Slovensko-nacijonalen Ust. Svoboda, žasl, narod, resnica. .Jeseniška Straža' izhaja vsako soboto opoldne. Naročnina za celo leto Oglasi in poslanice se računajo po petit-vrstah, če tiskano enkrat 10 vin., dva- 3 krone; ako se naroči dva ali več izvodov, pa po 2 kroni izvod. Naročnina naj krat 15 vin., trikrat 20 vin. , Večje črke po prostoru. Če se oznanilo priobčuje se pošilja na upravništvo .Jeseniške Straže" (tiskarna Iv. Pr. Lampret) v Kranju. večkrat, je cena posebno znižana. — Rokopisi se ne vračajo. — Dopisi naj se iz- Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. Pos. številke po 10 vin, volijo frankirati in naj se pošiljajo na uredništvo .Jeseniške Straže" v Kranju. r>0. V KKAiVJU, 11. listojpoclja 10055. I. leto. o nedeljskem počitku. 11. p, v zadnjem članku smo navedli v glavnih potezah bistvene določbe novega državnega zakona. Primerjajoč te določbe z onimi prejšnjih predn.etnih zakonov ni težko izprevideti, d.a se giblje avstrijsko zakonodajstvo v odločni smeri do popolne odprave nedeljskega dela v obrti in trgovini. Počasi se vrši ta preobrat od etape do etape, ali vendar odločno naprej; vsaka pridobljena postojanka je vzpodbuda k borbi za dosego novih uspehov. V gospodarskem življenju sploh ne gre skokoma. V obrtu je stremljenje hitrejše prišlo do večjih uspehov, v splošnem težje in napornejše ročno delo v obrtih in v tovarnah je našlo vne-tfjših zagovornikov za to, da počiva delo ob nedeljah. V trgovinskih obrtih je gibanju za dosego nedeljskega počitka premagati večji odpor. Vzroke je iskati v naravi in nalogi trgovinskih obrtov, pa tudi v tem, da je zlasti v iiianjMh krajih število nastuvljencev pičlo in da so vezi med njimi rahlejše nego pri obrtnem pomožnem osobju in naposled ne manj v lakozvanih «ozirih na nepogrešne potrebe konsumentov«. Gibanje za odpravo nedeljskega dela pa gre zlasti v zadnjih časih tudi v trgovinskih obrtih odločno in zmago-nosno od vspeha do vspeha. Ponekod je pre-">agati sto ovir in težav; dva interesa, delo-'li'jalcev in delojemalcev, si ostro stopila "'•sproti, in vsakokratna ureditev nedeljskega ^ii'la je vselej nekak kompromis, ustanovljen začasno med dvema za premoč se borečima PODLISTEK. Sivi klobuk. ' KoDer. Nisem hotel vzbudili pozoiiiosti in rečem "HI, da hočem iti ž njim. Ko me pripelje k nadkomisarju, zakliče "li ta z veselim obrazom: •Л 1 Л ! Sedaj Vas imamo, prijatelj! Vidite, Se so dobe premeteni ljudje na svetu... Kako se pišete? Kje stanujete Hponmim se na hišno preiskavo in s te-^•avo sem se premagoval. Odgovorim mu, kar '^ogočc mino: 'l^oshKajle me par minut, gtspod, pri-""■'ii '"i j'' čuden prigodek in moram priti {"■'U k sel)i, da Vam morem povidati po vr.-li.» »Prosim, pustite svoje povesti! Vi ne veste, "j vse to potnenja? Boste precej zvedeli. U! strankama. Nekaj pa stoji! Javno mnenje je danes po veliki večini na strani onih, ki se potegujejo za nedeljski počitek. Javno mnenje je, kakor v drugih vprašanjih tudi glede nedeljskega počitka toliko socijalizirano, tako dostopno težnjam onih, ki vstajajo zoper delo brez počitka, da ne more biti dvojbe o končni dosegi popolnega praznovanja dela ob nedeljah. Dokler se je v borbi za nedeljski počitek naglašalo izključno le verske ozire, kažoč na cerkvene ukaze, ni bilo pravih uspehov; šele, ko se je začelo s poudarkom kazati ne manj na socijalno važnost nedeljskega počitka, je gibanje prišlo v pravi tek in tir. Stoprav tedaj je v najširše kroge prodrlo na-ziranje, da je delo zaradi človeka in ne človek zaradi dela. Tudi v naši dt želi bo v teh dneh deželni