lssued daily e*cept SaturdayS. Suuday» and Holidaya PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uradniški in upravniškl prostori: 2697 South Lawndale Ave. Office of Publication: 2637 South Luwndaie Ave. Telephonc. Kockwell 4004 t ETO^VEAR XXXVI Cena lista jc $6.00 Ent*r?d *a second claas malta r Janutry 16. 1833. at Uw pokt ofhe« atCIucaga. iliinott. under the Act ot Conireaa ot Maich 6. 167» CHICAGO 23. ILL.. PONEDELJEK. NOVEMBRA (NOV. 6). 1944 Sub6cript ion $6 00 Yearly ŠTEV.-NUMBER 217 Bombni napad na Singapor! Rusi udrli v Budimpešto! Acccptanco for mailing at special rate of postage provided for in aertion 1103, Act of Oct. 3. 1017, authorired on June 4, 1018 P Nemške črte pri glavnem ogrskem mestu zdrobljene. Moskva naznanila okupacijo čez sto naselbin na ozemlju med Donavo in Tiso.—Pehotni oddelki prve ameriške armade prodirajo proti Kolinu. Britske in kanadske čete zdrobile ostanke nemških posadk na obeh straneh reke Schelde po okupaciji Flu-shinga, holandtke luke VVASHINGTON. D. C« 6. nov. —Ameriški val.bombnlkl tipa g.29 so napadli Singapor. bivšo britsko mornarično bazo na konici Malajskega polotoka« in čistilnico olja pri Pangkalan-Bran-donu na seb.rnem obrežju Sumatre. Poveljstvo ameriške letalske sil« poroča, da so bombe razdejala pomole ln druge naprave v Singaporu ter zanetila ogromne požare. Mnenje prevladuje, da so ostanki Japonske bojne mornarice po porazu v bitkah s ameriško pomorsko silo pri Filipinskih otokih pobegnili v Singapor. Ameriški bombniki so prileteli nad Singapor s svojih baz v Indiji. LONDON, 6. nov. — Ruske oklopna kolone so udrle v Budimpešto, glavno ogrsko mesto, kjer zdaj divjajo ljute bitke. So-roksar. nemška trdnjava, šest mili od Budimpešte. Je padla. Moskva Je prej naznanila oku- oivc _______^ . pačijo Szolnoka. železniškega, bližini jugoslovanskega obrežja, križišča v bližini glavnega ogr- Britske in kanadske čete so zdrobile ostanke nemške sile na obeh straneh reke Schelde in odprle Antverp, belgijsko luko, plovbi. Zavezniški parniki bodo zdaj lahko dovažali orožje in druge potrebščine oboroženim silam na holandski fronti. Nemški odbor je bil zdrobljen na otoku Walcheren po okupaciji Flushinga, tretjega največjega holandskega pristaniščnega mesta. Poveljnik nemške posadke na Walcherenu se je podal. Rim, 4. nov. — Pehotne in oklopne enote osme britske armade so okupirale nemško letališče pri Forliju in hribe v bližini, kjer se odpira pot v doline Ob reki Po. Zavezniško poveljstvo poroča, da deževni nalivi, ki so spremenili teren v močvirje, ovirajo operacije v drugih krajih italijanske fronte. Britska rušilca Wheatland in Avon Vale sta potopila tri nemške rušilce pri otoku Pagu v Blum v nemškem jetniškem taborišču Socialisti v Parizu dobili poročilo VISOKI NEMŠKI ČASTNIKI BEŽE IZ JUGOSLAVIJE {Ostanki nemških vojaških posadk pobegnili 0 hribe SPORAZUM MED TITOM IN SUBASICEM skega mesta. Budimpešta Je tar ča ruskega bombardiranja lz zraka. London, 4. nov. — Ruske sil«* so zdrobile nemške črte pri Budimpešti, glavnem ogrskem, mestu, in vrgle Nemce in Madžare v strelske jarke ob robu mesta. Radio Berlin je priznal kritično situacijo. | Dve sovjetski mehanizirani diviziji sta udrli v predmestja Budimpešte po zdrobitvi odpora nemških in ogrskih čet. U-komunike, objavljen Leyte, Filipini. 4. nov. — A-meriška bojna letala so napadla japonski motorni konvoj na ce sti pri Ormocu na zapadnem obrežju tega otoka, feombe so razdejale več motornih vozil in ubile ter ranile mnogo sovraž-nikov. General Douglas MacArthur poroča, da so se nove japonske čete izkrcale na Leytu; Pripeljali so jih štirje transporti. Vse kaže, da se bo odločilna bitka za posest tega otoka kmalu pričela. Pearl Harbor. Havaji. 4. nov London, 4. nov. — Znamenju, Pariz. 4. nov. — Socialistični I do Nfmci vedo, da ne bodo mo-krogi v Parizu so dobili poroči- «li držati Jugoslavije, so se po-lo od Leona Bluma, voditelja kazala. Berlin je priznal, da so svoje stranke in bivšega p*e- nemške čete ljubile kontrolo mierja, datirano v'avgustu, da nad dolgim in važnim pasom se nahaja v jetniškem taborišču dalmatinskega obrežja, dočim v Nemčiji. To pravi, da je zdrav K maršal Tito, poveljnik jugo-in poln zaupanja v bodočnost, slovanske osvobodilne armade Ritim ie zanrt "nekie v Nem- naznanil, da visoki nemški čast- ® ,UIVe P L ! J ? niki in člani generalnega štaba čiji." Georges Mandel, bivši no- " ^ *" * . ® " tranji minister, je bil več mese- bete 1Z 5jaraJeva cev Blumov tovariš. V juliju Poročilo iz glavnega stana tega leta je bil pripeljan v Fran- maršala Tita, ki je bilo nedavno cijo kot talec in potem so ga u- objavljeno, ds so partizani ln strelih miličniki Josepha Dar- britske čete okupirali 16« milj nanda. dolg pas dslmetinskega obrežja Iz drugih virov je prišla vest, ob Jadranskem morju, je bilo da so internirani v nekem nem- potrjeno. Partiiani in britske škem mestu Paul Reynaud in čete zdaj kontrolirajo Split, Du- Edouard Daladier, bivša franco- brovnik in Metkovič, prlstaniš- ska premierja; general Maurice čna mesta. Gamelin. UvNM francoskega p^Mirtvo je prizna Jean Borotra. p^d . ^ hr.be po U n na do,m,lin"kt'm francoske socialne stranke. [obrežju. Poročila pravijo, da nemški r I P 'v I I letalski transporti skušajo odpe- (jeneral haisek Ijati nemške vojaško častnike it Sarajeva. Ruski letalci so se- razočaral Ameriko nem,k'h Britski krogi vidijo nevarnost civilne vojne rsdm komunike, objavljen v, er w Nimitz Moskvi danes zjutraj, prav, da ,d na_ so Rus, zasedli čez sto naselbin P^oc . P ameriSk na ozemlju med Donavo in Tiso, Paa" e"' . ' * . nvu fl. med temi Alsonemedi, sedem milj južnovzhodno od Budimpešte. Ruski topniški oddelki bruhajo izstrelke na Budimpešto. Nepotrjeno poročilo omenja civilno vojno znotraj glavnega ogrskega mesta. Nemci in Madžn-ii so vrgli vse razpoložljive rezerve v bitke. Sovražne čete so morale pustiti orožje in ogromne zaloge bojnega materiala na ozemlju na vzhodni strani Do-r 'V< v obupnem poskusu, da sc izognejo zajetju. Radijsko poročilo iz Bukarešte Mi, da je izbruhnila revolucija v Budimpešti. Ruski letalci stalno bombardirajo mesto. Bombe porušile mnogo poslopij in zanetile ogromne požare. vzhodnem koncu ogrske fronte in /apadni strani reke Ti-M J4' v akciji druga ruska arma-Ta je zasedla Toszeg, stra-^gično mesto, štiri milju južno-'apadno od Szolnoka, nemške 'rdnjave ob progi železnice Bu-^'fnpcšta-Debrecen, 50 milj juž-"^•/.hodno od Budimpešte. ■ 'tja ruska armada v nem-'kl V/hodni Prusiji je zdrobila Protinapade nemških oklopnih kolon na brodovja pri Filipinih. Dva a meriška letalonosca sta bila poškodovana v napadu. Ameriški letalci so v spopadu v zraku sestrelili enajst japonskih bojnih letal. General Stilivell dospel v Washington Washington, D. C., 4 nov. — General Joseph W. Stilwell, ki je bil na zahtevo kitajskega diktatorja Kaišeka odpoklican kot poveljnik zavezniških sil nu Kitajskem, v Burmi in Indiji, je včeraj dospel, v Washington. Vojni department poroča, da je imel razgovore z vojaškimi voditelji. Stilwell ne bo podal nobene izjave v javnosti glede spora med njim in Kaišekom transportov Letališče v Sarajevu je edino, ki je še pod nemško kontrolo. V tem mestu in komunikacijskem centru v južnovzhodni Jugoslaviji je Še močna nemška Londdn. 4. rtov. — Vplivni!posadka. Sarajevo je križišče britski krogi, zlasti konservativ- treh železnic, k. vodijo V Bosno ni, kažejo zadovoljstvo, ker je Hercegovino in Sibijo Neme general Kaišek, kitajski diktator, upajo, da bodo •vokulroll del Izsilil resignacijo generala Stil- svoje oborožene sile lz Sarajeva. wella in s tem razočaral Ameri- procei4. uničevanja nemških ko. Ti krogi se niso nikdar stri-1 ^ y jug0gi-viji se bliža višku, njali / ameriško idealizacijo KI- £ete in purtizanl so zožili tajske. jeklen obroč okrog teh «11 v več List Daily Express je reflek-1 krajih. Ostanki desetih ali dva-tiral stališče britskih krogov, ko najHtjh nemških divizij se bodo. je označil uključitev Kitajske mortn podati, ali pa bodo unl-med države velike četvorlce zakeni nesmisel. "Nekritično oboževa- nje Kitajske je zmotno," pravi Poroča se, du.stu se maršal Tita list Če zapadne sile gleda- to ln dr. Ivan Subašlč predsed-jo na Kitajsko kot državo, ki bo nlk jugoslovanske ubeine vlade, sodelovala z njimi v povojni do- nu nedavnem sestanku »P<>rM™; bi morajo računati tudi z mož- mela glede formiranja enotne in nostjo obnove civilne vojne, demokratične vlade Morda se bo v bodoč nosti izlu- f ' š«-ila forma federalne kitajske \ Churchill, Eden vlade, v kateri bo Kaišek dobil I oMJMF«to Pariz pozicijo, toda očitno je U sedaj, - da je Kitajska preVcMrit ln nje- London, 4 nov. — Zunanji u-ni problemi prerini, da bi 'b-1 rad je naznanil, da bosta prestala pod diktaturo ene osebe." mier Churchill in zunanji mi-Ena izmed nevarnosti, katero nlshrr Anthonv Kden kmalu nacisšajo poučeni britski krogi, obiskala Pariz, kamor ju je po-je izolacija Kitajske. Ksišek je vabil general Charl4a de Oaulle,; Domače vesti Nov grob na zapadu Suj>erior, Wyo,—Dne 10. okt. je tukaj umrl Anton Gornik, član društva 134 SNPJ. Bolehal je šest mesecev in nazadnje ga je zadela kap. Zupušeu ženo, štiri sinove in hčer, por. Kudar. Doma je bil od Ribnice na Dolenjskem.- Dne 21. okt. pa je umrl njegov brat John Gornik« tAdi član društva 134. Bil je samski. Tako je društvo izgubilo dva člu-na zadnji mesec. Is Clevalanda Cleveland.—-V Franciji je 2. sept. na posledicah ran, ki jih je dobil v boju, umrl Pvt. Louis J. Sšdler. Sl^U je pri oklopni diviziji in stsr komu j 19 let. Tri dni prej je še pisal svoji materi, naj ne skrbi zanj —Helen Nosse je bila obveščena, da je bil 19. sept. v Nemčiji ubit njen mož, Pvt. John V. Nosse, star 27 let. Štiri dni prej je pisal iz Belgije. Poleg žene zapušča dveletnega sinčka. K vojakom je šel lanskega decembra in preko morja je bil poslan v juliju.—Pfc, Edvvard Wess, sin družine Louis Wess iz Euclida, je prišel domov iz Italije, kjer je bil runjen. Po 30-dnevnem dopustu se vrne v vojaško bolnišnico Crile v svrho nadaljnjega zdravljenja.—lz bolnišnice se je vrnil na svoj dom Joe Turk iz Euclida.—V Franciji Je bil 17. sept. ubit Pvt. Harry Frelich, člun društva Comrades 5tt6 SNPJ in star & let. Rojen je bil v Limestonu, Mich., ln nedavno je s družino vred prestopil k temu društvu. V vojni sta tudi njegova brata Louis v Franciji ln Andrew v Angliji. Zapušča tudi nestro. K vojakom je šel aprila 1941 ln pre ko morja v začetku 1042. Nadvojvoda Oton na Portugalskem Sovražniki Hababuržanov alarmirani ROOSEVELT NAPOVEDAL POPOLNO ZMAGO Franco poostril kontrolo v Španiji svoje pozicije na sever-J"/ni strani Goldapa, 19 /,u>traj te nemške provin-' '' tri tisoč Nemcev je pad-"'kah z Rusi na pruski Smrt farmarja , VVillard, Wis.—Tukaj je umrl 28. okt. Valentin Jeras, star 70 let in doma iz Gamenla. Zapušča šflii sinove, tri hčere in deset vnukov. Umrl je za rakom, pred 12 leti so ga pa konji poškodovali. Pravda pozdravlja premirje z Bolgarijo London. 4. nov. — Avstrijski nadvojvoda Oton je dospel i/ Amerike v Lizbono, Portugalska. V zvezi z niegovim prihodom se Sirijo poročila, du je dobil zagotovilo od Amerike, du se bo lahko vrnil v Avstrijo, ko l>o ta dežela osvobojena. Zudevnu poročila so prišla iz krogov Oto-novega predstavništvu v Londonu. Trdi se, da je premier Churchill, ko je konferiral n predsednikom Kooseveltom v Queheen, Kanadu, sprejel Otonu. Pojasnilo je, du je bitu to le gestu u-ljudnosti s struni Churchilla. Znuno je, du ima Oton podpornike pri monurhistih, ki bi gu rudi postavili na uvatrijski prt stol. Oni upajo, du bodo uspeli s svojimi muhinucljuml. To, du e Churchill sprejel Otonu, jt razžalitev Jugoslavije in Čeho« slovaki je. U bežni vladi obeh držav sta izjavili, da i\e verju metu, du Ameriku ln Vellku Brl tuniju želita, du pride Oton nu avstrijski prestol. Ce sta zavzeli nasprotno stališče, bosta nale teli nu odločno opozicijo s stra ni Jugoslavije ln Cehozlovuklje Očitno je, du Ijudatva v cen tralnl in južnovzhodni Evropi ao ne bore /a odpravo nacijske do minsclje iz razloga, da bi to na sledila črna hsbiburška reakcije. Večini AVItriJrev, slasti pa delavcem, Je ime Habsburg simbol Črvivega ln gnilega fevds llzms. Cehi, »lovski, Poljski Hrvatje in iilovenei le niso po zabili zatiranja pod habsburško dinastijo v letih pred prvo svetovno vojno, Zavezniški načrti glede okupacije Avstrije duločajo, da Rusija prispeva največ vojaštva. To je tudi edina garancija proti pot saditvi Otona na avstrijski pre StOl Avstrija jt> katoliška
  • goji premirja, najvojvodu Oton vlogo, izjalovili. igral vodilno Formiranje ienskih protifašističnih grup v Belgradu NVushington, D, C., 4 nov. Radio SvolNidna Jugoslaviju jc katerega je podpisala Rolgarijs, j naznanil, da m bile v Belgradu služili miru formirane ženske protifašistični "Rusko ljudstvo pozdrsvlja premirje v zavesti, da je bolgur grupe. Naznanilo je prestregel utad za vojne Informacije (O W 1 ) To pruvi med iliugini du skp Ijud^ 4.10 smrtn Udare,^ ^ ^ ^ ^^ kf minaln. n br.tomorllsk. po-. kJfm, nM kaitfl, bll litiki Nemčiji ri.klenjenl , v e- k d|| ^ JMlfU darjev, ki so jo izvsjsli trt d®- j' ^ Jollvobj|d|tboro-1 vlade, naj franclja vztraja v [V J " ■■ • ..-i-«—I - ........i Kden w nahu Washington, D C., 4. nov Tukajšnji uradni krogi so potr dili poročilo, da je diktator Franco pcvistril kontrolo v Španiji po izbruhu revo 1 te v sever k!)1 števUo^rep^bh^aruev ,n vo- laskih elementov, ke, je nje-|Grč,j. j^kov redne Armade je tj. »bj- lgov ,l.vnl cilj H ^ žena m prehranjen. kiUjsk. vojni, . »»J um*. r H ' ''""7 rno / /godovitiaklml tiadu ijami, armada pod p^.veljstvom K.iše- j. v Italiji m prtjakuje se, os (4?mV^ tudj v inUrol>u Virh iVO- ka ne more uspešfu) bor.fi proti Le bo kmalu vrn i v Uinjm. ^^^ narodov." isponski oboroženi sili Kaišek Pred pri »vidom v Italijo Je Eden i loh ne more ze/ razlike iapfila volilno pravico, ko doaele Mtaroat 21 let To vel j. z. krajevne, provlnčne In splošne volitve. V Me, kar sr z.htev., j. dokaz, d. je drž.vlj.n, moški Mehika omeji dotok priseljencev Me«leo City, 4 nov.—Vlsd. j< objavila odredla>, ki določa omejitev dotoka priseljencev iz ev« topsklh držav, ne pa lz umeri« Šklh. Odiedbo Je |x»dpiMal no- Vladni odbor posegel v stavko strojnikov 4 nov. — Pehotni od ameriške armade so _ ( . Vojni " mce nazaj na fronti pri Oakland. CaL, * ^ prtKlrli štiri milje da- delavski odbor je poeegei Schmidt, važno ko strojnikov, k. je zavrl, gtsit ^ižišče, v prodiranju njo ladij In parn, ko v v tuka ^ Imu. »tragičnemu me- šnjih ladjedelnicah. Stav. > munikacijskemu centru1 jem je naslovil ultimat, o« "" Keni. Operacije pehot- morajo takoj vrniti » ''delkov podpirajo fe»jna SUvk. je poseka onsd ke j - / ^.mbardirajnem nem-,skega sjv.ra med unijo Al" unijo CIO. | kontrolo, da se ne bi borile pro j ti Ja|x»ncem Ameriiki poslanik dospel v Bruselj Storkholm, ft' «*dsk., 4 nov se delo. Pravda omenj., da se Je več tlslucijo, katero so klali vladi. , - - .. . ... 'nu VMeamenški koiiferenei lan- "Mi |io/«lravljamo ust.novitrv »ko leto Dopisnik IliU Morgon Tklekl ljudskega M.*ll*a II, zahtevamo. , - gen. Pfiroča l/ Barna, ftvic. d. d. val »oviu>iiiki liolgaiakeg. /V*mci odhajajo IZ Hitler r^e z.puslltl svojega za ljud.tv« dola- /.mIuMio kazen ' ^rVOikih kraje V pi.vi Mvdijeiju Noljenega l.š.nj. In zavlačevanja ptoeeaov j St«a kholm. Svedt»ka. 4 nov. ne ame hiti. Hkrbeli komo, da Poročil, iz |XKlt.lnlh virov pr.-pridejo val zUrfinei pred »Kilšče vijo, da oeniškr <>te odh.j.jo Delujte pogumno, odločnO in U kiajev aeverne Norveške, O-»irezuamiljeno OČI ljudstv. mt krog 90,000 nemških vojak.tv »e v. tja V I le m I .galeoo oa Ii« | \ ivkem io • .»kazali v javno Mti iz br>jasai P^ed .tentaUim |(,M , j, " d* 'atlane turo k.j \*> konfeienei n Hirnmkr Bruselj, Belgija. 4 nov -iCh.rles S.wyer, ameriški p<»«ila nik je doMfiel *<-rn i/ l»ndona . . Z njimi .U prišl. njegova >^n. jem. upr^n.'^Vs. Ono'pru.kuje je v enem tednu ukrt.lo n. pa, jn trgovski .Uše Z do di val izdajale, In kvlzlingi nike, k, m, odpluli ,z Trom^ja, S.wyer bo imel v.zne r.z^o-| ^ ^-nk J kaznov-ni."". norveške luke, praU jugu. On je naznanil da je akelja v - dlslrtktu, v soglasju f sakl|M rts)boljše, toda je v njih veliko več modrosti kot v prsznem geslu o brezpogojni kapitulaciji. On oriooroča: 1) Garantiranje nemških mej iz leta 1932 izvzemii Vzhodne Prusije; preselitev nemškega nrebivslstvs iz Čehoslovaklje, Poljske in bsltiških držsv. 2) SteVUo nacijskih kriminalcev, ki nsj bodo kaznovani za svoje zločine, naj ne presega 50,000. 3) Popolna razorožitev Nemčije za vedno ln prepoved vsakega vojaškega vežbanja. 