni dosežek 1. COBISS ID 28254247 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Okvir za dinamično kompozicijo komunikacijskih storitev ANG A framework for dynamic composition of communication services Opis SLO V tem prispevku smo predlagali okvir za dinamično sestavljanje komunikacijskih storitev, ki omogoča raziskovanje in prototipiranje na realni eksperimentalni infrastrukturi, sestoječi iz vgrajenih naprav nastavljivih na daljavo. Z uporabo koncepta sestavljivosti naš okvir podpira razvoj modularnih komponent za različne omrežne funkcije in spodbuja pouporabo kode. Okvir sestavljajo štiri osnovne komponente: fizično testno okolje, knjižnica modulov, deklarativni jezik in namizje. Referenčna izvedba okvirja, orodje ProtoStack, podpira oddaljeno eksperimentiranje na infrastrukturi senzorskih platform. Integrirali smo ga v eksperimentalno senzorsko omrežje LOG-a-TEC, kjer omogoča testiranje in vrednotenje novih postopkov karakterizacije radijskega okolja in radijske lokalizacije ter eksperimentiranje z dinamičnim sestavljanjem protokolnih skladov. Prispevek je bil objavljen v reviji z nadpovprečnim faktorjem vpliva. In this paper we proposed a framework for dynamic composition of ANG communication services which is well suited for facilitating research and prototyping on real experimental infrastructures of remotely configurable embedded devices. By using the concept of composeability, our framework supports modular component development for various networking functions, therefore promoting code reuse. The framework consists of four components: the physical testbed, the module library, the declarative language and the workbench. Its reference implementation, ProtoStack, supports remote experimentation on sensor platform based infrastructure. It has been implemented in the LOG-a-TEC sensor network testbed to support validation and performance evaluation of new radio environment characterization and radio localization procedures as well as experimentation with dynamic protocol stack composition. The paper has been published in a journal with an impact factor above the average. Objavljeno v Association for Computing Machinery; ACM transactions on sensor networks; 2014; 10 str.; Impact Factor: 1.463;Srednja vrednost revije / Medium Category Impact Factor: 1.394; WoS: ET, YE; Avtorji / Authors: Fortuna Carolina, Mohorčič Mihael Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 2. COBISS ID 27825447 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Pametni telefon z dodano funkcionalnostjo prehoda kot priložnostni prehod za brezžična senzorska omrežja ANG Smartphone with augmented gateway functionality as opportunistic WSN gateway device Opis SLO Poleg protokolov za komunikacijo v brezžičnih senzorskih omrežjih lahko senzorska vozlišča podpirajo tudi funkcionalnost prehoda v druga omrežja in/ali komunikacijo z drugimi zunanjimi napravami. Te naprave bodisi predstavljajo dodatne prehode za pretok podatkov in metapodatkov v zunanje mreže, ali pa služijo kot priključne točke v brezžična senzorska omrežja na primer za kalibracijo in vzdrževanje na kraju samem. Pametni telefoni se zdijo še posebej primerni za takšno vlogo. Članek proučuje vlogo pametnih telefonov s komplementarno funkcionalnostjo prehoda za brezžična senzorska omrežja v primerjavi z običajnimi namenskimi senzorskimi in prehodnimi vozlišči. Podatke iz brezžičnega senzorskega omrežja lahko na pametnem telefonu z vgrajenimi senzorji obogatimo preden jih pošljemo na oddaljeni strežnik. To funkcionalnost pokažemo na primeru geolokacijskega označevanja podatkov zajetih iz senzorskega omrežja s pomočjo podatka o lokaciji pametnega telefona z vgrajenim sprejemnikom GPS. ANG In addition to the protocols for communication within the WSN, sensor nodes may also provide the gateway functionality towards other networks and/or support communication with other external devices. These devices either represent additional gateways for exposing data and metadata to external networks, or serve as connection points to WSN for instance for the on-site calibration and maintenance. Smartphones as advanced mobile terminals appear particularly suitable for such role. This paper investigates the role a smartphone augmented with WSN gateway functionality can play in WSN with respect to regular dedicated sensor and gateway nodes. The data obtained from WSN can be enriched using smartphone's embedded sensors before being sent to the remote server. We demonstrate this on an example of geo-tagging the collected data from WSN with the smartphone's GPS-based location data. Objavljeno v Kluwer Academic Publishers; Wireless personal communications; 2014; Vol. 78, no. 3; str. 1811-1826; Impact Factor: 0.979;Srednja vrednost revije / Medium Category Impact Factor: 1.41; WoS: YE; Avtorji / Authors: Pesko Marko, Smolnikar Miha, Vučnik Matevž, Javornik Tomaž, Pejanović-Djurišić Milica, Mohorčič Mihael Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 3. COBISS ID 28393255 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Postopek omrežnega kodiranja z upoštevanjem vpadnega kota ANG Bearing-opportunistic network coding Opis SLO Članek predstavlja nov, praktičen algoritem BON (priložnostno omrežno kodiranje z upoštevanjem vpadnega kota) za priložnostno omrežno kodiranje, neodvisen od usmerjanja in namenjen obsežnim priložnostnim zankastim omrežjem, kakršno je tudi senzorsko omrežje. Preprostost in primernost za vgrajene naprave z omejenimi zmogljivostmi sta njegovi glavni prednosti, saj glede na to, da vozliščem ni potrebno slediti prejetemu prometu sosednjih vozlišč, potrebuje zelo malo režijske informacije. Algoritem se odloča za kodiranje izključno na podlagi informacije o položaju predhodnjega in naslednjega vozlišča. Deluje med MAC in povezavno plastjo in zahteva le manjšo prilagoditev MAC plasti. Z upoštevanjem različnih topologij ter različnih prometnih obremenitev in njihovih porazdelitev smo s simulacijskim modelom ovrednotili delovanje algoritma in ga primerjali z znanim algoritmom COPE. ANG This paper presents a novel, practical, routing-independent opportunistic network-coding algorithm BON (Bearing Opportunistic Network coding), targetted at large-scale ad-hoc mesh networks. Simplicity and suitability for restricted capability devices are its main benefit as it introduces little overhead to the network given that nodes do not need to keep track of received traffic for their neighbouring nodes. The algorithm makes coding decisions based solely on the information about the packet's previous and next hop node position, thus exhibiting very low overhead. The algorithm is functioning between the MAC and link layers, with