vladi v okviru državnega zakona preurediti predpise o nedeljskem počitku. Zanašamo se na to, da bode vlado vodila previdnost in da bode namesto po raznih deželnih zakonikih razstresenih določb o nedeljskem počitku pokazala enoten ukaz. Preureditev določb o nedeljskem počitku pri nas ne bode delala posebnih težav. V obrtih nedeljsko delo vsled stare in dobre slovenske navade, praznovati nedelje in praznike, že zdavnaj ni več v navadi. Le nekaj obrtov je — pekovski, slad-čičarski, brivski, mesarski in vrtnarski, kateri ne utrpe prav nedeljskega dela. V trgovinskih obrtih v Ljubljani je že I. 1902 deželna vlada uvedla popolen nedeljski počitek, izvzemši le trgovine z živili, polom k i se že prej ni ka- Sedoj poznamo vašo novo zvijačo s sivimi klobuki.« •Zvijača s sivimi klol)uki!» Kaka uganjka je zopet to, za božjo voljo!? Še se hočem izgovarjali in zinem nekaj tako neumnega, da plane komisar pokoncu in znrohni, da če se mislim norčevati žnjim, me bo že ječa pripravila k pameti. Zastonj ga prosim, naj poizve pri francoskem konzulu ali pri policijskem komisarju, kateremu pem izročil one stvari, ki so na tako čuden način prišle v moje loke. Pa, ker nisem bil popolnoma vešč španskega jezika in vsled razburjenja, sem jecljal kot še nikoli in nisem mogel povedati ničesar pravega. Komisar migne in civilni policaj me odpelje z revolverjem v roki. Korakala sva čez tri ali šLiri moslovže, potem odpre neka vrata in jih zapre za menoj. Hit sem zaprt. Sedaj sem premišljeval komisarjeve besede: »Poznamo vašo zvijačo s sivimi klo- tere večje manui'akturne trgo/ina ob nedeljah niso odpirale. Brez posebnih rekriminačij se je sprejela v Ljubljani ta odločna preosnova, in danes se lahko reče, da se je novi položaj že udomačil, ne da bi bilo moči govoriti o kaki vpoštevani škodi. Lepe te pridobitve Ljubljana izvestno ne izgubi več, trgovci sami bi se dvignili zoper tak poizkus; pač pa z največjo gotovostjo pričakujemo, da prinese bližnja bodočnost malone popolen nedeljski počitek v vseh trgovinah. Do tega mora priti, saj so se celo malone vsi trgovci z živeli izrekli za uvedbo nedeljsk ga počitka; le nekaj trgovcev na periferiji je v utemeljeni skrbi pred občutno škodo ugovarjalo, pa tudi ti bodo soglašali z večino, ako deželna vlada, kar je edino pravilno in odgovarja tudi navodilu ministrstva deželnim polit, ob-lastvom, odredi iste določbe o nedeljskem počitku kakor v Ljubljani tudi v onih vaseh ljubljanske okolice, ki meje na mestno ozemlje. Ali ne le posamezni trgovci, tudi vsa stanovska zastopstva trgovcev in trgovskih na-stavljencev so oddala svoja vola deželni vladi, ki soglašajo v tem, da je v Ljubljani uvesti v trgovinah popolen nedeljski počitek. Tako torej v Ljubljani. Ozreti pa se nam je tudi na ostalo deželo. Povedali smo, da državni zakon dovoljuje ob nedeljah le štiri-urno delo po trgovinah in le ob izpričani potrebi je v krajih z manj nego GOOO prebivalci moči dovoliti največ šesturnp delo. Tega ni prerekati, 'da je v večjih krajih na deželi, kamor prihajajo ljudje iz bližnjih vasi buki!» — Pa res, jaz sem imel tudi siv klobuk. Kupil sem ga pred osmimi dnevi pri neki razprodaji. Stari klobuk mi je prejšni večer veter odnesel v morje. Pa ta sivi klobuk ni bil nič posebnega, bil je kot vsi sivi klobuki. Imel je široke okraje, kakršne nosijo Španci. V kaki zvezi bi neki mogel biti z mojim do-godljajem ? Poklical sem si v spomin vse, kar sem delal zadnjih osem dni, in sedaj sem opazil več čudnih slučajev. Tako sem ravno tisti dan, ko sem našel v žepu prvo uro in prvo žensko denarnico, imel