Slev. 186 U CiutUiani, d ponedeljek, 17. avpsla 1936 uto 1. Angleški veletrgovec, ki je pobegnil iz Barcelone, pripoveduje v Mariboru doživljaje iz revolucije Prvi begunci iz Španije pri nas Beg s 500 pezetami - Revolucija kjer je vsak dan dve uri premirja - Kri, poboji in nejasnost Maribor, 16. avgusta. Te dni se je pripeljal v Maribor angleški državljan George Metcalfe, ki je moral pobegniti iz Španije, kjer je imel v Barceloni veliko trgovsko isarno. Nastanil se je s svojim trinajstletnim sinč-om v hotelu »Novi svet« v Jurčičevi ulici. Cim smo doznali, da je prišel v Maribor ta zanimivi begunec iz Španije, smo poslali svojega poročevalca k njemu, da poizvemo od očividca vse podrobnosti o strašnem klanju na Pirenejskem polotoku. Ker smo domnevali, da španski begunec ne obvlada pri nas običajnih jezikov, smo poslali obenem s poročevalcem tudi tolmača, uradnika »Put-nika« g. Karla Koniča, ki obvlada vse važnejše evropske jezike. In res je bila previdnost na mestu. George Metcalfe obvlada poleg materinščine, t. j. angleščine, le še španščino in francoščino, do-čim nemščine ni vešč. Ko sta se poročevalec in tolmač najavila in naznačila namen svojega obiska, ju je prijazno sprejel. Takoj so se zedinili, da bodo konverzirali v francoščini, katero g. Konič popolnoma obvlada. Vaš poročevalec je stavil vprašanje v slovenščini, tolmač g. Konič ga je prevedel v francoščino, nakar je barcelonski begunec odgovarjal na nekatera vprašanja na dolgo in do najmanjših podrobnosti, na nekatera pa nasprotno le na kratko in zelo previdno. Vaš poročevalec je ■dobil vtis, da si Metcalfe ne upa favorizirati ne ene ne druge stranke, to pa najbrže radi tega, ker izid krvave revolucije zaenkrat še ni jasen in se boji za svoje premoženje, ki ga ima v Španiji. Kljub temu pa smo iz razgovora zaznali za vsa strašna grozodejstva in zločinstva, ki jih uganjajo rdeči teroristi v Barceloni in v vsej Kataloniji. Vse te zanimivosti bodo gotovo zanimale bralce »Slovenskega doma«, posebno zato, ker nam jih pripoveduje človek, ki je na lastne oči videl vse strahote, ki so jih povzročili boljševiški plačanci, in ki je na lastni osebi čutil vse sladkosti pobornikov za »pravo demokracijo«, Beg iz Barcelone G. Metcalfe je živel že več ko tri leta v Španiji, največ časa je prebil v Barceloni, prelepi katalonski prestolici. Tu ga je tudi zajela revolucija. V Barceloni je vodil veliko trgovsko pisarno, ki je bila podružnica sorodnega podjetja v Manchestru. V poklicu je imel veliko sreče in uspeha, posredoval je večji del vseh trgovskih poslov med Manchestrom in Barcelono. Dasi ni bil pripadnik ne ene ne druge stranke, je moral potem, ko so Barcelono zavzeli komunofašisti, pobegniti iz svojega dosedanjega prebivališča. Ukrcal se ic s svojim malim sinčkom na neko italijansko ladjo, ki ga je obenem z drugimi begunci prepeljala v Genovo, od koder se je odpeljal v Trst, kjer je prebil teden dni. (lPojdite v Jugoslavijo" Čim je prispel v Trst, se je takoj javil kot angleški državljan na angleškem konzulatu. Popra-šal je konzula za mnenje, kje bi za časa svojega begunstva najceneje živel, ker je moral pustiti vse svoje premoženje v Španiij. Brez dolgega premišljevanja mu je angleški konzul ^dejah »Pojdite v Jugoslavijo, tam je življenje najcenejše.« Odločil se je za Slovenijo. Odpeljal se je proti Ljubljani, kjer se je nameraval začasno nastaniti, toda na vlaku je zaspal in se prebudil šele v bližini Maribora. Ni se mu zdelo vredno, da bi se vrnil v Ljubljano, zato se je nastanil kar v Mariboru. Tako je po čudnem naključju Maribor zopet prišel do nove senzacije. Metcalfe je moral pustiti ves denar in vse ostalo svoie premoženje v Španiij, ker je revolucionarna vlada zaprla vse naložbe inozemcev, ki jih sedaj ne morejo dvigniti. Ker pa je, imel še nekaj denarja doma, je vsaj pobegnil lahko. Ta 'denar mu bo sedaj zadostoval, da bo za časa bega lahko primimo vzdrževal sebe in svojega sinčka. Metcalfe sam pravi, da se da pri nas preživljati skoraj zastonj. Inozemci beže iz Španije Ker ie položaj v Barceloni in v vsej Španiji od dneva do dneva neznosnejši in nevarnejši, je razumljivo, da beže tujci vsevprek preko mej in dn imajo P|"av Ys' inozemski konzuli polne roke dela, 'ia zadovolje vsem prošnjam in željam svojih državljanov in jih, kolikor je to sploh mogoče, ščitijo pred terorjem in nasiljem rdečih oblastnikov. Turisti so takoj ob izbruhu zapustili nevarno Španijo, sedaj jo zapuščajo tudi trgovci in drugi poslovni ljudje. Inozemci, ki radi denarne zapore ne morejo pobegniti, se skrivajo na inozemskih ladjah, da rešijo vsaj življenje, ko premoženja niso mogli rešiti. Kako je izbruhnilo G. Metcalfe pravi, da so v Barceloni že dolgo slutili, da se nekaj kuha. Da pa bo revolucija zavzela take dimenzije, tega pač nihče ni pričakoval. Dva tedna pred begom je naenkrat prikorakalo vojaštvo iz vojašnic ter zasedlo magistrat in vsa ostala javna poslopja, na ulicah je vojaštvo skoraj na vseh oglih postavilo močne straže s topovi. Večje skupine pa so patrulirale po mestu. Toda levičarji so bili najbrže pripravljeni na ta udar. Takoj so reagirali, komunistične množice so dobile orožje, izvežbana levičarska milica je nastopila proti vojaštvu in po barcelonskih ulicah se je vnela grozna in strašna bitka, ki je trajala cela dva dni. Nihče si ni upal na ulice, vse se je skrivalo po stanovanjih, vežna vrata so bila zapahnjena in zabarikadirana, okna vsa skrbno zaprta in zastrt, luči ponoči ugasnjene. Vse mesto je bilo kakor izumrlo, le po ulicah in strehah se pobijata vojskujoči se stranki. Vsak dan dve uri prenrrija Imajo pa vse dosedanje in tudi poslednja revolucija v Barceloni svojo posebno zanimivost. Opoldne med 12. in 13. uro namreč boji popolnoma prenehajo, ulice se zopet napolnijo, trgovine odpirajo, ljudje kupujejo vse potrebno za življenje. Kavarne in gostilne so polne. Le straže na barikadah kažejo, da ni vse v redu. Ko pa poteče določena ura, se sovražnosti z nezmanjšano silo nadaljujejo, in strojnice zaigrajo zopet svojo mrtvaško pesem. Vendar pravi Metcalfe, da so ta stari barcelonski običaj premirja držali le nekaj dni po izbruhu revolucije, pozneje se nanj nobena stranka ni več ozirala. Komunisti zmagujejo Na ulicah, cestah in trgih so se kazali grozni prizori. Mrtveci so na nekaterih mestih dobesedno ležali na kupih. Hudo jokaje so iskali med temi kupi matere in očetje svoje sinove, otroci starše, sestre svoje brate. To so bili prizori, ki so morali ganiti še tako zakrknjenega človeka. Kljub temu, da je izdala španska vlada apel, da naj se tujcem v revoluciji prizanese, to ni nič pomagalo, tujci so bili izpostavljeni vsem nevarnostim .in grozotam rav tako, kakor najhujši sovražniki oz. nasprotni-i. Komunistična milica je s svojo ogromno številčno premočjo z lahkoto premagala slabo izurjeno vojaštvo. Komunisti so v Barceloni že od nekdaj v rabi orožja dobro izvežbani in so bili vedno pripravljeni na kakšno revolucijo. Tako je bila usoda Barcelone zaenkrat odločena. Položaj v Španiji nejasen V vsej Španiji skoraj nihče ne ve, kakšen je v resnici položaj. Metcalfe pravi, da so on in vsi ostali begunci šele v inozemstvu zvedeli za obseg revolucije in dobili vsaj površen pregled sedanjega položaja. Domačini ne vedo niti kdo prevladuje, niti kje se vrše boji. Navezani so le na radijska poročila obeh nasprotnikov, ki pa so z ene kakor z druge strani daleko pretirana. Zato jim seveda nihče ne predpisuje kake velike verodostojnosti. Kako pa tudi, saj je ob vsaki priliki po teh poročilih zmaguje tako ena kakor druga stranka in nasprotno je poražena in premagana tako ena kakor 'druga skupina. Strašne so danes razmere v Barceloni. Komunisti divjajo in pobijajo ljudi. Metcalfe pravi, da je sam videl desetine barcelonskih cerkva v plamenih. Vsa barcelonska svetišča, najlepši in največji okras katalonske prestolice, so danes ruševine. Veliko število katoliških duhovnikov so pobili komunisti, le malokaterim, preoblečenim v običajni delavski kroj, se je posrečilo pobegniti. Govori se, da jim je pri tem pomagala nekaj tajna organizacija, ki je kljub vsem naporom ne morejo odkriti. Ta organizacija oskrbuje duhovnikom in drugim potne liste, glaseče se na imena inozemcev, ter jim tako omogoča rešitev iz tega rdečega pekla, v