Leto LXIV Poštnina plačana v gotovini V Ljubljani, v petek, 10. januarja 1936. Ster. 7 a Cena 1.50 Din Naročnina mesečno 25 Diu. to možem* •tvo 40 Din — no-deljika izdaja celoletno 9b Din. za inozemstvo 120 Din Uredništvo je « Kopitarjevi «1.6/111 SLOVENEC Ček. račun: Ljnh" liana «L 10 650 ■■ 10.34') za inseratej Sarajevo Stv. 75b3 Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.79» Uprava: Kopitarjeva b, telefon 2999 Telefoni nrednlštvat dnevna alniba 205t — nočna IfH, 994 hi 299* Uhaja vsak dan sjatraj. raien ponedeljka la dneva po prazniku l Zmaga kapitala nad Rooseveltom Zadnje dni starega leta je najvišje zvezno sodišče Združenih držav razsodilo, da je »Agricultural Adjustement Act« (AAA) protiustaven zakon. Te dni jo bila razsodba objavljena in podrla drugi steber Roosevelto-vega »New Deala«. Ista vrhovna instanca je namreč že zadnjega maja preteklega leta tudi NIRA proglasila za protipostaven. Po tej najnovejši razsodbi najvišjega sodišča od širokopoteznega gospodarskega obnovitvenega načrta predsednika Franklina Roose-velta, ki so ga splošno označevali z izrazom »New Deal« ni več veliko ostalo. »New Deal« je skupen izraz za novo gospodarsko politiko Roosevelta, ki je strmel po preosnovi vsega ameriškega gospodarstva. Spočetka svoje vlade Roosevelt ni imel jiopolnoina izdelanega programa, kako oživiti zamrlo gospodarstvo. V nasprotju s svojim prednikom Ilooverom, ki je fatalistično veroval v samo-ozdravljenje gospodarstva, je Roosevelt jo stal na stališču, da gospodarsko blagostanje ne bo prišlo samo po sebi, avtomatično, ampak, da je z energičnim posegom države v gospodarsko dogajanje treba znova vposta-viti porušeno gospodarstvo. Šele polagoma se je iz raznih odredb in poedinih zakonskih določil, ki so bile deloma načrtno gospodarskega značaja, deloma pa so imele socialističen in tudi izrazito kapitalističen karakter, izoblikoval zaokrožen gospodarski sistem, ki naj bi po mnenju Roosevelta in njegovih sotrudnikov odgovarjal ameriški gospodarski zgradbi. NIRA (National Rocovery Act — narodna obnova), naj bi v prvi vrsti dal ameriški industriji trden okvir in mogočen pogon v tem pravcu, da je določil navišje cene, najnižje plače, uredil delovni čas, izravnal in omilil medsebojno konkurenco. Agricultural Adjustment Act pa je predstavljal skupek gospodarskih zakonov, ki so se izključno nanašali na poljedelstvo in njegovo proizvodnjo. AAA je stopil v veljavo 1. 1933. Tedaj je šlo farmarjem izredno slabo. Takoj po vojski so namreč obdelali velikanske predele zemlje čisto nanovo, in radi velike potrebe, iridelke tudi lahko spravljali v denar. Po-Jagoma pa je bil trg napolnjen, povpraševanje je ponehalo in cene so radi čezmerne ponudbe in obilice blaga silno padle. Kmetje, ki so za obdelavo novih zemljiških predelov svoj čas vložili mnogo izposojenega denarja, niso mogli plačevati dolgov, niti ne obresti, kljub temu, da so njihova skladišča bila z bombažem, sladkorjem in žitom do vrha natrpana. AAA je imel nalogo, da pomaga poljedelcem v njihovem obupnem položaju. Osnovna misel novih poljedelskih zakonov je bila, pripraviti farmerje do tega, da bi prostovoljno zmanjšali množino posevkov. Kot odškodnino za to žrtev, pa jim je drža: va obljubila izplačilo gotovih nagrad, ki bi bile v sorazmerju z izpadlimi posevki ozir. opuščenim zemljiščem. Zakonodajalec je računal, da bodo tia ta način poljedelski proizvodi, ki pridejo na trg v mnogo manjših množinah, imeli mnogo višjo ceno. Odkod po vzeti denar za nagrade! Plačali naj bi ga oni obrati, ki neposredno predelujejo poljedelske proizvode, kakor mlini, žage, predilnice, sladkorne tovarne itd. Farmarji so Rooseveltov načrt z veseljem sprejeli, saj jim je prinesel veliko olajšanje, in h koncu leta 1934 je bilo že nad 30 poljedelskih panog urejenih v smislu nove poljedelske politike. Kljub temu, da je ostalo še mnogo težav — zlasti z vzdrževanjem primerne višine cen — se je ameriško poljedelstvo v dveh letih zelo popravilo. Kmet je zopet prišel do denarja, mogel je kupovati industrijske, izdelke ter plačevati dolgove in davke. Posredno je torej nova poljedelska politika krepila tudi industrijo. Farmarji so se pod mogočno roko države prav dobro počutili. Zato ni čuda, ako so zadnja leta pri raznih volitvah vedno strnjeno glasovali za vlado, saj je posebno malim kmetom nova ureditev prišla posebno v korist. Kmet in delavec sta Rooseveltovo gospodarsko zakonodajo v splošnem z zadovoljstvom sprejela. Ne tako seveda veliki podjetnik, ki je čisto proti vsej dotedanji ameriški praksi naenkrat dobil pri gospodarskem poslovanju — državno kontrolo. Toda dokler se je Ameriki vsled krize slabo godilo, se je kapital potuhnil in je sicer z nejevoljo, vendar pa le sprejel »New Deal«. Toda komaj so se pokazali znaki gospodarskega izboljšanja in novega razmaha, je bilo konec potrpežljivosti. Kapital ni več prenesel utesnitev. Proti Rooseveltu se je pričela velika gonja najprej v tisku — tisk je. v ro: k ah kapitala — nato pa so pričeli deževati protesti prizadetih krogov. Najprvo so strmoglavili NIRA, takoj nato so napravili naskok tudi na AAA, oziroma na določbo, ki so mlinom itd., predpisovale precejšnje socialne dajatve. Vedno bolj se je začelo poudarjati, da Rooseveltove gospodarske odredbe ne odgovarjajo določilom svobodne ameriške ustave. Podjetniki so si preskrbeli pruvdo-reke posameznih sodišč o nezakonitosti vladnih ukrepov in tako dosegli odlog nadaljne-ga plačevanja. Akcija za farmarje je prišla v težave, ker ni bilo več denarja za izplačevanje nagrad. Takoj nato so se pričeli številni procesi in tožbe za odškodnino. Nastala je zmeda, v katero zadnja razsodba najvišjega državnega razsodišča prinaša le (o iz-vestnost, da je Roosevelt notranjepolitično prišel v silno neprijeten položaj. Predsednik je napravil napako, da v dneh, ko je užival splošno priljubljenost in veljal kot rešitelj domovine, ni dal od parlamenta in senata izglasovati premeinbe ustave v nekih točkah in s tem tako dobiti zakonito ustavno podlago zn svoje gospodarske reforme. \ tedanjih razmerah bi brez dvoma dobil potrebno večino. Sedaj jc Posledica neuspehov v Abesiniji Italija prazni avstrijsko mejo Schuschnigg hiti v Prago, Berger-Waldenegg v Budimpešto Rim, 9. januarja. SE, Na »Conte Rosso«, ki je sinoči odplul iz Napulja, so odpotovali prvi bataljoni italijanskih alpincev tako imenovane divizije »Val Pusteria«, ki je bila sedaj mobilizirana za Afriko. Ostali polki odidejo z naslednjim parnikom, Divizija »Val Pusteria« je, kakor že ime napoveduje, iz vojaških čet na avstrijski meji (nekdanji Pustertal). Mobilizacija te divizije sploh ni bila predvidena, ker je Mussolini smatral, da je 6 divizij rednega vojaštva, 6 divizij črnosrajčnikov in 3 divizije domačih airiških askarov dovolj za osvojitev Abesinije. Poročila maršala Badoglia z Airike pa pripovedujejo drugo storijo. Maršal je zahteval močnih okrepitev in je divizija alpincev z avstrijske meje prva, ki mora oditi v Afriko. Nalog za odpravo je prišel šele pred kakšnimi 14 dnevi in je moraia divizija biti v tem kratkem času pripravljena. Potreba v Afriki je namreč silno velika. Čudno je, da je divizija vzela s seboj tudi podobo Matere božje »Madonna di Faenza«. Izpraznitev italijanskih garnizij ob avstrijski meji razlagajo tukaj kot tihi protest italijanskega generalnega štaba proti irancosko-angleškim pomorskim pogodbam, češ, če je Francozom prav, da proti nam delujejo, je tudi nam prav, da se razbremenimo v škodo Francije na avstrijski meji. Havas poroča, da so poklicani v vojno službo rezervni častniki letnika 1907 in sicer vsi, ki pripadajo letalstvu. Tisoči beže iz južnega Tirola Monakovo, 8. januarja. TG. Poročila o uporu med južnotirolskimi Nemci proti upoklicom v voj- sko se potrjujejo. Dosedaj je prišlo na bavarsko že nad 3000 beguncev iz južnega Tirola. Danes jih je pribežalo v lnnsbruck 205, sami močni fantje, ki so jih avstrijske oblasti začasno nastanile v lesenih barakah. Schuschnigg h Benešu IIa"'Hs poroča: V berlinskih krogih se zelo zanimajo za potovanje avstrijskega kanclerja Schusch-nigga v Prago. Splošno se misli, da ima to potovanje zelo veliko važnost, posebno v zvezi s posledicami vojne med Italijo in Abesinijo v evropski politiki. Tukajšnji krogi pa poudarjajo, da Avstrija ne misii zapustiti Italije radi tega, ker je Italija tako angažirana v Airiki, temveč hoče samo iskati pomoč za primer, da italijansko podjetje ne uspe. Istočasno potovanje zunanjega ministra Ber-gerja Waldenegga v Budimpešto se v berlinskih krogih tolmači na ta način, da je obvestil madjar-sko vlado o podrobnostih potovanja kanclerja Schuschnigga v Prago, Pogodba že gotova Berlin, 9. jan. c. Vse nemško časopisje piše danes obširno o Schuschniggovem potovanju v Prago. Listi vedo povedati, da je ie sestavljen kompromis med dunajsko in praško vlado, kako zavarovati avstrijsko neodvisnost v sedanji tako iz-premenjeni mednarodni situaciji. V tem sporazumu ima tudi habsburško vprašanje primerno rešitev. Srdita abesinska ofenziva Iz Tembjena so jih pognati Addis Abeba, 9. jan. b. Iz krogov, ki so blizu vladi, se čuje, da je cesar Haile Selasie izdal povelje za splošen abesinski protinapad na severnem bojišču. Povflje določa, da morajo Abesinci 6. januarja preiti v energično ofenzivo na vsej ironti. Iz verodostojnih virov se čuje, da se je abesinskim četam posrečilo iznenaditi Italijane ter jih pognati v velike težave. Po krajših borbah so bili Italijani prisiljeni v naglici zapustiti svoje postojanke in pokrajina Tembien, ki so jo Italijani tako dolgo »čistili«, je zopet vsa živa Abesincev in popolnoma v njihovih rokah. Dalje se čuje, da je prišlo do manjših spopadov tudi 7. januarja, katerega dne so Abesinci zasedli še zadnje koščke zemlje v tembienskem masivu. Dalje se trdi, da so močni abesinski oddelki prodrli že daleč v pokrajino Geralto, kjer hočejo odrezati zvezo z zaledjem italijanskih čet, ki so sedaj zasedle postojanke med pokrajino Geralta in mestom Makale. Po vesteh, ki so se tukaj danes razširile, so na severnem in južnem bojišču strašne borbe v največjem razmahu. S severnega bojišča poročajo, da sta abesinska poveljnika Vas Kasa in ras Se-jum spretno izkoristila prerano pojavo deževja Grčija naročila 6 hrižark Atcrife, 9. jan. b. Politični položaj v Evropi in važni problemi na Sredozemskem morju so dali grški vladi pobudo, da posveti vso svojo pozornost za obrambo svoje domovine. Vrhovni svet za državno obrambo je sklenil, da stori vse potrebno glede nabave letal in za vzdrževanje vojnih pomorskih in leta-.skih središč na otokih. Razen tega je Grčija naročila v Ameriki 6 velikih križark, angleške tovarne pa ji bodo dobavile brzometne topove za vojno mornarico. Vest, da je angleška vlada odprla Grčiji kredit za oboroževanje, se v celoti potrjuje. Ko pride zapora petroleja ... Dunaj, 9. jan. b. Rimski dopisnik »Reichspost« poroča, da je trenutno vsa italijanska zunanja politika osredotočena na obrambo prepovedi uvoza petroleja v Italijo. Diplomatska predstavnika Italije v Parizu in Londonu sta dobila nalog, naj obvestita vlade zapadnih velesil, da je stališče Italije o vprašanju razširitve sankcij na petrolej še vedno neizpremenjeno in bi tak ukrep brez dvoma poostril diplomatske odnose do vseh onih držav, ki bi sodelovale pri prepovedi uvoza petroleja. Razen tega je italijanska vlada obvestila, da Grčija in Turčija naročata v največji naglici v inozemstvu ogromne množine materijala, ker sc v primeru petrolejskega embarga računa z agresivnimi merami Italije. V dobro poučenih rimskih krogih pa prevladuje še vedno mnenje, da bo Italija sk-'ep o prepovedi izvoza petroleja smatrala kot odločilno spremembo vsega zunanje-političnega položaja. in da sta pričela z močnimi oddelki napredovati proti svetemu abesinskemu mestu Aksumu. Italijani se obupno branijo ter se počasi umikajo. Tu in tam v naglici zgradijo manjše zaklone in gnezda za strojnice ter skušajo zadržati strahoviti abesinski napad. Danes sporočajo iz Dessije, da abesinske čete v tembijenskem gorovju naletijo samo še na majhen odpor italijanskih čet, na sektorju Makale pa se Italijani hitro umikajo v največjem neredu ter puščajo za seboj veliko število tankov in težkih topov, ki so se zadrli v blato ter so-dovršeno neuporabni. Z južnega bojišča se trdi, da je ras Dempti De-sta preše*! na južnem bojišču v protinapad ter ni samo ustavil čet generala Grazianija, ki so bile ravno pripravljene za pokret, temveč jih je vrgel tudi nazaj. Ves Tembjen abesinski Posebni vojni dopisnik [)NB-ja poroča: Najnovejša »fenziva Abesincev na severnem bojišču, ki traja že dva dni, je zelo skrbno pripravljena. Prednje Inijne čete so ojačenc z izbranimi strelci. Italijanski utrjeni strelski jarki ob reki Džubi na južni fronti, kjer prodira ras Desta seveda položaj za njega manj povoljen. Resnica je, da »New Deal« presega kom potenco ameriškega predsednika in da je Roosevelt postal neke vrste gospodarski diktator na nezakonit način. S tem prezirunjetn ustave pn je svojim nasprotnikom dal v roke orožje, ki ga je kapital sedaj, ko misli da je prišla pravil prilika, porabil in prevrnil vse njegovo obnovitveno delo. Vendar pa se predsednik misli naprej boriti. Priznava, da je vlada prekoračila ustavni delokrog in v gotovem smislu posegla v avtonomijo dežel; tudi priznava, da način, kakor ga jo uvedel v gosimdarstvo, ni Hineriknnski«, ker je okrnil absolutno svobodo gospodarske podjetnosti in segal celo po sistemu nagrad. Toda — in v tem ima prav, ko poudarja: njegovo delo je vendar rodilo velike uspehe! NIRA je spravil tri milijone in pol brezposelnih h kruhu, industrija je oživela, poljedelstvo si je opomoglo, višek krizo je premagan. Zato ni dvoma, da bo mnogo tega, kar je Roosevelt ustvaril, ostalo, ako no v rokah centralne oblasti, pa gotovo v okvirih poedinih držav. Ostala bo tudi zakonodaja, ki ureja bankarstvo in borze in prevažna socialna pridobitev — socialno zavarovanje delavstva, ki ga Amerika pred Rooseveltom ni poznala. Sedanji ameriški predsednik bo ostal trajno zapisan v zgodovini, kot pogumen borec proti neprijazni usodi in eni najhujših gospodarskih stisk, ki je kdaj prišla nad narode; kot voditelj, ki je s socialno čutečim srcem iskal gospodarskega ozdravljenja ne na račun delovnih slojev, ampak, ki je imel pogum pritegniti v izdatni meri tudi kapital, da prispeva k novemu ljudskemu blagostanju. — Navidezno je Roosevelt poražen, toda le na-I videzno. Delovno ljudstvo ga bo gotovo tudi pri prihodnjih volitvah znova postavilo na predsedniško mesto. Splošni napad se jo začel B. januarja. Za.radi hudega deževja Italijani niso računali z abesinskim napadom in se v začetku niso mogli upirati. Do 7. t. m. zvečer so Abesinci zavzeli skoraj ves Teniliijen. Abesinske čete prodirajo proti severu proti A bdi ju. obenem pa pošiljajo močne čete proti Geralti, da pridejo Italijanom, ki ilrze hudo mr jene postojanke med Geralto in Makalo. za hrbet. Na južnem bojišču se opaža živahno delovanje italijanskega vojaškega letalstva. Na severni fronti pa italijansko letalstvo zaradi slabega vremena ni moglo upirati operacij italijanskih čet. Nalivi trajajo dalje Reuter poroča: Močan dež, ki je padal ves dan včeraj, ni oviral samo Italijanov, ampak tudi Abe-since. Abesinci morejo samo z največjimi težavami ojačevati svoje čete na severni fronti, Ponovno so italijanska in abesinska poročila o razvoju položaja v Teiubienu nasprotna. Če je res, da so Abesinci zavzeli vso pokrajino Tembien vzhodno od Makale, poletu so izvršili prvo veliko operacijo, ki je potrebna, da obkolijo Makale in da prisilijo Italijane, da se umaknejo na sever. Italijansko letalstvo je razvilo veliko delavnost na drugem delu ligrejske fronte. Reuterjev dopisnik iz Desie poroča, da je prišlo povelje, da se mora ti italijanskim častnikom, ki so bili zajeti na reki Takaze, dati topla obleka in evropska hrana, 6eveda v kolikor je to mogoče.