prvikrat sivi klobuk. One štiri dni, ko sem hodil domov s praznimi žepi, sem pokril radi slabega vremena nek star klobuk. Onega dne pa, ko sem zopet šel ven s sivim klobukom na glavi, sem pa zopet prinesel uro in lepotije domu! In dalje? Dalje? Ko sem bil zatopljen v take misli, so prav ob nedeljah najlažje, težko še pogrešati povsem nedeljskega dela v trgovinah. Prerekati pa tudi ni tega, da je služba po trgovinah na deželi dokaj težavnejša in napor-nejša nego v mestu. Nastavljenec na deželi ' se mora oprijeti od kraja vsakega dela, redko le mu je težak v pomoč pri dviganju težkih vreč. To oboje je dejati na tehtnico deželni vladi, ko bode odločala o predpisih glede nedeljskega počilka v trgovinah izven Ljubljane. In če hoče, da porečemo, da jo je vod la pravičnost napram obojnim interesom, ne sme biti preradodarna ob dovoljevanju štiri ure presegajočega nedeljskega dela. Dejanskim potrebam je ustreči, to priznavamo; zato pa na drugi strani v javnem interesu nastavljencev na deželi odločno zahtevamo, da se ob dvanajsti uri opoldan v normalnih razmerah tudi na deželi vsepovsod zapirajo trgovine. Nedeljski popoldan mora trgovskim nastavljencem ostati prost, da se oddahnejo po napornim delu ter dobe časa, pobrigati se tudi zase, za svoje telesne in duševne p )-trebo. Preko svojih sil ni vpregati nikogar! ♦ Est modus in rebus.» Reška resolucija. Ker že celo slovensko časopisje svojim čitateljem pojasnjuje pomen reške resolucije, čutimo se i mi dolžnim pojasnili svojim čitateljem pomen te resolucije za razvoj hrvatskega naroda, osobito ker se lioče na javno mnenje od strani kamarilskih listov kakor »Slovenec* in «Naš lisl» tudi v tej državni polovici zlokobno vplivati. Pred kratkim so se sestali na Reki opo-zicijonalni poslanci troj edine kraljevine Hrvatske ter v očigled avstro-ogrske krize adre-sirali na ogrsko koalicijo resolucijo, v kateri (tu kratko omenjamo) odobravajo v principu borbo madžarskega naroda s svojo svobodo ter obljubljajo pomoč, ako se hoče koalicija žnjiirfi pogodili v zjedinjenje Dalmacije s Hrvatsko ter jim gaiuntirati svoboden kullu-relen in gospodarski razvoj hrvatskega naroda, v kratko vse pravice, katere Hrvatom kot narodu pripadajo. To re.-olucijo napadajo sedaj vse vladno stranke, osobito tudi naši kranjski «lurti-maši>, češ, da je protislovanskn, ker hi stališče avstrijskih Slovanov v borbi proti Nemcem oslabelo, če bi se združila Dalmacija s Hrvatsko. No, dr. Lueger na Dunaju agitira celo v družbi nekih zloglasnih žurnalistov odpro vrata in nadkomisar stopi v niojo celico, spremljan od francoskega konzula. Konzul se je opravičeval, komisar mi je molil roko, in civilni policaj mi je krtačil pajčevine s suknje. • Kako silna pomota, častiti gospod!« je ponavljal nadkomisar. «l/,kažite mi časi,.častili gospod, in odpustite mi in bodite danes moj gost pri zajutrku in kozaicu dobrega vina. To so pač nt srečni slučaji, ki se lahko primerijo pri našem poklicu. Tako častivnden mož kakor ste Vi! Ves sem obupan!» Pelje me v svojo sobo in mi ljubeznivo ponudi sedež. Jaz pa sem imel samo eno misel: Sedaj mi bo razrešena skrivnost. Prosim nadkomisarja, naj mi hitro razloži ta osode-polni slučaj. «liazložitev je čisto lahka. Znano Vam je, da je v vsakem velikem mestu mnogo latin- kakor tudi dr. Franka v Zagrebu za »Veliko Avstrijo* in »Veliko Hrvatsko*, katerim potom naj bi se Ogrska v boju zoper krono izolirala. Srbski poslanci trojedine kraljevine Hrvatske so se pridružili v Zadru reški resoluciji, in v najkrajšem času si je priborila ta resolucija vseobče