® MOSTIŠČAR
GLASILO OBČINE IG
LETNIK XIV • november 2009 • Številka


um
Г тГ F 1 ' , ■
V\\
\*
i \ \ \4
str. 7
str. 13
str. 22

Zadišalo je na Ižanskem Medgeneracijsko sodelovanje v ižanski občini Znova očiščena kraška jama
i
MOSTIŠČAR
GLASILO OBČINE IG • november 2 00 9
Spoštovane bralke/ in bralci!_
Leto se počasi izteka. Pred vami je predzadnja številka Mostiščarja. Ker so večeri dolgi in hladni, jo lahko vzamete v roke in preberete.
Tokrat v rubriki aktualno o izidu nove knjige z naslovom Ko zadiši po peki na Ižanskem, ki jo je izdalo Društvo žena in deklet na podeželju Ig. Naj pohvalimo tako knjigo kot njeno predstavitev. Dišalo je že ves teden pred predstavitvijo in diši tudi danes. Naj diši tudi iz vaših domov po dobrotah iz knjige. Da ne boste po nepotrebnem zapravljali časa v trgovinah in izbirali daril, vam predlagamo, da podarite knjigo Ko zadiši po peki na Ižanskem. Res je lepo darilo.
Ižanski upokojenci so na Festivalu za tretje življenjsko obdobje predstavili medgeneracijsko sodelovanje v naši občini.
Tudi najmlajši v vrtcu so dejavni, pa kulturniki in športniki tudi.
Poskrbite za svoje zdravje in se izognite obolenjem, ki so v poznojesenskih in zimskih dneh pogosta.
Otrokom pa: bodite pridni!
Prijetno branje in pozdrav do naslednjič.
Uredništvo
Koledar prireditev		
Petek, 20. november, ob 19. uri, dvorana na Golem	Predavanje Spoznajmo našo občino in njene lepote	Turistično društvo Kurešček in Društvo Fran Govekar Ig
Sobota, 21. november, ob 18. uri, dvorana v Podpeči	Mavrica abecede	Društvo Fran Govekar Ig, JSKD
Sobota, 21. november, ob 19. uri, dvorana na Golem	Zapleši z nami	Kulturno društvo Mokrc, Folklorna skupina Poskočni hribci
Sobota, 28. november, ob 10. uri, šola v Zapotoku	Marušine delavnice za otroke	Podmladek Turističnega društva Kurešček
Sobota, 28. november, ob 19.30, dvorana na Golem	Slavnostni koncert ob 25-letnici delovanja zbora	Moški pevski zbor Ig
Nedelja, 29. november, ob 18. uri, dvorana v Iški vasi	Premierna uprizoritev komedije Čudežni kamen	Društvo Fran Govekar Ig
Sobota, 12. december, ob 10. uri, šola v Zapotoku	Marušine delavnice za otroke	Podmladek Turističnega društva Kurešček
Petek, 18. december, ob 16. uri, Športna dvorana Ig	Obisk Božička in obdarovanje otrok	Občina Ig
Petek, 18. december, ob 19.30, Športna dvorana Ig	Koncert Ansambla Saša Avsenika	Društvo Zapotok, Občina Ig
Sobota, 19. december, od 10. ure dalje pred stavbo Občine Ig	Božično-novoletni sejem s spremljajočim programom Občina Ig	
Sobota, 19. december, ob 19. uri, Športna dvorana Ig	Slovensko-dalmatinski večer	Društvo Zapotok, Občina Ig
Dolžina člankov, prispevkov
V	uredništvo prihajajo zelo obsežni članki z veliko fotografijami, zato dopisnike prosimo, da pošiljajo članke dolžine največ ene tipkane strani formata A4 (največ 4350 znakov s presledki) in poleg največ dve kvalitetni fotografiji v visoki resoluciji. Fotografij ne vstavljajte v tekst, ampak jih pošljite posebej v tif- ali jpg-obliki, da jih lahko oblikujemo.
Prispevki naj bodo podpisani, prav tako naj bodo poleg fotografij navedeni njihovi avtorji in podpisi pod fotografijami.
V	primeru, da gre za zelo velik projekt, prireditev ali kaj podobnega, bomo to upoštevali in v dogovoru z avtorji objavili obsežnejše prispevke oz. članke.
Pri vabilih navedite le najpomembnejše. Kdo vabi, kam vabi, kdaj in kje se dogaja.
Uredništvo
MOSTIŠČAR jE GLASILO OBČINE IG
Prejmejo ga brezplačno vsa gospodinjstva v občini Ig. • Cena izvoda za naročnike je 1.58 EUR brez DDV (350,00 SiT).