4) Ameiika, Anglija opaganda ne mogla strašiti s totalnim uničenjem in zasužnjen;« tn, ako se podsjo. To bi sigurno skiajšalo to strašno vojno, Isliko za več mesecev, in obvarovalo atotisoče življenj, ki jih bo še zahtevala sedanja atupidna politika VVashingtona, Londona in Motkve. Tudi senstor Rridges iz Nev Hsmpshira je prišel ns dan z zahtevo za takojšnje formuliramo in objavo načrtov za mir po štirih velesilah "v svrho razčiščen js tekočega stališča v sveži s neprlnci-pielnim sklepsnjem m»ru po i>osamezf\ih velesilah. Ako tegs ne storimo, to ne bo ogražaln le bodočega miru, marveč bo tudi utrdilo rastočo bojazen mslih nstodov, ki bodo bolj in bolj uverjeni. da ae štiri velesile nredvsem bilgajo le za svoje lastne interese." On tudi zshtevs, ds velesMe takoj skličejo konferenco msllh ns-i odov, ki nsj poskrbi, da novs svetovna organizacija, kl je bila sa-crtsns v Dumbarton Oskau, "ne i*»stane liga zmagovalcev," v ka-teiih rokah b> "permanentno r stala vojaška, diplomatska, gospo-daiaka in politična moč sveta." Ako ameriška vlada ne more pridobiti Anglije in Rusije za tak načit. senat«ir Hruises sugestita. "naj Roosevelt posnema Wilsons in sam proglasi ameriške mirovne cilje." # Te pogoje na i po iz lavi senatorja Johnsona pomaga sestaviti kongres, ki bo imil tud» /adnio besedo ort ratifikaciji pogodb In če bo te oogoie pomagal sam sestaviti, bo mednarodne pogodbe tudi sigurno rstiflciral. V V resnici je že sktajni čas, da bi prišlo do tegs. Ti pogoji bi morali biti sestavljeni ie nred dvema, tremi leti; takoj po sprejetju iend-lcaanega zakona, k« ie pomenil definit«van vstop Amerike v to vojno. Nsoad na Pearl Harbor Je bil le poaledica tega In takrst bi bilo lažte sprejeti take mirovne pogoje, kl bi omogočali pošten in pravičen mir. kot pa danes, ko velesile igrajO lo—"powor polttkss " S takimi pogoji bi bila le zdavnat iapodbita tla nacij-skim velekriminalcem in vojna v Evropi bi bila danes najbrie ie saključena. darila in ves tisti denar darovali pomožni akciji za naše trpine v stari domovini. Za ta korak sem se jaz odločila in izročila sem $100 za pomoč našim bratom Jn sestram v stari domovini. Z božičnimi darili je v zvezi čeBtokrst razočaranje. To opazujem pri naiih stanovalcih že mnogo let. Imam tri brate in tri sestre in tudi več nečakov in nečakinj in drugih sorodnikov in ts vsots je le malenkost. Pripravljene imam že precej obleke, mnogo pa obljubljene, in sicer v nekem hotelu. Upam« da se bo mnogo rojakov in rojakinj odzvalo, kajti potreba našega naroda v stari domovini je velik^li^jna! Nikoli ne grem po&vat* 4s ne bi premišljala o njih trpljenju, kakor ne grem k obedu, da ne bi mislila, kako morajo stradati naši dragi v Jugoslaviji. Želim in upam, da bodo vse rojakinje, ki se jim dobro godi in so v dobrem finančnem položaju, pokazale usmiljena srca in prispevale čim več. Mnogi menijo, da bodo pomagali svojcem. Tudi jaz bom, kadar bom zvedela o njih. Sedaj pa nič ne pomaga tarnati in tožiti. Daj, kar moreš! Pozdrave čitateljem Prosvete! . M ar Ion Grum. ODMEV NA KRITIZIRANJE ROOSEVELTA Bridgeport. O.—Ne vem, ali je dopiBnikarica iz West Allisa, Wis., ki je pisala v Prosveti z dne 20i oktobra, članica SNPJ ali ne:'T^nU^ pa pravi, da čita Proaveto že Ž1 let. Toda v vseH ^ ne motim, sta premogovnika teh letih ni zajela ničesar iz nj*< ^ dalj ena drug od, drugega k*r, da bi mogla presojati današnjfe kih deget miljp 0ba gta velika vojne in svetovne dogodke. ! premogovnika in obratujejo v Pisec še ni nikoli pisal, da mo- njih z modernimi stroji. Za var-ra* Članstvo SNPJ voliti zs pred- nogt n{ časa^lavno je, da sč da ni v tem pogledu preveč upa nja. Da, hudo je materam in očetom, ki imajo sinove in hčere v tem vojnem metežu, ampak poglejte nafte rojake, koliko oai trpe. Poglejte jugoslovansko osvobodilno fronto, ki se že bori neprestano zadnja tri leta. Naša dolžnost je, ds sodelujemo s SANSom ter 'pripomore-mo, da dobe jugoslovanski in drugi narodi svobodo in demokracijo. Ako bi bili tako združeni, kot je soditi po vsebini dotič-nega dopisa, potem ne bi dOsti ali pa nič storili za naše brate in sestre v Jugoslaviji. In predsednik Roosevelt lahko, stori yliko za Jugoslavijo. Seveda, teflco pa je kaj pozitivnega reči, kaj vse nam bo prinesla bodočnost. Toda mi moramo svojo sodbo bazirati na preteklosti. • Theresa Hrovat tudi omenja predsednikovo ženo Eleanoro Roosevelt. Vidi se, da je svoje mnenje o njej pobrsla od komentatorjev Peglerjevega kova. Ves njen dopis se ujema s Peg-lerjevo kolono, v kateri avtor dnevno udarja po predsednikovi ženi, predsedniku in delavskih unijah. Za svoje škodljivo delo prejema $100,000 letne, plače. Njegovega denarja nisem štel, a tako se govori in piše. Dne 23. oktobra pojaoldne je zopet v rovu |t. 3 Real & Rivei Co. nastal požar. V jrovu je menda bilo čez dvesto rudarjev, toda so se vsi srečno rešili razen enega, katerega je £ajel dim in ga zadušil. Niso še prinesli na dan vseh trupel 66 rudarjev iz premogovnika Powhatana, a sc je zgodila že druga nesreča. Če sednika Roosevelta, toda kot ameriški državljan imam dolžnost, da volim nekoga. Tudi se-J daj ne rečem koga bom volil, a gotovo, da D«weyja ne! '»■ Nesmiselno je pisati, da bi bilo bolje, da bi Imeli ponovno Hooverjevo "prosperiteto" kot pa sedanjo vojno. Takih besed ne pišejo ljudje, ki poznajo raz-mer% in razumejo dogodke, temveč oni, ki imajo v srcu jezo in ki ne znajo pravilno razumevati današnjega položaja. K tistemu dopisu bi moral komentirati urednik, ako je Prosveta res za pouk članstvs. In če bi bil komentar objektiven in pravilen, bi ga večina članstva pozdravila. Kakor sem že omenil, jaz nc zagovarjam Roosevelta. vendar p« se mi ne vidi prev, ko There-ss Hrovat piše, češ, ds imsmo poleg Roosevelta tudi druge osebe, k( so zavedne. Ds, imsmo jih, toda ne bodo na glasovnici. In ker amo tik pred volitvami, bi ona morala naveitlVkoga naj volime. immvik ,d Yes, vsi obsojsmo to klsnje, tods vemo tudi, ds te grozne vojne nI zsnetil predsednik Roosevelt in Je ne bo odprsvil governer D*wey. Vojn ne bomo imeli več tedni, ko se bodo orgsnizirs- spravi na površje čim več premoga. Ko pišem te vrstice, še ni ugotovljen vzrok ognja, a ogenj imajo po& kontrolo in jim ne bo treba zazidati rova, kakor so storili v premogovniku Pow-hatan. Politikaši pa pridigajo, češ, da bodo ižlpoljšali varnostne naprave, ko bodo pa izvoljeni, bodo pa. pozabili na svoje obljube, kakor običajno. ' Joseph Snoy. PODPRIMO PREDLOG JOŽETA MENtONAl Cleveland. O«—Se nekaj tednov in zima bo tukaj. Za nas v Ameriki zima ni nič hudega; večina jo pričakuje z veseljem, da je malo spremembe. Ko gremo ven, se dobro oblečemo, domov pridemo v gorke sobe, se najeifio, sedimo udobno, ko či-tamo, soimo v mehki postelji itd. Da, zima za nas ni nič hudega! Ko se človek v mrzlih zimskih večerih udobno vleie na mehko posteljo, se nehote zamisli v preteklost, 4sko smo v boju za ko-rumpirano Av«fcrijp zmrzovali, gladovali. pa di ull itd. In to je bila redna armada. V takih tre-notkih, ko so spominjamo nazaj, ae pojavi pred nami partizanska vojska, osvobodilna fronta. Redna armad« v4Vojni doživi . , b PONEDELJEK,^6. NOVEMro a mnogo groze in trpljenja. Kaj i bili lahko Um med trpini in ka-| zdravilo za washington.sk»• ko bi se nam dobro zdelo, ko bi • pisni ka. Na eni strani hvali K r\i ihi I i rv»mA/"i i T \ mariIro ..._____j____1 ' ' vse morejo pretrpeti partizani, si lahko sami predstavljamo. Redna armada ima organizirano zaledje, katero skrbi za hrano, obleko, orožje itd. Partizani pa v mnogih primerih še pravega poveljstvs nimajo. Umirajo od gladu in mraza, kar je strašne j še kot pa sovražnikove krogle. In ti partizani so po krvi naši bratje in sestre; njih sinovi in hčere so v boju, da se osvobodijo tujega in dojnačega vraga—fašizma! Ti fantje žrtvujejo vae: svoja življenja, otroke jim tirajo v sužnost, domove jim požigajo. Ali se mi tu zavedamo, kaj smo dolžni tem bratom in sestram? Ali kdaj primerjamo njih trpljenje z našim življenjem? Mnogi ne! Jadikujemo samo takrat, kadar nas kaj zaboli. Radi se po-bahamo z velikimi dohodki, ko pa smo vprašani za pomoč kaki koristni stvari, se pa tako zvijamo, kakor jegulja. No, če pa na vse zadnje damo kakšen dolar-ček, ga damo s tako gesto, kakor da bi dali cel tisočak. . Pretehtal sem dopis Jožeta Mentona, ki je bil priobčen