• llararski vojvoda jih je danes obiskal in jim obljubil, da se bodo njihova pisma dostavljala njihovim rodbinam v domovini. Poskusili bodo še na jugu Rim, 9. jan. b. »Tribuna« poroča iz Addis Abc-be, da so italijanska letala bombardirala abesinsko taborišče v področju Dubratabor, ki jc oddaljeno od jezera Tana kakih 50 milj. Nekaj bomb je padlo na tromejo Sudan-Eritreja-Abcsinija. Vsled aktivnosti italijanskega letalstva so abesinski vojaški krogi prepričani, da namerava [talija poskusiti svojo srečo ob sudanski meji. Italijanski sunek ob su-danski meji pa bi imel predvsem nalogo presekati Abesiniji dovoz orožja in municije iz Sudana. Badoglio dobi 400.000 mož Rim, 9. jan. c. Maršal Badoglio se je odločil, da bo svojo ofenzivo izvedel v prav kratkem času, ker hoče doseči odločilne uspehe Se pred deževno dobo. — Danes se izve, da je Badoglio uspel s svojo zahtevo, da mu zvišajo število vojaštva v Afriki. Vlada je sklenila, da b« za prevoz vojske v Afriko uporabila ladje, ki dosedaj niso prišle v pošlev. V prav kratkem času bo imel Badoglio na severni fronti nad 300.000 mož, dočim jih bo v Somaliji vsega nekaj nad 100.000. Vdor Abesincev na jugu Addis Abeba, 9. jan. c. Tukaj je bilo dane* objavljeno sporočilo, da je guverner province Itnlli napadel Italijane in zmagal. Mnogo Italijanov jc bilo pobitih, mnogo pa ujetih. Podrobnosti o boju še manjkajo. ,Za zmago pravice4 Pariz. 9. januarja. AA. Havas poroča iz Addis Abebe: Cesar Haile Selasi je dobil tole brzojavko od koplskega patrijarha Ivana iz Kaira: Globoko sem pretresen zaradi prolikrščanskega ravnanja Italijanov, ki požiga jo cerkve. Podpiramo vaše proteste in prav tako protestiramo pri DN. Enako protestirajo zastopniki duhovščine osla lili krščanskih veroiz|>ovedi v Egiptu in egipUik listi, arabski in krščanski. Pošiljamo izraze svojih simpatij abesinski duhovščini. Cesar Haile Selasi je odaovoril s tole brzojavko: Nadaljevanje na 2. strani sixxlai. Stran ✓SLOVENEC,., dne 10. Januarja 1936. Štev. ?. Brez ozira Ze ... nekaj časa zagovarja italijanski tisk največ jo brc/obzirnost v vojski zoper Abesi-uijo. A besi nce slikajo kol Ijudo/rce in največje barbare, ki ujetnikom režejo fjlav« in jih po-habljujo ter sc poslužujejo duindiimskih krogel, ki jili izdelujejo angleške tovarn«-. Baje jih dobav I jntu londonski Ivrdki \Vickers- A rin-siroin in Klo\ Kotli LTIJ. fašistični tisk se norčuje i/ Švedov, ki so obešali zastave nu pol droga, ker jc pri nekem letalskem nupadu slučajno« bila zadeta postaja Rdečega križa. Nekateri sc celo sprušujejo. kaj imajo švedski zdravniki iskali v \bcsiniji. ko ji vendar več kol čudno, da bel narod nuja zdravniško pomoč i i i v jnškcniu plemenu, ki si bor, proti drugemu Cek inu kultu riiciuu narodu. Obenem napovedujejo I iu I i ja u i. da bodo odslej uporabljali brez i ud i 'strupene pline. Italijani napovedu-i..|.) po.istriiev svojih bojnih metod v Afriki v -icui ,a..ii ko je Koosev eltov u nota dala povod, ui se ie no razmišlja o poostritvi gospodarskih in.,cii proti Italiji, in ko obsežne britske vojne puprkve v Sredozemskem morju kažejo, da Vn;liji' e uiniii namenu količkaj popustiti od ,o,e protiitulijanske politike 'ione ( oloniale . piše. da so se italijanski , ,-ji glcilc taktike Abesincev zmotili. Abe-. n i uc napuilajo v velikih strnjenih oddelkih, i5.000 ranjencev in bolnikov, to je dobra tretjina italijanske bojne armade v Afriki Italija mora poslati v Afriko še najmanj 150.000 mož. med tem pu se je začela že tako zvanu mala deževna doba. ki je letos zelo obilna, tako (iu sc je bati. du bodo tanki sploh neporabni, da bo dovoz zelo te/uk in da tudi težki topovi ne bodo prišli nikamor naprej Ako naj se v Abesiniji izsilijo še sedaj važne odločitve, bodo italijani moruli napraviti kaj izrednega. Zato napovedujejo ogromno ofenzivo generalu Gra-zianija, ki hoče nu jugu, nc da bi veliko zn-sigural svoje zaledje, v naglih pohodih prodreti do Addis A bobe, katero hočejo Italijani po-prejc šc z ogromnimi letalskimi eskadrumi ruz-de jati. Italijansko časopisje, ki vse to z velikimi črkami napoveduje — brez dvoma tudi zato, da vlije poguma itulijunskemu prebivalstvu, ki, nuj reče kdo. kar hoče. za vojno v Afriki ni prav nič navdušeno — je torej zelo bojevito in meni. da bo odločna brezobzirnost italijanske strategije v Afriki imela za posledico tako fizično kakor moralno potlačitev Abesincev. Zaenkrat pu so moralni učinki italijanske akcije ravno nasprotni in napadi italijanskih letal na postaje Itclefiegu križu v Abesiniji dajejo vsem protifašističnim elementom v Lviopi — in semkaj moremo puč šteti ogromno večino vsega svetu — povod, du zuhlevujo čim prejšnjo poostritev gospodarskih sankcij proti I tu li ji. Ni izključeno, (hi bo svet Zveze narodov, ki se sestane 20. juiiuarju, v resnici sklenil prepoved pel rolo jskegu uvoza v Italijo. Zlasti angleški in skundinuvski tisk deli Itulijunojn moralne lekcije, pišoč, tla kulturna država nc sme na krutosti, ki jili baje vršijo Abesinci, odgovarjati s protidejstvi, ki se obračajo proti človečanski instituciji, katern je zaščitena po mednarodnem pravu. Ogromnega moralnega učinku pu jc pisanje angleškega tisku, ki poudarja, du Itulija oziroma Mussolini ne zamudi prav nobene prilike, du ne bi storil kuj takega, kur države ženevske zveze naravnost sili k bolj energičnemu postopanju nap ni m Italiji. Du, še" več! »Guzzctta del Popolo« je pred nekaj dnevi pisala, da se kolonije pridobivajo na tri nučine: po ponovni razdelitvi kolonij na miren način, po pod jurmljenju še neodvisnih izven-evropskih držav in po vojski z evropskimi kolonialnimi silami. »Ako se nam bo onemogočilo,« .nadaljuje ta list, »da bi šli po prvih dveh poteh, potem nam ne bo preostalo drugega, kakor da izberemo tretjo!« To je razburilo celo llenry Piehota, predsednika. zveze francoskih bojevnikov, ki je bil doslej proti sankcijam in zu najintimnejšo zvezo med Italijo in Francijo, du je objavil poziv na Itali jo, v katerem jo opominja, nuj sc ne du premagati od svojih strasti, du ne bi »po lastnem političnem samoumoru povzročila še samoumor Evrope«. Tako vidimo, du napetost raste, kar je v nemali meri gotovo tudi zasluga Laval-I loure-ovega mirovnega predloga, ki sc nam šele sedaj ruzkrivu v vsej svoji politični oziroma diplomatski ponesrečenosti. Namesto du bi Italiji pokazal, du je ubesinska politična neodvisnost nedotakljiva, ker jo guruntirujo vse države Zveze narodov, iu nuincsto du bi posvedočil pred svetom, du sta dve najmočnejši sili sveta pripravljeni braniti neodvisnost Zveze narodov, je gosp. Mussoliniju le še opogumil da jc šel naprej svojo pot popolnega ignoriranja mednarodnih načel, ki garantirajo politično neodvisnost države, zoper katero je dvignil orožje. Nihče noče vojske, toda izognili se je ne bomo, če bodo velesile popustile od principov, na katerih so zgradile svojo politiko leta 1010 za vso bodočnost. Le če na teh načelih neoma jno vztrajajo in se ne spustijo v' nobene kompromise. ki bi princip politične svobode in teritorialne integritete Abesinije kršili, bo s primeroma majhnimi žrtvami mogoče preprečiti namero, ki gre za tem. du bi zmagala trdovrut-uost ene velesile, ki hoče doseči svoje, četudi za ceno svetovne vojne. To namero ne bo težko preprečiti, pač pu zahteva nepopustljive vztrajnosti. dokler Italija ne bo uvidela, da se načehi paktu Zveze narodov v resnici na nobeni točki ne tlnjo prebiti. In če vodstvo rimske politike pravi, da v svoji vojski proti Abesiniji noče poznati nobenih ozirov. potem tudi evropskim državam ni treba imeti nobenih ozirov, kaj se bo zgodilo v Italiji, ako bo morala trma njenega voditelja kloniti pred Evropo. Domači odmevi Meslo Sueza nov prekop Angleški admirali odločujejo o obrambi Sredozemlja proti Italiji London, 9. jan. SE. Angleška admiraliteta, ki jo razplet političnih dogodkov na Sredozemlju najbolj skrbi in ki je izdelala načrt za trajno obrambo angleških imperijalnih cestišč, ki se v Sredozemlju križajo proti Italiji, je med drugim predložila angleški vladi, naj zgradi iz Sredozemskega v Kdeče morje še on kanal, ki bo izključno v angleških rokah. Sedanji Sueški prekop je do polovice lasi francoskih kapitalistov in je vsekan v ozemlje, ki je egiptsko, torej neprestano v nevarnosti. Admiraliteta predlaga, naj se zgradi nov kanal ki Iii začel pri pristanišču A k a h a in bi prodiral v Rdeče morje na drugi strani Sinajskegn polotoka. Pristanišče Akabo bi pa Anglija utrdila na podoben način, kot je Sin ga pur in bi iz njega napravila svoje glavno opirališče v Sredozemskem morju. Kot predpogoj za takšno velevažno delo s stališča angleškega imperija pa bi Anglija skušala doseči, da se ji Palestina popolnoma podredi. Angleži bi Palestino, ki je sedaj samo mandatno ozemlje, kjer opravlja nadzorno oblast Anglija le v imenu narodov združili s Oezjordanijo, ustvarili na. ta način novo polneodvisno arabsko drža-to, ki bi ji dali statut angleškega (lominijona v svojem imperiju. S tem bi bilo tudi konec židovskih sanj, da bi kedaj iz Palestine ustvarili svojo lastno živdosko narodno državo V nadaljevanju obrambnega omrežja za zavarovanje svoje poli v Indijo nameravajo Angleži utrditi tudi Aden na prehodu iz Rdečega morja v Indijski ocean, nadalje Perzijski zaliv in končno še Moinbaso v Keniji, tako da bi obvladal vse^ to ozemlje in vodovje, kjer tečejo velike angleške Zahvalimo se vam za protest proti nepravičnemu ravnanju. Prosimo vašo svetost, da moli za obstoj abesinskegu naroda in za zmago pravice. Tako postopajo „barbari" Reuter poroča iz Desija, da je neki italijanski častnik, ki so ga Abesinci zajeli, ko so zaplenili 20 tankov, tole izjavil: Ko smo videli, da smo obkoljeni, smo vedeli, da se ne moremo prebiti k našim. Zapustil sem svoj tank, dvignil obe roki kvišku in rekel: Mi snm kristjani, kakor je kristjan tudi vaš cesar llaile Selasi. Nato so nas odpeljali v zaledje in nam postregli s hrano, toda nismo je mogli užili, čeprav smo bili zelo lačni. Nato so nam pripravili hrano, ki smo si jo saini skuhali. Notranji upori proti cesarju ? Pariz, 9. januarja. Neguš Menelik je ]K> poročilih, ki prihajajo iz Addis Abebe in ki jih prinašajo ludi italijanski listi, vstajo, katera je bila izbruhnila v Godžainu, potlačil. Negušove čete so zaprle tri glavne kolovodje vstaje: dedžasa Gasa-hana, dedžasa Hailuja, nečaka rasa Hailuja in sina dedžasa Vadndžoja. Italijansko uradno poročilo 92 Rini. 9. jan. AA. Agencija Štefani priobčuje tale komunike št. 92: Na eritrejskem bojišču je naše topništvo pri Makali razgnalo sovražne skupine. ki so se približale Gabatu. Lolnlstvo je obstreljevalo kraje severno od Celemtija. Na drugih bojiščih v Eritreji in Somaliji ni bilo pomembnih doiodkov. imperijalne ceste, nepremagljivi trdnjavski če-l iverokot, ki bi imel svoje glavne trdnjave v | Akabi na palestinski obali Sredozemlja, v P e r-, z. i j s k e m zalivu, v A d c n u in v M o m -I h it s i. Vaje francoske mornarice Francosko mornariško ministrstvo je snoči izdalo podrobnejše poročilo o velikih predstoječih I manevrih francoske mornarice. Po tem poročilu j bo druga francoska eskadra manevrirala na za-padni afriški obali in ti manevri bodo trajali več tednov. Vse edinice, ki pripadajo tej eskadri, bodo 1 14. t. m. od plule v smeri proti Casahlan-<• i . kamor bodo prišle 18. t. m. Iz Casablance bo ! eskadra odplula v smeri proti Dakarju in i Port-Etiennu. Pred tema dvema lukama bo eskadra ostala do 0. februarja, da počaka na nekatere edinice, ki se vračajo s francoskih Antilov. Po koncu manevrov bo eskadra ostala še nekaj dni v marokanskih vodah in se bo vrnila v Brest 26. februarja. Ko današnji »Oeuvre« piše o teh velikih manevrih, pravi, da so popolnoma neosnovane in fan-j lastične vesti, po katerih bi ti manevri preilstav-| ljali prvo javno manifestacijo francosko-angleške-i ga sporazuma o vzajemni pomoči v Sredozemskem I morju. Današnje angleško delavsko glasilo »Daily I Herald« piše, da od svetovne vojne naprej ni bilo toliko brodovja zbranega v Sredozemskem morju. S tem v zvezi meni list, da sc more reči, da bodo do 20. t. m., to je do sestanka sveta Zveze narodov podvzete vse potrebne mere obrambe za primer italijanskega napada v Sredozemskem morju. List dodaja, da so zainteresirane države razen tega zbrale v posameznih lukah mnogo hidroavionov. Jutranja izdaja »Morningposta« piše, da veliki francoski manevri pomenijo prvi močan opomin Italiji. Kdo ima dobiček od vojne Poglejte te številke! Družba Sueškega prekopa je izdala stutistične podatke o prevozu od 2.">. junija do 25. decembra, ki je služil izključno v italijanske vojaške svrhe. Skozi Sueški prekop je po teh podatkih šlo 445 italijanskih prevoznih Indij s sledečim bojnim lovorom, namenjenim za A besi ni jo: 246.361 vojakov in bojnih delavcev: 24.287 tovorne živine (mule, osli. konji . . .); 770 kamel; 1181 tovornih avtomobilov in drugih vozil; 2(18 letni; 40.343 ton muninije; 39.655 ton premoga; 38.490 ton lesa; 44.4!Hi (on slame; 11.775 ton cementa; 4491 ton žvepla; 19.0410 ton mesa; 13.309 ton alkoholnih pijač; 1060 ton vžigalic; 20.009 ton razstrelilnih snovi; 7483 ton vžigalnih bonih; 250.757 (on orožja; 29.578 ton bencina; 9564 ton petroleja; 27.820 ton gonilnih olj; 8298 ton težkih olj; 90(H) ton pilne vode. Iz Afrike v Evropo pa je šlo v istem času 338 italijanskih ladij s 85.697 bolnimi in ranjenimi možmi na krovu. Italija je plačala ua prevoznih taksah Sueški družbi 1,423.508 funtov in 15 šilingov (v našem denarju okroglo .350 milijonov Din). Delničarji Sueške družbe so dobili ob koncu leta mastne dobičke. saj so dobili za eno akcijo 89.17 frankov nagrade proti 51.80 v lanskem letu. „Učiteljski tovariš" Lčiteijstvo in naše ljudstvo V. ozirom na članek v »Slovencut z dne 27. decembra 1935 pod gornjim naslovom smo prejeli: Ni res: Učiteljski tovariš, glasilo tukozvanega • naprednega«; učiteljslva z jako čudno in pestro zgodovino, že nekaj časa obupno zavija oči zaradi nekega dozdevnega preganjanja učiteljstva, ki ga taktično nikjer ni iu živ krst o njem nič ne ve. Mnogo glasnejši so še gg. »napredni« učitelji na svojih zborovanjih, ki imajo napol uradni značaj, ker imajo namreč za listi dan šole prosto. Tam — kakor smo poučeni — uganjajo prav hudo demagogijo in pridno hujskajo na vse strani. Kes pa je, da je »Učiteljski tovariš« glasilo .IUU — sekcije Ljubljana, ki je docela nepolitična stanovska organizacija, v kateri so včlanjeni učitelji vseh političnih prepričanj; res je, da je »Učiteljski tovariš« vedno dosledno zastojial interese vsega učiteljskega stanu in narodne šole in je zalo njegova zgodovina čisla in častna; res je dalje tudi to, da na zborovanjih sreskih društev nihče ne uganja demagogije in nihče ne hujska. Ni res,- da: »Konstatiramo, da ta gospoda ni našla ne ene besedice obsodbe ne v svojem naprednem glasilu in ne na svojih še naprednejših zborovanjih, ko so bili brez najmanjše krivde pregnani daleč iz slovenske zemlje najznačilnejši slovenski učitelji, kakor Grad, Erjavec, Peček i. dr.« Kes pa je, da se je organizacija zavzemala za popravo premestitve Grada; res je, da je ščitila Erjavca, dokler je bil član; res je, da Kokalj in Peček nista iskala zaščite pri organizaciji. Ni res: »Ugotavljamo drugič, da ti gospodje niso niti mrdnili, ko je bilo kruto preganjanih nešteto drugih najboljših slovenskih učiteljev, kakor Grad starejši, Štrukelj, Lužnik, Jaklič, Kopriva, Lampe, Petelin, Prijatelj, Kol itd. in sta dve to je Hafnerjeva in Slapšakova položili celo Svoje mlado življenje na oltar tiste JNS, katere najstrast-nejši priganjači so bili ravno nekateri učitelji. Ugotavljamo tretjič, da je največ podlih de-nuncijacij proti najodličnejšim našim možem izšlo ravno iz učiteljskih vrst, a da vsa JUU z vsemi svojimi organizacijami, odseki, pravilniki, listi itd. itd. ni storila ničesar, da bi te grdobije preprečila.« Res pa je, da je JUU v zaščito Grada st., Štruklja, Jakličeve, Lampetove, Petelina, Prijatelja, Rott A. itd. uporabilo vsa sredstva; da je Štruklja obranilo dvakrat; da je bila Lampetova po zaslugi JUU reaktivirana in Hafnerjeva vrnjena v Šmartno; da Lužnik in Kopriva nista iskala zaščile pri JUU, Slapšakova pa sploh ni bila njena članica. Res je, da je JUU nastojiala ne samo proti preganjanjem JNS temveč tudi vseh drugih. Res je dalje, da je JUU vselej nastopala proti anonimnim ovadbam z vsemi sredstvi, da je celo izdala proti denuncijacijam spomenico javnosti in je za iste zagrozila z obtožbo pred razsodiščem. Ni res: »Obratno, ko je gospod Erjavec nastopil- proti denuncijanstvu, je bil iz JUU izključen, a sedaj lo izključitev opravičujejo z raznimi formalnostmi.