Naslov uredništva: Telefon: E-naslov: Izdajateljski svet: Naklada: Ustanovitelj: Izdajatelj:	Mostiščar, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig 01 280 23 10 mostiscar@obcina-ig.si Janez Cimperman, Zlatko Usenik, Stanislav Ostanek, Alojz Kobal, Tone Habula 2300 izvodov Občinski svet Občine Ig Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig	Začasni uredniški odbor: Računalniški prelom: Naslovnica: Tisk:	Katja Ivanuš, odgovorna urednica, Mateja Piškur, Uroš Pušnik, Polona Skledar Camera, d. o. o., Ljubljana, tel. 01 420 12 00 Klemen Kovač, Ko zadiši po peki na Ižanskem Present, d. o. o., tel. 01 427 22 79
Uredniški odbor si pridržuje pravico, da prispevke primerno priredi za tisk tako po obsegu kot po izrazu. Rokopisov ne vračamo. Članki morajo biti opremljeni s podpisom avtorja, v primeru društva, politične stranke ali skupine morajo biti članki opremljeni z žigom ali podpisom odgovorne osebe.		Občinsko glasilo Mostiščar z občasno prilogo Uradne objave, izdajatelja Občine Ig, je na podlagi Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 35/2001) vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 354.	
		www.obcina-ig.si
2		
novice iz občinske hiše	4	P
GLASILO OBČINE IG • november 2009 MOSTIŠČAR		
Fekalna onesnaženost vode na vodovodnem sistemu Visoko-Rogatec
Izvajalec kontrole zdravstvene ustreznosti in skladnosti pitne vode na vodovodnih sistemih občine Ig, Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana, je pri oktobrskem odvzemu vzorcev ugotovil, da so bili rezultati mikrobiološkega preskušanja odvzetih vzorcev pitne vode neskladni z veljavni predpisi. Ugotovljeni mikrobiološki parametri so izpolnjevali kriterije za razglasitev začasnega ukrepa prekuhavanja pitne vode na vodovodnem sistemu Visoko-Rogatec.
Pred odvzemom vzorca, ki je bil izveden 15. 10. 2009, je bila opravljena dezinfekcija vodohrana in celotnega omrežja, o čemer so bili uporabniki obveščeni.
•	•lil v	•
Izjeme pri priključevanju na kanalizacijsko omrežje
Občinski svet je na 19. redni seji 30. 9. 2009 sprejel sklep, da se objekti brez gradbenih dovoljenj, zgrajeni pred 5. 7. 2005, ki imajo vodovodne priključke in imajo možnost priključitve na kanalizacijsko omrežje, priklopijo na kanalizacijsko omrežje pod pogojem, da investitorji poravnajo akontacijo komunalnega prispevka na podlagi sklenjene pogodbe. Znesek se revalorizira z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin, ki ga objavlja Statistični urad RS, in upošteva pri obračunu komunalnega prispevka na podlagi projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Priklop na kanalizacijsko omrežje je obvezen zaradi zmanjšanja izpustov iz greznic, ki bi sicer morala biti nepropustne, v okolje.
Javljanje okvar
Vse uporabnike, ki opazijo izliv vode oziroma druge pomanjkljivosti na vodovodnem omrežju, naprošamo, da pokličejo na telefon 051/340-647 (24-urna dosegljivost) ali na 01/2802-314 (Občina Ig, režijski obrat).
Zamenjave vodomerov
Skladno z določili Uredbe o rokih, v katerih se redno overjajo merila, smo upravljavci vodovodnega omrežja dolžni vršiti zamenjavo vodomerov, in sicer na 5 let ne glede na velikost vodomera. Ob zamenjavi ekipa upravljavca izpiše Potrdilo o vgrajenem ali zamenjanem vodomeru, ki ga stranka podpiše in s katerim potrdi odčitano stanje na vodomeru.
V mesecu novembru bo izvajalec javne službe, podjetje Komunalne gradnje d. o. o., Gasilska cesta 5, Grosuplje, pričel z zamenjavo vodomerov skladno z zakonodajo.
Predhodna najava o redni menjavi vodomerov pri individualnih stanovanjskih hišah in manjših objektih je praktično neizvedljiva, zato se menjava izvaja brez predhodne najave. V primeru, da stranka ni dosegljiva, ji bomo v poštnem nabiralniku pustili obvestilo o novem predvidenem terminu obiska oziroma telefonsko številko, preko katere je možen nadaljnji dogovor.