simpatije vseh svobodo-miselcev. Večina hrvatske akademične omla-dine v Zagrebu in vsa hrv. akad. mladež v Gradcu, Dunaju in Pragi izrekla se je solidarnim s postopanjem narodnih poslancev na Reki. Ker so torej vsi slovenski li-ti pisali in še pišejo o tej resoluciji, hočemo i mi zagovarjati stališče reške resolucije. V to s vrbo prinesemo slovenski prevod govora člana »Hrvatske* v Gradcu, g. jur. Ghama, o priliki sestanka hrv. akadcm. omladine v Gradcu dne 23. oktobra t. i. glede označenja stališča proti reški resoluciji. Govor se glasi: »Častita moja gospoda! Že ste čuli dva govora o predmetu. Prvi je govoril za, a drugi proti. A smelo trdim, da niti prvi ni odobraval stališče naših poslancev tako stvarno, kakor moj predgovor-nik častiti drug T.. ki jc z vso svojo zgovornostjo pobijal reško resolucijo. Pred-očil nam je v duši ono »Veliko Avstrijo«, za katero se v zadnji dobi navdušuje dr. Lueger in naša tvrdka Frank & Gomp. Tobože žareče zagovornike našli so ti žalostni drugo vi pri kranjskih furtimaših in v vseh listih. Odpovedali so se na&i poslanci — tako je govoril z velikim patosom — Hrvatov v Medju-inurju, Slavenov v fstri in naše brače Slovencev, bogme tudi Bosne in Hercegovine, in to sedaj, ko se Nqmci v dunajskem parlamentu že prij)ravlja:o na manjš'no, ko bi bili voljni dati nam Hrvatom našo «Veliko Hrvatsko*, našo svobodo in naše pravo. Pa da bi harem čakali, da ,se reši kriza in onda označili svoje stališče , . . Evo midi druga T .... ki je trdil, da mora priti Hrvatska do svoje popolne svobode, v isti sapi pa zonikaval našemu narodu pravico, da po svojih pravih zastopnikih izreče svojo voljo — svobodno, kakor mu jo drago, in kadar mu je drago. Baš s tem, da so sklepali hrvatski zastopniki o bodočnosti naroda in zemlje preje m go so se Madjari pogodili s Svabom, dokumentirali so pred celim kulturnim svetom, da se hrvatski narod zaveda, da živi, da ima pravico, da svobodno sam išče svojo bodočnost. In to je glavni vzrok, da je v obče prišlo do njih sestanka na Reki, nikakor pa vprašanje, je li skih zvez. Zvedeli smo, da so se tatovi v Barceloni, da bi pripreč li preiskave v svojih stanovanjih, zvezali z več ljudmi, ki prav pošteno izgledajo, kateri skrivajo ukradeno blago. Znamenje, po katerim se spoznajo, je siv klobuk, ki je Vašemu zelo podoben. Trak je na posebin način zavezan, kot slučajno tudi pri Vašem. Ti ljudje torej se izpreliaj;)jo po najživahnejših ulicah, kjer se sinučejo tatovi, in kakor hitro kateri kaj ukrade, spusti v žep prvemu zavezniku, ki ga sreča; s kako spretnostjo to delajo, o tem bi vedeli Vi sami povedati! Člani zveze se ne poznajo vsi med seboj; s tem se lahko razloži pomota. Vi ste- prvi sivi klobuk, ki smo ga prijeli . . . Upam, da bomo imeli v prihodnje večjo srečo. Ne izdajte naše skrivnosti in . . odpustite mi . . . idemo za Dunajem, ali za Pešto, ker slednje je bila gotova stvar že davno pred reškim sestankom, gotova stvar že leta 1903, ko so se vrnili dalmatinski poslanci z Dunaja, kjer se je hrvatska čast oskrunila in oplju-vala. Pa da se danes v naši sredini še kdo najde, ki hoče debatirati, je li idemo za Dunajem ali za Pešto, ko cela naša inteligenca, kojo sme narod smatrati svojo, že dve leti misli na Dunaj le s sovraštvom in z mržnjo to je slučaj, radi koga bi smeli naši opozicijonalci in napredni listi iziti s črnim robom. Kdor pozna našega Zagorca — velik je v rasti, ponosen v vsaki kretnji, — ta ve, da je naš Zagorec kayalir skozin-skoz pa makar kmet. Ce si v stiski, ti bo pomagal, on se bo zale žrtvoval, če ga pa razžališ na časti, ti ne bo odpustil nikdar. Pa kako bi spojili mi Hrvati z našo častjo, da bi sploh mislili na te, se pokloniti Dunaju, kateremu smo pomogli Kot kavalirji in kateri nos je odslovil kot pandurje, onemu Dunaju, ki nas sedaj zopet išče kot pandurje, a ne kot kavalirje. Odjek, katerega so dale naše žaloatne razmere v Hrvatski leta 190i3. na Dunaj, bil je odjek verig ill roMill ВДОП, U danes, gospoda moja, ne rožljajo več na Reki one suženjske verige, nego svobodno orožje V svobodnih rokah pravih Hrvatov. Pa četudi abstrahiramo to, kar zahteva naša čast, po primeru Bruta, kakor je opomnil drug naš T . . ., ter se hlinimo sedaj bebce kakor on', moramo priti do istega zaključka reške resolucije. Ko je Turčin vladal v naših krajih, je bil v Dalmaciji živ promet, vladalo je vseobče blagostanje. Danes pa, ko hoče Avstrija odrezati Dalmaciji vsako slikanje z Bosno, Hercegovino in Grno goro, pro;)ada naša Boka kotorska vse boljinbolj, propada naš Spljet, propada cela Dalmacija in ljudstvo, ki nima v svoji očetnjavi kruha dovolj, se seli trumoma v Ameriko. Dunaj je Dal-niatincem s svojo železniško politiko, in to je podlaga vse gospodarske politike, skozi vsa leta svojega gospodovanja dokazal, da je baš v njegovem interesu, da propadamo Hrvati gospodarsko popolnoma, in da je v tej težnji neizprosljiv, dokler ne zaklenka hrvatskemu narodu nnivaški zvon, da potem na razvalinah našega bivšega življenja sezida hrame Velike (Jermanije. Dunaj je kol predmestje Berolina, oni veliki tabor objestnih Tevtonov, ki so bacajo na Balkane, da jih pogoltnejo. Velika Avstrija in Velika Germa-nija sta ista pojmu, za katera se enako navdušuje car Viljem pa i zadnji comis voyageur na Balkanu. Naša država je nepopravljiva, ona je bila in bo vedno sovražnica Slovanov in prazna je iiada, pa bi bilo v Avstriji bolje za Slovane, če bi se v njen organizem udru-žili Hrvati, kajti v tem trenolku bi prenehal konslilucijonalizem in Dunaj bi gledal, da z absolutistično in gospodsko vlado doseže le cilje, katere s konstitucijo doseči ni mogel. Uprav iz srca nam je govoril Saniardžič, usla-ški vodja v Kiivošijah, ki je predal avstrijskemu generalu orožje z besedami: Bog daj Avstriji vse to, kar nam Avstrija želi! V predležečem slučaju Ibrej na Reki sploh ni šlo za vprašanje, ali idemo z Dunajem nego edino za koiišlatiranje dolgoletne izkušnje, da z Dunajem več iti ne smemo, nego proti Dunaju in ker smo sami sedaj preslabi naravski zajedno z onim, ki imajo isti interes z nami, ker le to zamore bili rcelna politika. Le tako so se zamogli naši zastopniki legitimirati sposobnim Za vlado V Hrvatski. Lahko bo Jugoslovanom onda obračunati z Madjarom. kajti takrat nesicčne Avstrije ne bo več. Zbog tega predlagam da se sprejme resolucija druga Bujasa, adre-sirana našim zastopnikom jednodušno S tem sem končal.« Jtovičar. Našim naročnikom. Prvi lelniiv našega lista se bliža svojemu koncu, in »Jeseniška Straža« nastopi v kratkem svoj drugi letnik. Potreba in koiist lista za gorenjsko dolino je pripoznana, zato pa ccnj. naročnike opozarjamo že danes, da bode «Jeseniska Straža* izhajala tudi prihodnje leto. O tem in o pregledu dosedanjih uspehov v prvem letu obstoja lista izpregovorimo prihodnjič. ' Nemci so dosegli svoj namen. Deset let je že pietekio od onega časa, ko se je sešla prva oglodo\4ilna komisija za zidavo nove jeseniške šole. Ne bomo zaiskovali ali sploh koga dolžili krivde v zavlačevanju te za kulturni razvoj tukajšnjega ljudstva tako važne zadeve. Gotovo j; le to, da bi bilo naše šolsko vprašanje popolnoma