« Res pa je, da g. Erjavec ni bil izključen radi nastopa proti denuncijacijam, temveč iz razlogov, jolitičnih konferenc. Po poročilih, ki jih je do danes prejelo tajništvo JRZ, so bile le dni ustanovljene okrajne organizacije v Beranih, Pančevu in Zaječarju. Govor ministra Jankoviča Belgrad, 9. jan. m. Iz Caribroda poročajo, da je imel tamkaj velik politični shod minister za gozdove in rudnike dr. Gjura Jankovič, Shoda se je udeležilo nekaj tisoč pristašev JRZ. V svojem govoru je minister Jankovič predvsem govoril o borbah bivše narodne radikalne stranke za državljanske svoboščine. Za tem je prešel na ustanovitev nove politične stranke JRZ. Končno se je ba-vil tudi z delom kraljevske vlade ter je' glede tega izjavil, da je vlada dosedaj imela že mnogo uspehov. »Če človek pomisli,« je dejal, »kakino stanje je bilo pred 6 meseci, ko je prišla uprava države v roke sedanje vlade, tedaj se pač more konstatirati velika razlika. Tega pa seveda ne bo priznal samo oni, ki nima interesa na tem. Državna politika, tako notranja kakor zunanja, je usmerjena na gotovo pot, ki na znotraj krepi državo in jo na zunaj postavlja na ono mesto v mednarodnem življenju, ki ga naša država v polni meri zasluži.« Minister Jankovič je nadalje izjavil, da je vladi uspelo, da onemogoči samovoljo poedincev in da je zakon postal za vse najvišja zapoved. Vladi je uspelo, da se zakon od strani državnih organov enako uporablja napram vsem državljanom. Navzoče pristaše je nato pozval, naj se še tesneje strnejo okoli nove stranke ter razvijejo vsak v svojem področju še večjo delavnost, da bi se število njenih pristašev še povečalo. Minister Jankovič je dejai ludi. da vlada danes v domu Karagjorgjevičev veliko slavje, ko naša kraljica Marija slavi svoj rojstni dan. Radi tega je pozval navzoče, da usmerijo svoje želje za dolgo življenje kraljice Marije, kralja Petra IL, kneza Pavla in vsega kraljevskega doma. Shod JRZ v Zaječarju Belgrad, 9. januarja, m. Te dni je bil v Zaječarju, rojstnem kraju Nikole Pašiča, velik politični shod JRZ. Na tem shodu, ki je bil istotako dobro obiskan, ker mu je prisostvovalo nad 5000 pristašev JRZ, je govoril minister Dragiša Cvet-kovič. V svojem daljšem govoru je Cvetkovič podal poročilo o političnem stanju. Govoril je tudi o potrebi ustanovitve nove stranke. Slednjič je prešel na delo kr. vlade. Poudarjal je, da so za pravilno funkcioniranje političnega kakor tudi državnega življenja potrebne politične svoboščine, ker si prave demokracije brez svobode ne moremo predstavljati. V tem pogledu jc bil storjen velik korak naprej v našem notranje-političneni življenju šele. ko je prišla na oblast sedanja vlada. S tem trenutkom se je začrtala nova pot, to jc pot k vračanju državljanskih svoboščin in ustvaritve pravega demokratičnega življenja, to je življenja, ki edino omogoča pravilno funkcioniranje vseh panog našega državnega življenja, ki edini omogoča rešitev onih problemov, ki tlačijo narod, ki omogoča tudi rešitev onih vprašanj, ki so kot posledica težke svetovne gospodarske krize it£jholj pereča. Cvetkovič je nato govoril o težkem stanju, v katerem se danes nahaja kinetsko ljudstvo, kateremu bo treba priskočiti na pomoč. Sedanja vlada se jc rešitve teh ostalih problemov krepko lotila in jo potrebno, da ima ljudstvo popolno zaupanje vanjo, ker ta vlada vodi tako politiko, ki najbolj odgovarja interesom ljudstva. Glede vrnitve političnih svoboščin je minister izjavil, da samo dejstvo, da danes svobodno govore oni, ki so na vladi, kakor tudi oni iz opozicije, govori dovolj o tem, da stopamo po čisto določeni poti. Zato jc dolžnost vseh, da podpirajo to vlado, ki omogoča svobodna zborovanja in posvetovanja, ki omogoča, da sc državljani lahko svobodno opredeljujejo. Glede nove organizacije JRZ je poudarjal, da se morajo ljudje oklepali programa in ne ljudi. Japonci zasedli Tanuu pristanišče Tiencina Šanghaj, 9. januarja. Japonske čete so zasedle Tank«, pristanišče Tieneina, najvažnejše kitajske točke na severu. To pristanišče so skušali pred nekaj tedni zasesti vojaki avtonomne kitajske severne province, kar pa se jim ni posrečilo. Sedaj so ga zasedli vojaki japonske kvant unške armade pod pretvezo, da »morajo zaščititi japonske interese«. Med tem pa so Japonci že dvignili na vseh javnih poslopjih Tankuja zastavo vzhajajoče« solnca. 8 Razhod pomorske konference London, 9. jan. c. Danes prevladuje tukaj prepričanje, da je usoda pomorske konference zapečatena. Popoldanska seja konference je bila baje zadnja, ker bo japonska delegacija že jutri najbrž izjavila, da ne more več sodelovati pri pogajanjih. Ce bo prišlo do kakega zbližan ja stališč z japonsko, se bodo nadaljevali razgovori jutri popoldne ob lo. uri. Vendar pa je malo verjetno, pravi komunike, da bi Japonska pristala na ta načrt. Zato bo Japonska zapustila konferenco in delo se bo odložilo, ker ni več koristno. Zvečer bo velik banket na čast delegatom konference. Govorila bosta mornariški minister Monsel in pa vodja francoske delegacije Corbin Angleži čistijo na Malti ■ I!a,ri,z: ,9' Jan- Angleški guverner na Malti jt odredil 14 hlsmh preiskav pri raznih Italijanih in je iloticne osebe dal arelirati in zaslišati. Nato ie odredil izgon 6 Italijanov iz Malte in sicer ne-ke.ga profesorja zasebne šole »Umberto«, nekega fasisticnega miličnega oficirja, ki je vežbal ballile mallske italijanske kolonije, nekega pisarja italijanskega konzulata in treh trgovskih oz. paro-plovnih agentov. Obenem je odpravil guverner pouk več predmetov v italijanskem jeziku na maltski univerzi. Osebne oesfl Belgrad, 9. jan. m. Z odlokom pomočnika pro-motnega ministra so napredovali na področju suho ti skega železniškega ravnateljstva: v 8 pol skupino za prometnika urad. Friderik Cerne, za skladiščnika Jakob Žibert, za nadzornika signalnih naprav Ivan Polak; v 0. pol. skup.: za oficijala hrane Novak. Anton Rožman, Jožef Zupančič, vsi pomožni oficijali 10. pol. skup.; za prometnika Frančišek Outrata. pomožni prometnik 10 pol skup. za strojevodjo'Franjo Božič....... Stev. 7. »SLOVENEC«, dne 10. januarja 1936. Stran 3 Naše gore Ust K zlati sv. maši kanonika Jožeta Grašiča Danes pred petdesetimi leti je bila na Golniku oz. v Križali pri Tržiču velika slovesnost: 23 letni Matičkov Jože, ki je prišel iz semenišča v Gorici, kjer je bil na sv. Tomaža dan 1. 1885. posvečen v duhovnika, je imel novo mašo. — Danes pa ima kot 73-letni duhovnik, častni kanonik tržaškega stolnega Kapitlja, ljubljenec cele Istre, duhovni in obenem skoro krušni oče svoje župnije v »deželi Jobovi, v deželi Ibus«, pri oltarju Matere božje na Brezjah, v vsej svoji skromnosti svojo zlato mašo. Jožef Grašič, župnik v p. na Sp. Brniku, je zlatomašnik! Po končani ljudski šoli v Kranju in po končanih srednjih šolah v Ljubljani, kjer je živel kakor vsi kmečki dijaki pravo življenje slovenskega študenta, je slavljenec stopil v goriško semenišče, ki jc bilo skupno za goriško in tržaško škofijo. Mladega, vere in idealizma polnega duhovnika je tržaški škof poslal v Istro, kjer je postal to, kakor ga danes poznamo. Istra je dala njegovemu življenju bogato vsebino. Najprej je poldrugo leto služboval kot kaplan v Grašišču, nato je je bil na prošnjo bolehnega, pa uglednega pičanskega dekana in župnika Stariha prestavljen v Pičan. Pa tudi tu ni bil dolgo, kajti že L 1889. mu ,)c bila dodeljena samostojna župnija Beram pri Pazinu, kamor se je preselil oh sv. Juriju i. 1899 in ostal tam celih 40 let. do 20. decembra 1929, ko ga je pregnal »tuji meč«. V 40-letnem delu in molitvi je tu postal eden izmed tistih tako značilnih slovenskih duhovnikov, ki so svoji župniji vse, ki z lučjo večne vere v rokah vodijo ljudstvo skozi življenje minljivih dni. Slovenec po rodu in jeziku, je z vso duhovniško širokogrudnostjo sprejel v svoje srce hrvatsko Istro z vso njeno revščino in zapuščenostjo in Istra ga je sprejela kot svojega tihega očeta. Njegovo nadarjeno oko je hitro opazilo, kako je narod v svoji nepismenosti na milost iri nemilost prepuščen izobraženemu in ra-finiranemu tujcu; italijanski živelj je bil že takrat spričo pristranosti avstrijskih oblasti v Istri že precej močan, čeprav samo v mestih. Mladi duhovnik se je takoj lotil težavnega dela. Še kot kaplan v Grašišču je imel v dve uri oddaljenem Sv. Križu tečaj za nepismene. Vsako nedeljo je šel ob 7 zjutraj iz Grašišča, ob 9 se je v Sv. Križu začela njegova šola, ob 11 pa je imel sv. mašo s pridigo, po maši jo šele — zajtrkoval. Ko je postal župnik v Bermu, je takoj začel ustanavljati ljudsko šolo za svojo župnijo. Ker pa oblast ni hotela o tem nič slišati, jo je ustanovil kar na svojo roko in jo sam tudi vodil celin sedem let, šele 1. 1897. je dobil učitelja, ki ga je razbremenil v poučevanju, da se je sam lažje posvetil nadaljnemu delu za postavitev vsem resnim prosvetnim potrebam odgoyar-jajočega šolskega poslopja. Obenem pa je z vso vnemo skrbel, da se prava, neponarejena prosveta razširi med ljudstvom. On je med prvimi razširil po Istri tamburico, za svojo župnijo je ustanovil tamburaški zbor in godbo. Prvo mladeniško prosvetno društvo v Istri je bilo v Bermu, ki je kmalu postal prosvetno žarišče za vse ostale kraje. Tu je bilo 1. 1912. tudi prvo veliko mladinsko zborovanje, 1. 1913. pa tečaj za voditelje društev — vse po zaslugi župnika Grašiča. Da je prosveta v Istri tako skoro vzporedno korakala s prosveto v Sloveniji, kjer se je začela prav v tistih letih pogumneje širiti, jo največ delo bermskega župnika. Kakor vsak duhovnik, tako je tudi on neprestano skrbel, da narod dobi pravo izobraženstvo Iz svojih vrst. Da bi tudi revni, pa pošteni Istrani mogli pošiljati svoje nadarjene sinove v šole, je 1. 1899 ustanovil Dijaško podporno društvo v Pazinu, kmalu za tem pa kot desna roka škofa dr. Mahniča Dijaški konvikt. Kolikokrat pa je očete bodril, da se niso ustrašili stroškov za študirajočega sina, kolikokrat je dijakom dajal poguma, da iz strahu pred študentovskim pomanjkanjem niso šol obesili na kol, kolikokrat je sam segel globoko v žep po goldinar za obleko in knjige revnemu dijaku, to pa se izmika našim ofcem. Ob tej njegovi očetovski skrbnosti bi vedeli kaj več povedati številni izobraženci iz Berma in okolice. Na njegovo pobudo se je ustanovilo tudi Tiskovno društvo v Pazinu, ki je bilo silnega pomena za vse narodno obrambno in prosvetno delo in versko življenje v Istri do italijanske zasedbe. Takrat se je tudi »Pucki prijatelj« preselil v srce Istre, v Pazin, v tiskarno Tiskovnega društva. Ko so po vojni italijanske oblasti činulalje bolj ovirale hrvatske knjige, da so v Istri postajale člm-dalje redkejše, je bil zopet bermski župnik tisti, ki je dal pobudo in smernice za ustanovitev Družbo sv. Mohorja, ki je bila organizirana po vzorcu slovenske istoimenske družbe, da vsaj nekoliko nadomesti književni in kulturni primanjkljaj. Pri vsaki dobri zamisli, ki je novemu času Proti trdi stolici, čirom in katarju v črevih je dobro sredstvo naravna FranzOosefova grenka voda, če se jemlie večkrat na dan. Aen. po min. soc. pol. tn nar. idr. 8-br. 15483, 25. V. 35. primemo, v zvestobi do verskega temelja naroda^ izpreininjala obraz Istre, je bil župnik Grašič vedno med prvimi zraven. Tako mu, seveda, ni ušla izpred oči velika gospodarska revščina in zaostalost Istre. Kot dušni pastir ni mogel prenesti, da bi bili njegovi župljani vedno tako revni. Zato je tudi na gospodarskem polju zastavil plug, čeprav je vedel, da bo oral ledino. Učil je svoje župljane pametnega in naprednega sadjar-, stva, kletarstva in čebelarstva, ustanovil v Bermu Hranilnico in posojilnico, že leta 1900 pa Mlekarsko zadrugo, ki spada najbrž med prve tovrstne zadruge med Hrvati. Veliko si je tudi prizadejal, da bi v skalnati,'kraški Istri zopet pognal gozd. Po njegovem neumornem trudu in prizadevanju je zrastel okrog Berma gozd, ki se še danes imenuje Grašičev gaj. Kljub tolikemu vsestranskemu zunanjemu dolu pa je današnji zlatomašnik vedno ostal — duhovnik! V Bermu je postavil zvonik in cerkev, kakršne nima nobena kmečka župnija v celi Istri. Oblasti so videle izredno podjetnost tega zna-čajnega moža, čeprav je vedno ljubil le ozadje, nikdar ni maral v ospredje. Kljub vsej njegovi skromnosti je postal svetnik gospodarske šole v Pazinu, radi tolike kulturne' delavnosti je postal član pokrajinskega kulturnega sveta v Poreču, domačini so ga izvolili v pazinski občinski odbor, 1. 1914. pa kot poslanca v pokrajinski deželni izbor. Pazinski »kapetan« Šorli, poštena tolminska duša, ga je predložil v odlikovanje, ko pa mu je medaljo prinesel, jo je g, župnik šele po dolgem prigovarjanju sprejel, pa samo pod pogojem, da bo ostala vedno zaprta kakor je prišla s cesarskega Dunaja. In res je ostala, nihče je ni nikdar videl, slednjič jo je župnik odnesel v Trst, kjer jo je izročil zlatarju, ki je potreboval zlato za neka cerkvena dela. Vse njegovo delo spremlja zrela resnost moža, ki se zaveda odgovornosti življenja. 40 let je bil v Bermu, pa ni šel nikdar v nobeno hišo, razen k bolniku, bogve kolikokrat je bil v Pazinu, pa ni šel nikdar v nobeno gostilno, v nobeno trgovino. Njegova hiša pa je bila vedno gostoljubno vsem odprta, ni bilo skoro dne, da ne bi kak gost sedel pri njegovi mizi. Ni čuda, da so pred takim značajem tudi Italijani imeli silno spoštovanje in — strah. Ko so Italijani zasedli Primorsko in Istro, so za tega nad 'vse poštenega moža, nastopili težki dnevi. Spoštovali so ga in on je s svojim vplivom prihranil svoji župniji marsikatero grenko uro, tistim pa, katerim je vzel gospodarski monopol nad revnimi Istrani, je bil trn v peti. Po znanem dogodku, katerega je Vladimir Gortan plačal z življenjem, je ozračje postalo tako strupeno, da se je moral umakniti z vročega bojišča. Takrat je Istra zajokala. Umaknil se je v Ubeljsko pod Nanosom, pa tudi tu je bil tisti zli duh vedno za njim. Brez potnega lista je prestopil mejo in se naselil na prijaznem Sp. Brniku. Vsi zunanji dokazi njegovega življenjskega dela so uničeni. Društva so že zdavnaj razpuščena, Dijaški konvikt v italijanskih rokah, tiskarno so že 1. 