Tarifa »števčnina« je namenjena pokrivanju stroškov vzdrževanja obračunskega vodomera, ki je sestavni del vodovodnega priključka. Stroški zajemajo servisiranje in overitve vsakih pet let ter zamenjavo vodomera vsakih deset let. Tarifa se obračuna mesečno glede na velikost vgrajenega vodomera (premer vodomera) in ni odvisna od količine porabljene vode.
Zaščita vodomerov pred zmrzaljo
Zaradi nizkih temperatur je zmrzal pogosti krivec za poškodbe na vodomeru. Kot upravljavci vodovodnega omrežja ne prevzemamo odgovornosti za tovrstne poškodbe, zato vas opozarjamo, da sami poskrbite za preventivno zaščito za vgrajene vodomere, saj ste stroške zamenjave v tovrstnih primerih dolžni poravnati sami. Kaj je potrebno za zaščito pred zmrzaljo:
•	dovolj globoki vodomerni jaški z izoliranim pokrovom;
•	dodatna zaščita nad vodomerom z izolacijskimi materiali.
Odlok o oskrbi s pitno vodo ne dovoljuje, da uporabnik sam izvede demontažo vgrajenega vodomera.
Katja Ivanuš, režijski obrat
Poiščite novice o občini Ig na strani: http://www.obcina-ig.si
Župan sprejel slikarko Jožico Serafin
Župana je obiskala naša priznana slikarka Jožica Serafin, ki živi v Iški. Letos marca je prejela ZLATO PLAKETO OBČINE IG za dolgoletno ustvarjanje na likovnem področju.
Je geodetska risarka v pokoju, ki slika že od otroštva dalje. Likovno se je izobraževala v različnih slikarskih šolah. Je članica Društva likovnih samorastnikov Ljubljana. Samostojno je razstavljala 113-krat, skupinsko pa 318-krat tako doma kot v tujini.
Županu je podarila svoje delo Mostiščarji, umetnino, ki bo obogatila stene občinskih prostorov. Župan se je gospe Jožici Serafin zahvalil za tako velikodušno darilo in ji zaželel še veliko uspehov pri likovnem ustvarjanju ter iskanju motivov.
Andreja Zdravje, občinska uprava

Jožica Serafin je podarila sliko županu
www.obcina-ig.si		3
		
%	1	novice iz občinske hiše
MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • november 2 00 9		
Občina Ig
Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig
PRIJAVNICA ZA BOŽIČNO-NOVOLETNI SEJEM NA IGU
sobota, 19. 12. 2009
Ime in točen naslov podjetja, s. p., društva, občine, skupine ali posameznika:
Kontaktna oseba:
Telefon, elektronska pošta:
Kratka predstavitev vaše ponudbe na sejmu:
Prijavnico lahko pošljete po pošti na naslov Občine Ig, po faksu št. 01/2802-322 ali po e-pošti: marica.zupan@obcina-ig.si. Dodatne informacije na tel. 28 02 318, 051/456-464.
Kraj in datum:	Podpis:
Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig
OBJAVLJA RAZPIS ZA SODELOVANJE NA BOŽIČNO-NOVOLETNEM SEJMU,
ki bo v soboto, 19. decembra 2009, pred stavbo Občine Ig.
Pri prijavi imajo prednost društva in organizacije iz občine Ig. Vabljeni tudi gostinski ponudniki. Pisne prijave z opisom ponudbe, ki naj vsebuje predvsem programe, ki so primerni za božično-novoletni čas, in gostinsko ponudbo, pošljite na naslov Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig, ali na naslov marica.zupan@obcina-ig.si do 10. decembra 2009.
Obrazec »Prijavnica« dobite tudi na občini in na spletni strani www.obcina-ig.si.
Dodatne informacije na tel. 01/280 23 18, 051/456 464.
Vabljeni, da skupaj popestrimo prednovoletni čas v naši občini.
Komisija za kmetijstvo na ogledu
Komisija za pregled prijav na Javni razpis za dodeljevanje sredstev za programe na področju kmetijstva v občini Ig v letu 2009 je na terenu pregledala realizacijo investicij. Končni prejemnik državne pomoči je dolžan Občini Ig omogočiti vpogled v dokumentacijo, povezano z izvedbo investicije, ter omogočiti pregled realizacije investicije za potrebe izvajanja kontrole nad koriščenjem dodeljenih namenskih sred-
stev še najmanj 5 let po izplačilu sredstev.
Komisija je ugotovila, da so bila dodeljena sredstva za naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo upravičeno porabljena ter da so prejemniki sredstev z novimi stroji, ki jim olajšujejo delo na kmetiji, zadovoljni.