diugače rešeno, kakor je sedaj, ko sta se po želji Ncmcev dovolili dve štiriiazrcdniči, a ko bi se bil kdo v občini res zanimal za lo tako velevažno stvar. V doglediii bodočnosti bo potisnjena jeseniška šola na stopinjo navadne dvorazrednice radi pomanjkanja učencev. Nasprotno pa bo šola ob Savi, stoječa pod izključeno nemškim duhom, vedno bolj procvitala v veselje Nemcem, a na žalost vsakega slovenskega rodoljuba Ta slučaj, v katerem sin > Slovenci tako korenito pogoreli in o katerega posledicam v narodnem oziru še morda danes niti ne sanjamo, nam jasno kaže, da je Nemec skrajno nevaren šo-vražnik, katerega še vse premalo uvažiijemo in se vsied lega spuščamo v neko brezbrižno malomarnost in nedelavnost. Naši sovražniki Nemci pa delajo premišljeno in vstrajno po načrtu... Meščanska šola je edina rešitev zavoženega šolskega vprašanja na Ješenicali v prilog Slovencev. To zadevo smo sprožili že pred Gniin letom v uvoJnem članku nekega slovenskega dnevnika in tudi sobotni »Slovenec« razpravlja o tej zadevi, s čemur se seveda popolnoma stiinjamo. Vflcd nove železnice postanejo Jesenice središče raznih železniških piog ter dobijo zvezo na vse stiani. Naša meščanska šola bi imela raču iati v prvi vrgli na učence iz Kranja navzgor, iz Bohinja, severnega (ioriškega in tud Koioškega. Me.ščan-ska šola bi pomenila tudi v gmotnem oziru velik napredek za Jesenic. Po našem nmenju je najbolje, da se v kratkem sestavi odsek sposobnih mož, ki naj vodi vso akcijo za Ustanovitev meščansko šole. V tem oziru morajo pasti vsi strankarski oziri in naj se skupno dela za dusego ti ga cilja. Upamo, da se tukaj najdemo v skupnem narod lem delu, treba je le fiekoliko obojestranskega samozatajevanja. Лко čakamo, da se zavzame za to občinski odbor, zavlekla se bo stvar pri znani po-•^asiiosti zopet najmanje za pol leta, zalo I'" je najbolje, da prične delati ad hoc sestavljeni odbor. Meščanska šola bo skupno delo celega okraja in to raj itak no odločuje ena občina, temveč se mora delati "•i to, da pridejo z enako prošnjo vse občine Celega okraja na dan, za kar pa bo treba posebne spodbnje. Delajmo toraj, da se te naše besede kar najhitreje uresničijo. Naše šolstvo nam je resen opomin, da nemštvo in nemški duh s pomočjo vlade narašča, kar nas sili, da se streznimo, ker se z našimi strankarskimi boji le slabimo in je jasno, da s temi donkižotskimi prepiri hitimo v narodni pogin. Naši strankarski boji so že prešli v ozračje osebnih žalitev, končajmo s tem, pozabimo, kar je b lo in hitimo rešili s skupnimi močmi, kar se še rešiti pusti. Upamo, da se bodo tudi od nasprotne strani uvaževaie naše besede in pričakujemo v tem oziru primerne izjave. Tako ne sme in ne more več iti naprej! Na učitelja Fabinca so se sprav le jeseniške nemškutarice in še nekaj druge ženske sodrge. Napravile so ovadbo na okrajni šolški svet češ, da v šoli otroke zmerja in jim daje priimke!(!) Podpise je pobirala znana jeseniška opravljalka Marija Ta near, podpisale pa so razne ženske iz najzanikarnejših jeseniških slojev, med katerimi sta tudi znani nemškutarici perici Antonitsch in Agnes Meschik, krojačeva vdova. Nemškutarska tercijalka Meschik je tista, ki je delala obleke slovenskim Sokolom in tudi izključeno od slovenskih grošev živi, zato pa se ji menda zdi potrebno, da obrekuje Slovence na »lovenski zemlji. Sploh pa bomo o tej ženski v kratkem kaj Več poročali, ker smo uvideli, da se je že preobjedla slovenskega kruha. Vse, ki so podpisane na poli, bodo tudi najbrže ])o-vabljene v Kranjskogoro, da jih sodnija poduči, da je prej)ovedano brez vzroka obrekovati. Potem pa se naj zahvalijo tistemu, ki jih je speljal za tako neumnost na led. Učiteljske plače so prišle toraj slednjič na dnevni red v kranjskem deželnem zboru. Tozadevni predlog je utemeljeval ljubljanski župan Hribar. Zanimivo je to, da so vse •fetranke za povišanje, kar se je videlo iz izjave dr. Šu.