1919. zažgali in popolnoma uničili. Ostale so le še knjige in Zvest prijatelj nikoli ne razočara.. Pri pranju perila in čiščenju v hiši se takoj spozna po kakovosti. Pri nakupu pa po dveh važnih znakih: imenu,, Schicht" in varnostni znamki „Jelen" na rdečem ovitku I SCHICHT0V0 Terpentinovo milo domači d e I e k .. ampak izrečno pristno zahtevati! časopisi, ki jih ob odhodu ni mogel vzeti s seboj, pa jih je dal skriti v nek prazen svinjak in jih je doletela neznana usoda, ostala je ljubezen Istra-nov do svojega »plovana« in duh naroda in vere, ki ga je on zanesel v žalostno Istro in ki je tako nezlomljiv in trden kakor on, zlatomašnik. Danes živi na Sp. Brniku in pozna samo pot od župnišča do cerkve in pa kadar gre z Bogom v rokah k bolniku. In moli za Istro, trpečo zemljo, za Slovenijo, za svoj in bratski narod v Istri. Dal Bog, da bi on in njegova Istra in Slovenija uča-kali še lepše dni. Proti centralizaciji pokojninskega zavarovanja zas. nameščencev V zadnjem času se v naši javnosti zopet mnogo razpravlja o potrebi razširjenja pokojninskega zavarovanja privatnega name-ščenstva na vso državo. To soeijalno vprašanje povzroča našemu liameščenstvu mnogo skrbi, saj si je v dolgih desetletjih z velikimi žrtvami ustvarilo v ljubljanskem Pokojninskem zavodu svoje starostno zavarovanje in mu sedaj ne more biti vseeno, kje in kako se bo v bodoče ta vzorno organizirana soci-jalna ustanova upravljala. Razumljivo in upravičeno je vznemirjanje privatnega nameščenstva spričo glasov, ki sc v zadnjem času v javnosti pojavljajo o načinu razširjenja pokojninskega zavarovanja privatnih nameščencev na južne banovine naše države. V načelu privatni nameščenci niso proti razširjenju pokojninskega zavarovanja na vso državo, toda najodločneje so pa proti centralizaciji pokojninskega zavarovanja v enem samem zavodu v državi. To svojo odločnost so pokazali tukajšnji privatni nameščenci tudi na skupnem zborovanju 4. t. m., ki ga je sklicalo sporazumno »Društvo rudniških nameščencev« v društvenih prostorih rudniške restavracije z namenom, da se liameščenstvu pojasnijo posamezna stališča, ki so pojavljajo zadnji čas v javnosti o tem perečem socijalnem vprašanju. Dejstvo, da so se udeležili tega važnega zborovanja člani vseh nameščenskih organizacij, dokazuje, da je naše nameščenstvo v vprašanjih, ki zadevajo njihove življenjske interese, vedno složno in enotno. Zastopnik Pokojninskega zavoda g. dr. Kosti jz Ljubljane je v skoro enotirnem predavanju predočil današnje stanje pokojninskega zavarovanja nameščencev. Uvodoma je predavatelj pojasnil, da izgubi sedanje pooblastilo v finančnem zakonu o razširjenju pok. zavarovanja na vso državo svojo veljavnost z novim proračunskim letom, t. j. 1. aprila 1936. Kaj bo prinesel novi finančni zakon, zaenkrat še ni znano. Toda današnje poblastilo v toliko ne odgovarja interesom nameščenstva,vker se z njim nc more spremeniti obstoječi zakon o pokojninskem zavarovanju, ki je zastarel in ne odgovarja več duhu časa, niti današnjim socijalnim potrebam. Vse modernejše države so spravile svojo pokojninske zakone v sklad z gospodarsko krizo, zato je nujna potreba, da sc novim razmeram prilagodimo tudi mi. Tako nc odgovarja več starostna doba 70 let in službena doba 40 let, ko jc danes služba mnogo težja, nego pred 20 in 30 leti, ko se je ta zakon sestavljal in takrat tudi brezposelnosti ni bilo. Za vzor nam bi lahko bilo pokojninsko zavarovanje nameščencev v Čehoslo-vaški, kjer prejme vsak brezposelni nameščenec s 54 leti starostno rento. — Glede razširjenja pokoj, zavarovanja na vso državo obstoje tri različna stališča: 1. Delavsko centralistično stališče; 2. Name-ščensko centralistično stališče in 3. Name-ščensko deccntralistično stališče. Nameščencem iz Slovenije ne more in ne sme biti vseeno, katero stališče bo ob razširjenju pokoj, zavarovanja na vso državo prodrlo, kajti vrednost pridobljenih pravic zavarovancev v ljubljanskem P. Z je znašalo koncem lela 1934 okroglo 315 milijonov Din. To premoženje je last 1833 rentnikov, 10.360 aktivnih zavarovancev in 3417 izločenih zavarovancev, ki pa imajo odnosno bodo imeli lahko šc pra- vice pri zavarovanju. Vsi ti zavarovanci imajo torej polno pravico, da uveljavijo svoje zahteve in odrejeno stališče, kadar bo prišlo do razširjenja pok. zavarovanja, da bi se vodil o usodi njihovega premoženja in pridobljenih pravic pravičen račun. Prvo stališče o razširjenju pok. zavarovanja, ki ga zastopa SI'Z0R, je vseskozi delavsko centralistično. Po svojem načrtu bi SUZOR zbiral pokojninske prispevke nameščencev, kakor sedaj zbira bolniške prispevke potom okrožnih uradov. Taka centralizacija pok. zavarovanja nameščencev pa bi nc bila koristna, ker hi se na eni strani stroški z dvema upravama povečali, na drugi strani bi pa nedvomno nastale oviro tudi pri izplačevanju dajatev in rent. V taki upravi SUZO-RA pa bi imelo slovensko nameščenstvo vedno manjšino in bi z vsakim predlogom lahko propadlo. — Drugo stališče, ki se iKijavlja v javnosti, je nameščensko centralistično. Tudi tako razširjenje pok. zavarovanja moramo slovenski nameščenci odločno odkloniti. Kjerkoli se izvaja v našem gospodarstvu centralizem, povsod vidimo nazadovanje v našo škodo. Centralizem pokoj, zavarovanja je za slovenske nameščence škodljiv, pa bodisi, da so izvede to centralistično zavarovanje v Belgradu ali pa pri našem Pokojninskem zavodu v Ljubljani. Povsod bi imeli slovenski nameščenci v upravi manjšino, ker hi bili v upravi le z eno šestino zastopani. Navsezadnje pa hi sc utegnilo to zavarovanje še vseeno centralizirati v Belgradu. Tretje stališče pa jc decentralistično nameščensko stališče in to moramo slovenski nameščenci vztrajno, dosledno in odločno zastopati, ker odgovarja interesom zavarovancev ljubljanskega Pokojniskega zavoda, saj ohrani vse dosedanjo pridobitve in premoženje. Premoženje, pridobitve iu interesi zavarovanih nameščencev bodo ohranjeni le tedaj, če ho hranil ljubljanski Pokojninski zavod svojo popolno samoupravo, to je. da bodo nameščenci-zavarovanci lahko svobodno odločevali o usodi svojega, s težkimi žrtvami zbranega premoženja in pridobljenih pravic. Slovenski nameščenci smo v načelu za razširjenje pok. zavarovanja na vso državo, toda ne na centralistični bazi, marveč, da se ustanovi za nameščence vsake banovine ali pokrajine poseben pokojninski zavod z lastno samoupravo zavarovanih nameščencev. — Predavatelj je žel za svoja stvarna izvajanja zasluženo odobravanje. Po končanem predavanju je nameščenstvo še živahno razpravljalo o tem perečem problemu iu je bila s soglasnim odobravanjem sprejeta naslednja resolucija: »V načelu odobravamo razširjenje pokojninskega zavarovanja zasebnih nameščencev na vso državo, da bo ves uameučenski stan deležen blagodati te panoge svojega soeijal-nega zavarovanja. Organizacija razširjenja pokojninskega zavarovanja inora sloneti na deceniralističui zasnovi, to je na sistemu več samostojnih in vzporednih nosilcev tega zavarovanja, L j. na sistemu več samostojnih Pokojninskih zavodov. Vsak naj ima svojo samoupravo, svojo administracijo iu svoj teritorijalni delokrog. Ljubljanski Pokojninski zavod za nameščence naj ohrani svojo samostojnost v dosedanjem obsegu v pogledu teritorija, premoženja in samouprave in naj bo eden izmed teb novih nosilcev. Razvcn lega zahtevamo izvedbo nujno potrebne novelizacije veljavnega pokojninskega zakona, zahtevamo olajšanje pogojev za pridobitev starostne in invalidske rente, olajšanje pogojev za očuvanje pridobljenih pravic, in zboljšanje ostalih dajatev. Ugotavljamo, da pooblastilo v sedanjem finančnem zakonu ne daje ministru za soeijalno politiko možnosti, da uveljavi naše gornje zahteve nili v pogledu razširjenja pokojninskega zavarovanja niti v pogledu novelizacije pokojninskega zakona. Zato apeliramo, da si minister pridobi v novem finančnem zakonu tako pooblastilo, ki bo sposobno, da uveljavi naše zahteve.« Ljubljana naj dobi zoološki vrt Lepo uspeli občni zbor društva „Noe" Ljubljana, 9. januarja. Zoološko društvo »Noe«, ki je priredilo v Ljubljani že več lepo uspelih živalskih razstav ter vzbuja med prebivalstvom najširše simpatije, je imelo včeraj v restavraciji pri »Novem svetu« svoj redni občni zbor, ki se ga jc udeležilo lepo število društv. članov. Občnemu zboru jc predsedoval g. major Julij Cesar, ki je imel obsežen govor, iz katerega je razvidno, da se društvo resno trudi za osnovanje zoološkega vrta v Ljubljani, za ustvaritev ideje, ki jc sicer v Ljubljani že enkrat propadla. Predsednik Cesar se je najprej toplo spominjal naklonjenosti bana dr. Natlačena in mestnega župana dr. Adlešiča. Za izpopolnitev univerze je nujno potreben tudi zoološki vrt in govornik je izrazil upanje, da. bo mestni župan dr. Adlešič prav zaradi tega šel pri osnovanju zoološkega vrta društvu čim bolj na roko. Govornik je izvajal med drugim: »Želimo in prosimo mestno občino ljubljansko, da nam dodeli primeren prostor, kjer bi se uredil bodoči zoološki vrt, ki naj bi bil nekaka kulturno-vzgojna ustanova za učečo se mladino in za odrasle. C o dobimo oni primeren prostor, ki ira jo predlagajo naše zoološko društvo »NOE< bodo imele živali v naravi odgovarjajoče domove in s tem kar največjo svobodo, tako da ne bodo skoro nič občutile ujetništva — kar naši nasprot- niki prav radi poudarjajo. Važno jc pa zelo, kje da tak prostor leži, od česar navadno zavisi število stalnih obiskovalcev, kar pa zopet vpliva na prejemke. Kot edini v vsakem pogledu odgovarjajoči prostor bi bil oni za Mestno vrtnarijo ob cesti na Rožnik in zgornjo gozdno potjo na Podrožnik ter stezo, ki deli mestno vrtnarijo v dva dela. Zoološki vrt bi vseboval vse živali, bivajoče v naši ožji in širši domovini, ker se dobro zavedamo, da kakega večjega živalskega vrta mesto Ljubljana pri svojih 80.000 prebivalcih itak nc zmore. Tajniško poročilo je podal g. Mejač, ki jc opisal živahno društveno delovanje med letom. Blagajniško poročilo jc podal g. Škof. Denarno stanje društva je v vzornem redu. Društvo šteje sedaj liil članov. Gospodarsko poročilo je podal g. Pogačar, knjižničarsko poročilo pa g. Jože Herfort. Izvoljen je bil nato soglasno naslednji odbor: predsednik g. Julij Cesar, podpredsednika dr. Sehrei in Viktor Herfort, odborniki: prof. Žcleznov, Ponebšek. Rozman, t er ne, Pogačar, Pečar, Mikič. Škof in Simončie. namestniki: Mejač, Jurkovič in Gosak, preglednika računov: Pečan, Drcnik, namest ni k: Rozman. Po slučajnostih je predsednik Cesar zaključil lepo uspeli občni zbor. Slnni 4. »SLOVENEC,, dne 10. januarja 1936. Štev. 1. Drobne novice Kaj pravite? Ites .so mi svetu še plemeniti ljudje, ki jih zelo bole velika revščina, beda in brezposelnost, ki dandanes vladajo svet. Proti revščini in bedi je težko najti leku, ampule proti brezposelnosti se pa ii najde. Na imenitno idejo. I,-ako pobijati brezposelnost, so prišli nekateri ljudje. Recimo, imamo nekje gospoda, blagega pogleda in zelo učenega v socijalnili vprašanjih Ima pisarno, ki mu ie nekaj vrže, reč kot Itltlll Din čistega, kakor trdi pred davkarijo, da zasluii na mesec. Gospodu se s,nilijo brezposelna dekleta in rad bi jim preskrbe! slnibe: zato najame eno, dve pisarniški močikakor pravi ubogim tipkaricam. Seveda, ne lakoj s plačo, lo ue gre, sicer bi s vel postavil vu (ilavo. Ampak nekaj časa mora dekle pač delali brezplačno, tako rekoč za poskušajo, da s porini. je li. kaj vredna. Mine prvi mine drugi mesec. dekle še vedno ne dobi plače, dasi tipka, kakor nora, po 8. tla 10 ur na dan, zraven še steno-grafira iu piše in liže znamke. Dekle se končno ojunači in reče gospodu: *Prosim za plačoU — Gospod- pa se blaženo nasmehlja in pravi: »Pri meni morate delali brezplačno pol leta, potem pa ran stalno nastavim, ako ste zakaj,- Mine pol leta in gospod poišče nekje natipkan papir, ki ga je dekle pisalo, ter pravi pričujočemu dekletu: dile, liikaj sle postavili vejico namesto podpičja, in liikaj sle pisali predlog : namesto rs.?. Neuporabni sle zame. potrebujem bolj inteligentno uradnico! — Namesto nje najame drugo, za pni lela brezplačno, seveda; potem pa dobi novo dekle stalno službo kajpada! Pa še drugi primeri takega reševanja so. Tako sem zadnjič vprašal nekoga, ki sem ga moral nagovorili z gospod doktor >, ker mož ima res dovršene pravne študije Torej sem ga vprašal: Gospod doktor. I,-oliko pa imate plače, ko ste lako izobraženi?c — Da. plačo imam pa lepo: celili 700 dinarjev na mesec mi daje moj gospodar! Zato naj se nihče ne čudi. ako moremo mirne duše danes vprašati marsikatero pisarniško dekle: Gospodična, I,-daj sle zadnjič kosiliIn marsikateri izobraženec z diplomo ne bo nič užaljen, če iin dandanes vprašamo: »Gospod doktor, kaj nr. tla imate samo eno srajco? Kaj počnete, tedaj, kadar je la srajca i> periluMarius. Kašelj in hrspavost ublažijo Mr. Bahovčevi »Smreka« bonboni, sestavljeni iz smrekovega ekstrakta in mentola Radi tega zrahljajo katar, olajšajo izločanje sluzi ter desinficirajo usta in grlo. Smreka" honbonr r lekarnah m drogerijah zavitek Din 4.— in 6.—. Apoteka Mr L Bahovec Ljubljana, Kongresni trg 12. Koledar Petek. 10 januarja- Viljem, škof; Agaton. papež: Pavel, prvi puščavnik. Novi grobovi -f- V Straži pri štorah je umrla 78 letna ženica Marija II rova t. Doma v Krančah, se je napotila zjutraj v Celje po opravkih, pa jo je na polu zadela kap in je umrla v Maslnakovi hiši. Bila je dobro znana in priljubljena žena.- — Naj v miru počiva! Usebne vesli — Visok obisk v škof j i Loki. V torek zvečer je prišel k nam prev/.višeni gospod celovški pomožni škof dr. Rohracher in -t m stunil v kapucinskem samostanu. Žal, da zaradi slabega vremena ne bo mogel spoznati in uživati lepote nuše prelestne okolice. Prev/v išenemu gostu želimo prijetno bivanje med nami — V začasno zdraviliško upravo na Bledu jc bil imenovan kot član g. Franc Z a b r e t. župnik na Bledu. — Jubilej vzorne učiteljice. \ Mozirju živi vsa skromna in nadvse zadovoljna s svojim po-klicom učitel jica ga. Pavla P i s t o t n i k o v a. \ pridnosti in delavnosti je dočakala svoje petdeseto leto. še vedno je vsa živahna kakor >e bila nekoč v svojih mladih letih Daleč je že to. Leta 1907. je inaturirala pri Uršulinkah v Ljubljani. Njen letnik je drugi, ki je imel pravico javnosti, /ato se je takoj posvetila svojemu poklicu. Služba jo je klicala na različne strani. Bila je v Mekinjah v st. Vidu pri Ljubljani, v Špitalicu in končno je priromala v Mozirje, kjer je že ena jsto leto Pi iljubljena jc pri deci in pri odraslih — Ko bo sedeta Abrahamova nevesta 10. jan. med domačimi in med znanci, naj ve. da bo takral marsikdo mislil nanjo in ji želel: Na mnoga leta! Dva življenjska .jubileja. V Gorenji vasi pri Ribnici obhaja danes 50 letnico življenja obče znani mlinar g. Anton Maležič. Jutri pa obhaja 90 letni življenjski jubilej v vasi najstarejši vaščan g. Janez i I c po domače Neženboter. Jubilant je imel pred več leti daleč na okrog znano tesarsko podjetje, ki ga je pozneje zaradi starosti opustil. Jubilantoma naše iskrene čestitke! Naj bo stara al pa mlada vsaka pije ,,lVaš čaj" rada Čez fare tri devet vasi „IVaš £aj" vse druge prekosi. — Simpatične članke o naši državi je objavila ameriška novinarka miss Murv Šota k. po rodu Čeltoslovakinja. v velikem lislu : Cle-veland Ncws« 26.. 27. in 2S. avg. ter 18. sept. Izčrpnemu opisu slike i/ hrvatske prestolnice ter Dubrovnika sledi opis Slovenije, kjer je miss Sotak razen Ljubljane in Bleda obiskala tudi rojstni kraj našega najimenitnejšega rojaka v Ameriki, gospoda Antona Grdine, to je Prcserje. kamor sc jc odpeljala v avtomobilu, ki ga ji je dal na razpolago bivši ban g. dr. Puc. Prcserje je topot menda prvič obširno opisano s svojo čarobno lego in okolico v ameriškem listu. Odlična ameriška žurnalistka je obiskala tudi češkoslovaško. Poljsko in Ma džarsko Njena duhovita in ostra opazovanja spremljajo številne juko Upe slike, med njimi tudi slike rojstne hiše g. Antona Grdine, kjer živijo danes njegov brat Matija ' ženo in hčerko ter svakinjo Marijo. — Včerajšnje poročilo o pogrebnih slovesnostih za pokojnim Francem Lipejem izpopolnjujemo s sledečim: V Brežicuh j" govoril kol prvi v imenu cerkvene občine mestni župnik g. Klusiuc Franc, kateri jc pokojnega v Žalcu z ostalimi sorodniki spremil uu pokopališče. Nadalje sc je pogrebu v Žalcu udeležilo i/. Brežic častno zastopstvo njegovih prijateljev in sodelavcev. 20 po številu, med njuni predvsem njegov dolgoletni prijatelj in sodelavec iz na rodnostnih bojev pred vojno v Biežicah, brivski mojster g. Ilolv Josip, kakor tudi iz. Knifie Franc, tajnik Ljudske posojilnice Evropa Južna Amerika v dveh dneh. Redni tedenski promet francoske družbe »Air France«. S tem da je francosko trgovsko zru-koplovstvo dalo v prome, nove zrakoplove, sc je posrečilo /vezati Evropo z Južno Ameriko po izključno zračni poti. — Počenši « 5. januarjem tega lela se pošta i/. Evrope v Južno Ameriko iu obratno prenaša po zraku: pot traja dva dni. Evropa—Brazilija: 2 dni: Evropa—Argentina—Uruguay 3 dni; Evropa—Čile 4 dni — Francoske prekoatlantske zračne zveze so torej danes najhitrejše in mnogobrojni krogi v Jugoslaviji, ki se že sedaj pri svojem dopisovanju z Južno Ameriko poslužu jejo zračne pošte bodo nad temi novimi ugodnostmi, katere jim nudi francosko /rakoplovstvo veselo iznenadeni. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josei grcnčice«. — Smrtna nesreča delavca. Včeraj smo poročali o hudi nesreči "55 letnega delavca Josipa Zdešarja. ki ga je v kamnolomu Dvor pri Polhovem gruden zasulo ter so ga ljudje le s težavo izkopali, nakar p je ljubljanski reševalni avto prepeljal v ljubljansko bolnišnico. Zdešar. ki je dobil poškodbe po vsem telesu, je bil takoj operiran in so mu zdravniki nudili vso pomoč, ki pa je. bila brezuspešna zakaj v jutranjih nočnih lirah je Zdešar za poškodbami ži umrl — Smučarski izlet v Avstrijo. »Putnik« v Ljubljani priredi na podlagi turističnih konvencij z Avstrijo izlet v Ileiligenl-luti v času od I. do 8 febr. 1936. če se za izlet priiuvi najmanj 10 oseb. Odhod iz Ljubljane glavni kol. I. febr. ob 9.47 Cena izleta, t. j železniška vožnja. prevoz tja in nazaj, prehrane in stanovanje. avstrijski vizum 1220 Din za osebo Tekom /imske se/.onc so predvideni izleti 5e v Inner-krem- /,;i 1170 Din in na rurracherhohe za 1570 Din. Prijave sprejema -»Putnik« do 25 januarja 1936 Podružnica Slovenskega čebelarskega društva Zakot pri Brežicah bo imela v nedeljo dne 12. januarja t I ob 15 svoj redni občn-'bor v posebni sobi restavracije čebelarja g Ivana Z.orka nn postaji Brežice z običajnim dnevnim redom Pol ure pred pričetkom občne "'M zbora bo pri tajniku Vinku Grabnarju ml ogled vsemi čebelarskega orodja in priprav zn kuhanje vTiska ki si jih je podružnica letos nabavila in iili dala izdelati pri domačih čebelar jih obrtnikih Drugi čebelarji iz A rtič. Vidma. Čateža. Bi/oljskega. Krške vasi. Sromelj. Dobo-ve in Brežic, ki še niste člani naše podružnice pridite na na^ občni zbor. Kjer nimajo Petanjske Slatine tam slabo se počutite! Lmbliana 0 Proslava rojstnega dne Nj. Vel. kraljice Marije Včeraj je Nj. Vel. kraljica Marija slavila rojstni dan. Za ta praznik se je Ljubljana pripravila kar najbolj svečano. Z vseli hiš in poslopij so vihrale zastave. Ob 10 dopoldne je bila v stolnici slovesna služba božja, ki jo jc ob veliki asistenci daroval stolni prošt, generalni vikar g. Ignacij Nadrah. s pripadajočim ■Te Deuni« za mladega kralja Slovesni službi božji so prisostvovali med drugimi ban dr. Natlačen s podbanom dr Majcen o m . zastopnik divizijskega poveljnika general J o -v a n o v i < . rektor univerze di. Sami c z vsemi dekani in številnimi profesor j., mestni župan dr. A il 1 e š i č s podžupanom di Ravni-h u r j c ili in skoraj vsem občinskim -»vetom, predsednik apelacijskega sodišča dr G o I i a dalje predstavniki vseli drugih državnih uradov ustanov, gospodarskih korporacl|. številnih organizacij, vsi tukajšnji konzuli itd Častno jc bil zastopan tudi tukajši.j. častniški zbor. Ob 9 dopoldne jc bila slovesna služba božja v tukajšnji pravoslavni kapeli ki jo ',e daroval prota Budjimir in ki so j prav tako prisostvovali vsi omenjeni predstavnik' KINO UNION Premiera zabavne veseloigre Tel.22-21 MA1A MAMICA s priljublleno ln oboževano IRANCIŠKO OAAl Za smeh in razvedrilo skrbe 3 odlični komiki Otto Wallburg, Ernst Vereber in Huszar Puffy Glasba: N. BR0DSKY Predstave danes ob 16, 1915 in 21'15 uri Danes ob 14-15 mattnelska premiera a || originalnega eskimskega filma, posne-11] L (I tega v severni Allaski! — Zvočni film na naSem Jeziku. Kllub premieri enotne znižane uiatineieke cene »ln 4-50 asa osebo! — Prvič v Llubltaut! — Nadaljne predstave Jutri ob 14-18, v nedeljo ob 10-30 dop. ln v ponedeljek poslednjič ob 14-15 uri. Zanimivo 1n napeto! 0 Prostovoljni davek za stanovanjske sobe in poslovne prostore po I Din na mesec je našel pri večini ljubljanskega prebivalstva ugoden odziv in je že prav lepo število hišnih gospodarjev prineslo mi mestni socijalno-politični urad v Mestnem domu II. nadstr. nabrane vsote. Vse one gg. hišne lastnike, ki so davek pri svojih strankah pobrali in žele. da pride po nabrani denar pooblaščeni inkasant, prosimo, da sporoče to svojo željo mestnemu socijalno-političneniu uradu z dopisnico ali telefonično, z natančno navedbo, k d a j i n k a m naj pooblaščenec pride po denar. Ponovno izražamo nado. da ne bo nikogar, ki ue Id razumel sedanjih težkih razmer in nam vrnil polo prazno. Vsem sedanjim plačnikoin-darovalcein pa prav prisrčna hvala! 0 Pri naših muslimanih je naslov predavanju, katerega bo imel g. dr. Franc Kulovec, min. n. r. na nocojšnjem prosvetnem večeru v verandni dvorani hotela Union ob 8. Predavanje bodo spremljale slike iz življenja muslimanov. G. predavatelj sn ji» poglobil v njihovo zgodovino, v nji hov način življenja, zato bo predavanje gotovo na naflnejska premiera v Kinu SIOGA Uajies iu lutri ob 14-15, v nedeljo ob 10-30 in poalodnlič v pondeljek ob 14 1B Velctsenzacilonalna pustolovščina iz dlviega zapada! NAPETO hen Mmjnurd Teško osumljen Vsu meata po Din 4-SO! Prvič v Ljubljani! mestu in bo pripomoglo bližnjemu spoznavanju prebivalstva v Jugoslaviji. Predprodaja vstopnic: Prosvetna zveza, Ljubljana, Miklošičeva c. 7. O ti. Dancš Josip, član ljubljanske drame bo 17. t. in. proslavil 35 letnico svojega oderskega dela v igri j Pesem s ceste«. O »Doživetja iu izkušnje na vrvi« je naslov alpinističnemu predavanju, katero bo imel alpinist dr. Miha Potočnik pod okriljem »Skale« v torek 14. januarja zvečer v dvorani Delavske zbornice. Kdo ne bi šel poslušal Gorenjca, ki v domačem jeziku pripoveduje o tem, kar je izkusil in doživel v naših gorah. Predavanje bo spremljano po okoli 100 diapozitivih, krasnih posnetkih naših planin. Ne zamudite tega večera! Vsakemu planincu bo žal, če bo izostal. — Vstopnice so v predprodaji pri tt. »Alpina« in Kolb & Predalič. 0 Veseloigra »Oj, zlata prostost« na odru Rokodelskega doma. Društvo rokodelskih pomočnikov, ki nam je v božičnih praznikih pruv sijajno uprizorilo dvoje lepih božičnih iger. nas bo v nedeljo, 12. t. m. razveselilo s primerno veseloigro »Oj. zlata prostost«. Režija jc v spretnih rokah g. Janka Novaka, ki bo igral tudi glavno vlogo. V nedeljo zveči-r naj nihče ue zamudi ugodne prilike in naj pride k igri v Rokodelski dom, Komenskega ulica 12. Pri-četek je ob pol osmih zvečer © Prosvetno društvo »Ljubljana« mesto ima d revi ob 8 v mali dvorani hotela Metropol (vhod iz Kolodvorske ulice) svoj redni sestanek, na katerem bo predaval g ravnatelj F. Gabrov-šck. Vabimo v naš krog vse fanti- in dekleta, ki si želijo izobrazbe na temelju krščansko-socijalnih načel ter zdrave in poštene zabave. O Dodatno k poročilu o izvolitvi odborov na seji mestnega sveta dne 30. decembra 1935 poročamo, da je bila izvoljena v kuratorij Mestne ženske realne gimnazije tudi gospa Dole.nec Josipina, soproga banskega prosvetnega inšpektorja v Ljubljani, ki je bila tudi že dosedaj članica kuratorija. Njeno ime je v poročilu pomotoma izostalo. 0 Prijave za znižanje dopolnilnega davka k zemljarini se vlagajo do 31. januarju 1930. Več je razvidno iz razglasa davčne uprave v Ljubljani, ki je nabit nn deski mestnega poglavarstva. Maribor Maribor ima svojo gasilsko župo Maribor, 9. jan. Na kratko smo poročali v današnjem »Slovencu« o ustanovitvi nove gasilske župe za Maribor-mesto in okolico. Dogodek, ki je že sam ua sebi pomemben za celotno našo gasilsko organizacijo, ki je pridobila v Dravski banovini sedaj svojo 2G. upravno edinico, posebej še važen /.a nadaljni razvoj mariborskega gasilstva, pa je poleg lega šc politično zanimiv, ker prikazuje zaključno fazo srditega boja, ki se jo razvijal v okviru mariborske gasilske čete skoro dve leti. Do tedaj se je. v mariborski gasilski četi namreč vršil zgolj postopni prevzem društva iz nemških rok. Z veliko težavo so zavzeli v društvu pozicije idealni delavci na gasilskem polju, ki so hoteli iz mariborske čet ustvariti to, kar naj bi bila: najboljše izvežbano, najbolj disciplinirano in popolnoma nevtralno organizirano edinico, ki naj bi služila zgolj pomoči bližnjemu. To se jim je v celoti posrečilo. Mariborska četa more služiti za vzor vsem ostalim gasilskim organizacijam in mesto se upravičeno ponaša z njo, saj mu popolnoma nadomestit,je poklicne gasilce. Kakor i/, vseli društev, tako so poskušali tudi iz gasilske čete veljaki bivše JNS napraviti svoje strankarsko orodje. Ker se je članstvo kakor en mož uprlo tem naklepom, so mu hoteli vsiliti proti sklepom vseh občnih zborov novo vodstva Poslušno rodje so imeli v župi Maribor-levi breg. ki je bila nadrejena instanca zn mariborsko gasilsko četo. Župno vodstvo, v katerem so sedeli povečini sami veljaki JNS, ki še nikoli niso imeli brizgalne cevi v rokah ter o gasilstvu niso imeli pojma, je zaviralo delo mariborske gasilske čete, kjer je to bilo le mogočo. Da kljub temu niso mariborske gasilske čete popolnoma razbili, je zasluga zgolj požrtvovalnega članstva, ki je kljub vsem persekueijam vztrajalo.odločno na svojem mestu. — Sedaj, ko .je končno ustanovljena gasilska župa za mesto Maribor, so dobili za svoje delo popolno zadoščenje. □ Proslava rojstnega dne Nj. Vel. kraljice Marije je bila v Mariboru slovesna Javna poslopja so bila v zastavah, ki so vihrale tudi z mnogih zasebnih zgradb. V stolnici si je ob 9. vršila slovesna služba božja ki ju je opravil ob asistenci prev/.višeni knezoškof' tir Ivan Tomaži*. Navzoči so bili predstavniki <947 bolnikov. CS Potresni sunek v sredo zvečer ob 5.25 je bil zelo močan tudi v celjski okolici. Sunek je trajal 3 sekunde in je bil tako silen, da je v nekaterih hišah odpadel celo omet. Po nekaterih celjskih trgovinah je osebje iz strahu zbežalo iz lokalov na ulice. Zagorje Otožno so zapeli v sredo zjutraj zagorski zvonovi i u oznanili vsej dolini žalostno novico, da se je preselila ob eni ponoči od nas za vselej Alojzija Ino in odšla v večnost po zasluženo plačilo. Njeno življenje, dolgo celih 80 let, je bilo darovano le Bogu in ljudem; zato pa ji je bilo usojeno , , , lahko slovo od sveta in je po 4 dneh trpljenja podlegla pljučnici. -()l> krsti Inolove mame ne stoje samo žalostni soprog Miha, večletni kolredeški župan, in trije otroci, ki jih je vzgojila s pravo materinsko ljubeznijo. ampak tudi številni reveži, za katere ie imela vedno in povsod odprto srce in polne roke V petek zjutraj ji bodo zvonovi zadnjič zapeli v slovo, ko jo poneso iz hiše žalosli na zagorsko pokopališče. - Nuj ji sveti večna luč! Žalujočim naše sozalje. Trbovlje Gledališke predstave v Društvenem do mu nudijo mnogoštevilnim Trboveljčanom vedno dosti pouka in zabave. Saj je velika V£'PntVSHkl Predstavi popolnoma zase-dena. Tokrat - prihodnjo nedeljo - nasto-l V ' ,sral01 z n.aJlepšim i u najmočnej-stm rimmermannsovim odrskim delom »Trije •V' ;";' ,V /^».lem času je doživela uprizo-■ I tc u ivj10 l('S('"organ so-trudnikov »Bate«, prinaša naslednje zanimive podatke o Batinih podjetjih v naši državi ob koncu leta 1935. Število uslužbencev tvrdke je naraslo v lelu 1935 od 2820 na 3260, plače, dnevnice in provizije pa od 40.6 na 55.48 milj., prihranki nameščencev pa od 13.83 na 17.8 milj. Din. Število prodajaln je naraslo otl 348 na 410. Produkcija čevljev se je povečala od 3.7 milj. parov na 4.11, število prodanih parov čevljev pa od 3.37 na 4.3 milj. Davki in dajatve so narasli od 13.55 na 20, investicije pa so znašale koncem 1934 58, koncem 1935 pa 87.2 milj. Din. Obseg poslovanja podjetja se vidi iz 1.05 milj. Din plačane poštnine in 18 milj. plačane voznine, dobaviteljem v naši državi pa je bilo izplačanih 147 milj. Din. Število prebivalstva v Batinem naselju je naraslo od 1.200 na 1.860, prebivalstvo vasi Borovo pa od 2000 na 3450, novih stanovanjskih hiš je bilo zgrajenih 30. List navaja kol povprečno ceno obutve 50 Din za leto 1935, za leto 1934 100. za 1931 pa 300 Din. Nadal je navaja, da je povprečna plača nameščencev narasla od 40.30 Din v letu 1934 na 45.53 Din v letu 1905. Dražba svinjine. V sredo dopoldne je priredilo Združenje usnjarjev za dravsko banovino borzo usnjarsko konserviranih svinjskih kož v hotelu Štrukel. Ponudba je bila še dokajšnja, zanimanja pa je bilo malo. Za prvovrstne bele damače kože se je ustalila cena na debelo okrog 7 dinarjev za komad, dočim je cena na drobno nihala med 5'A do 6 Din. Kmečki dolgovi v CSK. Po podatkih kmetijskega zavoda za knjigovodstvo in obratovanje so znašali kmečki dolgovi v 0SR dne 1. januarja 1935 19 256 milij. Ko. Od tega odpade 47%, 9.095 milij. Kč. na Češko, 23% 4 358 milij. Kč. na Moravsko in Šlezijo. 26% ali 5.003 miljone Kč. na Slovaško in 4% ali 800 milij. Kč. na Podkarpatsko Rusijo. Gospodarski svet Mulo zveze se sestane dne 24. januarja v Pragi ler bo predvsem razpravljal o povečanju medsebojno trgovine držav-članic MZ. Tehnika in gospodarstvvo. Dvojna štev. (5.-6) revije »Tehnika in gospodarstvo« prinaša na uvodnem mestu članek ing. St. Dimnika: Ljubljanski železniški problem in predlog za rešitev, nadaljevanje razprave ing. ,1. Rusa o razvoju taril električnega toka, skico o nalogah elektrotehničnih zavodov naših univerz (dr. ing. V. Koželj), članek o varilni tehniki v službi našega gospodarstva (ing. L. Knez), ing. VI. Pečenko je napisal članek o organizaciji javnih del, ing. M. Goljevšček pa piše o vrednosti modelnih poizkusov za naše vodno gospodarstvo. Naraščanje vlog pri ameriških volebankah. Največja ameriška banka Chase National Bank izkazuje v preteklem letu povečanje bilačne vsote otl 1.709.8 na 2.380.5 milj. dolarjev. Bilančna vsota znaša torej v dinarjih 117 in pol milijarde, torej skoraj eno tretjino vsega narodnega premoženja v naši državi. Koliko premoga potrebuje Italija. Z ozirom na sankcije in njih posledice v Italiji so zanimivi naslednji podatki o porabi premoga v Italiji. V normalnih časih znaša letna potreba 10.5 milij. ton premoga. Toda z varčevalnimi ukrepi računajo, da bo mogoče to količino znižati na 7 milij. ton. Trenutno je Italija za par mesecev založena s premogom. Posebno znatne so zaloge italijanskih državnih železnic, pa tudi številnih zasebnih podjetij. Italijanske železnice skušajo promet spraviti predvsem na elektrificirane progo. Tako vozi sedaj že več vlakov z jadranske obalne linije ter proge Rini—Pisa i>o elektrificlrani progi Rim—Bologna. Računajo, da prihranijo italijanske državne železnice z elektrifikacijo letno 1.1 milij. ton premoga. Ko ho elektrifikacija že začetih del dokončana, se bo prihranek povečal za nadaljnjih 0.7 milij. ton. Tudi težka industrija prehaja vedno bolj na električni pogon in se je mnogo topilnic že preuredilo na električni pouon. Znižanje diskonta v Franciji. Tz Pariza poročajo, da je Francoska banka dne 9 t. m. znižala diskont od 5 na 4%. Dne 9. januarja 1936. Deiuir Neizpremenjeni so ostali tečaji Berlina in Curiha, [vopustila sta Pariz in Praga, dočim so narasli Amsterdam, Bruselj, London in Nevv York. V zasebnem kliringu je avstrijski šiling na ljubljanski borzi narastel na 9.15—9.28, na zagrebški borzi pa je popustil na 9.14 9 24, dočim je na belerajski borzi notiral 9.15 925. Grški boni so notirali v Zagrebu 29.525—30.225 v Bel-gradu pa 30 blago. Angleški funt je v Zattrehu narastel na 250 70 252.30, v Belgradu pa na 249 57 do 251.17. Španska pezeta je notirala v Zagrebu 6.70—6.80, v Belgradu pa 6.75 blago. Nemške klirinške nakaznice so notirale ne-izpremenjeno na vseh naših borzah 13 90—14.10. Za italijansko liro (valuta) so plačevali naši denarni zavodi nekoliko manj kot včeraj: 2 90 do 2.95. Nasprotno pa se je zvišal dolar na 49.40—49.65. Ljubljana. — Tečaji s p r i m o m Amsterdam, 100 hol. gold. . . 2972 43—2087 0« i Berlin. 100 mark...... 1756.08-1769.95 j Bruselj. 100 belg ..... 736 75— 741 81 j Curih. 100 frankov..... 1424 22—143129 London, 1 funt....... 215 73 - 21779 Nevv York. 100 dolarjev .... 4345 72 -4382 04 Pariz, 100 frankov..... 288 82- 290.26 Praga. 100 kron .....181.33- 182.44 Promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 909 581 Din. Curih. Belgrad 7, Pariz 20.28. London 15 185. Nevv York 307.625. Bruseli 5178. Milan 24 50. Madrid 42 025, Amsterdam '208.70. Berlin 123 65, Dunaj 57.20. Stockholm 78.TO, Oslo 76 30, Kopenhagen 67.80, Praga 12.74. Varšava 57.975, Atene 2 90 Carigrad 2 45, Bukarešta 2.50. Helsing-fors 6.69. Buenos Aires 0.8275. Vrednostni papirji Tečaji so ostali v glavnem neizpremenjeni pri neizpremenjeni tendenci. Promet ie slejkoprej slab. Ljubljana. 