Andreja Zdravje, občinska uprava
Vloge za znižano plačilo vrtca
Vloge za znižano plačilo za program vrtca za leto 2010 je mogoče oddati do ponedeljka, 30. novembra 2009, na obrazcu VRT 1 (obr. 1,82) po pošti ali osebno na Občini Ig, Govekarjeva cesta 6, Ig (ponedeljek, torek, četrtek v času od 8.00 do 15.30, sreda od 8.00 do 17.00, petek od 8.00 do 13.30). Dodatne informacije na tel. 28 02 310.
Obrazec lahko najdete na spletnem naslovu Občine Ig: http:// www.obcina-ig.si.
Polona Skledar, občinska uprava
4		www.obcina-ig.si
		
novice iz občinske hiše	4	P
GLASILO OBČINE IG • november 2009 MOSTIŠČAR		
Poklon župana in podžupanov
V zadnjem tednu meseca oktobra so župan Janez Cimperman in podžupana Franc Strle in Franc Toni obiskali pokopališča in se poklonili umrlim.
Cvetje so položili pred spomenikom žrtvam iz prve svetovne vojne, pred spomenikom padlim v NOB in pred spomenikom žrtvam
povojnih pobojev. Spomenike skušamo vzdrževati in jih ob praznikih tudi lepo urediti.
Prav tako so obiskali grob častnega občana gospoda Glavana ter občana gospoda Šuštaršiča.
Andreja Zdravje, občinska uprava
Pri spomeniku pred cerkvijo na Igu
Obvestilo
Naslednja številka Mostiščarja bo predvidoma izšla 18. decembra 2009.
Rok za oddajo člankov je četrtek, 3. 12. 2009.
Prispevke lahko pošljete do roka na naslov: Uredništvo Mostiščarja Govekarjeva cesta 6, Ig oz. na el. naslov: mostiscar@obcina-ig.si.
Pustni karneval 2010
V	letu 2010 je pust 16. februarja, tako da bo tradicionalni pustni karneval na Igu na pustno soboto, 13. februarja 2010.
S karnevalom poskušamo poudariti kulturno identiteto kraja, oživiti stare običaje, predvsem pa obogatiti celovito turistično ponudbo kraja. Predvsem skušamo pritegniti čimveč domačih društev, posameznikov in podjetnikov, ki bi sodelovali s prizori, idejami, predstavitvami svoje ponudbe, sponzorskimi sredstvi ali na kakšen drugačen način pripomogli k uspešni uresničitvi za naš kraj tako pomembnega dogodka.
Objavljamo prijavnico, s katero se lahko prijavite za sodelovanje na karnevalu (s prizorom, gostinsko ponudbo, ponudbo na stojnicah).
V	kolikor imate kakršnakoli vprašanja, predloge ali ideje, pokličite na Občino Ig, tel. 01/28 02 318 ali 051/456-464.
Marica Zupan, občinska uprava
PRIJAVNICA ZA 13. PODKRIMSKI PUSTNI KARNEVAL, 13. 2. 2010
Naslov slike/prizora:
Društvo/posameznik/VS/OŠ/vrtec:
Vodja prizora/slike:
GSM vodje:
El. naslov vodje:
Št. sodelujočih v sliki/prizoru:
Glasba:
Kratek opis slike/ prizora
ali drugo:
Datum:	Podpis:
Prijavo pošljite na Občino Ig najkasneje do 1. februarja 2009.
www.obcina-ig.si		5
		
ч	1	novice iz občinske hiše
MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • november 2 00 9		
6		www.obcina-ig.si
		
Zadišalo je na Ižanskem ...
Dišalo je že ves teden pred tem ..., veliko se je mesilo, nekaj malega kuhalo, predvsem pa peklo! In v zraku ni bil samo vonjpo pečenem, po sladicah in kruhu ..., v zraku je bil vonj in okus po ustvarjalnem nemiru ...
16. oktober 2009 je bil sicer petek, za nas in naše družine pa ni bil navaden dan. Ves teden so brneli telefoni, preverjale še poslednje sicer dogovorjene zadeve, pisala vabila za uradne goste. Večer pred dogodkom je podstreha Gostilne Gerbec oživela. Postavljale so se mize, prestavljali stoli, Francelj in Janez sta skrbela za pravo osvetlitev in privijala žarnice v reflektorjih in lučeh, Erna in Klemen sta še poslednjič preverjala fotografije iz knjige pa tiste z ženami v njihovem domačem okolju in njihovih rok, ki so letos opravile res izjemno delo.