šleršiča. Saj pa je tudi že zadnji čas, da se pošti no delo pošteno plača. S tira je skočil vlak pri kilometru štev. 445/T proge Javornik - Lesce dne 2(5. m. m. ob sedmih zjutraj. Kot vzrok se smatrajo veliki sneženi zameti. Poškodovan ni bil nihče. Vlaki so imeli vsled tega velike zaniude. Assling-Hiite, tako zovejo Nemci oliciozno in neuiieiozno našo slovensko Savo. Dolžnost občinski ga odboia je, da v prihodnji seji protestira zoper to gaimanizacijo slovenskega imena Sava. Nn))is • Assling -1 Uiltc* mora izginiti s površja, koder se ga čila. Pričakujemo, da slavijo narodni odborniki pri prihodnji seji takoj ta predlog. Ob^^inski odbor naj naprosi obenem enega državnih poslancev, da to glede poštne lilijalke na k( mp lentnem mestu izposluje. Bomo videli, ali se bodo švabski gostje in prilepenci slovenskemu hišnemu redu udali! Egiptovska tema \iada po vaseh Javornik in Koroška Bela. Za vse, kar nič ne nese, se brigajO meščani, za razne veselice in bale, katere ))rirede tukajšnji gostilničarji skoro vsakih 14 dni, za kake res koristne naprave se pa nihče ne zmeni, kakor n. pr, za vodovod in za malo razsvetljave ponoči. 'Želeti bi bilo, da bi veljaki teh dveh, pod občino Koroška Bela združenih vasi, na čelu jim gosp. župan malo poskrbeli, da bi vsaj par petrolejskih svililk gorelo od hiše g. likav( a do hiše g. Noča, mosarja in hišnega posestnika. Človek se zjutraj do 0. ure in zvečer po G. uri skoraj iz hiše ne upa, ker je taka tema, da se dalje dotipa, nego vidi. Kranjskogorske podružnice kmetijske družbe občni zbor se vrši dne 12. novembra t. 1. v hotelu «Razur» ob treh popoldne. Spored: Razni nasveti in pobiranje članarine za leto 190G. Društvo „Akademija" v Ljubljani, ki prireja po Slovenskem poučna predavanja in tako širi izobrazbo med narod, je počela svoje П, poslovno leto in vabi zato društva in posameznike, ki žele predavanj, naj svoje želje sporočajo društvenemu odboru. sveta. Električna kuhinja. Pri veliki električni razstavi v Londonu je vzbudila največjo pozornost kuhinja, kjer se je kuhalo vse električnim potom. GO gostov je čakalo na obed v prostornem lokalu in v isti sobi so bila tudi električna ognjišča. Popolnoma nič ni dišalo v salonu po kakšnem kuhanju in vsa jedila so bila zelo okusna. Tudi električni tok je stal manj, kakor bi stala drva za tako kuhanje. Tako je to povedal dotični krčmar. Vjilrova loma kanil, Praga Mil, izdeluje in pi i poroča Vydrovo žitno kavo. Juhni pridatek znamka «Vy(lra». Juhne konserve (jjrahove, ler-ne, gobove in riževe). Oblati (spccijalittla: »Desseil ueluaU in ma.slpni oblati). Šumeči limonadni bonboni . Dišava za pecivo «Huhlin». NAPRAVITE POSKUS! Kolekcija vseh teh izdelkov 3 K 20 vin. in poštnina. ИИ—7 M. Vidic izdelovalec sodavice, malinovega soka in pokalic (kraherl) v Lescah na Gorenjskem priporoča svoje izdelke. 29—2(5 postrežba točna. Cene nl%ke. urar na Jesenicah priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih ur kakor žepnih, stenskih ur in budilk, verižic, prstanov, uhanov I. t. d., dalje zlatnine in srebrnine od najfinejše do navadne. Sprejme tudi popravila, katera izvršuje natančno in točno po zelo nizkih cenah. 6-44 Ako hočeta dobro idočo uro poceni kupiti, zahtevajte cenil