7% inv nos. 75 78. agrarji 15 47. vojna škoda prem nt na 865 357 begi. obv. 62—63, 8% Bler pos. 80-82, 7% Bler. pos. 70 72, 1% | pos. Drž. hip. banke 76—79 Vsi, ki mnogo jedo in stalno sede In trpe vsled tega prav pogosto na trdi stolici, naj piieio vsak dan čašo naravne Fram-Josefove grenke vode, ki se mora poprej segreti. Davno preizkušena Franz-Josef-ova voda se odlikuje po svojem sigurnem učinku in priietni porabi in se ')«!. re«. S. br. 30474/35 Kulturni obzornik izredne Mohorjeve knjige Poleg rednih knjig, ki jih vsako leto za mal denar pošilja Mohorjeva družba, ta največja in najstarejša slovenska založba knjig, (ki je pa Milan Breier, tajnik »Saveza jug. knjižara, poročevalec o jugoslovanskem književnem trgu za svetovni pregled »Der Buchhandel der Welt« (1935) niti po imenu ne pozna), prilaga za malo odplačilo tudi izredne knjige, z namenom, da čimveč in čimboljših knjig, leposlovnih in poljudno znanstvenih, najde poti med najširše ljudske plasti. Letos je izšlo 6 knjig, izmed katerih smo eno, to je Kunčičevo zbirko otroških in mladinskih pesmi Mlada njiva na tem mestu že ocenili za Miklavževo ter opozorili nanjo vse, ki hočejo svojim malčkom podariti primerno knjigo. Druga izvirna knjiga so Pravljice za lahkomiselne ljudi (str. 204), ki jih je spisal Janez Rožencvetr psevdonim Stanka Vdoviča, ki je nam znan že po več zbirkah pravljic, izišlih pri Mohorjevi družbi v Celju (Leteče copate, 1933) ler v Gorici (Pravljice, 1932). Njegove pravljice so našle pot že v inozemstvo (Prager Presse: Podkovana žaba). Pri nas pomeni Rožencvetov napor, da modernizira staro pravljično vsebino, nadaljevanje Trdinove in Milčinskega tradicije. Predvsem na Milčinskega se Rožencvet ozira pri lokaliziranju starodavnih pravljičnih motivov v našo domačnost ter pri grotesknih označbah starih, tragičnih klasičnih junakov, nastalih iz religioznega mitosa, kar na ljubitelja pradavnih večnostnih mitičnih vrednot ne more vplivati prikupljivo. Zato se nas na pr. prva in največja »pravljica« »Krakovski Janžon« ne dojme s tako sveto preprostostjo in toploto, kot bi vsaka prava pravljica morala, temveč čisto iasno čutimo duhovitosti, zmes treh, štirih pravljičnih prvin ter še nekaj nacionalnega simbolizma, kar pravljico za čutla pre- Zagrob. Drž. papirji: 7% in vest. pos. 76 78, agrarji 44.50—15.50, vojna škoda promptna 355 do 356, begi. obvez. 60.50—61.50, 8% Bler. pos. 79.60—81, 7% Bler. pos. 70—71, 7% štab. pos. 78—78.50. — Delnice: Narodna banka 6400- 6600, Priv. agrarna banka 229—281, Trboveljska 122 do 130 (Ui'20), Osj. sladk. tov. 180 bi. Belgrad. Drž. papirji: 7% invesl. pos. 79 bL vojna škoda promptna 855.50- 857, begi. obvez 64—64.25, uit. jan. 62—62.50, 8% Bler. |>os. 80 do 80.50 (80), 7% Bler. |k>s. 71—71.50, 7% stab. pos. 78 bi. — Delnice: Narodna banka «400 0500 Priv. agrar. banka 228—229.50 (229, 228). Žitni ti-R Na našem trgu vlada popolno mrtvilo. Konzulu, tako krmil kot |>šonice in moke, je padel na minimum. Posebno se občutno pozna izpad kupčije v obmejnih krajih, ki so prenehali biti dobri odjemalci. Tudi v Vojvodini je kupčija slaba. Pšenica je ostala v ceni nelzprenietijena pri zelo niajh ni ponudbi iu slabem povpraševanju. Koruza je nekoliko slabša in je danes [»pustila od 110 do 115 na 107—110. Elektrifikacija dobrepoljshe doline Stara želja Dobrepoljcev se je izpolnila. Dobili smo v decembru elektriko. Največ zaslug za to ima naš župan g, Josip Str nad. Elektrif icitrane so dosedaj sledeče vasi: Videm, Podgorica, Zden-ska vas. Cesta, Predstruge. Ko je elektriki! posvetila, je bilo splošno veselje in zadovoljnost. Nadvse so bili ljudje presenečeni na Sveti večer pri polnočnici, ko je bila župna cerkev prvič razsvetljena Bogato so razsvetljeni vsi oltarji, zlasti pa veliki. Vse delo ie mojstrsko izvršilo elektropcdjet|e Gabrijel Oblak iz Dolnjega Logatca. lo podjetje je tudi izvršilo elektrifikacijo vseh naštetih vasi v splošno zadovljnost. Vse lestence in razne druge predmete v župni cerkvi je prav lepo obnovila tvrdka Naša Sloga iz Ljubljane. Ljudje pravijo, da je bilo pri polnočnici radi hajne razsvetljave lejx> in prijetno, kakor v nebesih. Spomladi sc bo elektrifikacija nadaljevala. Naj-prvo pridejo na vrsto Ponikve, kjer jako žele dobiti elektriko. Vod gre j>rav mimo vasi. Zlasti [ia jo potrebuje Zavxxl sv. Terezikc za razsvetljavo in jjogon vedovncga motorja. Pa tudi po drugih vaseh jo žele dobiti |X>sebno v Kompoljah, ki je velika vas in šteje nad sto hiš. Kamniška Bistrica ProHveta v Stranjah. Slov. kat. izobraževalno društvo v Stranjah, je priredilo na novega leta dan lepo uspelo božičnico, pri kateri je bilo obdarovanih 45 najrevnejših šolo obveznih otrok. Da jo ta prireditev tako lepo uspela, je zasluga v prvi vrsti društvenega predsednika g. Viktorja Prodnika in vscgii odbora, ter številnih dobrotnikov, ki so se rade volje odzvali in j>o svojih močeh prispevali v denarju in blagu, da smo mogli obdarovati toliko otrok. Zelo pomenljiv je bil govor osmošolca g. Vlnkota Hernota, ki jc obrazložil današnjo težko socialno stanje, katerega so v veliki meri krivi tudi oni, ki nimajo ljubezni tlo svojega bližnjega, čeprav ga vidijo v po-j manjkanju in bedi. ; Sledila je ljubka otroška igrica, katero | je rcžirala naša neumorna učiteljica gdč. i Angela Cerarjeva in žrtvovala počitnice sa-j mo. da je našim revnim malčkom napravila ; res veselo novo leto. Pripomniti moramo, ! da je na naši šoli ona edina učna moč, ki ' deluje izven šole v našem prosvetnem dru-1 štvu in ki tudi za časa režima ,TNS ni klonila in kljub pritisku otl merotlujnih krogov ni zatajila svojega prepričanja, ter stala trdno v naših vrstah in sc z veseljem utlej-stvovala v našem društvu, ki se ima boriti za svoj obstoj, ker je še nekaj takih ljudi, ki raje podirajo, kakor zidajo. S to prireditvijo smo tudi počastili sjio-min pokojnega kralja Aleksandra I. Ko jc odbor za vzidanjc spominske plošče našemu blagopokojneniu kraju Aleksandru nabiral prostovoljne prispevke, je odbor našega društva sklenil v ta namen priredit! božičnico za najrevnejše otroke, kar je v sedanjih časih bolj primemo in najlepša počastitev spomina Viteškega kralja Aleksandra T. H koncu bodi izrečena najlepša zahvala vsom, ki so na katerikoli način jiripomotrli, da .ie naša prireditev tako lepo uspela. Zavedajmo se_. tla smo storili lejio delo in vsaj malo oldažili jioložaj naših najrevnejših otrok, ki morajo že v zgodnji mladosti lirez svoje krivde okušati bedo in pomanjkanje. obremeni, jo racionalizira ter s tem uniči tisto bistveno potezo te literarne vrste, ki je preprostost, naivnost in notranja jasnovidna naravna lepota. Druge pravljice so posrečenejše, nekatere naravnost zgledne (Kraljevi sinovi). Tudi nova inačica slovenskega Petra Klepca »Peter Sila« je dobila pri njem sodobnejšo in močno obliko. V splošnem se more o teh Pravljicah za lahkomiselne ljudi reči, da so zelo izrazito in močno pisane, duhovito zavite, kar dela vtis izredne iznajdljivosti, oziroma težnjo, čimveč mednarodnih pravljičnih motivov obleči v slovensko obleko, s pomočjo velikega možganskega napora, ki ga je čutiti, Pri vsem vzglednem slogu, krepkem in čistem ljudsko realističnem jeziku, posrečenih transkripcijah svetovnih motivov v naše razmere, pri groteskni označbi ljudi, ter pri vsej miselni globini, ki včasih hoče biti celo satira, pri vseh teh v veliki meri pozitivnih straneh pogrešam v teh pravljicah prav bistvene naivne preprostosti, otroške toplote ter čisto človečanske — ne miselne — duhovne globine. Rožencvet hoče v obliki pravljic dati preveč, zato daje manj kol čisto pravljico, daje moderni pravljični f e 1 j t o n, kot ga je uvede! k nam Milčinski. Rožencvet je njegov dober naslednik. Knjigi je napisal uvod pisatelj Bevk, kjer razlaga pojem pravljice ter skuša označiti tudi Rožencvetovo pravljico. Seveda po svoje. Prevedeno leposlovje predstavlja obširni moderni roman znane francosko-nemške katoliške pisateljice Helene H a I u s c h k e : Sin dveh očetov (str. 268), ki sta ga družno prevedla Blaž P o z n i č in Jože Pogačnik. Heleno Haluschko jc predstavila Slovencem že Krekova knjižnica z lepo povestjo Lamotski župnik. Pričujoči roman hoče zajeli vso sodobno problematiko mladine in družbe, ki niha med dvema skrajnostima: med versko duhovno povezanostjo ter moderno svobodno mislijo. Dijak Volbenk Wide je kot tak sin dveh očetov: svojega rodnega očeta, zdravnika, ki je pade! med svetovno vojno s svetim pismom v rokah, ter svojega rednika-očima, advokata Roberta, ki zamišlja nov svetovni red po naravnem razumu in osebni svobodi. Pisateljica privede tekom romana junaka od dijaškega borbenega brezbožneža, ki ne vidi smisla življenja ter ga drži pokoncu le še šport, preko dveh ljubezni: ene dijaške-tovariške z eniancipiranko Ivonko in drugo srčno, s preprosto čisto Rožo-marijo. hčerko francoske dežele, ki ga privede k Bogu. Ob tem glavnem motivu pokaže Haluschka na vse probleme, ki gibljejo ali mučijo današnji čas ter jim najde rešitev v katoliškem smislu. Jasno pokaže na nasprotje velemestne brezbožne kulture v razmerju do duhovne nepokvarjenosti francoske vasi, katoliške karitas v razmerju do komunizma, modernega tovarškega zakona do katoliške vdanosti in nerazvezanosli. Vse osebe v romanu ali žive trdno v Boitu, ali ga pa iščejo ter ga končno vse najdejo, tako da more ateist Volbenk veselo in z notranjo prepričanostjo vzklikniti: »Jaz in moja hiša bova služila Večnemul« Haluschka zna živahno pripovedovati ter spadajo strani, kjer popisuje kmečko francosko življenje ali pa sončno ljubezen Rožemarije med izredno lepe, polnobnrvne idile, v katerih je — kakor smo videli pri Lamotskem župniku — mojstrica. Toda za velik in širok sodoben družabni roman, kakor si ga je postavila v načrt, je vzela vse premalo raznolikih oseb ter jih zajela v preveliki shematični vlogi dobrih Janezkov in slabih Mihcev, ki jih v koncu vse privede v en hlev. 1 alta porazdelitev vlog ter hotena — čustvena tendenca k poboljšanju daje romanu malce sentimentalno barvo, ki pa je pristno ženska in mnogim v sedanjem brezčutnem času eksotična in privlačna. Prav radi te preizrazile ženske čustvenosti, dajem prednost Lamotskemti župniku. Toda kljub temu je tudi Sin dveh očetov dobro književno delo, pisano s pisateljsko žilo ter veliko umetnostjo, poleg tega oa še dobro delo, ki prinaša poleg živahne zgodbe tudi rešitev vse polno sodobnih krvavečih vprašanj. Predvsem doraščajoči mladini ter vzgojiteljem bo roman prišel v prid, pa tudi vsakemu, ki hoče "brati lepo ganljivo povest. Mohorjeva družba je našla za naš narod primerno povest, umetniško pisano ler vzgojno v najvišji meri, ter zasluži, da se razširi vsepovsod. 0 prevodu je treba vsaj mimogrede reči, da je lep, gibljiv in slovenski, Poleg teh lenoslovnih knjig sta izšli še dve praktični. Prvo Naši zobje« (str. 126) .sta spisala zobna zdravnika dr. Fr. Logar ler dr. A. S 1 i v n i k. S to knjigo bo prišel prvič v našem jeziku med najširše ljudstvo poduk o negi zob ter o zdravljenju zobne gnilobe. Pisatelja po-dajeta v njej vse. kar je o zobeh treba vedeti, o njih rasli, negi ter zdravljenju: izdiranju, plombiranju, umetnem zobovju, zobnih boleznih, o prehrani itd. Tekst ponazorujejo številne podobe, tako, da si je" vsak lahko na jasnem, kako je treba skrbeti za zdravo zobovje. Knjižica je velikega praktičnega ter socialnega higienskega značaja. ter bo služil b ljudski izobrazbi v najvišji meri. Prav tak praktični namen, dati našemu kmetovalcu ter malim gozdnim posestnikom poduk o umnem ravnanju z gozdom, ima druga knjiga inž. Mirka Sušteršiča: Naj gozd (str. 126). V niej podaja znani strokovnjak vednosti o nastanku in pomenu gozdov ter njih vplivu na vso naravo. Dalje o ustroju gozda ter življenju dreves od po-četka, ter o njetfovem boiu za obstanek med rastlinskimi in živalskimi škodljivci. Središče knjige pa je posvečeno umnemu gospodarjenju z gozdom, važnosti zemlje in vrstnih dreves, pomlajevanju: naravnem s prebiranjem in posekavanjem ter umetnem s setvijo in saditvijo. Prav tako daje avtor navodila o gojenju in izkoriščanju gozda ter lovu. Važno je tudi zadnje poglavje o upravljanju malih posestev ter razlaga zakona o gozdovih in pomembnejša literatura za nadaljnjo strokovno Izobrazbo. S tema dvema kniigama Mohorjeva družba nadaljuje tradicijo ljudskega izobraževanja, kakor je že svoj čas tako plodno zaslavila delo s pri ročniik o umnem kmetovanju, kletarjenju, čebelar jenju itd. Samo škoda ie, da zadnji dve knjigi ni sta izšli med rednimi, kar bi iih vso bo!; raziirUc 1 ako pa ob tej priliki še posebej opozarjamo nanje najširše »loje. t<| Stran G. »SLOVENEC«, dne 10. januarja Stev. 7. Hitrost - znamenje časa 7------1 Napredek tehnike v preteklem letu je prinesel marsikaj novega, /lasti pa ima tehnika lepe uspehe v premagovanju razdalj. Je sicer res, da je dolga pot ocl zamisli do izvedbe, vendar je lansko leto prineslo marsikako novo odkritje. ki smo ga morila že prejšnja leta pričakovali. l ako je praktično I>i I lani rešen problem televizije. Aparat, na katerem je že desetletju delalo lepo število rizikov in in/enjerjev, je dosegel že tako popolnost, da so ga lani že dodelali nekaterim nemškim radijskim postajam. Daljnov iilenje je \ Nemčiji /,r lisic radijske naročnike, ki imajo dovolj sredstev, da si nabavijo razmeroma drage sprejemnike, že nekaj vsakdanjega. Nemška postaja v Berlinu je pri-zidalu dve oddajni postaji na najkrajše valove / močjo l(> kilovv uttov. Iiina od teh postaj pre-nuša žive slike, druga pa akustično reportažo o teh slikah. V juniju so preizkusili tudi daljnovidenje / ladje, ki plove, kai se je prav lako dobro posrečilo. I .ep napredek je doživelo tudi radi jsko telefoniranje v velike daljave. V Berlinu so namreč v aprilu odprli brezžično telefonsko /.vezo s Tokijcm. Zgrajena je bila za to posebna oddajna postaja na kratke valove, ki prav tako z lahkoto premaga razdaljo 0000 km, kakor pri nas / lahkoto telefoniramo i/. Ljubljane v Šiško. Tudi prometna sredstva vseh vrst so dvignila lani svojo hitrost. Mogoče je to znamenje časa, da zadnja leta doživljamo pri vseh najvažnejših prometnih sredstvih, kakor na železnicah, par-uikili, avtomobilih in letalih, vedno večje hitrosti. Tako je že stoletna in častitljiva lokomotiva, ki je v tehničnem razvoju v zadnjih 10 letih v hitrosti zaostajala, zopet pridobila hitrost ter dokazala, du tehnika svoje prve iu najodličnejše iznajdbe ne bo vrgla med staro šaro. Najnovejše nemške lokomotive so na poskusnih vožnjah dosegle hitrost do 2(X) km na uro. To dejstvo zadostno jamči, da-bodo železnice času primerno preurejene, še zu dolgo ostale edino prevozno ceneno sredstvo za široke ljudske plasti. Seveda jc jasno, da današnja moderna lokomotiva, ki vozi z 200 km na uro in vleče pri tem za seboj brzi vlak 8 do 10 štiriosnih vozov, ni več po- dobna skromni sestrici prid stoletjem Tudi ona se je morala že zaradi sv.>|e velikosM po zunanji obliki prilagoditi tako zvuni moderni liniji, ki se tako lepo odraža na najnovejših avtomobilih in letalih in to samo zato. tla se zračni upor čimbolj zmanjša in s leni doseže večja hitrost. V lutljedelstvo je lansko leto prineslo veličasten rekord. V trunciji so zgradili največji potniški purnik sveta >Normnndie« Mor*i orjak je dolg if! m in širok 36 ni. če bi ta purnik postavili pokonča ob ljubljanskem nebotičniku, bi morali nu ljubljanski nebotičnik postaviti še štiri, du bi dosegli isto višino Kckordnu ladja pa jc s svojimi 160.000 konjskimi silami postavila še nov rekord. Nu prvi vožnji i/. Lvrop'c v Ameriko je vozila s povprečni hitrostjo 31.7 vozlov, ali 59 km nu uro. Nadalje je lailju dosegla še en rekord: stala je namreč Hud poldrugo milijardo Din. V letalstvu je lansko leto bil dosežen prav poseben uspeh. Davna želja, ki jo nos, človek v svojem srcu že od Ikara sem, se je izpolnila. Nemški letalec je 20. avgustu preletel na letalu, ki ga je poganjal samo s silo svojih nog, 105 m daleč v povprečni višini I metru Pri drugem poizkusu pa je letel že 255 m daleč. I udi velikih višin se letalstvo lani ni ustrašilo Neko francosko letulo, čigur kabina je bila neprodušno zaprta, je doseglo višino 15.671 m, ameriški stra-tosfemi balon j>u jc v novembru dosegel 22.600 metrov, s čemer je potolkel vse dosedanje višinske rekorde. V letalskem prometu v splošnem pa moremo opaziti zboljšanje prometnih zvez, saj so bila luni vpeljana na vseli važnejših evropskih letalskih progah letala ki vozijo s hitrostmi okoli 300 km na uro. Ko' skromen drobec naj omenimo še to da je "ini ustanovil Mussolini posebno letalsko šolo za vojne pilote, ki sc uče voziti / letu I i-lovci ki vozijo nad 500 kilometrov Končni rezu 1 tu t je pač ta. du so pridobitve tehnike v gospodarstvu m civilizaciji najmanj 200 km za pridobitvami vojne tehnike. Jc to velik, a na žalost bridek rekord 111 krvavo znamenje časa. Nova nemška vojna ladja. Nemci so spustili v morje Graf Speč«. 