small modifications made only to the MAC layer. Using different topologies and different traffic loads and distributions in the simulation model we evaluated the performance of the algorithm and compared it to a well-known COPE algorithm. Objavljeno v Editura Universit^at;ii Agora; International Journal of Computers, Communications & Control; 2015; Vol. 10, no. 2; str. 154-164; Impact Factor: 0.694;Srednja vrednost revije / Medium Category Impact Factor: 1.394; WoS: AC, ET; Avtorji / Authors: Alič Kemal, Pertovt Erik, Švigelj Aleš Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 4. COBISS ID 28226087 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Razvoj nizkocenovnega testnega okolja in njegova uporaba pri prototipiranju kognitivnega radia ANG Low-cost testbed development and its applications in cognitive radio prototyping Opis SLO V tem poglavju predstavljamo naše izkušnje pri načrtovanju, uvajanju in eksperimentalni uporabi vgrajenega, zunanjega testnega okolja LOG-a-TEC, ki je zasnovano na lastni senzorski platformi VESNA. Predstavljamo izbiro eksperimentalnih nizkocenovnih rekonfigurabilnih radijskih modulov za potrebe omrežja LOG-a-TEC in razpravljamo o možnih prednostih modulov zasnovanih po meri. Osrednji del prispevka je namenjen praktičnim izkušnjam z oblikovanjem infrastrukture vgrajenega testnega okolja. Nazadnje predstavimo dva primera uporabe testnega okolja LOG-a-TEC za izvajanje eksperimentov s kognitivnim radijem. ANG In this chapter we describe our experiences with the design, deployment and experimental use of the LOG-a-TEC embedded, outdoor cognitive radio testbed, based on the VESNA sensor node platform. We describe the choice of experimental low-cost reconfigurable radio frontends for LOG-a-TEC and discuss the potential capabilities of custom designs. The core part of this chapter gives practical experiences with designing the embedded testbed infrastructure. Finally, we provide two use cases where the LOG-a-TEC testbed has been used for performing experiments with cognitive radio. Objavljeno v Springer; Cognitive radio and networking for heterogeneous wireless networks; 2015; Str. 361-405; A': 1; Avtorji / Authors: Šolc Tomaž, Fortuna Carolina, Mohorčič Mihael Tipologija 1.16 Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji 5. COBISS ID 28225575 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Kompromisi pri načrtovanju brezžičnih omrežij za upravljanje testnih okolij naprav z omejenimi zmogljivostmi ANG Design trade-offs for the wireless management networks of constrained device testbeds Opis SLO V tem prispevku smo analizirali kompromise s katerimi se srečujejo pri načrtovanju brezžičnega omrežja za upravljanje testnih okolij naprav z omejenimi zmogljivostmi. Najprej identificiramo dva primera uporabe in funkcionalnosti potrebne za omrežje za upravljanje. Nato diskutiramo o načinih za zagotavljanje želene funkcionalnosti ter ponazorimo in ovrednotimo izbrane rešitve na primeru eksperimentalnega senzorskega omrežja LOG-a-TEC. Novo omrežje za upravljanje zagotavlja izboljšane prenosne hitrosti in s tem bistveno krajše čase, potrebne za določitev novega eksperimenta. ANG In this paper, we analyze the design trade-offs encountered when designing a wireless management network for testbeds based on constrained devices. First, we identify two use cases and the functionality needed by the management network in supporting them. Next, we discuss ways of providing the desired functionality and illustrate the decisions we took for designing, implementing and evaluation of the management network for the LOG-a-TEC experimental testbed. The new management network provides improved application throughput that significantly shortens the time required to set up a new experiment. Objavljeno v IEEE = Institute of Electrical and Electronics Engineers; Proceedings; 2014; Str. 245-250; Avtorji / Authors: Činkelj Justin, Šterk Marjan, Bekan Adnan, Mohorčič Mihael, Fortuna Carolina Tipologija 1.08 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci 7.Najpomembnejši družbeno-ekonomski rezultati projektne skupine6 Družbeno-ekonomski dosežek 1. COBISS ID 26851879 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Sensor kot storitev z uporabo senzorske platforme VESNA ANG Sensor as a service using the VESNA sensor platform V prispevku predlagamo sistemsko arhitekturo za brezžična senzorska omrežja, ki omogoča odkrivanje, dostopanje in nadzor nad različnimi tipi senzorjev, podatkov in metapodatkov preko interneta. Ta arhitektura omogoča funkcionalnost senzorja kot storitve z uporabo standarnih komunikacijskih protokolov tako na internetnem kot senzorskem delu. V prispevku opisujemo osnovne komponente predlagane arhitekture in predstavimo referenčno izvedbo na podlagi senzorske platforme VESNA z odprtokodnim operacijskim sistemom Contiki in njegovim standardnim protolnim skladom za naprave z omejenimi zmogljivostmi. Podajamo tudi preliminarno oceno delovanja senzorskega dela predlagane sistemske arhitekture. Opis SLO Razvili in dopolnili smo senzorsko platformo VESNA, ki jo odlikujejo visoke procesne zmogljivosti, majhna poraba moči in združljivost z vrsto komunikacijskih tehnologij. Modularna zasnova in odprte specifikacije strojne ter programske opreme zagotavljajo enostavno in učinkovito prilagodljivost uporabi v raziskavah, razvoju ali končnih produktih. Z vertikalno integracijo tehnologij brezžičnih senzorskih omrežij in semantičnih tehnologij, kot tudi z uporabo algoritmov strojnega učenja in odločanja, platforma podpira koncept storitveno orientiranega senzorskega omrežja. Razvili smo vrsto modulov, ki omogočajo realizacijo aplikacijsko pogojenih funkcionalnosti in prehod v druga komunikacijska omrežja. Prek vrste digitalnih in analognih vmesnikov platforma podpira širok nabor senzorjev in aktuatorjev. In this paper we propose a system architecture for wireless sensor networks (WSNs) that makes various types of sensors, sensor data and metadata, discoverable, accessible and controllable over the Internet. This architecture is able to provide sensor as a service functionality using standard communication protocols on the Internet and WSN side. We describe the components of the proposed architecture and then we provide the reference implementation based on the VESNA sensor platform equipped with the open source Contiki OS and its standard protocol stack for constrained devices. We also provide initial performance evaluation of the WSN part of the proposed system architecture. ANG We have developed and upgraded a sensor platform VESNA, distinguished by high processing capability, low power consumption and compatibility with a wide range of