v Prosveti 21. septembra t. 1. On4 oredlaga polmilijonski fond in navaja jiaalpge zakaj se ni še nihče oglasil. Ne vidim vzroks, zakaj ne bi mogli zbrati ne samo pol milijona, temvač cel milijon. Meni se zdi, da je treba mačeti in šlo bo. Dolžnost vseh Slovencev je, da podpremo Men-tonov predlog! Pozabimo, da smo že dali dolar, pet dolarjev ali več. Dajmo toUko, da se bo kaj poznalo! Ce pomislimo, ds sta JPO-SS n SANS zbrala komaj nekaj nad sto tisoč dolarjev, mora nas biti iram. V zadnjem bančnem polomu smo Slovenci samo v Clevelandu izgubili nad dva milijona dolarjev, zdaj pa po vsej Ameriki ne moremo 6e milijona dolarjev skupaj sprsviti. In to ia naše trpeče brate, ki se junaško bojujejo za svobodo, pri tem oa trpe veliko pomanjkanje Ako tega ne zmoremo, potem nas je lahko v resnici sram, 3ram,'da amo Slovenci! • Popravimo, kar smo zamudili! Podprimo Mentonov predlog takoj in tako, da se bo kaj poznalo. Začeli bi takole: Oni z majhnimi dohodki naj bi takoj prispevati po sto dolarjev. Tisti, ki imajo pa večje dohodke, nuj pri spevajo pa več. Kaj pa naši trgovci, pogrebniki, zdravhiki, advokati, salunarji in drugi???? Na j upoštevajo geslo "svoji k svojim tudi šedojs konjih narod ootrebuje. Kaj pa naše jednote in zveze? Vemo, da so že prispevale, ampak koliko? Po mojem mnenju »zelo malo! Njih darovi bi morali segati v petdeset tisoče! Pri podružnici it. 39 SANSa se vedno razmotriva, kako bi dobili večje prispevke. Zastopniki naj bi šli od hiše do hiše, menijo nekateri. Ni napačna ideja, toda ne smemo pozabiti, da tudi zastopniki delajo dolge ure, zato je težko dobiti dovolj časa za obiske v hišah. Sicer pa je dolžnost slehernega Slovenca, da napravi kak korak za svoje trpeči* brate in sestre. Oni, ki so oddaljeni, lahko pošljejo direktno SANSu ali pa zadružnici, oni pa, ki amo blizu, pa kar k njim stopimo in izročimo stotak ali več in takd bomo izvršili svojo dolž-rypst. „ Mnogokrat slišimo, da bi "vse dsli, samo da ne bi bilo treba našemu k vojakom". Za naše trpine onstran morja, od kjer smo tudi mi prišli, ni treba dati vae, dajmo samo stotak! Mi tu smo srečni. Samo pomislimo, da bi dobili pomoč iz Amerike. D«jmo si predočiti češke Lidi-ce, poljski Lublin, gorenjske Begunje in srbski Kragujevac. V i Kragujevaeu so Nemci krvoločno pomorili izmed sedem tisoč prebivalcev štiri tieoč. Nagnali so jih kot živino v ograjen prostor, nato pa so jih po štirideset naenkrat s strojnicami pobili, as tali pa so morali biti priča prizoru, dokler niso sami priili na vrsto. Grozno, kaj ne? A je resnica. Čita j te Adraičevo knjigo "My Native La®", v kateri opisuje strašne prizore, ki so se dogajali v Jugoslaviji. Se to: ne odlašajmo in ne čakajmo, da bi drugi prej dali. Nekateri radi pravijo, "ako bodo drugi dali, bom tudi jaz.'WAZ DAM TAKOJ, PA ČE NIHČE DRUGI NE DA! Prepričan aem, da bomo prispevali vsi zato, ker razumemo trpljenje naših bratov in sester. Predno boste čitali ta dopis, bom moj stotak že izročil podružnici št. 39 SANSa, pri kateri imamq pridno tajnico Mary Križman-čič, katera je sicer v Ameriki vzgojena, toda pozna prav dobro naše razmere. Ako je potrebno, da bi imel ta fond kakšno posebno ime, potem naj "bi se imenoval Adamič Kristanov fond. Kajti ddbro je, da cenimo delo obeh. Sicer pa ime ni • tako važno, kar bomto skupaj zbrali, to bo štelo! Partizanski pozdravi Smrt fa-šizmu! Svoboda narodu* FelU SirumbeU. PROŠNJA VOJNEGA UJETNIKA Cenjeno uredništvo in uprav-ništvo Prosvete! Imam prošnjo do vas in upam, da mi ustre-žete. Jaz sem vojni ujetnik v tej deželi in se nahajam na spodnjem naslovu. Rad bi zvedel za Ivana Čebrona, ki je doma iz občine Rihenberk, iz Vipavske doline, Goriško. Istota-ko bi rad zvedel za njegovo mater Heleno Čebron. V kolikor se jaz spominjam, sta se svoiečasno nahajala v mestu New Yorku ali bližnji okolici. Sedaj živita mogoče kje drugje, zato bi ju vljudno prosil, ako citata te vrstice, da se mi javita, ravno tako prosim rojake iz flotičnih krajev, da mi pišejo na moj naslov, za kar se vam že vnaprej zahvaljujem. Moj naslov je: 103 RD. Itatlan Engr. Base Depott San Bernardino, California. Ameriški vojaki aa fronti pri Koklscketdu. Nomčija. Giuseppo Vidmar. 1 ——— »i KRITIZIRA WASHINGTON-SKEGA DOPISNIKA Johnatovvn, Pa«—Dopisnik iz Bellinghama, Wash., se je pred časom jezil na bivšega urednika Prosvete, ker mu je, tako se je izrazil, krajšal in metal dopise v koš. Njegova jeza se je izkazala za neupravičeno, kajti tudi njegovi sedanji dopisi bi morali biti bolj opiljeni. Zadnje čase se Gornik bolj pogostoma oglaša v Prosveti, menda zato, ker mu je sedanje uredništvo bolj "naklonjeno". To ga je menda tudi tako prevzelo, da se postavlja v pozo učitelja in bi celo rad kritiziral "nekatere socialiste". Podpisani sicer verujejo v svobodo tisks, toda ta svoboda ima tudi svoje meje. Ako ne bo sedanje uredništvo pričelo "piliti" omenjenih dopisov, bo Prosveta zaila iz smernic, radi katerih je bila ustanovljena. Tisti, kateremu se ljubi čitati "Nekoliko razmo-trivanja", bo potrdil, kar je zapisal brat Snoy, namreč, da je v dopisih vse polno kontrsdik cij, in ne samo to: z nekaj izjemami je vse skupaj prava mešanica, godlja, brez glave in repa. Do sedaj smo največ slišali razmotrivanja te njpte v salunih, tam, kjer zahajajo osebe z nekoliko okajenimi možgani. V ta kih prostorih se takim "rszmo-trivanjem" lahko oprosti, vae drugače pa se človek počuti, ko čita Uko "godljo" v delavskem naprednem časopisu, kateri je posvečen izobrazbi. Preveč bi vzelo prostors, ako bi hotel komentirsti. milo rečeno. vsa njegova smešna izvajanja. Omenim naj le. kar piše o naših učiteljih. Kristan in Adamič ne bosU dobila krediu radi njegove hvale, prsv Uko kot ne bo pomagala Browderjeva podpora izvoliti predsednika RooeevelU. Morda se bo neksUrim videla moja kritika preveč robaU. tods po moji sodbi je to edino stsna, na drugi pa pomaga po. dirati, kar je Kristan in drmd zgradili. (Washingtonski dop^ nik vedno hvali one, ki so podi rali.) To je jako slabo sprice. valo delavske zavednosti. Takemu z mešanemu ppčetju se ima. mo zahvaliti, da imamo politično zmešnjavo po vsem svetu To je tudi krivo, da danes nimamo v Ameriki močne socialistične stranke, ko smo jo imeli nekdai v času Debsa. Nekateri tudi nekaj pišejo o skupnem delu s komunisti in socialisti. Dvome imam, močne dvome, kajti imam izkušnje iz preteklosti. To bi bilo mogoče le tedsj, ako bi "komunisti", posebno oni, ki so v vodstvu, postali res komunisti. Do sedaj so bili večinoma le razdirači delavske sloge. Tudi v našem kraju zbiramo densr in obleko za stari kraj. Kdor še ni nič dal, naj še odzove kajti potreba je velika. John Langsrholc. POROČILO O PRIREDITVI North Chicago. Zli—Pričakovala sem, da bo kdo poročal o prireditvi, ki se je vršila 10. septembra v korist naših fantov in deklet, ki služijo Strica Sama. Bom pa jaz malo poročala, dasi-ravno je že malo pozno. Program je otvorila Dorothy Judnič in zapela "Star Spangled Banner" in še nekaj drugih pesmi, nato pa je zaigrala Dorothy Oblak na harmoniko in ksilofon. Na klavir pa jo je spremljal Paul Shiffler. Dr. Andrevv Furlan pa je kazal filme. Višek programa pa je bil nastop ženskega pevskega zbora iz Sheboygana, Wis., ki ga je vodila Olga Plesetz. Zbor je zapel vet lepih slovenskih pesmi, miss Plesetz pa je zaigrala nekaj zelo lepih pesmi na harmoniko. Vsi so želi velik aplavz. Vsa čast in priznanje ženskam v Sheboyga-nu, ker imajo tako dober pevski zbor. Kdor jih želi slišati, naj posluša ob devetih zjutraj Vsako;nedeljo milwauško radio postajo WRJU (WRJN?). Po programu se je razvila prosta zabava in ples. Za ples so igrali kar trije godbeniki: Jack Nagode, Frank Zore in miss Plesetz. Servirali smo tudi dobrn večerjo in vse je bilo židanc volje. V Slovenskem narodnem domu imamo šest društev, ki zborujejo v njem in ta društva imajo 170 fantov in 5 deklet pri vojakih. j Vsem smo poslali božična darila. Ako kateri ne bi prejel zavoja, naj sporoči društvenemu tajniku ali pa meni in bomo poslali drugi zavoj. Veselica je prinesla $365.66 čistega dobička, vsak zavoj pa je Stal $1.96. Imamo se nekaj do; larjev na rokah in če bi kateri šel k vojakom še pred božičem, bomo tudi njemu poslali darilo. Na koncu se vsem skupaj najlepše zahvaljujemo, ki so sodelovali pri programu ali pomagali na kakršen koli način. Upam, da bo kmalu konec vojno in da se naši sinovi povrnejo domov. Tudi jaz imam sina pri mornarici. Tam je že 22 mesecev, na južnem Pacifiku pa zadnjih osem mesecev. Roae KancilJa. NA DELO. ROJAKII Chicago. 