10.000 ton težko oklopnito j Admiral Razstava 2000 letne kulture zornost nekatere, ki v modelih kažejo najodličnejše stavbe starega Rima. Izredno lep bo tein-pel Minerve in slavolok, ki ga je postavilo mesto Jakin (Ancona) na čast cesarju Trajanu. Posebna plastika bo kazalu nekdanje rimsko zgornje mesto z Jupitrovim teinplom in spodnje mesto, ki sc je zu časa cesarja Tra jana (98—106 po Kr.) raztezalo še do morja. Iz Assissija bo razstavljen nekdanji Avgustov tempel s forumom, ki je ležal ob njem. Tudi dela stavbarske umetnosti. ki so jih ustvarili Rimljani v tujih deželah, bodo z modeli zastopana. Razstavljena bo v modelu liadri janovu knjižnica v Atenah m večje število značilnih rimskih vodovodov številni bodo tudi modeli stavbarske umetnosti, ki so jo ustvarili Rimljani v Afriki in Aziji. Ta oddelek bo bogat zlasti zato, ker bo razstava morala vsakomur jasno dokazati, da je rimska kultura gradila v Afriki, potem ko je poprej razdejala in uničila žc poprejšnje stare kulture. f Italiji nameravajo prirediti v proslavo dvatisočletnice cesarja Avgusta, ki bo 23. septembra 1937. leta. nekako v istem času, veličastno razstavo davne kulture rimskega imperija. Že sedaj, ko nas loči še poldrugo leto od razstave, je pripravljenih veliko število umetnin.Pripravljalni odbor je zbral žc 92 plastik in 2200 odlitkov, 4« barvnih reprodukcij in nad 12.000 novcev. Te velike številke nam bodo razumljive, če upoštevamo, da hoče razstava nazorno pokazati življenje v llimu jiretl 2000 leti. Poleg tega pa bo razstava pokazala tudi ves razvoj rimskega imperija od najskromnejših zgodovinskih začetkov do Cezarja in naprej do Avgustu, nato pa ves vpliv, ki so ga imeli narodi, ki so prihajali s severa na staro kraljestvo, veličastno dobo prvega krščanstvu ter končno rimski srednji vek. renesanso in novi vek vse do zadnjih dni, ko je dal fašizem novi Italiji in zlasti Rimu svoj pečat. Med plastikami bodo vzbujale posebno po- Zima v Ameriki. Medtem ko pri nas vlada neznosno južno vreme, imajo v Ameriki snega in ledu dovolj. Na naši sliki vidimo znamenite Niagarskc slapove v ledu. Addis Abelm se pripravlja zoper zračne napade. Abesinci sodijo, da botlo Italijani s svojimi novimi bombarderji iz zraka kmalu napadli abesinsko glavno mesto Addis Abebo. Zato se na vseh koncih pripravljajo in delajo podzemeljska skrivališča zoper zračne napade. Pogreb mrtvega grškega patrijarha V Carigradu je umrl grški patrijarh Folij II., duhovni poglavar vzhodne grške cerkve. Pokopali so ga po tisoč let starem ceremonijelu. Časnikar, ki je pogrebne obrede opazoval, takole poroča: Nad »Zlatim rogom« sredi visokega zidov-ja stoji več skromnih lesenih hišic, to je Fanar, prestolnica grškega patrijarha Semkaj zgodaj zjutraj vro ljudje, veliki in majhni, sturi in mladi. Odkriti stopajo v prostorno staro cerkev. Na vzvišenem prostoru, odkoder je rajni patrijarh tolikokrat prisostvoval sveti maši in odkoder je na velikonočno nedel jo blagoslavljal svoje pravoslavne vernike, tam je danes prazno. Spredaj nu bogato okrašenem stolu sedi mrtvi patrijarh Focij II.. okrog nicaa pa črno oblečeni metropoliti. Upadla starčkova postava skoraj izginja v težkem zlatem brokatu Enolično odmeva petje med službo božjo in napolnjuje visoki prostor do zadn jega kotička. Iz posod se dvigajo modrikasti oblaki kadila debele sveče nemirno plapolajo na oltarjih in dolge tanke lučke polnijo s toplo svetlobo kote vse cerkve. Svetloba, molitev, vse to je kakor pred 1000 leti. Okrog mrtvega patrijarha se zgrinja množica iu spoštljivo zre v mrtvo obličje. Drug /a drugim padajo na kolena, da plaho poljubijo rob mrličevegn oblačila, ali pa njegovo desnico. Krasota kar slepi. Visoka bizantinska zlata krona težko pritiska poduhovljeno čelo, ogromen rdeč rubin iskri ogen j in iskre, pastirska palica, ovenčana z dvema ribama in križem, sloni mrliču na ramenih. Na prsih se sveti velik križ, izdelan iz finih rubinov, zraven njega pa lep me-daljna, v katerem jc v emujlu izdelana podobica Matere božjo. Nu kolenih sloni sveto pismo, v katerem so uvezeni dragi kamni, smaragdi, rubini in biseri. Vse tako blešči, da skoraj oči ščeme. Neizmerne so vrednote, ki tukaj poveličujejo najvišjo avtoriteto grške pravoslavne ccrkve. Ali tisoči vse to vidijo in čutijo? Ali jih opaja blesk, ali premaguje smrt? Stari mož na prestolu o vsem tem nič več ne ve. Ugasnile so bistre oči, voščeno bledo jc njegovo lice, katero še v smrti izpričuje neupogljivo voljo. Molče v vsem tem vrvečem življenju še v smrti služi cerkvenim kanonom, katere je v življenju tolikokrat branil. Zamišljen stojim ob strani in opazujem tc redke prizore molčeče črne množice, ki se v neskončnih vrstah premika mimo mene, mož za možem, tisoči za tisoči, kateri poljubljajo ove-lo roko ter si prosijo zadnjega blagoslovu od ivojega nadpastirju iz onesra sveta. Tudi jaz se tiho poslovim od moža, s katerim sem se marsikdaj pogovarjal in ki mi je s svojim razumnim nasmehom vsako veliko noč pooaril košarico blagoslovljenih pirliov. Bil je mož v najpleme-nitejšem pomenu. Tri dni in tri noči sedi take balzamirani mrlič na svojem stolu in niti eno minuto se ne pretrga reka vernikov mimo njega. Nato se znova napolni cerkev samih povabjenih gostov. Vsi metropoliti sede v cerkvi v polnih ornatih, njim nasproti konzuli v bleščečih uniformah. Duhovniki z gorečimi svečami stoje v j>olkrogu okrog mrtvega cerkvenega kneza. Neskončno dolge so litanije, enoličen jc nagrobni govor, ki ga nekdo bere s prižnice. Naglo mine petje, nakar je vsega konec: mrtvi mož je do zadnjega izvršil svojo dolžnost. Položc ga v krsto, katero takoj zapro. Poprej so ga nesli k jiogrcbu v odprti rakvi in ga sedečega pokopali. To pa je svetna oblast pred nekaj leti prepovedala. Pogrebni voz sprejme preprosto hrastovo krsto Sedaj ima policija polne roke delu,-da napravi prostor. Ti verniki smatrajo /.a posebno srečo in blagoslov, če so se smeli in mogli dotakniti mrtvega patrijarha n a njegovi zadnji poti. In če ne patrijarha, vsaj voza. In ta voz sc sedaj pelje pred mesto v cerkev Baluki, kjer bo mrtvec počival poleg svojih prednikov, ki počivajo tukaj žc dolga stoletja. Na majhnem parnikn se vračam. Tam v kotu sedita dva sivolasa pravoslavna duhovnika, oblečena v civilno obleko. Svojo duhovsko opravo imata zavito v pisan prt. ki ga držita na kolenih. Turška vlada je namreč duhovnikom prepovedala, da ne smejo po ulicah hoditi v duhovniški obleki. Pogovarjata se, kdo bo naslednik Focija II. Vsak metropolit ima pravico imenovali po enega kandidata, grški pravoslavni sveti sinod imenuje po tri. Tisti trije, kateri dobijo največ glasov, pridejo v ožjo volitev, nakar sv. sinod izmed teh treh določi patrijarha. Kmuln bomo videli, kilo I »o. Poljaki pojdejo proti severnemu tečaju Kakor poročajo iz Varšave, sc bo v začetku letošnjega leta poljska znanstvena ekspcdicija napotila v severne polarne kraje, in sicer jiroti Grenlandiji. To poljsko ekspedicijo bo vodil sloveči poljski raziskovalec polurnih krajev dr. Aleksander Kosiba. Prva Poljaka, ki sta se udeleževala polarnih ekspedicij, sta bila Arctovvski in Dobro\voI-ski. Ta tlvu sla leta 1896 kot člana belgijske polarne ekspedicijc raziskovala skrajni sever. Od tedaj sc poljsko iinc ni več imenovalo med polarnimi raziskovalci do leta 1934., ko je dr. Aleksander Kosiba kot član danske ekspedicijc krenil v Gronlundijo. S svojimi odkritji in opazovanji se je ta poljski učenjak tako uveljavil, tla si je pridobil priznanje ne le svojih danskih tovarišev v ekspediciji, marveč vsega znanstvenega sveta. Zato ga jc pu tudi njegova poljska domovina nagradila s srebrnim zaslužnim križcem. Nameravana letošnja poljska ekspcdicija na Grenlandijo, ki jo bo vodil dr. Aleksander Kosiba, bo prvi odločni korak Pol jakov na to polje. To bo prva samostojna poljska ekspcdicija v polarne kraje. Na ledenih poljanah daljnega severa bo prvikrat nad taboriščem poljskih raziskovalcev zavihrala belo-rdeča poljska zastava. Na tu način bo zopet ena slovanska država — tokrat Poljska — stopile v vrsto tistih velikih narodov, kateri znanstveno odkrivajo skrivnosti severnih polarnih krajev. »Oprostite, gospod, ali hi mi lahko za nekaj minut posodili vaš kožuh in cilinacr — rad bi namreč nekoliko potegnil svojega prijatelja .. .« ***** mmk' uJfeiSL f v1 Povodnji na Francoskem. Vode s() sc na Francoskem lako nevarno razlile, du jc železniška Jiostuju Poiticrs nu progi Pariz—Bordcuux docela pod vodo. Na naši'sliki vidimo vlak * ki i vozi pri Poitiersu skozi naraslo vodovje. Samo zgornji del železniškega nasioa še moh iz vode tStev. 7. Pismo škofa dr. Rozmana iz Amerike r SLOVENEC , a ne 10. Januarja ]yse. eStran Ameriški kapitalizem in delavec Obisk v tovarnah — Socializem v Ameriki izginja Cleveland, 0., 17. dec. 1935. Misijon v župniji sv. Vida od 1. do 8. decembru je bil pruv lepo obiskan iu dal kar dosti dela celo tja čez polnoč. Hvala Bogu I - Potreba po zimski suknji me je pripeljala v veliko oblačilno podjetje R i c h m a n 13rothers,v katerem dela precejšnje število Slovencev, moških in ženskih. Imel sem priliko pregledati ves obrat. Dela se z ameriško hitrico in z racionalizacijo, ki je na višku. Delo je do skrajnih možnosti razdeljeno. Vsaka delovna moč vrši le eno delo. Pri tem dobi seveda neverjetno spretnost in izurjenost. A delo samo na sebi je pusto in brez tistega zadovoljnega užitka, ki ga delavcu da pogled na lepo in dobro izvršen izdelek. Saj gotov izdelek pregledujejo samo ostre oči superintendanta, kateri mora ugotoviti, ali je obleka pravilno in popolno narejena ali j pa ima kakšno pomanjkljivost. Tvrdka Richman ! lepo skrbi za svoje delavstvo. Sedaj ima 2500 na-stavljencev. Vsi tvorijo med seboj eno družino. Vsi so zavarovani od tvrdke za slučaj smrti iu bolezni. Tudi posojila morejo dobiti pod dosti ugodnimi pogoji. Za letošnji božič je kot darilo dobil vsak uslužbenec plačo enega tedna in povrh še en cel leden božičnih počitnic. Vsak delavec ali delavka, ki se je poročila, da svojo poročno fotografijo v tovarno, da imajo že. celo galerijo. Imajo veliko dvorano v tovarni za družabne prireditve. Vsak četrtek zvečer imajo glasbene in plesne večere. Delavci in delavke so videti zadovoljni in v dobrih medsebojnih odnošajih. Delavstvo samo skrbi, da ne pride med nje noben r.epoštenjak. Sami ga izločijo iz svojega poštenega občestva, ki uživa povsod ugled. Delajo 30 ur tedensko t. j. v jietili dneh, v soboto imajo namreč prosto. Po-v prečno zasluži delavka (šivilja) 5—8 dolarjev na dan. Primerjajte to plačo s tem. kur zaslužijo dekleta v naših tekstilnih tovarnah Bogat bi bil ta ameriški zaslužek, če bi cene živil bile v Ameriki tako nizke, kakor so pri nas doma. A pri ameriških cenah se tudi ta plača lahko porabi. Pa vsekakor je razmerje med plačo in cenami tu neprimerno ugodnejše kot pri nas. Novo in zanimivo mi je bilo, kako preizkušajo in pripravijo blago, preden gre v roke prodajalcem. Vsako blago se na posebnem stroju preizkusi, kako je močno. Ako se pretrga prej, da pokaže kazalec na posebni razdelilni« 40", ga zavržejo in pošljejo tovarni nazaj. Vsaka bala blaga se natančno pregleda, nima li blugo kje kakšne luknje ali če ni na kakem mestu preveč raztegnjeno. Točno se v posebnem stroju premeri, ima li res toliko metrov, kakor je na bali označeno. Potem pride blago v vročo paro in mrzlo vodo. Ko je hitro posušeno v posebnih strojih, se zopet točno izmeri, da se ugotovi, koliko je blago uskočilo. Posebno skrbno se pripravi podloga, ker je od nje predvsem odvisno, da obleka obdrži svoj kroj. Obleki iz tako pripravljenega blaga dež ne škoduje, ne uskoči in se ne krotoviči, kadar je mokra. Jasno je, da uživajo Riclmianove obleke dober ilas in zaupanje kupuiočega občinstva. Danes sem bil v tovarni avtomobilskih karoserij F i s h e r Body Corporation, ki slovi, da je do viška sedanje možnosti racionalizirana. Zaposluje v Clevelandu 8400 delavcev, a je samo del velikih tovarn General Motors, ki ima glavne tovarne v Detroitu. Iz roke v roko gre vsak komadič od velikih jeklenih plošč, ki pod ogromnimi stiskalnicami dobivajo primerno obliko, pa do najneznatnejšega lesenega delca, po dolgih in svetlih delavnicah iz nadstropja do nadstropja, dokler ne sloji gotova karoserija pred teboj. Ameriški kapitalizem je toliko pameten, da delavca razmeroma dobro plačuje in mu omogoča v vsakem oziru višjo stopnjo socialnega življenja I kakor povprečno v Kvropi, a je prav tako brezoli- f ziren kakor povsod drugod na svetu. Vsakega de- | lavca ima točno preračunanega, koliko centov j dnevno mora prinašati čistega dobička Ako dela- j vec ne zmore tolikšnega dela, ga odslovi, zlasti dandanes, ko je vsled krize vedno dosti delavnih moči na razpolago. Človek je kapitalizmu samo stroj za proizvajanje denarja — dobička. Dandanes mora v Ameriki tudi izobraženec z akademsko izobrazbo prijeti za ročno delo, ker duševnega dela ni dovolj za vse, ki so se s študijem pripravili na inteligenčne poklice. Vprav v Fisherjevi tovarni nas je vodil Slovenec, ki ima diplomo filozofske fakultete, a po osem nočnih ur zbija lesene dele avtomobilskih vrat. Trije delavci delajo skupaj in jih naredijo 330 v enem »šihtu '. Razumljivo, da morajo delati z največjo naglico in spretnostjo, dasi so tehnični pripomočki seveda najpopolnejši. Socializem se med delavstvom ne širi. Kar je starih socialistov, ki so se nekoč priselili iz Evrope, še držijo nekako svojo rdečo zastavo pokoncu. Njihovi lastni potomci pa nočejo več po izhojenih potih svojih očetov hoditi. Dogodki zadnjega časa kažejo isto podobo tudi med slovenskim socializmom v Ameriki. Pa tudi komunisti ne najdejo med ameriškim delavstvom tal. Američan je čuden. Prisiljen agitator nima uspeha pri njem. Le lu rojen in pristen Američan vžge, ako zna nastopiti, priseljenca pa vse z nezaupanjem gleda. Tako so mi pravili dobri poznavalci razmer, da bi bila kriza tudi v Ameriki dovedla do revolucije, ako bi bil nastopil v Ameriki rojen voditelj — a lega ni bilo, pa je ostalo vse mirno, četudi so ljudje izgubili ne samo delo, ampak celo svoje prihranke. V mestu Toledo (med Clevelandom In Chicago), ki šteje okrog 300.000 prebivalcev, so ljudje v propadlih bankah izgubili okrog 200 milijonov dolarjev prihranjenega denarja Pa so tolikšno katastrofo kar mirno prenesli. Sicer pa med kapitalizmom in komunizmom ni prav nobene bistvene razlike, saj velja enačba: »kapitalizem: komunizem — zasebni kapitalizem :državni kapitalizem. Razlika je v tem, da zasebnemu kapitalu more državna oblast malo na prste gledati in ga obdavčiti (kako je to težko, dokazujejo težave predsednika Roosevella), državnega kapitala pa ne more, ta je povsem prost v izkoriščevalneni in delavstvu nasprotnem razvoju. Komunizem, kakor je v Rusiji postavil svoj »klasični zgled, je samo etalizacija in do gotove meje celo mililarizacija kapitalizma. Iz dežja pod kap. Američan je tudi preveč vajen svobode, da bi prenesel kakšen komunističen poizkus. Doslej je bil tudi še preveč religiozen. V zadnjem času pa tožijo, da je protestantizem, ki je razpadel v več nego 300 sekt, brez zadostnega vpliva na mladino. To pa je zlo znamenje za bodočnost. Katoliška cerkev se trudi z vso silo za versko vzgojo svoje mladine. Verniki veliko žrtvujejo v ta namen. Med Slovenci sem sicer našel še nekaj takozvanega svobodomiselnega tiska, ki še mnoge zavaja s svojimi napadi na vero in verske resnice. Žal mi je. da so ravno nekateri Slovenci še tako zaostali. V Ameriki nihče ne smeši in ne napada vere. Kdor sam ni veren, pusti svojega vernega soseda pri miru. Slovenski naprednjak- pa se tega gentle-menslva še ni navzel, ampak strelja na katoliško cerkev z orožjem, ki je že zdavnaj zastarelo in ki ga v Evropi nihče več ne uporablja. Slovenski katoličani se morajo v Ameriki še otepati neznanstve-nih najmdov od strani spufane materialistične filozofije, katere se vsak resen sodoben znanstvenik sramuje in jo zavrača kot neutemeljeno zablodo, ki je sicer nekaj časa molila bolj plitve učenjake, a ki ni znala niti enega vprašanja živ Ijenja niti materijalnega še manj' pa duhovnega rešili. Pa bo tudi v Ameriki le vrste svobodotnisel-stvo leglo kmalu v neslavni grob, ki je že izkopan. Nevvburgh, ()., 18. decembra 1935. Teden po šentviškem misijonu sem porabil, du sem obiskal nekatere bližnje slovenske naselbine. V ponedeljek, 9. decembra dojKildne, sem si ogledal elevelandski urad K. S. K. Jednote, kjer g. Ivan Zupan urejuje Olasilo Jednote in zapiše včasih iz polnosti svoje duše kakšno pesmico. Baš le dni je izšla zbirka njegovih pesmi |>od naslovom; »Iz življenja za življenje.