communication technologies. Modular design and open specifications of hardware and software provide easy and efficient adaptability for use in research, development or final products. With vertical integration of wireless sensor networks technologies and semantic technologies, as well as with the use of machine learning and decision making algorithms, the platform supports the concept of service-oriented sensor network. We developed a set of expansion boards that allow the realization of application specific functionality and transition into other communications networks. Through a series of digital and analogue interfaces the platform supports a wide range of sensors and actuators. Šifra F.08 Razvoj in izdelava prototipa Objavljeno v Mednarodna podiplomska šola Jožefa Stefana; Zbornik; 2013; Str. 108115; Avtorji / Authors: Bekan Adnan, Fortuna Carolina, Vučnik Matevž, Mohorčič Mihael Tipologija 1.08 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci 2. COBISS ID 266457088 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Uvajanje modularnih protokolnih skladov kot sestavljenih komunikacijskih storitev ANG Deployment of modular protocol stacks as a composition of communication services Opis SLO V okviru doktorske disertacije je članica projektne skupine zasnovala konceptualno ogrodje za storitveno-orientirano dinamično sestavljanje komunikacijskih storitev in njegovo odprtokodno referenčno izvedbo ProtoStack, ki je integriran v omrežje za upravljanje eksperimentalnega okolja LOG-a-TEC in podpira oddaljeno prilagajanje strukture in nastavitev protokolnega sklada med delovanjem omrežja. Doktorska disertacija s teoretičnega vidika dopolnjuje projekt J2-4197 in kaže na pretok novih znanj in dosežkov med raziskovalnim projektom in študijskim procesom. Vodja projekta J2-4197 je bil tudi mentor doktorandke. ANG As part of her doctoral dissertation a member of the project team designed a conceptual framework for service-oriented dynamic composition of communication services and its open source reference implementation ProtoStack, which is integrated in the management network of the LOG-a-TEC testbed and supports remote reconfiguration and run-time adaptation of the protocol stack and its parameters. The doctoral thesis theoretically complements the project J2-4197 and demonstrates the exchange of new knowledge and achievements between the research project and study process. The project leader served as a supervisor to this thesis. Šifra D.09 Mentorstvo doktorandom Objavljeno v [C. Fortuna]; 2013; XI, 149 str. ; Avtorji / Authors: Fortuna Carolina Tipologija 2.08 Doktorska disertacija 3. COBISS ID 27037223 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Postavitev odprtega eksperimentalnega senzorskega omrežja LOG-a-TEC : članek "Infrastruktura za eksperimentalne raziskave zasnovana na brezžičnem senzorskem omrežju" ANG Setting up experimental sensor network LOG-a-TEC : paper "Wireless sensor network based infrastructure for experimentally driven research" Opis SLO V sodelovanju z Občino Logatec in Komunalnim podjetjem Logatec smo postavili odprto eksperimentalno senzorsko omrežje LOG-a-TEC, ki omogoča zaznavanje in analizo zasedenosti radijskega spektra v frekvenčnih področjih ISM in UHF in je zasnovano na podlagi na IJS razvite platforme za brezžična senzorska omrežja VESNA. Eksperimentalno omrežje LOG-a-TEC je v okviru projektov 7.OP CREW in 7.OP Fed4FIRE iz evropske iniciative FIRE/FIRE+ namenjeno eksperimentalnim raziskavam in razvoju na področjih kognitivnega radia in kognitivnih omrežij. Omogoča tudi evalvacijo tehnologij, naprav, algoritmov in protokolov na področjih karakterizacije radijskega okolja in Interneta stvari. V tem eksperimentalnem omrežju smo tudi testirali in validirali rešitve projekta J2-4197. ANG In collaboration with the Municipality of Logatec and Public Utilities Company Logatec we set up an open sensor network testbed LOG-a-TEC, which allows the detection and analysis of availability of radio spectrum in the ISM and UHF frequency bands and is based on the sensor platform VESNA developed at JSI. The LOG-a-TEC testbed is part of the FP7 projects CREW and Fed4FIRE from the European initiative FIRE/FIRE+, dedicated to experimentally driven research and development in the fields of cognitive radio and cognitive networks. It also allows evaluation of technologies, devices, algorithms and protocols in the areas of radio environment characterization and Internet of Things. We also used this testbed for testing and validation of the solutions developed in the J2-4197 project. Šifra F.08 Razvoj in izdelava prototipa Objavljeno v s. n.]; ISWCS'13; 2013; 5 str.; Avtorji / Authors: Mohorčič Mihael, Smolnikar Miha, Javornik Tomaž Tipologija 1.08 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci 4. COBISS ID 27789863 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Sodelovanje v mednarodnih projektih in prenos novih znanj, metod in postopkov v prakso : uporaba eksperimentalnega senzorskega omrežja za razdeljevanje moči za zmanjševanje interference ANG Participation in international projects and transfer of new knowledge, methods and procedures in real world : using experimental sensor network for interference mitigation with for power allocation Opis SLO Posamezni dosežki projekta so bili z namenom testiranja in validacije sproti implementirani v eksperimentalno senzorsko omrežje LOG-a-TEC, v okviru katerega so kot del evropske iniciative FIRE/FIRE+ neposredno na razpolago širši mednarodni raziskovalni skupnosti. V prispevku predlagamo metodologijo za eksperimentalno vrednotenje preproste vendar učinkovite igre razdeljevnja moči na realnem zunanjem eksperimentalnem senzorskem omrežju. S tem eksperimentalnim omrežjem projektna skupina sodeluje v vrsti mednarodnih projektov 7.OP (CREW, ABSOLUTE, CITI-SENSE, SUNSEED, ProaSense in Fed4FIRE), prejela pa je tudi vrsto vabil k sodelovanju pri pripravi projektov H2020. ANG Individual project achievements were implemented in the experimental sensor network LOG-a-TEC in order to support testing and validation of developed solutions. This experimental network is part of European initiative FIRE/FIRE+ and as such available to other national and international research groups and individuals. In this paper we propose a methodology for the experimental evaluation of a simple yet efficient power allocation game on a real-world outdoor experimental testbed. With this experimental network the project group participates in several FP7 projects (CREW, ABSOLUTE, CITI-SENSE, SUNSEED, ProaSense and Fed4FIRE) and it received several invitations to participate in H2020 project preparation. Šifra