111.—^"War's Innocent Victim" je naslov nad sliko, ki je bila dne 30. oktobra letos pri-občena v listu Chicago Herald American. Pod sliko je omenjeno, da predsUvlja triletnega jugoslovanskega fantička, ki pa ima telo podobno enoletnemu otroku. Enakih slučajev je v .starem kraju na tisoče, saj nam je znano. da so nemške pijavke jema-le kri ne samo od naših odraslih ljudi, ampak celo od otrok P«*-leg krvi so naši rojaki tam tud: ob živež, ob obleko nekateri sploh ob vae. Ako pomislimo na vse 16, ali se nam n< ^ omehčala arca, da bi priskočili na pomoč? Bel g rad je osvobojen in nsjbr* bo kmslu osvobojena v«a Juc > slavijs s Slovenijo vred Tr dm pride v New York jufoslov.n-ski pemik s namenom da nal" obleko in druge potreb* " f* reveže v sUrem kraju. in rojakinje v Chicagu smo * orgsniztrali v poseben po»e» odbor, ki pe zopet ima svoj' *r» Jevne odbore Tak odbor » okrožje pri cerkvi sv *efs« (Dsl)f ns f. Strani) « novembra Jugoslovani v Mehiki piše J- Z- LUI (Nadaljevanje.) ! u, v resnici nepošteno, če ifcred zaključkom tega od-* bl P menil da je velik, da, < S del dosedanjih fedCva "YugQslavia fte° V Mehiki treba pripisati P? n(npma in neumornemu ffS ^amičnega tajni-fclrforja, ki je nespraz-ti besedami, temveč z resnič-Hpianii dokazal, da ni le 1 dCJ JUden srbski "Žid," trdil nemški temveč ravno na-resnici pošten, zaslužen Jugoslovan. k manj HH bi to najbrž fchrerfl tno v kren in | Titov pomošnl komitei te bi označil društvo "Yugo-^a Libre" kot nekako naso feslaturo," tedaj bi moral novati Titov pomožni komi-našo tukajšnjo "eksekut -» Zavedam se seveda v polmeri pretiravanja in lahkotne rabe, ki jo dajem v gor-slučaju prejšnjima veliki-debelima besedama, a tak je položaj, v kameni se dejanski nahaja naša kajšnja jugoslovanska minia- in ndarle Kdo in kaj je ta "pomožni ko-kakšna je njegova se-od kje sredstva, kakšni ji~ki jih zasleduje? Tja rav- sem namenjen. Prav kmalu smo spoznali v stvu, da s samimi besedami, lamimi praznimi razpravami nami, kakor tudi z golo pro-ando, ki bi jo mogli vršiti j občinstvom, ni dejanski iv nič pomagano našim hra-borcem v stari domovini, je žive akcije, treba de-e pomoči v obliki zdravil, ke, hrane itd., ki jih besede ie nikakor ne morejo nado-iti, niti pričarati iz zraka. telj dnevnika "E1 Popular", ki sem ga ie prej omenil; Lic. Alberta Bremauntz, magistrat najvišjega mehiškega narodnega sodišča ali Suprema Corte de Justicia de la Nacion; Lic. Ma-rio Souza, ravnatelj Narodnih grafičnih delavnic ali Talleres Graficos de la Naeion; dr. En-rique Arreguin jr., bivši podtaj-nik naučnega ministrstva; kot zastopnika Jugoslovanov oz. društva "Vugoslavia Libre" sta bila v ta odbor sprejeta dr. A-dolf Weissman in J. Z. List. Titov pomožni komitej si je postavil že ob svoji ustanovitvi takoj svoj maksimalni, kakor tudi minimalni cilj oziroma program. Pod prvim se je razumelo organiziranje tu docela o-premljene sanitarne brigade — ali več brigad — s svojim lastnim busom, z vso potrebno kirurško opremo ter zdravili, kakor tudi z vsem odgovarjajočim zdravniškim in bolničarskim o-sebjem, ki bi bila poslana na jugoslovansko bojno fronto čim prej mogoče. Če pa bi se tega obširnejšega načrta ne dalo pravočasno izpeljati, potem pa bi se seveda morali zadovoljiti s skromnejšim minimalnim programom,^ to je, s pošiljatvijo zdravil, kirurškega instrumen-tala, hrane, obleke, tobaka in kar bi še sicer mogli tu nabrati oz. nakupiti z nabranim denar* jem. Na kak način se je komitej lotil dela za uresničenje svojih velikih, plemenitih in nesebičnih načrtov? Da si uglasi pot za svobodnejše delovanje med širšo mehiško javnostjo, je posebna delegacija komiteja najprej pusetila predsednika republike, generala Ma-nuela Avilo Camachs. Delegatom, ki smo predsedniku na kratko razložili namen in cilje, ki si jih je postavil komite, je Bil je zopet naš neumorni taj-1 general Avila Camacho zagoto-dr. Fodor, ki je nekoč ob pri-1 vit ne samo najtoplejše svoje o-omenil to idejo licenciadujgfebne simpatije, temveč tudi vso nciado ali Lic.—odvetnik Tft6ralno in materijalrto pomoč, r juris) Alejandru Carril-|ki bi jo komitej kdaj rabil od niehiških oblasti. finiako prijazna in uslužna sta bila napram delegaciji tudi predsednikov brat, general Ma-ximino Avila Camacho, tajnik .največje delavske organi-1za pr6met in javna dela (Secre-je v Mehiki. Lic. Carrillo Urto fo Comunicaciomes y Obras je za stvar res takoj zavzel in pubjicas) ter regent ali]žu£an kratkem sklical na sestanek mesta Mehike, Lic. Javier Rojo ž uglednih vojaških, delavskih Gomez intelektualnih naprednih mer <^osebne delegacije so ob pri-ih voditeljev, izmed katerih \m\ ;tudi tiIe ' sovjetskega, Makoj na prvi seji konsti-1 angleškega ter francoskega poslanika; vsi so nam zagotovili f ^jercito Libertadorl igkrene osebne simpatije, Guernlleros de Vugoslavia |kakJor tu<,. dejansko uradno pomoč, v kolikor bi ta bila v njihovem območju. S strani številnih naprednih delavskih in kulturnih organizacij ima komitej istočasno na razpolago najiskrenejša priznanja kolektivnih simpatij za svo-. , J ,je delo in namere. Tako so se njegovih najugled-|Jmed drugimi pismeno pri£lasi- neral de Trabajadores de Espa-na, Accion Democratica Intema-cional, Sindicate de Ferrocarri-leros de ls Republica Mexlcana (železničarji), Sindicato de la Industria Petrolera, Sindicato Nacional de Telefonistas itd. itd. A ne samo v civilnih, temveč tudi v mehiških vladnih in vojaških krogih je dobil Titov pomožni komitej enako simpatičen odmev. Tako je n. pr. dne 19. maja t., 1. general Augustln Mustieles jr., poveljnik tretje pehotne divizije in komandant vojaškega taborišča št. 1 (Campo Militar No. 1) povabil zastopnike komiteja oz. jugoslovanske osvobodilne vojske, ki jo je prejšnji v tem slučaju predstavljal, na vojaško slavnost in parado, ki jo je priredil nalašč in izključno le v počast omenjenih. Po daljšem nagovoru, ki ga je prečital pred zbranim in pozornim moštvom šef vojnega štaba in v katerem je naglašal pogum in domoljubno požrtvovalnost jugoslovanskih bojevnikov ter njihovega vrhovnega poveljnika, maršala Tita, je korakala cela tretja pehotna dlvltija, pomnožena s prvo motoir ha nizi rano brigado in četrtim obusnim (topniškim) polkom, mimo platforme,- raz kater« so alavnoati prisostvovali delegati komiteja in pa njegove unlftptmrane bol ničarske prostovoljke. Dva dni za tem se je vršila v velikem in centrelnem Cine I ris velika filmska matineja, za ka tero nam je posodil sovjetski poslanik dve sovjetska filma. Predstava je bila velik uspeh ta- Govor maršala Tita na proelavt druge obletnice ustanovitve prve dalmatinske udarne brigade dne 12. septembra 1944. (Nadaljevanje.) Vedno smo izjavljali in še danes izjavljamo, da želimo sprejeti v svoje vrste vsakega pravega aina, ki ieli dobro svoji deželi, ki ljubi svojo zemljo — toda ne želimo špekulantov, nočemo onih, ki nameravajo uresničiti svoje temne, protinarodne ko s gmotnega, kakor tudi z mo-, . __1__^ i,__.t.at«L« I prenehajo s takim delom, kajti poleg številnega civilnega občinstva tudi mnogo vojaštva, kl ga je bil prej povabil na to pri reditev general Mustieles v svojem govoru, . čisti dobiček je znesel ned 800 ueeov, s katerimi se je seveda pomnožil komitejev pomožni fond. (Konec prihodnjič.) ravnatelju delavskega dnevni Popular", ki je uradno I iilo C. T. M. (Confederacion Trabajadores de Mexico — onfederacija delavcev Mehi-I Glasovi iz . naselbin (Nadaljevanje z 2. strani) je sledeči: predsednik Joseph Oblak, tajnica Mary Tomažin, blagajnik Anton Zupančič, za-pisnikarica Agnes Jurečič.1 Nadzorniki: Mary Fabian, Karolina ičman, Philip Broyan, Andrevv Spolar in John Gottlieb. 