katerem jih ne čaka drugega kot mučeni-ška smrt. Komunofašisti ne prizanesejo nobenemu duhovniku, in to naj bi bila borba za človečanske pravice? Kdo vlada v Barceloni V Barceloni obstojata dve komunistični zvezi in sicer CID (internacionalna konfederacija delavcev) in FAI (federacija anarhistov Iberije). Že pred revolucijo sta ti dve uniji imeli veliko oblast, sko- raj večjo kot lokalna vlada. Sedaj v revoluciji pa *s'a ti dve organizaciji edina faktična oblast v Barceloni in Kataloniji. Vsaka hiša, vsak avto mora imeti znak teh organizacij, drugače je hiša takoj v plamenih, stanovalci pa pred kroglo. Tramvajski uslužbenci na primer so se sami polastili tramvaja, ves dobiček delijo med seboj in se za tramvajsko družbo, njih prejšnjo 'delodajalko, sploh ne zmenijo. Edino pravo je danes krvna osveta. Človeško življenje je brez vsake vrednosti. Državna oblast je brez vsake moči, edino oblast predstavljajo anarhisti in komunisti. Po Barceloni križarijo roparske tolpe, ki plenijo trgovine in premoženje privatnikov. Nevarnost je tem večja, ker je vsa barcelonska druhal do zob oborožena. Beg s 500 pezetami Vsak tujec, ki odpotuje iz Španije, sme vzeti s seboj le 50 pezet, vse ostalo premoženje mora pustiti v tamkajšnjih bankah. Metcalfe pravi, da se nahaja v Barceloni precejšnje število Jugoslovanov, ki pa ne morejo pobegniti, ker jim banke ne izroče njihovega denarja. Izjave krvavih voditeljev: Socializacija javnega življenja V Španiji se bo izvršila, kakor bodo hoteli anarhistični komandanti Barcelona, 17. avg. Katalonska ekstremintifna glavna delavska zveza je pozvala vse delavstvo, ki je organizirano v delavskih organizacijah v ok>im zveze, naj so vzdrži vsakega samovoljnega postopanja v svrho socializacije javnega življenja. V pozivu pravi, da se bo v Kataloniji izvršila socializacija celokupne produkcije, toda za tako ogromno delo je potrebno mnogo časa in načrt-licga postopanja. V pozivu pravi delavska zveza, da se morajo delavci zaenkrat zadovoljiti s sklepi z dne 8. avgusta, po katerih so bile vse plače povišane povprečno za 15%, najemnine pa znižane povprečno za 50%. Madrid, 17. avg. AA. Snoči se je izvedelo po radiju, da je general Franco naletel na hude težave pri naborih maroških domačinov. Zlasti so kabilski kadije protivijo proti temu, da bi se Ka- Najnovejše iz Španije Burgos, 17. avg. (Havas.) Semkaj je prispe! iz Seville general Franco v spremstvu štirih oficirjev. Na letališču so ga pozdravili generala Cabanellas in Mola ter člani junte. Nato so imeli vsi trije generali v vladni palači konferenco. O njihovem posvetu ni izi\o nobeno poročilo. Generali so nato prisostvovali sv. maši v katedrali v Burgosu. Občinstvo jih je navdušeno pozdravljalo. Mesto je v zastavah. Po kosilu sc je general Franco s svojim spremstvo v vrnil v Sevillo. V Badajozu 1500 ustreljenih Elvas, 17. avg. Havasov posebni dopisnik z meje med Portugalsko in Španijo poroča: V zavzetem Badajozu se nadaljujejo streljanja. Ustreljeni so biii v prvi vrsti vsi aktivni častniki in podčastniki, ki so sc borili na stran vlade. Poleg tega je blo ustreljenih tudi mnogo meščanov. Vse streljajo v areni za bikoborbe. Trdi se, da je bilo v Badajozu ustreljenih nad 1500 oseb. Havas poroča: General Quiepo d Liano objavlja po radiu, da so neresnične vesti, ki so se včeraj šiirle iz Madrida. Posebno je neresnična vest, da je polkovnik Aramda, ki brani Ovideo, kapituliral. Pravtako so neresnične vesti, da so vladni pristaši zavzeli Granado. Nazadnje pa general Quiepo de Liano z gnusom odbija obtožbe, češ, 'da uporniki uganjajo grozovitosti nad mirnim prebivalstvom. Madrid, 17. avg. Havas poroča: Notranje ministrstvo objavlja, da je nedelja potekla v miru na bojišču severno od Madrida. V poročilu se pravil da vladne čete prodirajo proti Ternelu in Huesci. En oddelek vladnih čet se je izkrcal na Majorki. Borbe v okolici Granade in Cordobe se nadaljujejo in razvijajo ugodno za vlado. Pravtako borbe okoli Badajoza še trajajo. Vojno ministrstvo objavlja, da so vladne čete zavzele vojašnico Res y Carcel, zadnje pribežališče upornikov v Gijonu. Posadka, ki je branila vojašnico, se je predala. Grazia Deledda umrla Rim, 17. avg. AA. Včeraj je umrla znana italijanska pisateljica Grazia Deledda po daljši in hudi bolezni. Pokojnica je dobila 1. 1926 Nobelovo na-gardo za književnost. Rodila se je 1. 1875. Njene romane so prevedli v se kulturne jezike. bili borili proti madridski vojski. Zaradi tega je prišlo tudi že do sporov med vrhovnim poveljnikom generalom Francom in nekimi španskimi višjimi častniki. Španski oficir, ki je vodil nabore, je zaradi premalega odziva Kabilov izvršil samomor. Lishona, 17. avg. AA. Splošno se zatrjuje, da so nacionalistične čete, ko so zavzele Badajoz, pobile okrog 1000 delavskih prostovoljcev. V bitki za mesto samo so imeli na obeh straneh velike zgube. Po povprečnih cenitvah se je število prebivalstva Badajoza po strašnih dogodkih zadnjih dni zmanjšalo približno za 15.000 duš. Težko je dognati, koliko ljudi je od tega števila padlo v bojih, pomrlo ali bilo pobito in koliko jih je pobegnilo v gore ali čez bližnjo mejo na Portugalsko. Po glavnih ulicah mesta so skoraj vse hiše po- I rušene. Prva romunska podmornica Bukarešta, 17. avgusta. V Konstanci so danes krstili prvo romunsko podmornico » Delfinul«, ki je bila zgrajena v neki italijanski ladjedelnici. Svečanosti so prisostvovali Nj. Vel. kralj Karol, vsi člani vlade, poveljnik vojne mornarice admiral Ba-lanescu in drugi zastopniki vojske. Kralj Karol je pozneje prisostvoval tudi vežbi nove podmornice »Delfinul«. Nazadnje se je vršila revija vsega romunskega vojnega brodovja, kolikor ga je sodelovalo pri svečanosti. Proslava poljskih zmag Varšava, 17. avgusta. Opozicijske stranke so priredile včeraj po vsej Poljski velike manifestacije v proslavo obletnice bitke pri Varšavi, kjer so poljaiki zadržali rusko vojsko. Inicijativo za to proslavo je dala narodna kmečka stranka, da bi tako pokazala na zasluge šefa stranke Vitosa, ki je bil takrat predsednik vlade in je sedaj v, izgnanstvu. Pri proslavah so sodelovale tudi ostale opozicijske stranke, zlasti krščansko socijalna stranka, katere vodja Korfanfci je pravtako v izgnanstvu, in narodna demokreatska stranka. Nov kandidat za predsednika USA Cleveland, 17. avgusta. Na zborovanju nacijo-nalne zveze za socijalne pravice, politične organizacije, ki jo vodi znani duhovnik Coiflin (Coglin) je bilo soglasno sklenjeno, da bo William Lenke pri prihodnjih volitvah kandidiral za predsednika Zedinjenih držav. Drobne Rim, 16. avgusta. AA. Ruska letalci Levanov-ski in Ševčenko sta preletela iz Aljaske v Sibirijo. Pariš, 16. avgusta. AA. Predsednik republike Lebrun je prispel v. Grenoble, kjer bo prebil svoj letošnji dopust. Pariz, 17. avgusta. Skupini planincev je uspelo povzpeti se na najvišji altajski vrh Beluk, ki je visok 5.600 metrov. Carigrad, 17. avgusta. Tukajšnji španski konzulat je ostal brez vsakega uslužbonca, ker «o vsi podali sestavke na svoja mesta in se priključili upornikom. Poštnina platana o octoobtl Prior. p. Kastelic pozdravlja škofa dr. Rožmana Procesija Narodne noše med sveto mašo Slovenski narod slavi bele menihe Stična, 16. avgusta. Dnevi, kakor so potekli od petka in sobote do danes, bodo ostali vsem, ki so v teh dveh dneh obiskali Stično, gotovo stalno v spominu. Prizori, ki smo jih gledali, so bili edinstveni. 800 letnico ustanovitve samostana v Stični ni Eroslavila samo Stična in njena okolica, marveč vsa lovenija: prišli so udeleženci iz vseh krajev Slovenije, zbrale so se tu narodne noše iz Gorenjske in Dolenjske, prihiteli so Štajerci, kolesarjev je bila kolona, ki je štela svojih 500 koles, da ne omenjamo praporov, konjenikov itd. Sprevod, ki se je razvil od kolodvora do Stične, potem procesija in sploh gibanje množic v Stični, je bila prava revija slovenskega naroda. V takem razpoloženju so v soboto prihajali gostje: ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman, lavantinski škof dr. Tomažič, ljubljanski žu-an dr. Adlešič. 2e prej pa nadškof dr. Jeglič v tični, škof dr. Srehrnič in novomeški prošt Karel Čerin. Istočasno je prispelo v Stično tudi pet predstavnikov znamenitih inozemskih cistercijanskih samostanov. 