F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso Objavljeno v IEEE; Proceedings; 2014; Str. 1501-1507; Avtorji / Authors: Anton Ciprian, Toma Andrei, Cremene Ligia, Mohorčič Mihael, Fortuna Carolina Tipologija 1.08 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci 5. COBISS ID 27298343 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Mednarodna prepoznavnost projektne skupine ter prenos znanja in izkušenj (Eksperimentalna infrastruktura LOG-a-TEC za raziskave, testiranje in validacijo, zasnovana na brezžičnem senzorskem omrežju, ...) ANG International visibility of the project team and transfer of knowledge and experiences (LOG-a-TEC wireless sensor network based experimental infrastructure for research, testing and validation, ...) Opis SLO Zaradi aktivnosti in rezultatov na področju senzorskih tehnologij, katerih pomemben del se izvaja prav v temeljnem projektu J2-4197, ter odprtega eksperimentalnega senzorskega okolja LOG-a-TEC je projektna skupina povečala mednarodno prepoznavnost. To poleg vabil k sodelovanju pri pripravi projektnih predlogov dokazuje vključitev vodje projekta v uredniški odbor specializirane revije za področje senzorike International journal of distributed sensor networks (ISSN 1550-1329; IF=0,923), vabilo članice projektne skupine na podoktorsko usposabljanje na Univerzi v Gentu na področju, ki se navezuje na njeno delo v projektu J2-4197, ter vabljena predavanja članov projektne skupne na tujih univerzah in mednarodnih dogodkih: 1.10 Objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci (vabljeno predavanje) FORTUNA, Carolina. From sensors to real-time analytics. V: 1st ACROSS Workshop on Cooperative Networked Embedded Systems, November 20, 2013, Zagreb, Croatia. [S. l.: s. n.], 2013, str. 10. [COBISS.SI-ID 27437095] 3.14 Predavanje na tuji univerzi MOHORČIČ, Mihael. LOG-a-TEC wireless sensor network based experimental infrastructure for research, testing and validation : invited talk. Zagreb: FER = Fakultet elektrotehnike i računarstva, 9. dec. 2013. [COBISS.SI-ID 27298343] 3.16 Vabljeno predavanje na konferenci brez natisa MOHORČIČ, Mihael. Vloga in priložnosti področja IKT pri upravljanju z vodnimi viri : KOGRA 2013, Investicije in novi trendi na področju komunale, 4. april 2013, Gornja Radgona, Slovenija. 2013. [COBISS.SI-ID 26808871] ANG The project team increased international visibility and recognition due to activities and results in the area of sensor technologies, of which an important part is carried out in the project J2-4197, as well as due to the open experimental sensor network testbed LOG-a-TEC. Besides the invitations to participate in the preparation of projects this is evidenced also by the inclusion of the project leader in the editorial board of the specialized journal in the area of sensor technologies, the International journal of distributed sensor networks (ISSN 1550-1329; IF=0,923), an invitation of a project team member to a postdoc position at the University of Ghent in the area related to her work in the J2-4197 project, and the invited lectures of the project team members at foreign universities and international events: 1.10 Published scientific conference contribution abstract (invited lecture) FORTUNA, Carolina. From sensors to real-time analytics. V: 1st ACROSS Workshop on Cooperative Networked Embedded Systems, November 20, 2013, Zagreb, Croatia. [S. l.: s. n.], 2013, str. 10. [COBISS.SI-ID 27437095] 3.14 Invited lecture at foreign university MOHORČIČ, Mihael. LOG-a-TEC wireless sensor network based experimental infrastructure for research, testing and validation : invited talk. Zagreb: FER = Fakultet elektrotehnike i računarstva, 9. dec. 2013. [COBISS.SI-ID 27298343] 3.16 Unpublished invited conference lecture MOHORČIČ, Mihael. Vloga in priložnosti področja IKT pri upravljanju z vodnimi viri : KOGRA 2013, Investicije in novi trendi na področju komunale, 4. april 2013, Gornja Radgona, Slovenija. 2013. [COBISS.SI-ID 26808871] Šifra B.04 Vabljeno predavanje Objavljeno v FER = Fakultet elektrotehnike i računarstva; 2013; Avtorji / Authors: Mohorčič Mihael Tipologija 3.14 Predavanje na tuji univerzi 8.Drugi pomembni rezultati projetne skupine7 Priključitev 7.OP projektu Fed4FIRE z namenom integracije eksperimentalnega omrežja LOG-a-TEC v mednarodno federacijo FIRE/FIRE+ eksperimentalnih infrastruktur. Pobuda je bila uspešna in projektu smo se priključili s 1.12.2014. Finančni delež IJS znaša 104.359 €. Povabilo k sodelovanju v projektu 7.OP ProaSense zaradi znanj in izkušenj s področja senzorskih mrež in razvite platforme VESNA. Projekt je bil uspešno pridobljen in je začel z delom 1.11.2013. Finančni delež IJS za raziskave na področju senzorskih tehnologij znaša 62.400 €. Povabilo k pripravi vrste projektov H2020 s področja uporabe senzorskih mrež na različnih aplikativnih področjih. Nekaj projektov je še v ocenjevanju nekaj pa v pripravi. 9.Pomen raziskovalnih rezultatov projektne skupine8 9.1.Pomen za razvoj znanosti9 SLO_ Program projekta je interdisciplinaren in vključuje vrsto inovativnih elementov, ki so pomembni tako za razvoj novih tehnologij kot tudi za razvoj znanosti in stroke na področjih brezžičnih komunikacij, senzorskih omrežij, naprednega upravljanja z viri in medmrežja stvari. V okviru projekta smo prišli do novih temeljnih znanj o upravljanju senzorskih virov, o učinkovitem, zanesljivem in varnem povezovanju teh virov ter o dinamičnem sestavljanju omrežij z uporabo semantičnih tehnologij in metod strojnega odločanja. Dosežke in pridobljena znanja smo z namenom testiranja in validacije sproti implementirali v eksperimentalno senzorsko omrežje LOG-a-TEC, ki je kot del evropske iniciative FIRE/FIRE+ preko evropskih projektov CREW in Fed4FIRE na razpolago mednarodni raziskovalni skupnosti. Preko sprotnega nadgrajevanja eksperimentalnega senzorskega omrežja smo posredno prispevali k uveljavljanju sicer za področje telekomunikacij razmeroma malo uporabljane metodologije razvoja raziskovalnih prototipov in eksperimentalnega raziskovanja. O pomenu rezultatov za razvoj znanosti in o njihovi kakovosti priča sprotno poročanje o dosežkih na priznanih mednarodnih konferencah, tudi na vodilni konferenci s področja komunikacij IEEE ICC, ter v vrsti mednarodnih revij. Prispevki, ki se delno ali v celoti nanašajo na raziskovalno delo projekta J2-4197, so bili tako predstavljeni v petih člankih v mednarodnih revijah, med katerimi so tri s faktorjem vpliva, v poglavju v knjigi prestižne založbe Springer, na več kot 15 mednarodnih konferencah in delavnicah ter na štirih vabljenih predavanjih. Priznanje doseženim rezultatom med drugim potrjuje veliko število vabil k pripravi mednarodnih raziskovalnih