« Po|)oldne me jo g. župnik Oman peljal v Barberton, kjer so opravljali v slovenski župniji 40 urno pobožnost, Barbertonska slovenska župnija še ni stara, ima preprosto leseno cerkvico, zdaj jim župnikuje dalmatinski Hrvat iz Kotora g. dr. Medin, čigar brat je nedavno umrl v Šlrigovi, kakor sem čital v Slovencu«. Med pobožnostjo sem si ogledal mesto A kron, čigar predmestje je Barberton. V Akro-nu s 300.000 prebivalci so največje tovarne za pneumatiko. Tvrdke Goodrich, Goodyear, Firestone so svetovno znane. Ob koncu pobož-nosti so priredili Slovenci prijeten banket v svojem Narodnem domu, na katerem so nastopali cerkveni pevci in člani pevskega društva >Javornik« (imenovan po Javorniku nad Cerknico). Sami mladi pevci, večinoma v Ameriki rojeni, so pokazali odlične sj>osobnosti. Prav je! Le gojite neprekos-Ijivo lepo slovensko pesem, najdražji naravni zaklad, ki nam ga je Stvarnik naklonil. Kar prekratek je bil čas, da bi se mogel osebno seznaniti in ]K)govoriti z vsakim, kakor sem želel. Že je bila polnoč, ko sem sedel v avto, katerega je po zlede-neli cesti previdno vodil »Father Oman, da je msgra Hribarja in mene pripeljal nazaj v Cleveland, kajti takoj dopoldne (11. decembra) smo morali naprej v Lorain, kjer vodi župnijo sv. Cirila in Metoda g. Slaje, ki je bil letos v poletju v stari domovini. V cerkvi smo se sešli k pridigi in blagoslovu, otroci so v šolskih prostorih ]>od cerkvijo s pesmijo in deklamacijo izrekli svoje jki-zdrave. M. Elizabeta jo za take slučaje tudi v Ameriki dobro poznana Nato pa smo se 5e z odraslimi v največji šolski sobi malo jiorazgovprili. Zopet je prišla enajsta ura prehitro, ko se je bilo treba vrniti 45 km v Cleveland. 12. decembra je g župnik Oman na vse zgodaj (po ameriško mišljeno) osedlal svojega konjička Dodgeavto , pa smo z g. misijonarjem Ponik-varjem odrinili ob Erie-jezeru proti zapadu, da smo se opoldne oglasili pri g. Antonu Pirnatu, župniku slovaške fure v Toledo (izg. Tulido), kjer so največje steklarne v Ameriki. Po kratkem izletu k jezerski vili fathra Pirnata, smo se obrnili proti severu v Detroit, v mesto Fordovih avtomobilskih tovarn, v katerih dela precej Slovencev V Detroitu Slovenci niso imeli svoje župnije, dasi jih je bilo precejšnje število. Naš človek se versko kaj hitro zanemari, ako nima svojega duhovnika. ki ga vodi kakor je bil doma navajen. Ko so pa jirišli Slovenci iz Calumeta, kjer je v rudnikih dela zmanjkalo, in so v Detroitu dobili delo — Ford je Slovence rad sprejel, ker so nu glasu, da so dobri in pridni delavci •— se jim je tožilo po slovenski službi božji, ki so jo v Calumetu imeli v svoji cerkvi. Započeli so takoj delati na to, da dobijo svojo cerkev. Zdaj imajo sicer samo kriplo, a je čedna in zadostna, ter svojo župnijo sv. Janeza Vianneya, vodijo jo pa očetje frančiškani: komisar Anzelm Murti, Avguštin Svete (borovniškega pokolenja) in Marcel Marinšek. Cerkev je v mestnem delu Highland Park, ki je lastna občina. blizu jezuitske univerze na voglu dvanajste ceste in Geneva-ulice. Imeli smo večerno [jobož-nost in pozdravno akademije? v dvorani, ki je bila prvotno lesena cerkvica. V Detroitu mi je bila glavna skrb, da vidim novoimenovanega marquetskega Škota. Baragovega petega naslednika, Jožefa Plagensa, župnika na poljski fari in pomožnega škofa detroit-skega. Našel sem ga nekoliko prehlajenega, pa me je vkljub bolezni sprejel. Dogovorila sva se o skupnem delu za Baragovo beatifikacijo. Trdno upanje imam, da bo delo šlo od rok, ko novi škof zasede koncem januarja svojo stolico in ko minejo glavne skrbi za obnovo pogorele stolnice. Tudi Slovencem v domači škofiji priporočam novega marquetskega škofa v gorečo molitev, da bo mogel z božjo [»močjo izvršili delo škofijskega procesa za Baragovo beatifikacijo. Tudi detroitskega škofa Mihaela Gallagherja sem obiskal. Irski rojak je, ki pa govori gladko nemščino. Kot bogoslovec insbruškega Canisianu-ma je bil ene počitnice »grajski kaplan« pri knezu Windischgraetzu v Planini, zato pozna tudi Ljubljano izpred potresa. Škofijski urad ima v sredini mesta, visoko, a ozko hišo, jioleg pa cerkev sv. Alojzija, ki je zanimiv primer za cerkev, ki naj na tesnem prostoru nudi velikemu šlevilu vernikov mesta. Znotraj je podobna gledališču s svojimi tremi galerijami, a napravi lep in religiozen vtis. Višnja gora Gospodarska in denarna kriza je vedno hujša, ljudje .se med seboj sprašujejo, ko,da,j bo boljše, jm ji; vedno slabše. — Živina in prašiči, glavni dohodek kmeta, ne velja nič. Dorasel vol danes velja toliko, kakor pred 5 leti telo. — Za skupiček teleta j>a danes \ Ljubljani kupiš samo šc en boljši klobuk zajčjek. Dolžniki turnujo, da ne zmorejo več davkov iu obresti; ker temu in onemu je poginilo živlnče ali pa kar več preaičev. Zi vinozdravnika pa do danes še nimamo v Višnji gori, ker je mesto živinozdrnvnikn v Višnji gori ukinil ban Marušič. No, sedanji g. ban dr. Natlačen nam je zopet obljubil živinozdravnika v Višnji gori. — Ljudsko gibanje pa jo bilo v preteklem letu sledeče: Šle-vilo rojstev je padlo za 10, število mrličev jm poskočilo za 12. Ako se to ponovi še v tem letu, potem bo število mrličev večje, od rojstev. — Do danes nimamo nobene zime, ampak gorko pomlad. Otroci trgajo cvetoči te-loh in trobenliee. — Zdaj imajo posestniki ugoden čas, da popravijo občinske ceste. N';i cesti iz Višnje goro proti Gradišču so še danes vsi kanali zaniaseni od poletju sem, ko jih je zamašil naliv iu toča. §i. Peter pri Mariboru Zakaj je zudnji čus pri nus v Sloveniji toliko težuv z nanovo ustanovljenimi občinami? Ker koinusucije v tej obliki ni ljudstvo želelo, junpuk se je izvršila brez ljudstvu in preko ljudstva. Par ljudi v občini se je obesilo takratnemu režimu na frak: hoteli so priti do oblasti, ko sicer niso pomenili med ljudstvom nič. če/ noč je nustulu nova občina Zelo se pozna temu površnemu deli n, ilu gu je itiu lo v rokah d c-m o k r a t s k o u č i t e I j s t o nu deželi Tako si1 je zgodilo innogokjc po deželi tnko tudi pri nu« pri Sv. Petru, šeuljieterskn lepa in obsežna občinu, s približno 1800 prebivalci in lastnina občinskih domov je bila čez noč komusirunu s Košaki in Krčevino kamor po nuruvni legi n ljudski enotnosti nikdur ne spadu lu sedaj, ko se. je Sv. Peter dvignil ter se poteguje zu sunio-stojnost, ga slepijo z gospodarskim) ugodnostmi, ki so sumu slučajne. Občinske doklade so bile dosežene na način, ki ni realen Pred dvema letoma so postavili v proraču i prihranke 150000 Din iu res dosegli <>0%, inedieiu pu dolgujejo >00.000 Din zu električno omrežje v Ko-šukili in Krčevini in tu dolg nuj seduj pomaga krili šentpetrsko občinsko premoženje Na lak način bodo Sentpeterčuni sčasoma tiste znižane občinske doklude drago plačevali I ako gospodarstvo je samo pesek v oči nevednim ljudem, lega pa ne povedo, koliko bodo znašali' doklade čez leto dni, če bo ruzšiijenu občina Maribor zasegla dosedanje vire dohoi>kn\ Sicer pu Šentpeterčani ponovno |K>udur>umo 1'rcl no-brimi 7 leti je bil že šentpeter ntiro.ino/uvedna samostojna občina v ponemčeni mariborski okolici. Občina se je ugodno razviiulu m ni imela previsokih dokiad. dokler tnso prišli prejšnji režiniovei nu krmilo šele tedaj so jih zvišuli na 12"%. Sicer pa smo Sentpeterčuni ponosni ljudje, ki svoje samostojnosti ne prodajamo. za par procentov občinskih dokiad. Mi imun o dovolj pametnih in poštenih mož ki hočefo svojo občino sami voditi, pa ne za peč je sedeti, kešakom pod sedanjo upravo ne zaupamo So nam še v dobrem spominu režimske volitve katerih rezultatov še do danes nismo zvedeli. Mi hočemo samostojen Sv. Peter, kuteremu * nuj priključi še Grušova in Ruperče ki s|hh'i i° k nam tudi v župnijo. Podpise, ki sle jih nasprotniki pobirali, jiu si vtaknite za klobuk' Lilif« Komandir litijske orožniške postaje g. Kolo-man Rebernik, ki služi v Litiji že dolgo vrsto let, je napravil včeraj v Ljubljani izpit za narednika vodnika. Vrlemu orožniku, ki si je s svojim taktnim |x>stopaMetn pridobil splošne simpatije, iskreno čestitamo. Poročila sta se v litijski župni cerkvi domačina mesarski mojster g. Erno Sodnik in gdčna Pepca Lindnerjeva iz ugledne Kajtanove družine. Mlada zakonca sta kupila posestvo z gostilno in mesarijo g. Pavla Koprivnikarja. — Želimo jima na življen-ski poti in v novem poslovanju vso srečo. Osebna vest. Na službovanje na litijsko glavarstvo je prideljen desinfektor g. D Keber. iz bednostnega fonda pa g. Pretner Franc kot pisarniška moč. /Vggisoiiilci Liubltnna 1 Mešani zbor ilngrebikih madrigalislor, ki ltou-cortirn v Filharnionlčiii dvorani v ponedeljek, dne 1.1. t. lil. ob 2U. uri 'z.vočer si ji: »brni z.H svoj prvi koncertni nastop v LJubljani simrod, ki obsegu ilvn dela. V I. delu lias seznanja zbor z znamenitimi klasiki z,boi'ovogu petja, izvaja se del pnsijonn sv. Matevža, detto xk'hiin navzdol. Nedelja, 12. januarja ob lf>: Vesela božja pot Tzvei. Znižane cene. — Ob 2(1. Siromakom jan »i- . I z,ven. Znižane cene. SllOtl: OPERA začetek ob 20 Potek, 10. januarja: Zaprto. Sobota, 11. januarja: Aida. Kod H. Nedelja, 12. januarja oh 15: Poljska kri. Izven lilo boko znižane cene ooved, poročila. ot\1ava sporotla, obvestila 10.3(» Nac. ura: Kako tujci ulrda.jo na Njegoša (univ. prof. dr. (ierhart Ga^einnnn iz Prage; prenos iz Belgra la) 20.00 Francoska tialadna glasba. Ptnie gdč. Vio dn-rms ob Lil v dninski soni kuvurnc Emone. Pol uro proje i»li l!l :io se vrši imtotnni soju mliidinskega odseka. Prosim,i polnošteviluo in loeno. ,S'A' Orafikri. Ob IS. uri važen sestanek nogomo-tnžev v društvenih prostorih. Prosimo v«i in točno! V nedeljo pričotok pokalnega tekmovanja /ji ZP Igramo ob It.illl proti MK Svobodi. Odbor. SK Sinnni Kednu odborovn sejn se vrši danes v potek ob 'JO v gostilni Kruiič. Rudi važnosti dnevnega reda. kei s« nahajamo pred ob" n i m zborom so nnproiujo gg odborniki!, da se seje sigurno udeleže. Tajnik T Občni ;hi,r SK Itika. Dam:s on !> zvotVr se vrHi redni le,tn' obeni zbor kluba v gostilni Koiraun nn (ilineuh. Članstvo in prijatelje kluba se na,proSa, da so ga imlnošievibio udeležijo. OdUir. STK Matic Nn osnovi 5, 10 kluliovili prnvi.1 odbor STK Moste sklicuje z.u SI. januarja ob -Ju v gostilni g. Z;ijon II rodni občni »i>or. Samostojni pnsl-logi »n morajo dostaviti nnjmnnj S dni pred občiom zlniroin tajniku. Glasoval no pravico bodo imeli siunn Nnni, ki 1ki,1o Imeli lo -J-J Januim-Jn iKirnvnnno člminrino zji preteklo loto. Nogometa« sokolja ima sostamek drevi ob 'JO v gostilni pri Zalo.e na kiiterugu nuj člani prinest, vso npromo kar jo imajo doma. Sesljinnk Ihi vnioni rinil '.lm«lroen Ip' movnnja ki nri/ne t'J. i, m 1'laniilca zabavo priredi SPD v Tjiiblitanl v so Ih>Io dno 1. februarja t 1. ob 30 zvoeov v vsoli prostorih Snkobakciru domu mi '1'u.Ikhu V«i li.sin, kil so oro4Snln lota obitskuli zabavno planinsko priVe-liitoiv bodo prav gotovo 'udi lotos radi prišli. V krogu pln uineov mora vsakdo, čo hoče uli iVrvV. nivstoti doiiro volje. Pbnilniikn zjilinvii. ki jo prirejo Slovensko nln ninsko dn.štvo, ji' mml - obči,0*1 vom mMoj v cerkvi, če bova dobila otroke, bodo katoliški, saj lw>m vse storil, kar boš hotela!' Itlnslno je vso obljubljal. Stanko, ni ti treba delali, kar jaz hočem, ampak, kar ti hočeš, kar pošteno hočeš, prav iz srca!« Njen glas je trepetal. Tedaj se je domislil vseh svojih kletvin proti ISogu, svojih zarotitev, ki jih je zagrešil v svojem življenju. Iz. neumnosti, iz nepremišljenosti, iz za-peljanosti jih je storil. Njegova glava je težko omahnila. Premišljal je: Še pred nekaj dnevi bi se glasno smejal, ee bi mu slaba ženska prigovarjala to, kar je pravkar prostovoljno obljubil. Občutila je najgloblje sočutje z njim, a je vendar molčala, bila je v strašnem dvomu. Potem je začel zvito. Žal, Marija,« je rekel čisto žalostno, da sem v življenju zašel v dvome, da sem zgrešil vero, a saj ni nikoli nihče prišel in me prijel za roko k Njegove besede so kamenjale njeno vest. Boječe je šla k njemu in ga prijela za desno roko. »Stanko, boš šel tudi ti z menoj po moji poti?« »Marija, imaš mar tudi potrpljenje?« je opomnil. In pustila je, da jo je vzel v naročje in poljubil na usta. Ko ji je sle|>o, toda s |x>lno poštenostjo šepetal no uho prisege, ju je spet zmotil prihod gospodinje Stanislav Slovnik je delal z nenavadnim veseljem in tudi Marija je pevaje hodila čez dan I>o hiši. Zdaj je delal načrte in sanjal o lastnem domu. Prvič je videl ljudi, med katerimi je živel, v njihovi pravi luči. Temno so se razločevali od čistega, nravnega življenja njegovega dekleta. NI bila revščina, ki jih je poniževala, ampak prostovoljna propalost, nagnjenje do nizkotnosti. Ce bi ga pravkar slišali: Vse bom storil, kar Ik>š j hotela. Dal se boni poročiti s teboj v cerkvi, nn-; ji ni otroci bodo katoliški! Njegova glava jo poslala rdeča in vroča. Sam sebe se je sramoval. Kaj je lagal, goljufal? Ne, si je odgovoril. Bilo je njegovo prepričanje. Pošteno je hotel poskušali, da bi izpolnil svoje obljube. Živo si jo predstavljal ! zaničevanje in zasromovon.je svoje okolice. Spomnil ; se je divje pijanosti v hiši svojih ljudi, pri kate-I rili je bil na hrani, kjer je bolj iz prešernosti in liimivščlno kot iz sovražnosti, ki pravzaprav sploh ni bila v njegovi naravi, krslil ceslo, na kateri se je to zgodilo, za Cesto brezbožnih', izzivajoč s kozarcem žganja vsakega, ki hi se temu uprl. Zdaj je občutil gnus in zoprnost pred živ- ljenjem svojih hišnih tovarišev. Proč iz le okolice je bila njegova edina misel. Ljubezen do njegovega dekleta ga je priganjala, da bi uresničil ta sklep. 3. _ nekaj dni je ključavničar Slovnik dokon- čal svoja dela v hiši Marijinih gospodarjev. Srečne ure, ko je bil sam z njo pod isto streho so prešle. Tu in tam mu je dovolila spodaj v vezi skrivaj kratek sestanek, kajti pred svojimi gospodarji je strogo skrivala to razmerje, ker se ji je zdela navezanost nanj v njihovem stanovanju kljub nedotaknjenosti kot goljufanje, kot kršitev zaupanja. Izogibala se je tudi tega, da bi z nenavadnimi izgovori za sestanke vzbujala sumnie. Ta vzdržnost je Stanka s podvojeno silo gnala k poroki. Posebno pa mu je vedno jasneje stopala pred oci razlika njunega načina življenja in bal se je, da se ga bo naveličala. Moral se' je premagovati v svojem govorjenju, da je zakrival način življenja, ki ga je imel pri ljudeh, kjer je bil na hrani. Dobra volja, da se ji ne bi samo zdaj, ampak tudi v bližnjem zakonu prilogodil, je bila poštena, toda v tej spremembi se je zazdel sani sebi tuj, kot bi ne bil doma, včasih hinavski. Ce je primerjal Marijo z ženskami svoje domače okolice, je moral zatisniti oči, razbiti podobo. Potem je |>ostaI negotov, čutil je, da sc je izmuznila iz njegovih rok. In ljubil jo je nedopovedljivo, z nagnjenjem, ki ga ni nikoli prej poznal. Vse njegove misli so iskale lc lasten dom, toda težave pri vladajoči stanovanjski stiski so mu romale vsako upanje. Nekega večera jo je spet počakal v mračnem veznem kotu in jo prijel za vroče roke. Njegovo I razpoloženje je bilo pomešano z veseljem in potrtostjo. »Marija,« je rekel razočaran, »če se bova zanašala na stanovanjski urad, bova lahko še dolgo čakala na lasten dom!« Pobožala ga je po licih. »Kdo pa naju tudi sili, Stanko?« Tedaj je postal nemiren in negotov. »Vidiš,« je razočarano zomrmral predse, »tebi ni nič mar!' »Kaj pa je, Stanko?« ga je dvignila. »Ce pa le ne gre!« Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Cce. Izdajatelj: Ivan Uakovcc. Urednik: Viktor Čenči«.