'K sprejemu odličnikov so se zbrale pii glavni cesti pod Stično, kjer 6o bili postavljeni visoki mlaji, tisočglave množice, ki so se nato formirale v sprevod. Ta sprevod je krenil na dvorišče samostana, kjer je spregovoril škof dr. Srebrnič Govor dr. Srebrniča V glavnem je bil škofov cerkveni govor posvečen nevenljivemu spominu sv. Bernarda. Ko so se beli menihi po njegovi zaslugi prikazali v tem kraju, so jih ljudje spraševali: »Cernu 6te prišli k nam v naše samotne gozdove in poljane?« Beli menihi so jim odgovorili: »Prišli smo, da pred Bogom delamo pokoro, ne samo zase, ampak tudi za druge.« In Bog je blagoslovil njihovo delo med ljudstvom, tistim ljudstvom, ki se je danes zbrala, da manifestira svojo hvaležnost za vse, kar je slovenski narod dobrega in koristnega prejel od Stične v teku 300 let. V knjigi zgodovine stiškega samostana ie zapisano: »Kdor veruje, ne umrje, in kdor umrje, bo večno živeli« V teh besedah se skriva vsa zgodovina stiškega samostana. Svoj obširni in izčrpni govor je škof dr. Srebrnič zaključil z iskreno prošnjo, naj bi 800-letnica stiškega samostana in obletnica evharističnega kongresa v Ljubljani obrodila bogate sadove: da bi vsi postali ajvostoli tistih idej, za katere se je pred 800 leti boril in žrtvoval sv. Bernard sam. Med govorom škofa dr. Srebrniča je cerkveno dvorišče polnil še vedno nov dotok ljudstva. Med pokanjem topičev in prižiganjem stoterih lučk na cerkvenem stolpu in samostanskih poslopjih, ki obkrožajo cerkveno dvorišče, so se začele slovesne litanije z blagoslovom. Čudovito lejr je bil_ pogled na pisano množico, ki so jo obsevali bleščeči snopi žarometov. Stare so že pesmi, a neminljivo, večno lepe. Deset tisoč src je z njimi spletalo vence Njemu in Njej, ki jo jresem tako otroško prisrčno opeva: »Lepa 6i, lepa si, roža Marija ...« Pesem za pesmijo je donela pod jasni svod, druga lepša od druge: »Pridi molit«, »Marija k Tebi uboge reve«, »Le za Jezusom hodimo«. Kako globoko se dojmi človeka vsa bridkost in sladkost spoznanja, ki je zajeta v dva sama verza, tista dva verza, ki ju ljudstvo poje z nekim jx>sebnim jroudar-kom: »Kaj pomaga nam ta svet, treba kmlu bo umret...« _ . Med petjem in molitvijo se je jpočasi spuščal mrak na zemljo. Beli evharistični križ pred oltarjem se je mogočno odražal iz zelenega ozadja in se kot svareč božji prst dvigal podnebo, na katerem so se kot daljne nebeške baklje začele prižigati zvezde. V tih večer je zadonela še mehka melodija pesmi »Ceščena si, Marija ...« Slovesne litanije z blagoslovom so bile končane. V soboto zvečer je sledila igra »Jurij Kozjak«, ki jo je nalašč za stišike slavnosfi sestavil prof’, dr. Niko Kuret. Povest je tesno povezana z zgodovino Dolenjske in tudi z zgodovino stiškega samostana. Ako bi igra, kakor si jo je dra-matizator zamišljal, res bila odigrana, bi odigrana pomenila krasen uspeh slovenske ljudske igre. Toda na stisko cerkveno dvorišče je navalila množica in je bilo zato dvorišče tako natrpano, da je bilo možno z največjo težavo odigrati samo eno dejanje, igra pa se ni mogla dalje razvijati. Veličastna nočna procesija Edinstven je bil pogled na Stično, ko se je zmračilo: vse naokrog v lučkah, napisi v žarnicah, na dvorišču ogromen razsvetljen križ, krasno ilu-miniran samostan in stolp, vsa bližnja jroslopja v žarnicah. Na hribu Vinogradu pa ogromen evharistični križ, obdan z neštevilnimi žarnicami. Vrhunec svečanosti pa se je začel z nočno procesijo fantov in mož, ki se je razvila okrog 11 ter krenila proti evharističnemu križu na Vinogradu. Kakor goreča reka se je pomikala ogromna procesija fantov in mož z baklami proti evharističnemu križu. Medtem pa so že zažareli na vseh okoliških hribih kresovi, ki so svečanosti dali še veličastnejše lice. Okrog oltarja, ki je bil ves obdan z mlajT in cvetjem, so se zgrinjali tisoči slovenskih mož in fantov. Ko se je ura pomikala proti eni, so šele prispeli zadnji deli procesije in so se množice umirile. Medtem je z Vinograda odmevala v tiho poletno noč pobožna jresem tisočev, ki so spremljali na Vinograd Najsvetejše. Ob koncu procesije je ob asistenci prinesel Najsvetejše škof dr. Rožman. Na oder pod oltarjem je nato stopil novomeški prošt Čerin ter imel krasen nagovor. Nato je škof dr. Rožman daroval sv. mašo. Po sv. maši pa je imel za može in fante krasen nagovor za sv. obhajilo, katerega je sprejelo to noč nad 500 fantov in mož. , Medtem ko so fantje in možje prisostvovali sv. maši na Vinogradu in pristopali k obhajilni mizi, so ženske oblegale v samostanu spovednice. Vsa noč je potekla v znamenju duhovne priprave na glavni dan svečanosti, t. j. za nedeljo. Nedeljske svečanosti Včeraj je Stična oživela že ob prvi zori. Ljudje, ki so prebili, kolikor je pač bilo mogoče, noč v cerkvi in okrog nje, so še začeli gibati. Cerkev je bila na. vse zgodaj zopet nabito [tolna. Ob šestih -zjutraj je imel cerkveni govor lavantinski škof dr. Tomažič. Govor škofa dr. Tomažiča O. škof je v začetku dal zgodovinski pregled o delovanju stiških menihov in nadaljeval: In danes? Vsestransko razširjena in jropravlje-na samostanska poslopja; vzorno urejeno gospodarstvo; pred vsemi ta veličastna, krasna cerkev z novim oltarjem: to nam izpričuje, kaj premore z božjo pomočjo pobožnost srca in previdnost delavnih rok. Te množice vernega ljudstva pa, ki se včeraj in danes zgrinjajo v Stični, te sijajne slovesnosti nocojšnje noči in današnjega dneva — v spomin 800 letnice stiškega samostana in prve obletnice ljubljanskega evharističnega kongresa, te mno- žice pravim, in te slovesnosti nam dajejo poroštvo in prepričanje, da se mi ne bomo dali omajati — Hrast se omaje in hrib, zvestoba Slovenca ne gane, da si mi ne bomo dali vzeti vere v Boga, ljubezni do Jezusa v presveti Hostiji, zaupanja do božje in naše Matere Marije. Potem je škof govoril o češčenju Device Marije in zaključil: Je veselo danes v Stični, je bilo sijajno pri lanskem evharističnem kongresu v Ljubljani, s tolažbo napolnjuje vernega človeka, če vidi ali sliši, v kako velikem številu se udeležuje dobro naše krščansko ljudstvo cerkvenih jvobožnosti in prireditev, kako se verniki gnetejo okoli spovednic in obhajilnih miz. Na drugi strani pa nam svet nudi temno in žalostno sliko; splošna in resnična je tožba posameznikov in človeške družbe, da živimo v zelo hudih časih. Kje je izhod, kje rešitev? Edino pri Bogu. Le božja milost in moč more človeški rod odvrniti od propasti, v katero drvi, obvarovati časne in večne nesreče, ki nam preti. In ko pridejo nad nas temne in težke ure trpljenja, bridkosti in žalosti, takrat nam bodi Žalostna Mati pod križem pomočnica in Tolažnica... Po govoru je sledila slovesna škofovska maša. Ob 8 zjutraj s ose pričela stanovska zborovanja, in sicer inož, fantov, žena in dekleta. Vsakega teh 7,borovanj se je udeležilo po več tisoč udeležencev in udeleženk. Kljub temu, da so skoraj vsi udeleženci noč od sobote na nedeljo pre-čuli, največ v molitvi in pri spovedi, so vztrajali tudi pri svojih stanovskih zborovanjih. Velik val navdušenja je jva zajel vse udeležence stiških slavnosfi, ko so prisjieli notranji minister dr. Anton Korošec, ban dravske banovine dr. Marko Natlačen, divizijski jx)veljnik general Nedeljko-vič, ljubljanski župan dr. Adlešič in mnogo drugih. Nato so nadškofa dr. Jegliča cerkveni dostojanstveniki in javni odličniki v spremstvu zastopnikov številnih organizacij in ljudstva spremili do oltarja na prostem pod ogromen križ. Za-stopanih je bilo poleg Prosvetne zveze (dr. Cesnik) tudi več organizacij, med katerimi je treba zlasti omeniti naše vrle poštarje, ki so poslali na stiške slovesnosti svojo godbo, pri slovesnostih pa jih je zastopal predsednik njihove organizacije g. Penko. Na cerkvenem dvorišču je bilo zbrano ogromno ljudstva, ki pa jo bilo danes čudovito disciplinirano. Ko sla so pojavila med ljudstvom nadškof dr. Jeglič in minister dr. Korošec, se je dvignil vihar navdušenja. Vsa ogromna množica je vzklikala dr. Jegliču in pa voditelju Slovencev dr. Korošcu. Na oba je padal dež cvetja, dekleta pa so jima poklanjala šopke. Govor škofa dr. Rožmana Pod velikim belim križem na prostornem dvorišču ie bila nato sv. maša, ki jo je daroval nadškof dr. Jeglič, škof dr. Rožman pa je imel krasen cerkveni govor, v katerem je najprej f>odaI zgodovinski