2a to okolico je nam dal dr, Joseph E. Ursich prostor v pritličju svoje tiiše na 1901 W. Cermak rd. brezplačno na razpolago. Tam se bo pobirala obleka in drugi prostovoljni darovi vsak večer do preklica. Ako lokal ni odprt, tedaj se oglasite za ključ pri Mary To-mažin, 1902 W. Cermak road. 1 Rojaki in rojakinje! Priskočite na pomoč. Prinesite še uporabno obleko in tudi obutev na zgoraj imenovani prostor. Vprašajte svoje sosede, drugorodce; na ta način se lahko veliko nabere. .Obenem ste prošeni vsi, moški in ženske, ki imate čas, da pridete pomagat sprejemat obeko in to urejevati. Vsaka pomoč bo hvaležno sprejeta. Za Jugoslovansko pomožno akcijo: John Gottlieb. Župan Lausche Je imenoval dva odbora, katera ata šla takoj na delo, da se pomaga onim, ki so najbolj prizadeti. Fa' takozvani "Comite del uda al Ejercito Libertador| eros de . w______ Pomožni komitej osvobodilni to in gerilcem Jugoslavije. je zgodilo 27. januarja te-1 Ičega leta. redno preidem na opis delal | dosedanjih uspehov komiteja, Umatram, da bi bilo zanimivo ipotrebno, omeniti imena vsaj delo in namere> J K I moH Hruoimi nism «članov. Izvrševalni odbor eksekutivo sestavljajo na MnJi: predsednik, brigadni "al Alberto Zuno Heman-filmske in propagandne »nje mehiškega vojnega ura USecretaria de la Defensa Na ■»l) glavni tajnik, naš zna .dr Dragutin Fodor; tajnica drisko sekcijo in slavnostne Srita;! le naslednje velike in vplivne delavske in politične organiza cije: Partido de la Revolucion Me xicana (P. R. M ), Confederacion de Obreros y Campesinos de Mexico, Confederation de Tra bajadores de Mexico (C. T. M.) de Organizaciones prenehajo z njim ne bodo nikoli uspeli, niamo dokončali oboroženega boja s sovražnikom, z okupatorji* in njihovimi hlapci. Tudi danes, ob dvanajsti uri naše borbe, potrebujemo vsakega poštenega sina naše domovine — kdor pošteno misli in želi svojemu narodu srečo in boljšo bodočnost. Po tej težki borbi naš čaka velika naloga, da dvignemo našo razorano deželo iz razvalin. Naše vasi in mesta so porušena. Minoge vasi so popolnoma za Samo danes je pogorišče obis-KMo že 100,000 oseb. Tudi jaz I puščentf, ker flhi'manjka gospo-sem šel pogledat ln se tam mu-14*rjev — iztPehtt jih je sovražnik. Naša polja so zapuščena. Treba bo mnogo truds in napora, da se vse to popravi in uredb In baš radi tega moramo zedi niti vse ljudske sile, da bomo kos tej največji nalogi. Približal se je čaa, ko ju tre P1"0" | ba spfegovoriti tudi o mejah naše deiele. Ves čaa te vojne ni tam mu dil kakšni dve uri. Več se skoro nisem ma|gel zamuditi, ker d lam sedaj ponoči; Ljudje so prihajali tja od vseh strani, tudi is bližnjih mest in krajev. Gotove ulice so še vedno aeprte, toda vojaštvo je odšlo. Policisti pa še vedno straiijo gotove store. Eksplozije je raznesla tudi več Lmo 0 tem vprašanju govorili, železniških vozov, oziroma ao aj4 dolžnost me veže, da danes o znoreli, kajti progi železniee Um ur©$em nekoliko besed. Naš New Central pelje prav mimo narod ge ^ za svojo svobodo, East Ohio Gas Co. M 8vojo neodvisnost, za boljšo Poškodovana je tudi ulica Nor- jn »rečnejšo bododnoat. Toda ko wood. Ta ulica se prične prav | rl M tuai sa oevobodliev onlk pri East Ohio Oaa Co. Od plin ske družbe do St. Clair ave. se imenuje E. 62. cesta, od St. Clair ave. proti jugu do Superlor ave., pa se imenuje NorwoOd rd. Med St. Clair ave. in GUIb ave. je ulica skoro popolnonta razdeja na, kajti pod to ulico je bila na peljana ena glavnih plinakih cevi, katera pa je tudi eksplodirala n napravila veliko jamo ne St. Clair ave. in vrgla v zrak trač- Federacion __ _ „ . ... d j Distrit0 Federar, hstela Jimenez ^ F" " . do Tra- fc*..ki j< obenem tajnicapnf^eram^^^ •ke sekcije P R M. (Partido| bajadores de Espana. Union OO la Kevolucion Mexicana — uJ"'ja oficielna ali vladujo-l .f,rank;« mehiške revolucije);] »r"K' propagando, nabiranje ■Pl(r ■ KusJ§ volucijski veteran H« inandez ter ke-< a m i rez Reyes. Ill|fn ali komitejev bili izbrani na-divizijski general Villareal, nekdanji ' K"dm*ki kandidat "gleden mehiški re-hngadni general * '"'les jr., aktivni ' "tne divizije; inž. ! 'ga, predhodnik "< »je; Martin Luis ''» pisatelj in rav-Tiempo"; Fidei ► ' ni tajnik C. T. "matorja Vicente K,'nando Amilpa; '' ('arrillo, propa-T. M. in ravna- naših bratov, ki še deaetletU fine v« J o pod iul&evik Jarmom. V tej betbl morajo bUl ln kode o-avobojenl tudi naši bsaije v 1 sivi. v slovenskem PrtmorJu. M otoškem, de kode prebivali svobodni t sveti deasevinl a eve-jlml krati. To ie naša MU tukaj. te Je njihove šelja Um. Ml tuJefa mečemo, a SVOJEGA PA M DAMOl gla v zrak trač-1. vprašanja aem ae moral niče poulične, ireča,1 da nI te- doteknlti, ker amo vel U čas gie daj prišla poulične. Ekaplozlja ^a tega bili preveč skromni. Te-cevi je razdejala tlek tudi blizu j kom vse vojne nismo o tem «0- Glass ave. In Ctrl ave. Toda na ulici Norwoodu ni pogorela no bana hlšs. To je južno od St Clslr ave. Na vogslu Glass ave ln Norwood rd. pa Je precej preti esllo grocerljsko Cimpermano-vo trgovino in nekaj drugih hiš Trgovine, kl niso bile polko-dovsne, so zopet odprte, a one v prizadetem okrožju so pa le vedno zaprte. Tudi prebivalci so se povrnili ns svoie domove. Iz dveh rezervosrjev, ki nlata eksplodirala, so med tem časom izpraznili plin. Naj še omenim, da «0 povzročili veliko strahu pokrovi plinskih naprav, ki so z velikim pokom frčali v zrak.4 Ne ve se, kdaj bo policija prizadeti prostor odprla, kajti še vedno iščejo pogrešane. Naš župan Lauechr je najbolj lelaven ln v skrbeh. Svojo kampanjo in agitacijo zs governerja države Ohla je začasno opustil Čast ln priznanje temu skrbnemu in pridnemu župenu! Vsi Slovenci smo lshko ponosni nsnj! On je tudi že mnogo let člsn naše SNPJ. Anton Jankovlch. Prenoš čeho$lovaike vlade na domača tla y London. (ONA).—Iz verodostojnih virov prihaja vest, da je začela vlada predaednlka Benr-ia resno proučevali možnost prenosa čehoslovašk« v lede u vorili, toda naši sosedje a dru ge strani 1 preveč o tem racpra vi jejo in delajo rasne fcembine cije. Hočejo apelirati velikodulnoat, radi katere bi m morali le nadalje pustiti naie brate v tujini. Poravnavo preteklih krivic versaljske, repai ske ln drugih pogodb, kar mi zahtevamo, nekatere osebe v sosednjih deželah — in to v deželah, ki so nedavno vodile voj no proti nsm, ki so napedle ne-Šo deželo, keterlh armade so razdejale naša mesta in vasi ln pomorile ns tisoče ln tisoče na* ših sinov — smatrajo sa nekakšen Imperializem, za nekej, kar bi čez leta zopet moglo IssvaU vojno. Vsled tega oni smatrs-jo potrebno, da ml 1 nadalje pustimo svoje brste pod tujim jarmom. To sem vsm povedal zato, ker vem, ds i vi mlslitte tako kot jsz. Vojaška zmaga nad nrmškim okupatorjem Jn, njegovimi pod-repnikl bo dosežena kmalu. Toda nikarte mislite, ds bo s tem uničen fsšizem. Trebs bo dolgo in nsporne borbe s njim v mnogih deželsh. Po vsem svetu je ukoreninjen in čaka, da se ponovno dvigne, ako se mu ne sada popoln smrtni udarec. To je ena najvažnejših naloy in vsak narod, kl hoče za bodoče preprečiti take katastrofe, kakr Ine smo doživeli v tej vojni, y> mora Izvriltl. V naši deželi je bilo mnogo fa Londona v osvobojen« dele če- isveznikov. TI so še tu hoslovstkags narodnega ozem- u ^ ^^ nedUevti, to ■ . . . » . I se čelniki Dreše Miheljovlča ln Ni nemogoče, da bodonekete » belogardisti kl p. r. ^ vedno služlli in še vedno služijo Z, e okupatorjem A sled- v Rutenijo, na rualnako osemlje ^ Najprej b<»do odlb nejbrše ml- i nK *»> ko M ^ ^ ^ ^ nistret vs za notranje zadev* trgovino, (ilmove, prsveaedje m vzgojo. Zunanje mmirtrstvo ln kih deželah, ki smatrajo, da go-i vori Draža Mihajlovič, kakor tudi drugi narodni isdajalcl, v i-menu nekega velikega dela naroda. To nas buli. Rili smo tri leta ln pol zelo, zelo strpni. Mislim, da nam te strpnosti nihče ne more oporekati, toda tedaj smo se tako ravnali in vse to prenašali, ker ljudstvo po zavezniških deželah ni bilo zadosti poučeno. Danes o tem ni več vprašanja. Danes je v vsakem še tako zapuščenem kotičku sveta jasno, kdo je v Jugoslaviji vodil borbu, kdo predstavlja ogromno večino naroda Jugoslavije. In radi tega je nekaj čudnega in nena* vadnega, da sploh zamorejo obstajati taki dvomi. 