Dnevi pred tem so se mi zdeli
temačni in kar ni hotelo posijati sonce. Petkovo jutro pa je zažare-lo v vsej svoji lepoti. Kot bi nekdo od zgoraj pogledal na nas in rekel: pa saj so bile pridne, naj bo torej dan lep, najzačutijo toplino in prijaznost dneva in njihovega večera .
Dopoldne sta Beti in Marina krasili prizorišče z vsem jesensko obarvanim listjem na vejah, ki jih je Marina nabrala v gozdu. Točno opoldne so začeli »prihajati« naši izdelki, iz marsikaterega pekača se je še kadilo ..., vse je bilo sveže, vonjpo pečenem je zajel celo Gerbčevo podstreho ... Za postavitev razstave zadolžene žene so hitele s svojim delom, še zadnji popravki, pogledi in polglasni dogovori, kako bo večer potekal. Nismo bile glasne, kot bi se bale prebuditi čarobnost večera prezgodaj.
Točno ob uri je prihitel prvi fotoreporter iz Odprte kuhinje
(Nedelo) in obstal. »Kako naj naredim samo tri posnetke? Romana (glavna in odgovorna urednica), tu imajo Indijo Koromandijo!« Potem je poslikal po svoji presoji. Ko je vračal izdelke na njihovo mesto na mizi, so se mu tresle roke. »Veste, v zadnjem času slikamo samo še politike, ki se drenjajo pred temi ali onimi vrati. Potem pa te pošljejo na tak dogodek in ugotoviš, da je tudi še kaj veselega in lepega v življenju.«
Potem pa se je začelo ... Prihajali so prvi gostje, si ogledovali razstavo fotografij, na njih prepoznavali žene, dekleta, roke ..., na 6 mizah so ob soju sveč ogledovali in vonjali dobrote: božična miza, velikonočna miza, kruhi in namazi na posebni mizi, na ostalih treh mizah lepo razvrščene druge dobrote. Prtički, lončevina in topel les so samo dopolnjevali pogled. Gostje so posedali za mizami in naokrog po podstrehi. Na malem odru, na mizi, pogrnjeni z vinsko
rdečim prtom, ob drobnem šopku toplih barv majhna potičnica s še manjšo potičko - kot simbol večera in skromno darilo nekaterim gostom, ki so sicer pripomogli s svojo besedo in še kako, da je projekt lahko zaživel. Med obema odprta knjiga Ko zadiši po peki na Ižanskem.
Pod odrom že sedi Tomaž Plahutnik, na obrazu nasmeh, ki ne skriva zadovoljstva, da smo ga prosile za sodelovanje. Ob odru čaka Nadja Janežič, da ob njegovi spremljavi zapoje nekaj ljudskih. Škoda, res škoda, da ni imela v rokah svojega Jana - kot malo prej, ko je preizkušala svoj glas in uigranost s citrami. Tik pred tem, ko je Jernej prebral misel iz knjige o treh hlebcih in materi ter očetu v božičnem času na Ižanskem, so k mizam pristopile žene v društvenih oblekah in prižgale sveče tudi gostom ob mizah. Večer se je lahko začel ...
Jernej Kovač, povezovalec, predstavnica Ministrstva za kmetijstvo, predsednica društva in Josip Pintar
Okusne in lepe čebelice
Gostje med pogovorom po predstavitvi knjige
www.obcina-ig.si		7
		
Umirjeno in toplo so se izmenjavale misli sogovornikov. Župan s svojim prijetnim, na trenutek hudomušnim nagovorom, ki pa je v bistvu imel tudi veliko težo, je knjigo lepo pospremil na pot in zaželel, da bi ne bilo hiše na Ižanskem, ki ne bi imela na polici tudi te knjige. Hvala, g. župan!
Sledil je pogovor o nastajanju knjige, o programu Evropske unije - Leader, kjer je naše društvo kandidiralo in bilo izbrano za sofinanciranje obeh projektov: knjige in spletne strani društva. Upravitelj LAS-a Sožitje med mestom in podeželjem Josip Pintar in predstavnica Ministrstva za kmetijstvo dr. Tadeja Primožič sta dodala svoje misli o pomenu projekta za žene in podeželje na Ižanskem in za Slovenijo. Besede je zamenjala glasba, citre so ubrano zazvene-le ... Na gostilniškem podstrešju je postajalo vse topleje, meni se je zdelo, da tudi vedno svetleje, čeravno se je večer že prevesil v noč. Razpoloženje se je večalo, gostje so z neskritim zanimanjem sledili večeru, ki ga je spretno krmaril Jernej. Vsi, ki smo sodelovali, smo sledili njegovi bese-
di, pojasnjevali in ob tem koga tudi nasmejali ter postajali tudi mi vedno boljsproščeni. Konec pogovora seveda ni pomenil konec večera. Dvignili smo kozarce s sladkim muškatom, žene so pristopile s polnimi pladnji, citrar Tomaž pa je ves večer neumorno skrbel za polglasno glasbeno kuliso .