pregled delovanja stiških samostanov, nato pa iz tega povzel važno resno za današnje razmere: Ljudstvo in Cerkev praviloma spadaia skupaj. Saj ie Kristus Cerkev za ljudstva ustanovil, za vse narode sveta. In duhovniki so kot posrer dovalci božjih milosti za ljudstvo izbrani in por stavljeni. Narodi imajo v Cerkvi Kristusovi svojo mater, v duhovnikih svoje očetovske prijatelje. Danes pa so težave še večje, ker so tisti, ki hočejo ljudi v srečo pripeljati, zgubili pravo pot. Kapitalizem je hotel ljudi osrečiti, a ni šel po pravi poti, nekaterim maloštevilnim je pridobil bogastvo, večino ljudstva pa pahnil v revščino. Socializem je skušal rešiti obubožano množico, a ni hodil po pravi poti ter sreče našel ni. Komunizem sc danes ponuja — tudi pri nas, — da nas izpelje iz današnjih stisk, a tudi ta je zgrešil pravo pot, in k sreči človeštva nikdar prijcljati ne bo mogel, ker je prvo njegovo delo, da Boga vrže iz človeške družbe in ljudem vero v dušah ubije — potem še le misli na to, da bi jim kruha dal. Kdor zgubi pravo pot, mora pač nazaj iti do kažipota, da vidi, kje je zapustil pravo pot. Tako je danes človeštvo (ljudje) zašli v stiske in težave. Kam zdaj? Sc dalje naprej v še večjo zmedo? Kar tja v en dan, v gotovo pogubo? Nazaj za toliko, da pridejo do prvega kažipota, ki ga je postavila Cerkev Kristusova, in kamor kaže ta, tja usmeriti svoje potovanje, pa bo prav, ker le od Boga začrtan pot vodi iz stiske in krivice k pravičnosti in ljubezni. Pot brez Boga in brez vere vanj vodi le v še hujšo stisko telesno in duševno. Tega sc naučimo ob 800-letnici stiškega samostana. Po službi božji je bilo na dvorišču veličastno manifeslacijsko zborovanje, ki ga je otvoril predsednik Katoliške akcije dr. Žitko s pozdravom na vse navzoče cerkvene kneze in opate in s čestitko katoliškega ljudstva k 800 letnici. Viharne ovacije so bile prirejene tudi, ko je govornik omenil ime dr. Antona Korošca, ki prisostvuje slavnostim. S tega manifestacijskega zborovanja so bile nato poslane vdanostne brzojavke Nj. svetosti sv. očetu Piju XI. v Rim, Nj. Vel. kralju Petru II na Bled, Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu na Brdo pri Kranju. Prvi slavnostn’ govornik je bil stiški opat dr. Avguštin Kostoloc, ki je v svojem lepem in jedrnatem govoru naglašal predvsem nalogo stiskih menihov, da delajo za versko moralo slovenskega ljudstva. Važno misel je jiovdaril predvsem, ko jo označil nevarnost razdiralnih teženj v sedanjosti. Kakor v preteklosti tako naj se Slovenci tudi ^sedaj zatekajo pod okrilje Žalostne Matere božje. Kakor v zgodovini, tako naj bo tudi v sedanjosti in bodočnosti Stična zaščdnica naroda pred vsemi nevarnostmi, ki ogrožajo njegov obstoj. Govor g. opata jo bil sprejet z velikim navdušenjem. V krajšem slavnostnem govoru je predsednik Katoliške akcije jvodal najprej zgodovinski pregled delovanja stiških menihov, nato na jroudaril njihovo ajiostolstvo in kulturno delo. Svoj govor je zaključil s sledečimi besedami: In zdaj zopet delujejo v Stični beli očetje in je danes njihov samostan bolj poln življenja, kakor kdaj preje. Stična je zopet središče katoliškega prosvetnega dela v tem okolišu. Ko se gradi organizacija KA, je Stična najboljša šola za vzgojo apostolov KA Pa tudi za gospodarsko izboljšanje svoje okolice skrbi samostan vedno bolj s svojo podjetno in preudarno gospodarsko delavnostjo. Ko vidimo, kako je ogromna večina slovenskega naroda strnjena okrog katoliške cerkve in svojih duhovnikov, katerim polno zaupa, ker dobro ve, da so res pravi narodovi prijatelji, pravi narodni delavci, potem nas mora kljub vsem socialnim gospodarskim in drugim težavam zajeti tako potreben zdrav optimizem, zdrava zadovoljnost v zaupanju na Božjo pomoč in duhovno in telesno zdravie našega naroda. Po manifestacijskeni zborovanju so cerkveni dostojanstveniki in predstavniki oblasti odšli v spremstvu duhovščine in velike množice ljudstva v sprevodih proti samostanu. V velikem navdušenju je množica |>rej)evala himno »Povsod Boga« in ev haristične pesmi. Jubilejna procesija Po dopoldanskem manifcstacijskem zborova-vanju so se ljudje začeli jiolagoma vračali na svoje domove — nekateri peš, drugi z vlakom, tretji z vozovi in avtobusom, četrti na kolesih. Živahno vrvenje, ki je vse dopoldne in tudi čez noč vladalo okoli stojnic z odpustki in drugod, se je za spoznanje umirilo. Ostala pa je v Stični še vedno tolikšna množica romarjev, da je bila popoldanska glavna jubilejna procesija veličastna in slikovita, kakor jih imamo le redkokdaj priliko videti. Zlasti je presenetilo izredno veliko število društvenih praporov, ki jih je bilo nekaj nad 100. Po razvrstitvi, ki je potekla v najlepšem redu, se je procesija med pokanjem topičev začela pomikati izpred cerkve po cesti proti kolodvoru. Za Križanim sta dva majhna dečka nosila vsak po eno banderce, takoj za njima pa se je v rokah postavnega zastavonoše mogočno ' zibal umetniško dovršeni prapor ljubljansko Prosvetne zveze, obdan od brhkih deklet v narodnih nošah in fantov s fanfarami. Vseh narodnih noš je bilo v sprevodu nad 200, kar je vsekakor lepo število, če upoštevamo, da se je nekaj narodnih noš — moških in ženskih — vrnilo domov že ]>o dopoldanskih svečanostih. Za narodnimi nošami so stopale sestre redovnice, njim pa so sledili romarji iz dekanije Žužemberk s svojo godbo. Za prajrorom Marijine družbe iz Ambrusa so korakali Trebinjčani, potem občani dekanije Semič, Ribničani in Višnjegorča-ni s svojo godbo, na katero so opravičeno lahko ponosni. Za deklicami Marijinega vrtca in duhovščino, ki je bila to |iot- izredno številno zastopana, je pod baldahinom nosil Najsvetejše škof dr. Rožman. Za Najsvetejšim pa je korakala še nepregledna vrsta romarjev, ki so ob spremljevanju godb prepevali nabožne pesmi. Pri samostanski pristavi je procesija zavila med travnike. Slovenski trakovi in rdeči dežniki narodnih noš so sredi bujnega zelenja blesteli kot sredi žitnega polja zibajoče se makovo cvetje. Od-ondod se je procesija, ki je štela nad 6000 udeležencev, vrnila nazaj na samostansko dvorišče. Zaključek Stiške jubilejne slovesnosti so bile zaključeno s petjem in litanijami, posvetitvijo in blagoslovom. Prostrano cerkveno dvorišče-je spet napolnila gosta množica vernikov, ki je na koncu ubrano zapela himno »Povsod Boga«. Proslava 800 letnice stiškega samostana in obletnice evharističnega kongresa je tako nad pričakovanjo sijajno uspela. Napolnila je z novim ognjem srca naših ljudi in jih še bolj utrdila v veri do Kristusa Kralja ter v otroški vdanosti sv. Cerkvi. Težka avtomobilska Celje, 16. avgusta. Danes dopoldne se je zgodila v Vojniku huda avtomobilska nesreča, katere žrtev je postal mlad, komaj 33 letni češki inženjer. Okrog pol 10 dopoldne je vozil celjski avtoizvošček Ignacij Toplak s svojo šestsedežno limuzino 5 izletnikov v Dobrno. Vozil je po pravilni desni strani. Na nevarnem ovinku pri Brezovnikovi trgovini v Vojniku je privozil nasproti majhen češki športni avtomobil, katerega je šofiral njegov lastnik, 33 letni inženjer Ciniburk Oldrich iz Molnika na češkem, poleg njega je pa sedel 27 letni državni uradnik Kautskv Pravoslav iz Prage. Vozila sta nasproti po napačni, to je levi strani ceste. Oba češka izletnika sta bila namenjena na našo rivijero v Dubrovnik. Na omenjenem mestu je češki avto z vso silo zavozil v celjskega, pri katerem karambolu se je prednji del Toplakovega avtomobila razbil, medtem ko se je češki avtomobil popolnoma raz- J bil. Pri karambolu -so vsi jrotniki odnesli več ali I nesreča v Vojniku manj težke poškodbe. Inženjerju Ciniburku je pri karambolu počila lobanja in je dobil tudi težko notranje poškodbe. Kautsky je dobil lahek pretres možganov, dve rani na bradi, poleg tega še raztrganino na desni roki. Lastnik celjskega avtomobila, 1 oplak, ima rano na bradi, na desni roki in levi nogi in zlomljeno prsno kost. Ostali potniki, štirje po številu, so dobili manjše poškodbe in jim je nudil prvo pomoč vojniški zdravnik, nakar so bili prepuščeni v domačo oskrbo. O nesreči je bila takoj obveščena tudi celjska reševalna postaja, ki je s svojim reševalnim avtomobilom takoj prepeljala in.