projektnih predlogov, katere prejemamo prav zaradi znanj, ki smo jih pridobili na področju naprednih senzorskih omrežij in medmrežja stvari, izkušenj pri eksperimentalnem raziskovanju na področju brezžičnih komunikacijskih in senzorskih omrežij ter zmogljivosti eksperimentalnega senzorskega omrežja LOG-a-TEC, katerega vrsto funkcionalnosti smo razvili prav v projektu J2-4197. Delno tudi zaradi teh sprotno implementiranih zmogljivosti smo v času izvajanja projekta J2-4197 pridobili 5 dodatnih evropskih projektov (ABSOLUTE, CITI-SENSE, SUNSEED, ProaSense, in Fed4FIRE), v ocenjevanju ali pripravi pa je trenutno še približno 10 projektnih predlogov, v okviru katerih bomo uporabili in nadgradili dosežke projekta J2-4197. Nadalje o pomenu projekta za razvoj znanosti priča število z vsebino projekta povezanih magistrskih nalog in doktorskih disertacij. Dve magistrski nalogi (Maria Porcius in Zoltan Padrah; 2011 in 2012) in ena doktorska disertacija (Carolina Fortuna; 2013) so bile že zaključene, v teku pa je še ena magistrska naloga in štiri doktorske disertacije. Pomen rezultatov projekta za širšo znanost bo še posebno viden v daljšem časovnem obdobju, saj rezultati omogočajo souporabo obstoječih porazdeljenih senzorskih virov za dinamično vzpostavitev obsežnih virtualnih senzorskih omrežij na zahtevo in njihovo uporabo za eksperimentalne raziskave na različnih aplikativnih področjih. S tem pričakujemo, da bodo imeli rezultati pomemben vpliv ne le na bodoči razvoj novih postopkov in tehnologij na področju interaktivnega sestavljanja senzorskih omrežij, ampak posredno tudi na druga raziskovalna področja. ANG The program of the project is interdisciplinary and includes a number of innovative elements that are important for the development of new technologies as well as for the development of science and profession in the areas of wireless communications, sensor networks, advanced resource management and the Internet of Things. The project developed new basic knowledge on the efficient management of sensor and associated communication resources, and on the on-demand interactive procedures for composition of these resources into virtual sensors and virtual sensor networks using semantic technologies and machine supported decision making methods. For the purpose of testing and validation most achievements were implemented promptly in the experimental sensor network LOG-a-TEC, which is part of the European initiative FIRE/FIRE+ and thus through the European projects CREW and Fed4FIRE available to the international research community. With constant upgrading of the experimental sensor network, we indirectly contributed to the promotion and adoption of the development of research prototypes and experimentally driven research as relatively little used methodology by researchers in telecommunications. The importance and quality of the project results for the development of science are witnessed through continuous reporting on achievements in recognized international conferences, including the flagship conference in the field of communications, IEEE ICC, as well as in a number of international journals. Contributions, which are partly or entirely related to the research project J2-4197, were presented in five international journals, including three with an impact factor, in one book chapter published by renowned publisher Springer, at more than 15 international conferences and workshops and at four invited lectures. The significance of obtained results is furthermore acknowledged by the international research community through the high number of invitations to joint international research project proposals, which we are receiving because of the knowledge gained in the field of advanced sensor networks and the Internet of Things, the experience in experimentally driven research in the field of wireless communication and sensor networks, and the experimental capabilities supported by the sensor network LOG-a-TEC, partly developed also in the project J2-4197. In part also due to rapid implementation of these capabilities we obtained 5 additional European projects (ABSOLUTE, CITI-SENSE, SUNSEED, ProaSense, and Fed4FIRE) already during the implementation of project J2-4197. Moreover, we have about 10 further project proposals currently in evaluation or under preparation that are also building on top of the achievements of the project J2-4197. Furthermore, the importance of the project for the development of science is also evidenced by the number of master theses and doctoral dissertations related to the project. Two master theses (Maria Porcius and Zoltan Padrah; 2011 and 2012) and one doctoral dissertation (Carolina Fortuna; 2013) have already been completed, while there are still in progress another master thesis and four doctoral dissertations. The outcomes of this project may be extremely relevant for the development of science on a longer term since it would eventually enable a multi-purpose large-scale distributed virtual sensing infrastructure suitable for experimentally driven research in various applied areas. Thus, it is expected that the results will have a significant impact not only on the future development of new procedures and technologies for interactive composition of sensor networks, but indirectly also to other research areas. 9.2. Pomen za razvoj Slovenije10 SLO Projekt sodi na področje informacijskih in komunikacijskih tehnologij, ki je eno izmed najpomembnejših področij, ki omogočajo pridobivanje novih znanj, povečujejo gospodarsko učinkovitost, neposredno podpirajo razvoj vrste gospodarskih področij in dvigujejo kakovost življenja. Projekt vključuje sodobne koncepte kot so medmrežje stvari, semantična senzorska omrežja in storitveno orientirana omrežja. Prav z uveljavljanjem koncepta medmrežja stvari pridobivajo senzorske tehnologije še pomembnejšo vlogo v skoraj vseh gospodarskih in družbenih področjih od varovanje okolja in infrastrukture ter obveščanja pred naravnimi nesrečami, do industrije, gospodinjstev, prometa, kmetijstva, zdravstva, itd. Tako bodo v okviru projekta pridobljena znanja nedvomno močno koristila domačemu, pa tudi evropskemu gospodarstvu pri razvoju novih inovativnih produktov in storitev, ki bodo vključevali sodobne koncepte senzorskih omrežij. Z vpeljavo le teh v industrijske in druge delovne procese lahko rezultati projekta povečajo produktivnost in inovativnost ter prispevajo tudi k modernizaciji javnega sektorja. Senzorska omrežja bodo v prihodnosti predstavljala pomemben del infrastrukture, ki bo pomembno prispevala k socialnemu, ekonomskemu in kulturnemu razvoju družbe. Sodobni koncepti kot so medmrežje stvari, pametna mesta, pametna