Takrat šele se je pokazalo, da je med gosti veliko predstavnikov medijev. Prišla je ekipa TV Slovenija in pripravila zelo odmeven prispevek za Slovensko kroniko. Pričarala je pogled na podstrešje, na polne mize, razstavljene fotografije in žene, ki so spregovorile o svojih receptih. Novinarka je prelistala knjigo in prst se je ustavil na strani s pecivom na božično okrašeni mizi, prav taki, kot smo jo prikazale tudi ta večer. Članek v Kmečkem glasu (sledi še članek o delovanju društva), zelo dolg prispevek o knjigi v Glasu dežele, pogovor na Radiu Slovenija v nedeljo popoldne, kratek pogovor s predsednico društva o ženah na podeželju in napoved predstavitve knjige v Dnevniku, predstavitev v reviji
Svobodna misel, prijeten pogovor z našim županom na radiu Zeleni val, kjer so pripravili celo nagradno ugibanje o številu receptov v knjigi, res lep »posnetek večera in predstavitev knjige« v prilogi Nedela v Odprti kuhinji (kar tri strani so nam namenili), Lisa, Dober tek ..., prišlo je točno 10 novinarjev! V naslednjih dneh sledi še snemanje prispevka za TV SLO na Ižanskem, ko bodo žene pekle po knjigi pri eni od njih doma, in nato še pogovor o samem projektu za oddajo Ljudje in zemlja.
Sredi vse recesije, togih državniških pogovorov, skupina preprostih žena tam na Ižanskem pripravi večer, kjer domujeta domačnost in toplina. To ljudje potrebujemo! To dokazujejo številni klici ljudi iz vse Slovenije, ki so se morali zelo potruditi, da so prišli do naših številk, ki res niso bile objavljene nikjer - razen v domačem Mostiščarju. Hvala knjižničarkam v ižanski knjižnici, ki so bile prve »posredovalke«, pa sodelavkam na Občini, ki so sledile, pa na Kmečkem glasu in TV Slovenija, ki posredujejo ..., največ dela pa so dobili na Odprti kuhinji! Tako je naša knjiga na poti do domov po vsej Sloveniji. Knjige se ne da kupiti v knjigarni, odločile smo se, da vsaj na začetku vložimo ves svoj napor v prodajo in predstavitev knjige. Tako jo že imajo v Mariboru, Velenju in Celju pa Preboldu in v nekaj koroških vaseh, pa v Ilirski Bistrici in drugod po Primorskem, Brežice in Krško sta bila med prvimi, Kamnik, Komenda, Medvode in Ljubljana pa so tako blizu, da pridejo kar sami ponjo. Po več izvodov - da bo še za darila ... Zadnji klic včeraj zvečer je bil iz daljnega Celovca!
Tudi tam jo želijo imeti.
Vesela sem, da je knjiga tako lepo sprejeta. Najprej zaradi žena in deklet, ki so sodelovala pri projektu. To je naša skupna knjiga, one so del nje in to zavedanje je pomembno! Da je uporabna, je seveda pomembno za vse naše bralce. Da je povezala toliko žena med seboj na Ižanskem, je cilj in pomembno za projekt Leader. Da je povezala tudi žene iz drugih krajev, je lepo! Tudi tako predstavljamo naše kraje na Ižanskem in ljudi, ki tu živimo!
Meni kot vodji projekta in urednici knjige je končno odleglo. Tudi strokovna javnost, ki je sicer zelo kritična in včasih misli, da tako delo zmorejo samo profesionalci, jo je zelo pohvalila po vsebinski zasnovi, uredniškem delu, po zelo lepih fotografijah in odličnem oblikovanju. Da o samih pečenih izdelkih ne govorimo! Zato smo kar posvojile idejo našega župana o jedeh na žlico. A pred nami so še drugi, tudi zelo zahtevni projekti - o njih drugič!
Na koncu naj omenim še drugi projekt, ki smo ga predstavile ta večer - novo spletno stran društva: drustvozenaig.si. Tam nas boste lahko spremljali tudi v prihodnje.