ž Ciniburka, Kauskyja in Toplaka v celjsko bolnišnico. Inž. Ciniburk je med prevozom v celjsko bolnišnico umrl in so ga položili začasno na mrtvaški oder v mrtvašnici celjske bolnišnice. Stvanje Kautskyja in Toplaka ni nevarno. Češki športni avto se je kmalu jk> karambolu na licu mesta vžgal in zgorel. Na kraju nesreče se je takoj nabralo veliko radovednega občinstva. Lešnik iz Maribora se je srečal z Mafvejevim, ki ga smatrajo za bodočega prvaka. Igrala sta francosko igro. Lešnik si jo ustvaril precej močno pozicijo na sredi v napadu s tremi pešci. Partija je bila prekinjena, in kljub temu, da ima Lešnik dva j kmeta manj, ima dosti izgleilov vsaj na remis, j ker ima močan napad. Stanje po II. kolu v finalu je tako-le: Kindij 13'A, Matvejev 11 (1), Preinfalk 11 (l),_Filipčič 11, Poljakov 9, Lešnik 7 (2), Bayer 7, Jurišič 6. Popoldne bodo igrali prekinjene par-| tije, zvečer pa začne III. kolo, v katerem nastopijo tele dvojice: Lešnik:Bayer, Matvejev: Kfhaaj, Filipčič:Poljakov, Preinfalk:Jurišič. Celjske novice Celje, dne 16. avgusta. Župan g. Mihelčič v Belgradu. Župan g. Mihelčič jc danes zvečer odpotoval v Belgrad, kjer bo na pristojnih mestih posredoval v raznih zadevah mestne občine. Umrla sta zadnje dni v Celju: g. Vodopivec Adam, star 76 let, bivši grobar na mestnem pokopališču, kjer so ga pokopali danes popoldne. Daues zjutraj je umrl v Zavodni 39 zadet od kapi uradnik pri tvrdki Stermecki g. Frohling Ivan v starosti 43 let. Pogreb bo v torek, dne 18. avgusta ob pol 19 od doma na mestno pokopališče. Naj počivata v miru. Romanje v Petrovče. Kakor druga leta je bilo tudi letos na Veliki Šmaren v Petrovčah vse živo. Izredno lepo vreme so leto« izkoristili prebivalci še v veliko večji meri kakor druga leta in pohiteli k Materi božji petrovski. Stavka stavbinskega delavstva končana — na Savinji stavkajo dalje. Pred prazniki smo poročali o stavki stavbinskega delavstva, katerim so se pridružili tudi delavci uslušbeni pri regulaciji Savinje. Da bi se položaj čim prej razčistil in da bi se zopet začelo z rednim delom, je sklical župan g. Mihelčič v petek dopoldne k posvetovanju v dvorano na mestnem poglavarstvu zastopnike delavcev in delodajalcev. Po dveinpolurnem razpravljanju je bil dosežen med stavbarskim delavstvom in stavbeniki sporazum in se bo jutri v ponedeljek zopet začelo z rednim delom stavbinskega delavstva. Ko je bil dosežen sporazum med stavbeniki in stavbinskimi delavci, so se začela pogajanja med delavci, ki so zaposleni pri regulaciji Savinje in med zastopniki podjetja, ki vodi letos regulacijska dela. Do sporazuma ni prišlo, kakor tudi ne drugi dan, to je v soboto dopoldne, ko so se pogajanja med obema strankama pod vodstvom župana g. Mihelčiča nadaljevala. Tudi drugi dan ni prišlo do nobenega zaključka, ker noče popustiti nobena 6tranka. Pogajanja so bila zaradi tega v soboto prekinjena in se bodo nadaljevala jutri, v ponedeljek. Dve hudi žrtvi nesreč. Jonak J., krojaški pomočnik brez posla iz Zagreba, star 30 let, je podiral v četrtek v gozdu v Novi vasi bukev. Bukev je padla nanj in je dobil Jonak težke notranje poškodbe. - Ko so hoteli na Bezini pni Konjicah zlili iz velikega soda vodo in sod dvigniti, je padel sod na 40 letno služkinjo Krajnc Antonijo in ji zmečkal sredinec in kazalec na desni roki. Oba ponesrečenca se zdravita v celjski bolnišnici. SK Celje : SK Rapid 4 : 2 Danes popoldne je v prijateljski tekmi SK Celje na svojem igrišču na Glaziji premagalo SK Rapid iz Maribora z navedenim rezultatom. Tekma ni nudila posebnega športnega užitka in tudi tehnično ni bila na višku. V drugem polčasu je postala tekma mestoma surova vsled prevelike j>o-pustljivosti sodnika. Vsi goli so padli večinoma iz prodorov in je zadnji gol za Celje dvomljiv radi offside. Mariborčane smo videli v Celju že bolje igrati. Sodil je g. Seitl ne preveč zadovoljivo. Predtekma: mladina SK Rapid:mladina SK Celje 2:1 (0:1). Združenje gostilniških podjetij v Ljubljani vabi svoje članstvo, da se v obilnem številu udeleži pogreba gospe Kolenc Frančiške, gostilničarke v Janševi ul. 3. Pogreb bo danes v torek dne 18. avgusia ob Z uri popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnišnice, Zaloška cesta. Uprav» Nj. Vis. knez Pavle v St. Vidu Št, Vid, 17. avg. Danes zjutraj se je hitro raznesla vest ne samo po Št. Vidu, pač pa tudi v vsej ljubljanski okolici, da bo obiskal šentvidsko razstavo tudi Nj. Vis. knez namestnik Pavle. Čim so zvedeli v Št. Vidu za ta visoki obisk, so takoj vsi domačini razobesili na svojih hišah zastave, tako, da izgleda Št. Vid kakor ob velikih svečanostih. Pred šolo se je zbrala velika množica ljudstva iz Št. Vida in okolice, ki pričakuje prihoda kneza namestnika. Med temi smo opazili tudi šentviškega župana g. Karla Erjavca z vsemi predstavniki krajevnih organizacij. Na vrtu med cesto in šolo tvori gost špalir šolska mladina s svojimi šolskimi predstavniki. Vse napeto pričakuje, kdaj se bo pokazal avtomobil s kraljevim namestnikom. ,Ob času našega poročanja ljudstvo še vedno pričakuje visokega gosta in mu pripravlja nadvse svečan sprejem. Minister Subotič prevzel posle Belgrad, 17. avgusta ra. Danes dopoldne ob 10. je prevzel novi pravosodni minister Subotič svoje posle od dosedanjega zastopnika pravosodnega ministra Dragiše Cvetkoviča. Ob tej priliki se novemu ministru Subotiču predstavili V6i načelniki pravosodnega resora. Westfalski Slovenci doma Ljubljana, 17. avgusta. Na praznik, 15. avgusta se je pripeljalo z večernim brzovlakom ob 8. uri v Ljubljano 53 naših izseljencev iz Glatbacha na Westfalskem. Ti Slovenci imajo tam precej močno organizacijo, ki jih združuje in varuje, da so ostali še do danes to kar so, namreč Slovenci in da ne utonejo v tujem valu. Bili so zelo veseli, da se jim je zopet enkrat ponudila prilika, da so mogli obiskati svoje domove *n svojce, ki so jih pred leti zapustili, da si po-ščejo v tujini kruha in boljšega zaslužka. V razgovoru z našim izseljeniškim nadzornikom g. Finkom so z velikim veseljem povdarjali, da se počutijo zelo srečne nad tem svojim ponovnim obiskom domači zemlji in da so kljub temu, da jim neprestano preti nevarnost, da njihovi otroci ne bi znali več domačega jezika, ostali zavedni Slovenci in Jugoslovani in da bodo tudi v bodoče v tujini nastopali kot naši ljudje, ki jih bo vedno misel gnala nazaj na svoj lastni dom, kjer jim je tekla zibelka. Naši izseljenci bodo ostali tu do 30. avgusta, nakar bodo-vrnili nazaj na Westfalsko. Želimo, da bi jim bilo bivanje med svojci kar najprijetnejše. Fantovski pretep v Črni Kamnik, 16. avgusta. Danes okrog 7 zjutraj je že pripeljal neki voznik iz Črne Sušnika Ivana, katerega je spremljala mati ter iskala zdravniške pomoči za svojega sina, ki je bil v noči žrtev pretepa. Obraz je imel tako razbit in razmesarjen, da skoro ni bil podoben človeku. Poslan je bil v ljubljansko bolnišnico. Šah v Zemunu Belgrad, 17. avg. m. Snoči se je igralo II. kolo finalnega šahovskega turnirja za državno amatersko prvenstvo. Preinflak iz Ljubljane je kol beli igral pri Bayerju. Že v otvorititvi je močno nadigral svojega nasprotnika, si osvojil dva pešca, pozneje še lovca ter v končini z lahkoto dobil partijo. Poljakov, ki je predvčerajšnjim nesrečno izgubil proti Matvejevu, je snoči doživel nov jx>raz od Kindija. Igrala sta holansko igro. Poljakov je žrtvoval v začetku pešca za napad, vendar pa se je izkazalo, da je ta žrtev bila neumestna in da je stala partijo. Filipčič je proti Jurišiču kot beli igral collejev sistem. Nasprotnik ni rayno najboljšo odgovarjal, tako da je Jurišič igro z njim dobil. igro. Ljubljana danes Koledar 'anes, ponedeljek, 17. avgusta: Hijacint. /utri, torek, 18. avgusta: Helena. * Nočno službo imajo lekarne; Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva c. 20; mr. Gartus, Moste, Zaloška cesta. * Spominska svečanost bojevnikov bo na Brezjah v nedeljo, 23. avgusta, po običajnem sporedu. Začetek slovesnosti ob desetih dopoldne. Po cerkvenih opravilih bo razgovor o akciji za Bonačev spomenik in za preureditev prostora pred cerkvijo po osnutku arh. prof. Plečnika. Bojevnike vabimo, da se tudi letos kot prejšnja leta udeleže tovariške prireditve. Državna dvorazredna trgovska Sola v Ljubljani. Popravni izpiti se boio vršili od 24. do 27. avgusta. Natančen razpored je objavljen na razglasni deski. .