2clim izjaviti tole: tudi to bomo obvladali. Mnoge izmed onih, ki še dvomijo in kolebajo, bomo prepri čali, da so na krivi poti, toda čc bodo še naprej sumničili, se bc odnosno zadrževal ta ne mali prijateljski odnošaj napram res nično patriotičnim silam Jugo slavije, in če bodo še nadalje dvomili v našo moč in pravico naše iskrene namene, teda; naj vedo, da njihovo stališče ss nas ni več važno. Ni več važne ln potrebno za zmago našegr judstva in za uresničenje moč ne, zedinjene, federativne in demokratične Jugoslavije. O ten nas ne bo nihče prepričal. Sedaj nekaj besed o sporasu mu, katerega smo sklenili z vla do g. drja. Šubašiča v Londonu Ta je bil potreben radi tega, da bi nam nihde ne mogel predba civati in očitati, da ml onemogo čujemo edinost vseh Jugoslova nov v eni akupni narodni fronti To je bilo potrebno radi dejstva da ponovno dokaftemo zavezni kom, da smo mi za edinstvo ln bratstvo, da mi s tem še enkrat potrdimo, ds je ves la čas bilo na zastavi naše borbe geslo: ^Unstvo in bratstvo Jugoslovan alfUh narodov. Ta sporazum 1 vlado dr Suba šiča je spočetka naletel ne same vrstah naših borcev, temveč tudi med ljudstvom — na nera sumevanje, ali odnosno bolje povedano — nastal«) Je začudenje. Kaj če nam ta sporaitim sedaj do smo prestali nsjvečje potež-koče in ko smo bres vsskekoll pomoči morali plačati toliko žrtev. Ne, tovariši! To je bilo potrebno) Ta sporszum ni osla« bil naših vrat, negtf Jih Je oja-J4L Ne bo pretil pridobitvam, za katere ate se borili in za katere ae borijo nsši nsrodl. Ts sporazum je dokaz nsle moči, dokaz naie zmage ns političnem polju. Popolnoms Je v skledu 1 vsemi neliml danslnjiml napori, da se v naši deželi porodi car najčvratejše edinstvo vseh narodov in da bi a tem neša dežela mogle zavzeti svoje dostoj* no mesto tudi v Inozemstvu. Toda trdno bomo ostali pri tem, da se preko določb tega sporezuma ne more več nsprej bres splolnegs odobrenja vsega našega ljudstva, Smo in ostsjs-mo pokorni odlokom drugega zasedanja antifalistlčnega veča narodnega osvobojen je Jugoala vije. Mi ostanemo pil tem, ds si narod sam na prosto voljo izbe re obliko avoje notranje uredil ve. To Je princip, kl gs neglaša jo tudi naši veliki zavezniki, in mi se tudi držimo tega principa O kakih homatijah od naše sira 1» ne more biti govora Naučili Smo se govoriti vsakemu odprto obraz, kaj mislimo in kaj že limo. V tej periodi borbe nas čsks jo le težke naloge. Težke naloge čakajo nslo vojsko ln vojno poveljstvo ter na|o vlsdo — Ns-iodnl komite — ln nsšo najvišjo narodno oblast —t Antlfašlstično veče — pri reševsnju mnogih političnih ln drugih vprsšanj. Denes nismo več odrezani od zunanjega sveta. Zvezo imamo z našimi velikimi zaveznicami, 1-manio pa tud obveznosti ln svo-dolžnosti napram njim. To-la imamo pa tudi svoje pravice, utere se morajo spoštovati, ca j ti priborili smo jih s potoki krvi ln grmadami kosti. Moram izjaviti: dasi smo v sklepu a našimi zaveznicami po teritoriju samo majhna dežela, smo pokazali s svojimi dejanji, a je naš narod velik po duhu. >lala bl se nam velika krivica tn p«>mirlti bi se ne mogli, ako se v današnjl*dobi, v kateri se rešuje usoda posameznih dc-kcla, smstrsla naša dežela tre-tjeredna, Če bi nas odrivali na stran, če bi drugi krojili nam srajce. Zahtevsmo, da skupno z našimi zavetniki zavzeVnamo prostor pri omiaju, kjer ae bo reševala usoda Evrope, pa tudi naie deiele. To Je naša pravica in te se bomo držali. Prepričan sem, da bomo v tem naleteli na razumevanje naših velikih aa-veznikov, da bomo naleteli na razumevanje naših teftenj in zahtev, ker so to naši narodi za* ilužili ln za ceno svojih nejveč-jih žrtev dokazali svojo vem v tkupno zavezniško stvar. Korakamo naproti velikim dnevom, velikim dnevom svobode, toda 1 velikim dnevom novih naporov, nove borbe za vstvarjenje nsle nove Jugoslavije. Prepričan sem da snejo iMši borci, borci nerodno-osvo-oodllne vojske in partizanskih jdredovne samo zmagonosno dokondeti to teško borbo, temveč de bodo anali tudi v bodoči' čuvati te pridobitve tako, da jim nikdo ne bo mogel odvzeti unu, ker so si sami priborili. Nsj šivi naša nova demokratična, federativna Jugoslavija! Naj šive naše velike saveani-ce: Sovjetsks unija, Anglija ln Amerike! Nej Uvl zmagoslavna, brat-»ka, junalka rdeča armada, ki ae danea nahaja na naših mejah! Smrt feliamu — svoboda na-rodu! t (Povzeto in prost o prevedena is liste "Slobodna Delmeel-Ja" * dne 19. septembra, 1944<~ SANS). (Konec) informativna sluJHe pa bi utegnile ostati 4e '»kes čaae v Lon-donu—dokler ne pr>ftiaitt)o rez-mere bolj normelne Slovaški odporjpoti Nemcem j,- organiziran dloga naprevltl plebiscit, kl naj >dloči o tem, ali bo Rlelllja le nadalje oetala del lulljenake kraljevine aH ne, Seperatiatično gibanje podpirajo aicilakl veleposestniki, ki ae boje levičarskega gibanja v Italiji, posebno v severnih pokrajinah, kl še niso osvobojene., Nedavno so bili v Palermu izgredi, v teku katerih je bilo ubitih 19 oseb Separatisti zelo poudarjajo, da so streljali na mnošico ser-dlnski vojaki—ljubezen med Italijani lz Sicilije in onimi lz Sardinije pa nI posebno vroča. Zsvezniki so proti temu separatističnemu gibanju. Prod padcem Italije so bili sicer is vojaških ozirov naklonjeni vsakemu separatizmu, ki je slabil fašistično Italijo, toda danes, ko Je bile celo že priznana Honomijeve vlada, Jr jeeue, de bi plebiscit, le razdraži! vla«lo ln narod Ita. Ilje. Zavezniki pobijejo živila Belgiji Hruselj, Belgija, 4 nov,—Vlada je naznanila, ds Je dobila zagotovilo od zaveznikov, da bodo poslali Belgiji osem milijonov funtov ftvll /e naslčevanje pre-blveleev v krajih, kjer je nastalo akutno pomanjkanje. Vsa živila jI bodo dostavljena v |»rlhodnJlb dveh tednih V blagi spomin druge obletnic« smrti nmirn liulM la S»m* »oproe* la meter« mary zajec keleva )• preminula Sne •. aev«mbf« I Ml Vm prehitre odMe ad »m le »as »usllU teme dm< »epro«« I« mama Zamrl » se reSee T vel »P*™* »a Tska )• orisi Uv le bede llvsl v *«4h nmšUt dekler m fildeme as Tekei. Peflrsl mire« f Remll« hleJei ne »»he »retee. sreM—Sehlion M«ell frsok *•»•« •epre«' rraok Ir. le JeM. rineva r Alhm. GORNJE MESTO POVEST IZ ZAGREBŠKEGA ŽIVLJENJA BOGOMIR M A G A J N A (Nadaljevanj®) Kot množice molčečih bitij ao se umikale skupine dreves v ozadje. Potem je zagorelo v dolinah. Jezera luči. Hiše pogreznjene v globine. "Nesimo tudi* višave veselja! Napojimo višave z vinom! Hej, zvezdice, pridite k nam in zaplešite z nami vsemi, ki jih skrivate med sabo. Jaz pa vem za pot... Zvezdice, tango in ringaraja! Jaz pa vem za pot . . . Hegina, tukaj sem hodil z Marijo, ki je lepa skoraj kot ti. Jaz pa vem-za pot . . . Goni, knez!" Simon se je prvi pognal skozi vrata v hrup godbe, pevajoč divje: "Sem že hodil tod . . .* Gostja, mnogo jih je bilo, zlasti žensk, so pozdravili novodošlece z vriskom. Godba, ki je prenehala za hip, je udarilo koračnico. "Živeli, pozdravljeni, bratje!" so vzklikali gostje. Trume parov so se napotile v ples po nevelikih sobah. Nikolaj Bencina je bil miren in jecljal nekaj Eriki na uho. Mancika je zastrmela v Simona s posebnim izrazom na obrazu. Malči je obsUla preplašena in zbegana in ni vedela, kaj bi. Simon je planil na mizo, toda ko je hotel govoriti, mu je ugasnil že prvi stavek na ustnicah. Drugi so se rinili k njemu na mizo, da bi govorili tudi sami. Simon je zastrmel potem čez vso to gručo. "Konec naj bo!" je zakričal in zagnal čašo v zid. "Kaj konec," so vpili drugi, ki niso razumeli njegovega vzklika. "Sedaj tele začnemo." Niso vedeli, da se hoče podati Simon z vriskom na zadnjo pot. "Jaz pa vem za pot — sem z Marijo . . /' — "Sviraj, muzi-ka! Hej, cigan, iviraj nam! Sam ne morem več. Nekdo mi je ubrabil gosli. Hej, cigan —" Miza se je praznila. Študentje so planili plesat. Simon je skočil z mize in obstal naenkrat sam v kotu. Se Malči ga je gledala plašno in se ni upala k njemu. Regina je plesala s Krilanom. Simon je sedel za mizo in podprl glavo. Sedaj se mu je bližala Mancika, ki ni umeknila skoraj ves čas oči od njega. Zagorele so ji v divji lepoti. Kdor bi sedaj gledal skozi tiste zenice, bi videl, kako se nekaj silno dobrega bori z neko drugo mislijo. Položila mu je prste pod brado, dvignila njegovo glavo in mu gledala v oči, ki jih ni umaknil, ilasi je naenkrat zardeL "Zakaj ne pleie moj ljlibček? Ves večer ja kričal. Omamil je Malči, ki me sedaj opazuje. Poigral se je s Regino, ki ne umakne niti med plesom oči od njega, opojil je vse deklice te družbe z vinom in očmi in celo Anici vriskal ln tolažil na U način svojo veliko in grdo žalost in opravičeval na ta način samega sebe, kajti on ima pravico zate, saj je žalosten in celo ubiti se je sklenil.