Najna koncu zaželimo vse dobro in veliko veselja vsem, ki boste knjigo kupili, se ob njej sprostili, morda nasmejali, vesele bomo, če jo boste tudi komu podarili! Seveda pa jo v tem trenutku lahko kupite pri naših članicah po vaseh.
Nevenka Marija Kovač, predsednica društva
Fotografije žena in deklet med peko, katerih recepti so v knjigi
Knjiga Ko zadiši po peki na Ižanskem je lepo in zelo primerno darilo za prihajajoče praznične dni!
Z nakupom knjige boste razveselili sebe in vse, ki jim boste knjigo podarili, seveda pa tudi nas, saj boste omogočili delovanje našega društva!
Da boste laže posegali po njej, smo se odločile za zelo
sprejemljivo ceno: 19,90 €
Trenutno jo lahko kupite pri vseh avtoricah.
Pokličite: 031 872 327 (Nevenka), 031 812 397 (Marinka) ali
040 831 481 (Irena).
8		www.obcina-ig.si
		
kotiček za mlade
GLASILO OBČINE IG • november 2009 MOSTIŠČAR
Enota Mavrica se predstavi
Prvega oktobra smo Kapljice, Zvezdice in Lunice zakorakale v mavrično deželo. V prvih dneh smo se spoznavali z lepimi igralnicami, ki so obdane s toplimi rumenimi barvami, in s svojimi novimi prijatelji ter vzgojiteljica-
mi. Radovedno smo raziskovali tudi bližnjo okolico vrtca in se odpravili pogledat konje ter bližnji ribnik, kjer domujejo račke. Nato smo že likovno ustvarjali, in sicer smo barvali jesensko listje, risali s tempera barvicami, voščenkami
in kredami. Ob prihajajočih praznikih pa smo naredili čisto prave »strašne« buče. Le pazite nase,
mogoče vas kakšna prestraši.
Enota Mavrica
Na sprehodu
To smo mi
Ličkali smo koruzo
Lepo je ohraniti način dela, ki so ga v naših krajih včasih opravljali pri skoraj vsaki hiši. To delo je tudi ličkanje koruze, kar zmorejo otroci in pa tudi starejši. Tako smo se letos povezali člani TD Bober Ig in otroci iz Vrtca Ig, skupin Mucki in Medvedki.
Srečanje smo opravili v mesecu oktobru pri »teti Martini in stricu Štefanu«. Mlade glavice in spretne ročice so hitro osvojile delo, kup koruze se je vidno manjšal. Za pridno delo so bili otroci nagrajeni s pokovko, piškoti in čajem. Za popestritev so si lahko ogledali še domače zajčke in pujska. Ugotovili so, da ima zajček zelo mehko dlako.
Preživeli smo lepo in poučno dopoldne. Ob delu nam je čas zelo hitro minil in morali smo se vrniti v vrtec.
Martina Pucihar (besedilo in slike)
kotiček za mlade
MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • november 2 00 9
Jesen v enoti Sonček
Čeprav je vreme zunajvedno boljzaspano, pri nas še vedno sije sonce. Veliko časa preživimo ob skupnih druženjih in si dopoldanske urice krajšamo z različnimi dejavnostmi. Pekli smo kostanj, kolač, stiskali sok iz sadja, si naredili sadno kupo in sadno čežano, tiskali in barvali smo jabolka in hruške ter nabirali jesensko listje
v bližnjem gozdu ... Ogledali smo si tudi igrico z naslovom Jabolko, ki sta nam jo pripravili Vlasta in Nuša.
Lepo nam je, ko opazujemo, kako se narava poigrava z barva mi jeseni.
Metuljčki in Želvice
Kostanjevo dopoldne v Gozdičku
Jesensko megleno dopoldne nam ni pokvarilo razpoloženja, saj smo si ga popestrili z jesenskimi dobrotami - pečenim kostanjem. Vsi nasmejani smo se zbrali za
veliiikooo mizo, zapeli pesmico o Kostanjčku zaspančku, nato pa olupili in pojedli slastni kostanj
Ribice in Račke
10		www.obcina-ig.si
		
Mucki
Mucki smo zelo živahni in radovedni, zato skupaj z Metko in Martino vedno znova odkrivamo nove zanimivosti. Tako smo v mesecu septembru in oktobru ličkali koruzo, obiskali gasilce in knjižnico, udeležili smo se plesnih vaj in enkrat tedensko telovadbe, hranili račke in konje ter najpomembnejše - izrezovali buče. Delavnice, ki smo jo skupaj s starši izvedli 23. 10. 2009, smo se zelo veselili, saj smo iz buč naredili prave umetnine. Buče smo zložili na našo teraso, da pa je bilo še zanimivejše, smo v vsaki buči prižgali svečko. Na koncu smo imeli pogostitev s pečenimi bučkami in piškoti.