— Završni izpit v septembrskm roku se bo pričel dne 4. septembra. Prošnje je treba vložiti do 1. septembra. Natančen razpored je objavljen na razglasni deski. — Vpisovanje za šolsko leto 1936-37 bo dne 1., 2. in 3. sept. od 8 do 12. V prvi razred se sprejemajo učenci in učenke, ki so dovršili nižjo srednjo šolo z nižjim tečajnim izpitom ali meščansko šolo z završnim izpitom. K vpisovanju za prvi razred je treba prinesti: 1. prošnjo, kol-kovano z Din 5, 2. izpričevalo o nižjem tečajnem ali završnem izpitu, 3. rojstni list ali izpisek, 4. davčno potrdilo radi odmere šolnine. Dne 5. sept. ob 10 bo objavljeno na razglasni deski, kdo je sprejet in kdo je odklonjen. Sprejeti bodo dne 5. sept. v času od 10 do 13 in od 15 do 17 plačali; 1. šolnino, 2. vpisnino Din 150, 3. za skripte Din 100. Kdor v tem času ne bo plačal, se smatra, da izstopi in se bo sprejel na njegovo mesto drug prosilec. Nesprejeti boio prejeli ob istem času svoje dokumente pri šolskem slugi. Pri sprejemu za prvi razred bodo imeli prednos-t pri enakosti izpričeval tisti, ki bodo ostali v domačem trgovskem, industrijskem ali obrtniškem podjetju. — K vpisovanju za drugi razred je treba prinesti: 1. izpričevalo o dovršenem prvem razredu, 2. prijavo za vpis, kol-kovano z Din 50, 3. davčno potrdilo radi odmere šolnine, 4. vpisnino Din 100, 5. skripta Din tOO. Prijave sc dobe pri šolskem slugi za Din 0.50. — Pričetek šolskega pouka. Šolsko leto 1936-37 se bo pričelo dne 13. sept. s sv. mašo ob 9,30 v Križankah. Po službi božji se zbero učenci in učenke v svojih razredih. Popoldan v taborišču hitlerjanske mladine Radio Programi Radio Ljubljana Ponedeljek, 17. avgusta. 12; Naipev! Ir. operet (plo-£čc). — 12.45; Poročila. vremenska napoved. — 13; Na-poved Časa, spored, obvestila. — 13.15; Radijski orkester. 14: Vretne, borzni tečaji. — 1U; Napoved ča&a, vremenska napoved, poročila, spored, obvestila — 19 30; Nac. ura. — 19.50: Lucienne Boyor pojo (ploSfic). — 20.10: AlravniKka ura: O bivanju na deželi, teletih lin tufisttki (g. dr Ivo Pirc). - 20.30; Operne arije. Pojo Kdo L/ldlJa \ edralova s »premljevaujeui radiijskoga orkestra. — 22; Napoved časa, vremenska napoved, poro • sr>orcd. — 22.20: Prenos p!e«n« plaabe iz Park- no**Ja na Bledu (orkester Erich Hanse). Drugi programi PONEDELJEK, 17. avgusta. tfelgrad I: Koncert na flavti 19.50 Narodno msaml poje k. Okon-jovič ‘20.25 Tosca na ploščah 2*2 40 Lahika glasba - Bclgrad II: Sianholiika kowov.sk o p: a opa, predavanje književnika Nikolajeviča — Zagreb: ‘20.00 Wagiierjev Tannhau«o,r na ploščah — Dunaj: 20.00 Prenos iz Salzburga 21.00 Zabavni orkestralni konoert 22.10 Vokalni koncert (sopran) 22.50 Koncert orkestra - Hudimpeita: 21.35 Večer komorne glasbe 23.10 Ciganska kapela — Milan: 21.15 Mo-rcdla, opereta v 3. dejanjih 23.15 Lahka glasba — Rim: 22.40 Lahka glasba— Vraga: 21.15 Beethovnova komornn glasba — Varšava: 19.30 Koncert Radijskega orkestra s ftodolovanjem solistov 21.00 Siuiloniija poletnega dne 23.00 plesda morajo dobri državljani gledati na to, da se bo pobud ilo in pospešilo vzajemno sodelovanje korporacij, katerim ljudje ne pripadajo po vlogi, ki jo, imajo na delovnem trgu, ampak po raznih socialnih opravilih, ki jih izvršujejo posamezniki. Svobodne organizacije naj skušajo korporacije ustvariti. Korporacije obstojajo iz zastopnikov obojih sindikatov istega poklica.' Delavstvo torej sledi v svoji zahtevi nauku Cerkve, ki je za sodelovanje. Sodelovanje je seveda možno ob priznanju enakopravnosti in enakovrednosti obeh sodelujočih strank. V tem ne sme biti nikakega stremljenja po prevladi ene strani nad drugo. Obe strani morata biti v zastopstvu enako močni in se pri sodelovanju zavedati, da sta poklicani delati v blagor celote, predvsem pa za napredek šibkejše strani, kar je socialno pravično. Dobro vemo, da v naših časih močnejši izrablja šibkejšega, čeprav treba priznati, da ne vedno hote. Zalo pa tudi mora imeti delavstvo v takih skupnih korporacijah vsaj paritelo. Brez te je nemogoče ugodno delovanje korporacije za delavstvo. Delavstvo pa je tudi tako številno, da njegovo število — med njega je treba šteti pri nas hlapce in dekle, ter vse tiste osebe, ki se preživljajo v pretežni večini z najemnim delom — precej odtehta število zemljiških posestnikov-kmetov, kar je dokazala v eni svoji številki že »Straža v viharju« s točnimi podatki. Menda nihče ne bo rekel, da ne zasluži kmečko delavstvo paritete vsled svoje nezavednosti in premajhne sposobnosti. Saj bo za svoje delo samo odgovarjalo. Odgovarjati pa ne bi moglo, že paritete ne dobi, ker je v tem slučaju iz vsakega dvoma, da bo — in še celo če ostane pri sedanjem načinu volitev — dobilo malenkostno število predstavnikov, verjetno pa še celo teh ne. Zato je pričakovati, da bo vsaj pri nas zahteva delavstva po pariteti prodrla, če bomo skušali načelo socialne pravičnosti dejansko izpeljati. Iz Laškega Rejci malih živaii so tukaj ustanovili preteklo iiedeljo društvo Rejec malih živali Sv. Jedert-Laško in prirejili obenem propagandno razstavo malih živali, produktov in izdelkov! Prireditev se je vršila v prostorih narodne šole Sv. Jedert in je bila zelo lepo organizirana pod veščim vodstvom agilnega predsednika g. Markla Ivana. Ustanovni občni zbor društva je bil ob 11 dopoldne. Strokovno in socialno delo v društvu je obravnaval ob tej priliki navzoči strokovni tajnik zveze v Ljubljani g. Inkret Alfonz. Ves dan so okoličani pridno obiskovali razstavo in se priglašali za pristop k 'društvu, ki šteje že ob ustanovitvi nad 50 članov. Vso srečo! Živahno zborovanje hmeljarjev Celje, 16. avgusta. Danes dopoldne je bilo na Groblji v Savinjski dolini pri Sadniku dobro obiskano in zelo živahno zborovanje savinjskih hmeljarjev. Vršil se je redni občni zbor Hmeljarske zadruge, ki si je v kratki dobi svojega delovanja pridobila za naše hmeljarstvo mnogo zaslug in s tem pokazala upravičenost do obstoja. Zborovanje je vodil predsednik, celjski župan g. Mihelčič, on in drugi funkcionarji so pa podali poročila o delovanju zadruge v preteklem letu, iz katerih je razvidno, da je zadruga tudi v tem poslovnem letu storila vse, kar je bilo v njeni moči za povzdigo našega hmeljarstva. Izredno zanimivo je bilo poročilo o stanju hmeljskih nasadov drugod, o izgledih na letošnji pridelek in hmeljsko trgovino, o čemur je poročal obširno hmeljarski nadzornik g. ing. Janko Dolinar, ki si si je prav v zadnjih štirinajstih dnevih ogledal osebno vse važnejše hmeljske okoliše na Češkoslovaškem in v Nemčiji. Po teh osebnih vtisih in po poročilih iz hmeljskih okolišev v drugih državah, lahko pričakujemo, da bo letos letina za naše hmeljarje boljša od lanske. Pridelka bo nekoliko manj; naš pridelek je v glavnem mnogo boljši od lanskega. Konsuni piva je začel zopet naraščati, tako da lahko pričakujemo precej ži-vaho kupčijo. Po poročilih se je razvila izredno živahna debata, v katero so posegli številni na- vzoči hmeljarji in so bili za povzdigo našega hmeljarstva, kakor tildi za njegovo zaščito sprejeti važni predlogi. Zborovanje, ki se ga je udeležilo več sto najzavednejšib savinjskih hmeljarjev, je trajalo nad dve liri, je poteklo v popolnem soglasju vseh navzočih in nam dokazuje, da se savinjski hmeljar trdno oklepa svoje strokovne organizacije. Nesreča avstrijskega turista Celje, 16. avgusta. V soboto, dne 15. avgusta, so šli ob 18 19 letni Ulrik Mčilzer iz Sinčevasi in še trije njegovi tovariši iz tistega kraja s Skute v Savinjskih planinah na Okrešelj. Pod Skuto je topil MSlzer k potoku, ki tam izvira, in pil vodo. V tem trenutku se je nad njim utrgal plaz kamenja, ki je Molzerja tudi zadelo. Molzer je dobil pri tem težke poškodbe' na glavi in notranje poškodbe. Na kraj nesreče je še zvečer krenila reševalna ekspedicija SPD v Celju pod vodstvom g. Hvastje iz Ljubljane, ki se je slučajno mudil na Kamniškem sedlu, dalje oskrbnik g. Jaka Robnik z Okrešlja in g. Cokan iz Celja. Reševalna ekspedicija je potrebovala vso noč, da je ponesrečenca po dolgem trudu in veliki nevarnosti spravila skozi močno zasneženi Turski žleb na Okrešelj in od tu v Logarsko dolino, od-j koder ga je Logarjev avtomobil prepeljal danes j opoldne v celjsko bolnišnico. Dva izmed tovari-I šev ponesrečenca sta krenila čez Savinjsko sedlo, Poskus samoumora. V Sv. Marjeti je v četrtek, 13. avgusta ob 