* Simon je topo zastrmel v dva ognja, kl sta gorela v njegove oči, in ni odgovoril. t "Tebi, prijatelj, noče te biti jasno. In vendar je jasno kot dvakrat dve je Štiri. Tu ni nobe* nega: dvakrat dve je pet. Ti si strašno pijan, prijatelj moj! Pozabil si, k#ko umira labod. Nobenega vzlika ni tedaj iz njegovega belega vratu. Pravijo, da zapoje pesem v svoji zadnji uri. Imela sem laboda na svojem vrtu. Bolan je bil In vedela sem, da bo umrl. Noč in dan sem tedaj poslušala, kako bo zapel. Toda on se ji skril v samoten kot tolmuna in poginil lep in bel brez glaau. Njegova pesem jc bila nema. Mislim, da me razumel, saj si se toliko privadil na vino v pijanih nočeh, da ti ne more več popolnoma ugrabiti razuma, kaj ne, ljubček moj!" Počasi in s poudarkom je zlogovsla besede, kot da mu hoče vsako posebej zarisati v duši. On pa nI nič odgovoril. "Simon, medlclnka sem in vem, da se ime nobenega tovariša ne začenja s črkami SJ." Simon se je zgenil. Mancika se je zasmejala. "Vidim, da me razumeš. Nihče izmed nate družbe te ne ve tega. Mi pametni in izobraženi ljudje ne beremo takih malenkostnih novic ki so gotovo že prevsakdanje. Jaz jih berem, kajti krvi, prave človeške krvi je# vedno nekaj v njih, kaj ne? Četudi bi ne bil ti oče tistega otroka, je vendarle v tem malenkostnem dogodku nekaj, ki je podobno tistemu, ki dvakrat dve je štiri — tisti gotovosti, da se lahko radi ene same besede marsikaj godi. Neka nepoznana Jelka sredi svoje najlepše mladosti in neki Simon, ki zna celo odraslega človeka in ne samo otroka uspavati z očmi. On ve, da ga ljubi. Daleč tam v podzavesti, kaj ne, mu celo ugaja to. Morda se je brani na zunaj. Kakor ga jaz poznam, se je brani, in vendar noče narediti tako, kot so bolje od njega naredili drugi, ki so živeli ob njej, on ne zna samega sebe prena-rediti tako, da ga deklica ne bi mogla ljubiti. On se ji roga in jo žali, da! Celo žalosten je radi tega. Reče besede, s katerimi jo nagnila se na drugo #stran stresel, nagnil se do kozarca; in ter se prikazaia kozjebrada na senca je utihnila. rumeni zavesi na oknu. To je Tedaj je zakolobaril po stro-1 bil stari po$tar, slaven zaradi pu svitek, potlačen, povaljan in svojih čednosti, posebno še zara trd, kakor jih nosijo otroci, ki di mii0be svojega srca. hodijo v gozd po drva; zakoloba- ko g. udag1 ^ si bi ril je, povesil se globoko do mi- dobrotnik, Zakaj poglavitna ze; to je dolžnost dobrotnikova je stro-me. Njena usta sd govorila tako | —--- ,„ nagib, da jfc bila ena beseda za dolgih devet. ^ tvojo sliko s seboj. Regina se srdi. Preveč se je ti ^ bili dalji od samih rok. s%**lklix«kl mam4 #%Wwm «■ iaiA^ADMii " I __a« a _____ približal moj obraz tvojemu.' Mancika se je zasmejala izzivalno proti Re-gini in naenkrat se je zgodil nenavaden prizor: Regina je sredi plesa pustila Krilana in se približala Manciki. Mancika je vstala. "Zakaj.se mi smeješ, ti, tU" je zakričala vanjo. Mancika ni odgovorila, a njen posmeh se je spremenil sedaj v porogljivost. "Meni ni prav nič do tega tukaj, razumeš, prav nič mi ni. Pisala sem mu, naj mi ne prihaja blizu." Mancika se je glasno zasmejala. Tedaj se je zagnala Regina proti njej in ji hotela zasaditi prste v lica, toda Mancika ni niti dvignila rok. (Dalje prihodnjič.) Grešnik Lenart življenjepis otroka Ivan Cankar (Nadaljevanje.) Ctosposko Je stopala srna niz-sko je stopala srna po rebri niz-dol proti studencu v tihi beli; < potoma se Je ozrla s velikim, jasno žarečim pogledom naravnost nanj; tako nc gleda človek, k i Je WAK 5TAHPS pijane, glasne in preklinjajoče; L^iijan, M je pogovarjal o vzgo- Cfsem brušenih *kir se je raz- o ter njenih 2motah. Gospod gla daleč pa fcozdovih, da so župan je burno stresel svitih vile bukve" v grozi svdj* plahe troje podbradkov, preko stene veje in so trepetali silni bori. jc kakor črna muha ivignil plju Kadar ae je vzdignila sekira, je „tk kanila od jekla kaplja krvi v ze- «Kočljiv0 jf, da bajtarji grade leni mah. In to strahoto je gle- LradoVe Hudo je, da mežnarji dal Bog. Dopustil Jo Je pač nto, ^|ujtjo% Grad bi podrl s tem ker je potreba, da Kajn do kra- le prstom»\^ ja dopolni svoj greh. Ogromen prst je planil preko Ko je Lenart povezal in nalo-(stene lil butaro ter se poslovil od bra- miinarjevo mašo se Bog tov in sester, je varno zaklenil n9 zmenL Največje pohujšanje •voje arce, da bi nečista roka n« L je na pvetu. če sili otrok iz segla vanj. Ig njegovih oči pa ao gledale sanje tako jasno in na-1 ravnost, da jih ni mogel zatajiti. Kdorkoli mu je prišel naproti. Jih je videl koj, stresel Je z glavo ter strnil obrvi. "Nič pravega ne bo Ig tega fanta, zakrknjen je vase!** Lenart Je občutil to neprljasnoat, kakor da jo Je ališal In zabolelo ga je: MNekaJ je pač na meni. gnusen madež ki aa ne da igbrlsati in ki ga vsakdo vtdi!H Z vsakim dihom svoje mladosti ae Je odmaknil dalje od človeka. Je stopil globlje v deveto deželo samote in sanj. Sedel Je v čolnu, strpal v nebo. valovi so ga tiho in rahlo zibali od brege Ni ee pritaknil vesla in tudi bi nič ne zaleglo, vealati ni tnal. Ko je odložil butaro v veti, je odložil obenem tudi svoje sanje, "Jaz imam otroka, otroka, otroka, za žido ustvarjenega, pa se je irhasta duša zmotila vanj Sedem let že ima, pa še ne govori ne in vsako noč je moker, moker, moker. Po mojih mislih e to kazen božja za naše mlade grehe. Vzgojo ima dobro, Žida-ne duše vredno; vsako jutro je tepen, časih tudi zvečer, da prej zaspi. Moje duše nima, le nosek moj ima, ta ljubi nosek? do solz se mi stori, kadar ga useknem. Njegova prava duša je šla drugam, se je zmotila, se izgubila. Jaz pa vem, kje da je. Sanjalo se mi je, da sem govorila z njo tam na cesarski cesti. Sama je bila, sama v dežju; in jokala je bridko, ubožica. Vprašam jo: Kod blodiš, da te *koj nič k meni? Pa zavzdihne: Kako bi, ko nimam nog?" Kazalec j.e raven in dolg in trd, kakor učiteljevo ravnilo, zamahnil je trikrat od stene do stene. "Te gosposke duše, v irhovi no izgubljene, je treba vzgojiti, jim dopovedati blagor in čast irhovine, zato da jo bodo prenašale s hvaležnim in ponižnim srcem. Zgodovina pravi, da se je* včasih duša celega gosposkega naroda ponevedoma preselila v irhovino in kambrik. Take narode je treba pretepati, da se ne prevzamejo. In zares jih pravič-pretepajo. Z bičem jih je TISK ARU A S.N.P.J. --—--sprejema vma. , v tiskorgko obrt špodajoča dela Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, V časnikej knjige, koledarje, letake itd. slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem jeziku in drugih...... VOD8TVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARN ____Vaa pojasnila daje vodstvo tiskarne .... Cono smerno, vnUsko delo prva vrsts Pišite po informacije na naslov: SNPJ PRI N T ERY 2657-59 8. Lasmdale Avanua . - Chicago 23. IUlaolf TCL. HOCKWELL 4S04 no treba izmodriti, z volovko jim zapisati, kdo da so in odkod. Vcepiti jim je treba spoznanje suženjstva. To 'cepljenje boli, toda koristno je. Narod, na tak način vzgojen, je selo poraben za tista mnogotera 1 umazana ■ 'i 1 ==as—s s r»WV/DICt-fetSTUMllMS «A*l MUL-**9THfA si uma. aa m * naročite si dnevnik prosveto Pa sklepu 12. redne konvencija aa lahka naroči na liat 1 prišteje eden. dva. trL štiri aU pat članov is eoe družin« k eni immc-niaL Liat Pro«vata stane sa vsa enako, sa člane ali nečlan« » w " eno letno aaročnino. Km aa člani ša plačajo pri aaesmantu tednik, so jim to prišteje k naročnini. Torej aada) nI"Z da )a liat predrag sa člana SNPJ. Liat Piaavata ja vaša lastni« » gotovo Ja v vsaki drušlni nekdo. U bi rad Hlal lial vsak dan. Pojasnilo:—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha mu« SNPJ, aii če as preaeli proč od druiine in bo zahteval sam svoj tednik, bode moral tisti član is dotične družina, ki J« tako ssupa« naročena ns dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravnUtvu »» ln obenem doplačati dotično vsoto liatu Proaveta. A ko tn-stori, tedaj mora upravništvo znižati datum sa to vsoto narocm* Cena Uatu Pro«vata Jat Za Zaruš. drftave In Ksnad 1 tednik ln. Za Evropo Je Ispolalta spodnji kopan, priloitte Monej Order ▼ pismu ln at naročite r9oto d«n«ii« ki ja vate l«»tniaa. PROSVETA. llfPJ. 2S5T ko. Laarndate Ava. Chicago SS. IU. Prilofteno pošiljam naročnino sa liat Piasrato vsoto S .........ČL društva 4*- - 1. Ime Naslov Ustavite tednik in ga pripišite k -soji narešnini od sla** članov moja druilnat L...........................ČL dmštva št------ 1. .........................A. dnsštva -------- i._____________________tt. dmštva ii----- __________ČL Orršiva k Nov naročnik □