energetska omrežja, podpora samostojnemu življenju, tovarne prihodnosti in e-zdravje obetajo številna nova delovna mesta predvsem v zasebnem proizvodnem in storitvenem sektorju, njihov skupni imenovalec pa so prav senzorske tehnologije in brezžične komunikacije. Zato lahko rečemo, da rešitve, kot smo jih razvili v projektu J2-4197 za napredno upravljanje s senzorskimi in komunikacijskimi viri v najrazličnejših okoljih, predstavljajo enega temeljev prihodnjega razvoja. Dinamično sestavljanje senzorskih omrežij omogoča souporabo razpršenih senzorskih virov na zahtevo in s tem znatno znižanje stroškov razvoja, postavitve in vzdrževanja sicer namenskih senzorskih omrežij. Glavne prednosti tega pristopa so najbolj očitne na primerih javne infrastrukture, kot jo je pričakovati v pametnih mestih. Sčasoma pa lahko z naprednejšo obdelavo in integracijo podatkov, predvsem z zagotavljanjem njihove varnosti in zasebnosti, pričakujemo prodor souporabe senzorskih virov tudi na bolj tradicionalna področja. Po postavitvi eksperimentalnega senzorskega omrežja LOG-a-TEC v sodelovanju z Občino Logatec in Komunalnim podjetjem Logatec in njegovi vključitvi v evropsko iniciativo FIRE/FIRE+ zaznavamo porast zanimanja za sodelovanje tuje pa tudi domače industrije. Na širšem področju senzorskih tehnologij smo tako v zadnjih letih samo v slovenskem prostoru poleg na projektu sodelujoče organizacije Xlab sodelovali oziroma še sodelujemo s podjetji kot so Telekom Slovenije, Elektro Primorska in Elektroservisi na skupnem evropskem projektu SUNSEED; Cosylab in Adria Mobil na razvojnih projektih SMER+ Ministrstva za gospodarstvo; Špica, Globtel, AMIS, Iskratel, Innova, Telekom Slovenije, Alpineon na kompetenčnem centru KC OPCOMM; Hella Saturnus Slovenija na evropskem projektu ProaSense; itd. Navedeno kaže, da je tudi med slovenskimi podjetji veliko in še naraščajoče zanimanja za senzorske tehnologije in s tem tudi za rezultate in pridobljena znanja projekta J2-4197. To nenazadnje dokazuje tudi načrtovan nov študijski program Senzorske tehnologije na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana, katerega smo sooblikovali tudi člani projektne skupine z namenom prenosa novo pridobljenih znanj na mlajše generacije in preko njih v industrijo. ANG The project belongs to the area of information and communication technologies, which is broadly recognised as one of the key areas that has an important role in enhancing the knowledge, increasing economic efficiency, supporting the development of a range of economic sectors and improving the overall quality of life. The project was addressing modern concepts such as the Internet of Things, semantic sensor networks and service-oriented networks. In fact, following the promotion of the Internet of Things concept sensor technologies are playing increasingly important role in almost every economic and social field from the environmental protection and disaster notification, to the advanced deployments in industry, households, transport, health, etc. Thus, the newly acquired knowledge will undoubtedly benefit national as well as the European economy in the development of new innovative products and services that will include modern concepts of sensor networks. With the introduction in industrial and other work processes, the results of the project have a potential to increase the productivity and innovation and contribute to the modernization of the public sector. In short, sensor networks will represent an important part of the infrastructure that will contribute considerably to the social, economic and cultural development of the entire society. Modern concepts such as the Internet of Things, smart cities, smart grids, ambient assisted / independent living, factories of the future and e-health are promising many new jobs mainly in the private manufacturing and service sectors, and their common denominator are sensor technologies and wireless communications. Therefore, we believe that solutions such as developed in the project J2-4197 for advanced management of sensor and communication resources in a variety of environments represent one of the foundations for future economic recovery and development. Dynamic composition of sensor networks enables the sharing of distributed sensor resources on demand and thereby reduces significantly the costs of development, installation and maintenance of otherwise dedicated sensor network deployments. The main advantages of this approach are most apparent in the case of public infrastructure as expected in smart cities. However, with more advanced processing and data integration and, in particular, by ensuring data security and privacy we expect increased sharing of sensor resources also in the more traditional areas. Following the deployment of the experimental sensor network LOG-a-TEC in cooperation with the Municipality of Logatec and the utility company KP Logatec and its integration in the European FIRE/FIRE+ initiative we perceive an increase in the interest in collaboration by foreign as well as domestic industry. In the broader area of sensor technologies we have been thus collaborating in Slovenia, apart from Xlab as the participating organization, with companies such as Telekom Slovenije, Elektro Primorska and Elektroservisi in a joint European project SUNSEED; Cosylab and Adria Mobil in the technology development projects SMER+ of the Ministry of Economy; Špica, Globtel, AMIS, Iskratel, Innova, Telekom Slovenije and Alpineon in the competence center KC Opcomm; Hella Saturnus Slovenija in a European project ProaSense; etc. This shows that there is large and growing interest in sensor technologies also in Slovenian industry, which may reflect also in the interest in the results and acquired knowledge of the project J2-4197. Nonetheless, the increasing interest of the industry also resulted in the preparation of a new study programme on sensor technologies at the Jozef Stefan International Postgraduate School, to which contributions were provided also by the project group members in order to facilitate the transfer of newly acquired knowledge to younger generations. 