17 kupila Marija Metličar steklenico kisove kisline in jo skoraj vso, približno četrt litra, izpila, hoteč si vzeti življenje. Hitra pomoč trgovske sotrudnice in drugih ljudi je pripomogla, da se ji načrt ni posrečil. Zadnje dni se je večkrat prepirala s svojim gospodarjem, ki ji je odpovedal službo, ker je vpričo njegovih otrok nemoteno kakor kak voznik, preklinjala. Pa tudi s svojim ljubčkom je prišla v nasprotje, ker se je hotel čez zimo poročiti. Odpeljali so jo takoj v mariborsko bolnišnico. Mariborska Glasbena Matica je priredila o priliki Mariborskega tedna (dirigentski) tečaj za pevovodje, vabeč pri tem organiste, učitelje, dijake in vse ostalo pevovodje. Mnogo samoraslih ali tudi »šolanih« pevovodij, ki ei prilaščajo celo vzdevek »profesor«, se za tečaj ni zmenilo, čeprav so nekateri pozabili že osnovne pojme. Ker so na Dravskem polju vedni požari, je tudi gasilska obramba goslo in precej dobro organizirana. Vendar se dozdeva bistremu očesu, da imajo nekateri avtomobile zato, da se vozijo na veselice, igre, v gledališče, kadar pa kje gori, peljejo na vozu motorno brizgalko, ker je avto pokvarjen. Sredi najpotrebnejšega gašenja zmanjka bencina. Ko torej gasilci nič ne rešijo, spijejo v gostilni na račun nesrečnih pogorelcev še par steklenic žganja in odidejo domov. Nato pa spet prosijo za tombolo dobitkov pri občini in bogve kje vse. Olimpijske slavnosti končane Berlin, 15. avgusta. Veliko tekmovanje mnogih narodov gre proti koncu. Tisoči in tisoči so si ogledali olimpijado in tudi za zadnja tekmovanja vlada enako zanimanje kot za prva. Po številu kolajn in po točkah je prvo mesto zasedla Nemčija, mi pa smo prišli na 24. mesto. Italija olimpijski prvak v nogometu. Največio pozornost so ljudje polagali na nogometne tekme. Posebno veliko pa je bilo zanimanje za zadnje srečanje med Italijo in Avstrijo, ki naj bi določilo olimpijskega prvake). Na stadionu se je zbralo nad 120 tisoč glcdalccv. Igra je bila zelo napeta in so Halijam v njo položili vse svoje moči in častno zmagali svojega resnega tekmeca z rezultatom 2 : 1. Madžarska prvak v waterpolu. Borba za naslov prvaka v waterpolu tudi ni bila prav lalika. Tu so si stala v nasprotstvu moštva, ki so bila zares na svojem mestu. Tekma med Nemčijo in Belgijo se je končala z rezultatom 4 : 1. Sledilo je tekmovanje za naslov olimpijskega prvaka, katerega si je priborila v ostri igri s Francijo Madžarska in svojega nasprotnika premagala z velikim rezultatom 5 : 0. Prvo in zlato kolajno je dobila Madžarska, srebrno Nemčija in bronasto Belgija. Skoki in zadnja plavalna tekmovanja. Dopoldne so se vršila zaključna tekmovanja v skokih na stolpu, katerih pa se je udeležil od naših ZicheTl. Vendar tu ni tako dober kot v skokih z deske in sc je plasiral na 22. mesto med 26 tekmovalci. Kolajne so si priborili: Amcrika-nec WaYne in Rood ter Nemec Slorck. Plavalne tekme. 200 m prsno moški: 1. Japonec Hamuro, 2:42.5, Nemec Sietas 2:52.9, 3. japojiec Kojike 2:44.2. 400 m prosto dame: 1. llolandka Masten-broek 5:26.4 (nov olimpijski rekord), 2. Holamdka Hueger 5:27.5, 3. Američanka Winghard. Njenega časa niso izmerili zaradi poškodbe štoparice. 1500 m prosto, moški: 1. Japonec Terada 19:13.7, 2. Američan Medica 18:34.3, 3. Japonec Uto 19:34.5. S temi dobljenimi točkami so Japonci popravili svoje stališče v tabeli. Kako so razdeljene olimpijske kolajne Neinčij USA Madjarska 10 Italija Finska Francija 7 Švedska Japonska 6 Holandija 6 Anglija Avstrija CSR • Argentinija 2 Estonija 2 Egipt Švica Kanada Turčija Indija N. Zeland. 1 Poljska 0 Danska Litva Jugoslavija 0 Romunija 0 J. Afrika 0 Meksika Belgija 0 Avstralija 0 Filipini 0 Portugal 0 da obvestita o nesreči starše ponesrečenca, četrti tovariš pa se je peljal s ponesrečencem v Celje, kjer jo uredil načelnik reševalne ekspedicij g. Ko-pinšek vse potrebo, da se je mogel popoldne odpeljati domov. 33 zlatih 26 srebrnih 30 bronastih 24 20 12 10 1 5 8 9 5 7 6 6 7 b 6 6 5 9 6 4 8 6 4 7 4 7 3 4 6 3 3 5 0 2 2 3 2 o 3 2 1 2 1 Q 5 1 3 5 1 3 2 1 0 0 1 0 0 0 3 3 ' 0 2 3 0 1 1 0 1 0 0 1 0 0 1 0 0 0 3 0 0 2 0 0 1 0 0 1 0 0 1 Zakaj se konji plaše Prav gotovo vsak pozna konja kot zelo razumno žival, ki razume hlapca iti svojega gospodarja, k.i ga uboga na vsak najmanjši mig in razume ccio voznikove besede, kadar hoče zaviti desno ali levo. Skoro nerazumljivo pa je, da se ta krotka im pametna žival, s katero se celo pogosto otroci 'naravnost igrajo in jim ne stori ničesar hudega, kar naenkrat včasih popolnoma spremeni. Lahek listič, ki ga nosi veter sem in tja, že zadostuje, da začne konj najprej preplašno gledati okoli sebe, ves strepeta in se nazadnje z mesta požene v divji beg, kakor da se je zgodilo bogvekaj. Koliko prej pa ga šele splaši mimo drveči vlak. Ne pomaga nobeno prigovarjanje vozača, ki hoče podivjano žival pomiriti, tudi še tako krepke uzde so pri ne.katerih konjih preslabe, da bi mogle obdržati splašeno žival, ki je sicer tako krotka in mirna. Ta nenavadna sprememba ima pa gotovo kak globlji vzrok, saj si je drugače ne moremo razložiti. Napake na očeh Nekateri smatrajo za vzrok, da se nekateri konji tako radi plaše, to, da imajo taki konji gotove napake v svojih očeh. Tudi raziskovanja, ki so šla za tem, da ugotove, koliko ta trditev drži, so dognala, da je res velika večina plašljivih konj bolnih na očeh, ali vsaj, da imajo v očeh gotove napake. Vtisi, ki jih konj dobiva ob kakem, še tako nedolžnem pojavu v naravi zaradi svoje kratkovidnosti ali kake druge očesne napake, so tisti, ki povzročijo, da se žival naenkrat zdrzne in splaši. Tako je ugotovljeno. Z velikim številom primerov bo to prav gotovo držalo. Sicer pa bi se dalo s pomočjo očal, ki bi jih nadeli plašlji-vim konjem, precej točno ugotoviti, če ni morda še kak drug vzrok, ki iz mirnega in ubogljivega ko.nja napravi naenkrat divjo do smrti preplašeno žival, ki je ne zadrži nobena stvar več. Vzrok tudi druga čutila Čeprav s tako gotovostjo strokovnjaki trdijo, da je v glavnem vzroik plašljivosti konj kratkovidnost in druge očesne napake, vendar je prav gotovo, da mora biti še kaj drugega tudi, saj se ta plašljivost opaža tudi pri konjih, ki so popolnoma zdravi, posebno pa še na očeh. Dognali so namreč tudi, da ta strah prihaja skozi druga čutila. Čut sluha, vonja in tipa so pri konju tako občutljivi, da takoj dojamejo vsako spremembo, kar žival naenkrat lahko popolnoma zbega. Nenavaden šum, ki si ga žival ne zna razložiti, zakaj se je pojavil tako nenadno, že prestraši konja, ki skuša za vsako ceno uiti. Avtomobil, ki se pripelje od zadaj ali mimo drveči vlak tako učinkuje na konja, da se naenkrat ves strese po životu in misli, da se mu bliža konec. Toda tudi že listič papirja, ki malo zašumi v vetru, ali ptič, ki zaplahuta pred njim, ker tudi misli da mu preti nevarnost, ga spravi s tira in dostikrat se je že pripetilo, da je zaradi tega praznega strahu nastala večja nesreča, ki je zahtevala tudi človeške žrtve. vc Duh krvi Dosti konj pa ima to napako, da se plaše zaradi dima, ki jim nenadoma zasmrdi od nekod, posebno od kakega svežega pogorišča. Gotovo je že marsikdo opazil, kako plašno gleda konj, če ga pripeljete v bližino kake klavnice. Konjski nos je tako občutljiv, da točno dojame vonj krvi, ki je v bližini tekla. Te lastnosti pa nimajo samo konji, pač pa tudi goveda, ki se pred klavnico z vsemi štirimi upirajo ne morda zato, ker da slutijo kaj jih čaka, pač pa zaradi zanje neznosnega vonja krvi. Konj je tudi ves preplašen takrat, če se z nogo kam zaplete, ali če se nečesa nenavadnega dotakne, enako tudi, če ga nenadno zbode kak obad. Iz tega se jasno vidi, da strah ne prihaja samo od občutkov, ki jih konj dojema s čutili, ki so na glavi, pač pa tudi od drugih, čeprav ti primeri ni so tako pogosti in ne igrajo tako važne vloge, kakor pa plašljivost zaradi kratkovidnosti ali drugače pokvarjenih oči. Posebne vrste je strah pred predmeti ki jih konj po svoje vidi ali samo zagleda na zemlji. Mrežnica v konjevem očesu je tako ustvarjena, da padejo v oči posebno predmeti, ki leže na zemlji. Vsa pozornost je tako rekoč obrnjena nanje. Biologi trdijo, da je konj obdržal to lastnost v svoji mrežnici še iz tistih časov, ko so bili na zemlji samo divji konji ter da jim je služila kot posebne vrste orožje, oziroma obramba pred drugo divjačino, ki je živela in še živi po stepah. Ta divji konj je mogel tedaj takoj opaziti v visoki stepnati travi nanj prežečo zverino ravno zaradi te svoje lastnosti, ki jo sedaj imenujemo napako. Njegovo oko je bilo tako zgrajeno, da je dojelo takoj na prvi hip vsako najmanjšo spremembo, posebno na tleh. Ta lastnost koinj, ki mu je bila v pomoč in zaščito, ko je letal še divji po šimrh stepah, je pri nekaterih konjih ostala še do danes, ni pa več njegova koristna lastnost, pač pa dostikrat pogin zanj in za voznika, ki sc zaman prizadeva, da bi na mah podivjano žival ukrotil z brzdami. Vsekakor se je ta lastnost spremenila v veliko nevarnost. Odtod, pravijo tudi izvira konjski strah pred predmeti na zemlji. Prav lahko opazujemo dan za dnem, kako konj vrti svoje oči naokoli in preplašeno ogleduje ta ali oni predmet. Zadostuje mal košček papirja, bela sončna pega ob cesti ali mala senca za grmom, in že je dovolj, da se konju ne zdi vse v redu in da se že pripravlja na divji beg. Najboljše orožje - beg Plašljivost se je vrodila konju še, ko je bil divji v stepi kot instinkt, ki ga je varoval pred j drugimi divjimi živalmi. Konj je bil tam izpostav- j ljen neprestano napadom divjih zverin, proti ka- : terim pač ni imel drugega orožja kot — beg. Naravno orožje konja tedaj torej, ni bilo bojevanje, ampak le beg, ki ga je edini mogel rešiti. Tedaj konj pač ni mogel dalje časa premišljevati, če je zagledal kako belo liso v, travnati stepi ali kaj drugega sumljivega. Vsekakor je bi) bolj varen beg, čeprav iz strahu in morda tudi brez resnične potrebe. Vsako obotavljanje bi ga lahko stalo življenje. Tudi naravni čut vsekakor konju danes ni več toliko potreben, saj včasih človek zanj bolj skrbi kot za vse drugo, toda vendar je le še '/:**. « .V f** i 'i* >' ih Stoletnica ruskih železnic Dne 24. t. m. so proslavili v Leningradu s spominsko sejo otvoritev prve ru->iArgusa« prinaša zanimive podatke o mednarodnem f>ome-nu francoščine. V Parizu samem izhaja 116 dnevnikov in do pet tisoč tednikoy, mesečnikov in sl. Na deželi izhaja 7200 dnevnikov, tednikov itd. Torej šteje Francija 12.300 časopisov. A razen tega izhaja do tri tisoč francoskih listov ih časopisov v inozemstvu (med njimi 11 v Moskvi). Skoro vse države se poslužujejo francoščine pri objavi političnih, gospodarskih ali znanstvenih vesti mednarodnega pomena. SALDA-KONTE STRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. g i NUDI PO IZREDNO UGODNIH CENAH KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE PBBJ K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 IL NADSTROPJE 28 Zeleni pekel »2al mi je,« je dejal, »toda nekak Indijanec mi je ukradel čoln.« Gledalec, ki je natančno premotril vozilo, je stopil iz množice in dvignil konec čolna kvišku. »To je vendar trd les,« je zaklical. »Da,« je odvrnil tigrovec, »zapazil sem to šele sredi jezera.« »Kaj je to kakšna razlika?« je poizvedoval Bee Mason. »Trd les se potopi,« je pojasnil tigrovec. Za njim so drveli in se vzpenjali beli vodni konji, kakor živi opomini za vse, ki se upajo na jezero v drugačnih čolnih, iz drugačnega, kakor pa iz mehkega lesa. To minuto se nam je posvetilo, kakšen mož je bil naš spremljevalec. XI. poglavje. Iz Gaibe držita dve poti. Ti dve se kakih 200 km v notranjosti sredi pragozda spet srečata. To preprosto dejstvo mi je prineslo dogodivščino, ki je pri tovariših tedne in tedne vzbujala veselje, brž, ko so se je spomnili. Stvar se je primerila takole: Ko je tigrovec stopil iz svojega čolna na suho, je hitro preletel s pogledom našo opravo ter dejal, da zadostuje in da lahko odidemo. Mi smo se zato kar takoj zavihteli na mrhe in ga pričakujoče gledali. »Jaz še ne morem z vami,« je dejal, »moj aparat in plošče leže še tam čez pri predgor- ju. Vreme je bilo preveč viharno, zato jih nisem hotel spravljati v nevarnost. Zaradi tega si moram izposoditi vašo barko.« »Ali nas boste pa še dohiteli?« smo izpraševali. Najprej je premotril naše težko obložene živali, plečate tovorne vole, male konje in mezge. »Lahko ste veseli,- če boste na uro povprečno prodrli kake 4 in pol kilometre. Jaz jih lahko naredim osem in ostanem lahko dalje časa v sedlu. V dveh dneh vas bom ujel.« Urio se je obrnil k prebivalcem Gaibe, ki so potrpežljivo čakali, da bi se poslovil. »Adi-jo,« je dejal. »Vem, da po vašem mnenju stojijo naše nade 5 : 1. Toda, tudi če pride najhujše, bomo pač korakali peš. Videli se pa ne bomo več.« Urijevi naravi je vsaka baharija tuja. Govoril je z očarljivo zmesjo treznosti in ljubeznivosti. Njegove besede so izzvale urnebesni krohot. »Ker vas spremlja tisti rabaltiški prijatelj, sem pripravljen, da sklenem stavo 3: 1,« je zaklical glas iz množice. »V redu,« je točno odgovoril Urio. Nenadno pa se je z brega sem približal bolivijski zastopnik pravice in reda in stopil k meni. Bil je vesel šaljivec, zdelo se je, da je revolver na njegovih bokih kar doma.« »Izvohal sem, kdo je ukradel vaše stvari,« je povedal. Pred nedavnim mi je izginilo iz sobe nekaj malenkosti: mehur za tobak, robci, nekaj nožev in še nekaj drugih predmetov. Bil sem vesel, da sem jih spet našel. 1 »Pojdi takoj z njim,« je dejal Urio. »Tigrovec te bo spremljal kot tolmač. Dobili se bomo pozneje.« Tigrovec, uradnik in jaz smo se odpravili na pot proti pristanišču. Urio in Bee Mason sta pa vsakemu prebivalcu mesta stiskala roko v slovo. Tat je bil možakar z rumenim kljunastim obrazom. Čemerno je čepel v kaj neprijetni drži v luknji. Množica otrok ga je obmetavala s kuhinjskimi odpadki, da je moral obžalovati svojo neprevidnost. Policijski uradnik ga je strogo opazoval. »Ali lahko navedeš kaj v opravičenje?« Možak je pogledal kislo s ploščatim obrazom. »Senor je imel več robcev, kakor pa jih potrebuje.« To , za otroško mišljenje Indijancev značilno opravičevanje seveda ni zadostovalo, da bi mu prihranilo nadaljnjih 24 neprijetnih ur. Ko sva se oddaljila, je iztegnil tigrovec veliko mesnato roko. i »Če jo udarite po bližnjici, boste dobili Uria na mestu, kjer se stezi združita,« je dejal. Nenadno se je zasmejal. Še nikdar nisem videl bolj veselega bradatega pbličja. »Nikar mi ne zamerite, če vam dam majhen nasvet. Kajne?« »Jasno, da ne,« sem mu odgovoril, »zato ste pa tukaj.« ; »Torej dobro. Potem nikar ne tekajte oUrog tako težko oboroženi. Na hrbtu nosite puško, ob boku pištolo in ob sedlu še eno puško. Če boste skozi tako jahali, vas bo to strahovito utrudilo. Poslušajte moj nasvet in posodite eno puško kuharju.« Zahvalil sem se mu in po zadnjem poslovilnem pogledu na gore onstran jezera dirjal po prašni cesti. Površje vode je bilo še zmeraj nemirno in pokrito s penastimi venci. Od juga sem so se vlekli po nebu ovčicam podobni oblaki in zrak je bil hladen. Spomnil sem se Rufla de Chaveza in njegovih dam, ki so se odpravili na pot iz istega mesta, in ki so romali proti istemu cilju. Bog-ve, ali so tudi nje valovi tako premetavali po jezeru semintja? Ali so tudi oni krenili na pot pri vlažni vročini, ki napoveduje vihar in nevihto? Vsekakor smo bili mi na boljšem kakor oni, zakaj mi smo imeli jezdne živali in dobre puške iri smo vsaj približno vedeli, katero smer moramo ubrati. 1 Ko je izginilo pristanišče izpred mojih oči in sem krenil po stezi v džunglo, se je mojih misli spet polastil duh starih odkrivateljev. Zdelo se mi je, kakor da jezdim v izbrani družbi. Na obeh straneh so visoka drevesa z nežnimi prsti kazala proti nebu. Zdelo se mi je, kakor da jaham čez lesketajočo se pre-progo po temnozeleni soteski. Ob strani so dirjali možje, katerih zgodvino sem poznal, možje, ki so se naveličali složnosti in civilizacije, Zatrdno jih je vabilo upanje na premoženje, najbrž pa jih -je še močneje gnal odpor proti neznosni pravilnosti obedov v človeški družbi, Poznam dosti ljudi, ki obrnejo morju mestnih luči hrbet samo zato, ker jim na vprašanja, koliko je ura, nihče ne odgovori dvanajst. temveč: poldrugo uro je do kosila. »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12 Mesečna naročnina 12 Din, za inozemstvo 25 Din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/111. Telefon 2994 In 29% Telefon 2992 Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K Geč Izdajatelj: Ivan Rakovec Urednik: Jože Košiček. Uprava: Kopitarjeva fc.