10.Samo za aplikativne projekte in podoktorske projekte iz gospodarstva! Označite, katerega od navedenih ciljev ste si zastavili pri projektu, katere konkretne rezultate ste dosegli in v kakšni meri so doseženi rezultati uporabljeni Cilj F.01 Pridobitev novih praktičnih znanj, informacij in veščin Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.03 Večja usposobljenost raziskovalno-razvojnega osebja Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.04 Dvig tehnološke ravni Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 v F.05 Sposobnost za začetek novega tehnološkega razvoja Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 v F.06 Razvoj novega izdelka Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.07 Izboljšanje obstoječega izdelka Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.08 Razvoj in izdelava prototipa Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 v F.09 Razvoj novega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.10 Izboljšanje obstoječega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.11 Razvoj nove storitve Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.12 Izboljšanje obstoječe storitve Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 v F.13 Razvoj novih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F 14 Izboljšanje obstoječih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 v F.15 Razvoj novega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 - F.16 Izboljšanje obstoječega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 - F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 - F 18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference) Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 - F.19 Znanje, ki vodi k ustanovitvi novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 - F.20 Ustanovitev novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 - F.21 Razvoj novih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 - F.22 Izboljšanje obstoječih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 - F.23 Razvoj novih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 - F 24 Izboljšanje obstoječih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 - F.25 Razvoj novih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 - F.26 Izboljšanje obstoječih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 - F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 - F.28 Priprava/organizacija razstave Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 - F.29 Prispevek k razvoju nacionalne kulturne identitete Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 - F.30 Strokovna ocena stanja Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 - F.31 Razvoj standardov Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 - F.32 Mednarodni patent Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 - F.33 Patent v Sloveniji Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 v F.34 Svetovalna dejavnost Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.35 Drugo Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v Komentar ll.Samo za aplikativne projekte in podoktorske projekte iz gospodarstva! Označite potencialne vplive oziroma učinke vaših rezultatov na navedena področja Vpliv Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.01 Razvoj visokošolskega izobraževanja G.01.01. Razvoj dodiplomskega izobraževanja O o o o G.01.02. Razvoj podiplomskega izobraževanja o o o o G.01.03. Drugo: o o o o G.02 Gospodarski razvoj G.02.01 Razširitev ponudbe novih izdelkov/storitev na trgu O O O O G.02.02. Širitev obstoječih trgov o o o o G.02.03. Znižanje stroškov proizvodnje o o o o G.02.04. Zmanjšanje porabe materialov in energije O O O O G.02.05. Razširitev področja dejavnosti o o o o G.02.06. Večja konkurenčna sposobnost o o o o G.02.07. Večji delež izvoza o o o o G.02.08. Povečanje dobička o o o o G.02.09. Nova delovna mesta o o o o G.02.10. Dvig izobrazbene strukture zaposlenih O O O O G.02.11. Nov investicijski zagon o o o o G.02.12. Drugo: o o o o G.03 Tehnološki razvoj G.03.01. Tehnološka razširitev/posodobitev dejavnosti O O O O G.03.02. Tehnološko prestrukturiranje dejavnosti O O O O G.03.03. Uvajanje novih tehnologij o o o o 1 G.03.04. Drugo: O o o O 1 G.04 Družbeni razvoj G.04.01 Dvig kvalitete življenja o o o o G.04.02. Izboljšanje vodenja in upravljanja o o o o G.04.03. Izboljšanje delovanja administracije in javne uprave O O O O G.04.04. Razvoj socialnih dejavnosti o o o o G.04.05. Razvoj civilne družbe o o o o G.04.06. Drugo: o o o o G.05. Ohranjanje in razvoj nacionalne naravne in kulturne dediščine in identitete O O O O G.06. Varovanje okolja in trajnostni razvoj O O O O G.07 Razvoj družbene infrastrukture G.07.01. Informacijsko-komunikacijska infrastruktura O O O O G.07.02. Prometna infrastruktura o o o o G.07.03. Energetska infrastruktura o o o o G.07.04. Drugo: o o o o G.08. Varovanje zdravja in razvoj zdravstvenega varstva O O O O G.09. Drugo: o o o o Komentar 12.Pomen raziskovanja za sofinancerje11 Sofinancer 1. Naziv Naslov Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena 13.Izjemni dosežek v letu 201412 13.1. Izjemni znanstveni dosežek Dosežek: Zasnova okvirja za dinamično kompozicijo komunikacijskih storitev Vir: C. Fortuna, M. Mohorčič, "A framework for dynamic composition of communication services", ACM transactions on sensor networks, ISSN 1550-4859, [in press] 2014, 10 str., doi: 10.1145/2678216. Opis: V prispevku smo predlagali konceptualni okvir za dinamično sestavljanje komunikacijskih storitev, ki omogoča raziskovanje in prototipiranje na realni eksperimentalni infrastrukturi, sestoječi iz vgrajenih naprav nastavljivih na daljavo. Referenčna izvedba okvirja, orodje ProtoStack, podpira oddaljeno eksperimentiranje na infrastrukturi senzorskih platform. Integrirali smo ga v eksperimentalno senzorsko omrežje LOG-a-TEC, kjer omogoča testiranje in vrednotenje novih postopkov karakterizacije radijskega okolja in radijske lokalizacije ter eksperimentiranje z dinamičnim sestavljanjem protokolnih skladov. 13.2. Izjemni družbeno-ekonomski dosežek Dosežek: Integracija eksperimentalnega senzorskega omrežja LOG-a-TEC v federacijo eksperimentalnih omrežij Fed4FIRE Vir: J. Činkelj, M. Šterk, A. Bekan, M. Mohorčič, C. Fortuna, "Design trade-offs for the wireless management networks of constrained device testbeds", Int. Symposium on Wireless Communication Systems (ISWCS 2014), Barcelona, Spain. Opis: Testno senzorsko omrežje LOG-a-TEC za izvajanje eksperimentalnih raziskav smo sproti nadgrajevali z dosežki projekta in jih testirali in validirali v realnem okolju. Med pomembnejše nadgradnje štejemo implementacijo modificiranega operacijskega sistema Contiki, ki omogoča sočasno uporabo dveh protokolnih skladov, enega za brezžično omrežje za upravljanje in drugega za izvajanje eksperimentov s sestavljanjem in optimizacijo protokolnega sklada CRime. Nadgrajeno testno omrežje LOG-a-TEC je postalo ena izmed eksperimentalnih infrastruktur 7.OP projekta Fed4FIRE in s tem evropske iniciative FIRE/FIRE+. C. IZJAVE Podpisani izjavljam/o, da: • so vsi podatki, ki jih navajamo v poročilu, resnični in točni • se strinjamo z obdelavo podatkov v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov za potrebe ocenjevanja ter obdelavo teh podatkov za evidence ARRS • so vsi podatki v obrazcu v elektronski obliki identični podatkom v obrazcu v pisni obliki • so z vsebino zaključnega poročila seznanjeni in se strinjajo vsi soizvajalci projekta Podpisi: zastopnik oz. pooblaščena oseba in vodja raziskovalnega projekta: raziskovalne organizacije: Institut "Jožef Stefan" Mihael Mohorčič ŽIG Kraj in datum: Ljubljana |l6.3.2015 Oznaka poročila: ARRS-RPROJ-ZP-2015/25 1 Napišite povzetek raziskovalnega projekta (največ 3.000 znakov v slovenskem in angleškem jeziku) Nazaj 2 Napišite kratko vsebinsko poročilo, kjer boste predstavili raziskovalno hipotezo in opis raziskovanja. Navedite ključne ugotovitve, znanstvena spoznanja, rezultate in učinke raziskovalnega projekta in njihovo uporabo ter sodelovanje s tujimi partnerji. Največ 12.000 znakov vključno s presledki (približno dve strani, velikost pisave 11). Nazaj 3 Realizacija raziskovalne hipoteze. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikost pisave 11) Nazaj 4 V primeru bistvenih odstopanj in sprememb od predvidenega programa raziskovalnega projekta, kot je bil zapisan v predlogu raziskovalnega projekta oziroma v primeru sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine v zadnjem letu izvajanja projekta, napišite obrazložitev. V primeru, da sprememb ni bilo, to navedite. Največ 6.000 znakov vključno s presledki (približno ena stran, velikost pisave 11). Nazaj 5 Navedite znanstvene dosežke, ki so nastali v okviru tega projekta. Raziskovalni dosežek iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FOS področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Nazaj 6 Navedite družbeno-ekonomske dosežke, ki so nastali v okviru tega projekta. Družbeno-ekonomski rezultat iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FOS področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Družbeno-ekonomski dosežek je po svoji strukturi drugačen kot znanstveni dosežek. Povzetek znanstvenega dosežka je praviloma povzetek bibliografske enote (članka, knjige), v kateri je dosežek objavljen. Povzetek družbeno-ekonomskega dosežka praviloma ni povzetek bibliografske enote, ki ta dosežek dokumentira, ker je dosežek sklop več rezultatov raziskovanja, ki je lahko dokumentiran v različnih bibliografskih enotah. COBISS ID zato ni enoznačen, izjemoma pa ga lahko tudi ni (npr. prehod mlajših sodelavcev v gospodarstvo na pomembnih raziskovalnih nalogah, ali ustanovitev podjetja kot rezultat projekta ... - v obeh primerih ni COBISS ID). Nazaj 7 Navedite rezultate raziskovalnega projekta iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) v primeru, da katerega od rezultatov ni mogoče navesti v točkah 6 in 7 (npr. ni voden v sistemu COBISS). Največ 2.000 znakov, vključno s presledki. Nazaj 8 Pomen raziskovalnih rezultatov za razvoj znanosti in za razvoj Slovenije bo objavljen na spletni strani: http://sicris.izum.si/ za posamezen projekt, ki je predmet poročanja Nazaj 9 Največ 4.000 znakov, vključno s presledki Nazaj 10 Največ 4.000 znakov, vključno s presledki Nazaj 11 Rubrike izpolnite / prepišite skladno z obrazcem "izjava sofinancerja" http://www.arrs.gov.si/sl/progproj/rproj/gradivo/, ki ga mora izpolniti sofinancer. Podpisan obrazec "Izjava sofinancerja" pridobi in hrani nosilna raziskovalna organizacija -izvajalka projekta. Nazaj 12 Navedite en izjemni znanstveni dosežek in/ali en izjemni družbeno-ekonomski dosežek raziskovalnega projekta v letu 2014 (največ 1000 znakov, vključno s presledki). Za dosežek pripravite diapozitiv, ki vsebuje sliko ali drugo slikovno gradivo v zvezi z izjemnim dosežkom (velikost pisave najmanj 16, približno pol strani) in opis izjemnega dosežka (velikost pisave 12, približno pol strani). Diapozitiv/-a priložite kot priponko/-i k temu poročilu. Vzorec diapozitiva je objavljen na spletni strani ARRS http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/, predstavitve dosežkov za pretekla leta pa so objavljena na spletni strani http://www.arrs.gov.si/sl/analize/dosez/. Nazaj Obrazec: ARRS-RPROJ-ZP/2015 v1.00a 26-EF-D6-98-A4-2A-D6-6D-6E-06-B6-BF-C2-60-6A-C8-A0-DB-4F-5C Priloga 1 TEHNIKA Področje: 2.08 - Telekomunikacije Dosežek 1: Zasnova okvirja za dinamično kompozicijo komunikacijskih storitev Vir: FORTUNA, Carolina, MOHORČIČ, Mihael. A framework for dynamic composition of communication services. ACM transactions on sensor networks, ISSN 1550-4859, [in press] 2014, 10 str., doi: 10.1145/2678216. IF=1,463_ Okvir za dinamično sestavljanje komunikacijskih storitev: ProtoStack: - VESNA kot fizično testno okoje - CRime kotknjižnica modulov - RDF kot deklarativni jezik - WireIt kot namizje V prispevku smo predlagali konceptualni okvir za dinamično sestavljanje komunikacijskih storitev, ki omogoča raziskovanje in prototipiranje na realni eksperimentalni infrastrukturi, sestoječi iz vgrajenih naprav nastavljivih na daljavo. Z uporabo koncepta sestavljivosti okvir podpira razvoj modularnih komponent za različne omrežne funkcije in spodbuja pouporabo kode. Okvir sestavljajo štiri osnovne komponente: fizično testno okolje, knjižnica modulov, deklarativni jezik in namizje. Referenčna izvedba okvirja, orodje ProtoStack, podpira oddaljeno eksperimentiranje na infrastrukturi senzorskih platform. Integrirali smo ga v eksperimentalno senzorsko omrežje LOG-a-TEC, kjer omogoča testiranje in vrednotenje novih postopkov karakterizacije radijskega okolja in radijske lokalizacije ter eksperimentiranje z dinamičnim sestavljanjem protokolnih skladov. Priloga 2 TEHNIKA Področje: 2.08 - Telekomunikacije Dosežek 2: Integracija eksperimentalnega senzorskega omrežja LOG-a-TEC v federacijo eksperimentalnih omrežij Fed4FIRE Vir: J. Činkelj, M. Šterk, A. Bekan, M. Mohorčič, C. Fortuna, "Design trade-offs for the wireless management networks of constrained device testbeds", Int. Symposium on Wi irNasd ^ommii^aic(afion)Seyrsfeiejh^iWgg a014), Barcelona, Spain- senzorskega omrežja LOG-a-TEC Testno senzorsko omrežje LOG-a-TEC za izvajanje eksperimentalnih raziskav smo sproti nadgrajevali tudi z dosežki projekta J2-4197 in jih testirali in validirali v realnem okolju. Med pomembnejše nadgradnje štejemo implementacijo modificiranega operacijskega sistema Contiki, ki omogoča sočasno uporabo dveh protokolnih skladov, enega za brezžično omrežje za upravljanje in drugega za izvajanje eksperimentov s sestavljanjem in optimizacijo protokolnega sklada CRime med samim delovanjem s pomočjo integriranega orodja ProtoStack. Nadgrajeno testno omrežje LOG-a-TEC je postalo tudi ena izmed eksperimentalnih infrastruktur 7.OP projekta Fed4FIRE in s tem evropske iniciative FIRE/FIRE+ ter je na voljo domačim in tujim raziskovalnim skupinam.