Tina Škulj
Ena gasilska ...
Skupaj s starši na bučni delavnici
Rjavi so listki jeseni in kostanj je tudi rjav ...
Jesen je prišla tudi v našo enoto. Spoznali smo jesenske sadeže in plodove. Nekateri otroci so prinesli v vrtec kostanj in izkoristili smo priložnost za kostanjev piknik. Prostor zanjnam je, kot vsako leto, odstopila babi Marina.
Kostanj smo pojedli in preostali dopoldanski čas preživeli na njenem dvorišču.
Ta mesec smo posvetili tudi spoznavanju poklicev. Izdelali smo različne plakate o gasilcih ter obiskali gasilsko brigado v Ljubljani.
Ogledali smo si različna vozila, obleke ter pripomočke za reševanje. Vozili smo se z gasilskim avtomobilom ter se preizkusili v gašenju. Lepo se zahvaljujemo ge. Kučič, ki nam je omogočila obisk.
Žabice in Zajčki z Majo, Natašo, Romano in Jano
www.obcina-ig.si		11
		
kotiček za mlade
MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • november 2 00 9
Vrtičkarji na Lumpi teku
V soboto, 24. 10. 2009, smo se Miške, Čebelice, Ptički in Medvedki udeležili Lumpi teka v Ljubljani. Letošnja udeležba otrok našega vrtca je bila najštevilčnejša do sedaj. Kar 54 malih tekačev je zastopalo naš vrtec.
Najmlajši smo bili stari komaj dve leti. Za pogum smo imeli ob sebi starše. Starejši otroci pa smo tekli sami in starši so nam komaj sledili. To sploh ni čudno! Saj smo tek otroci vzeli zelo resno. V teku smo se urili na poljskih poteh v bližini vrtca.
Na Lumpi tek smo otroci komaj čakali. Na ta račun je s krožnikov izginila marsikatera solata, meso in zelenjavna juha.
Poskrbeli smo tudi za enoten športni izgled. Na delavnicah smo si potiskali majice. Nekateri so bili pri delu zelo ustvarjalni. Sicer pa, kaj se ve, morda bo katera nekoč prodana na dražbi slavnega tekača!
Prišla je težko pričakovana sobota. Komaj smo pričakali start, potem pa tekli, tekli ... in si pritekli prvo medaljo. Naši Medvedki pa že drugo. Pa ne samo to, dobili smo tudi sladko Lumpijevo nagrado z majčko in pobarvanko.
Kljub slabemu vremenu smo soboto lepo preživeli in si na koncu obljubili, da se prihodnje leto Lumpi teka ponovno udeležimo.
Miške, Čebelice, Ptički, Medvedi
Ш y^^Hj
5ÖL5KI
SKLAD
Otrokom ni mar koliko znaš, dokler ne ugotovijo, da ti je mar zanje - v soboto, 24.10.2009, so se na dnevu odprtih vrat OŠ Ig uresničile sanje. Dokazali smo, da nam je zelo mar za naše otroke.
Na dobrodelni prireditvi smo zbrali 1.583,36 EUR.
Najlepša hvala vsem, ki ste prispevali za šolski sklad in najlepša hvala otrokom, ki so nam pripravili nepozaben dan!
Priprave na tekmovanje
Festival za tretje življenjsko obdobje
V okviru letošnjega 9. Festivala za tretje življenjsko obdobje v Cankarjevem domu, ki je potekal od 30. septembra do 2. oktobra, je bila med drugim organizirana tudi konferenca o vlogi in mestu starejših v družbi, prostovoljstvu
ter medgeneracijskem sodelovanju. Na njej je sodelovalo (in to po mnenju drugih sodelujočih zelo uspešno!) tudi naše društvo. V nadaljevanju vam posredujemo vsebino prispevka, ki ga je na temo »Medgeneracijski centri, kaj
je to?« podal predsednik Društva upokojencev Ig Alojz Kobal. Vsebina celotne konference bo zbrana v posebnem zborniku, ki ga bo izdal organizator festivala.
Anton Žagar, Društvo upokojencev Ig
0ko\3 IG
Г Л DRI I^TVn I IPDk
DRUŠTVO UPOKOJENCEV IG
Medgeneracijsko sodelovanje v ižanski občini
POVZETEK
V našem prispevku predstavljamo izkušnje Društva upokojencev na Igu v zvezi z medgeneracij-skim sodelovanjem v naši občini in prizadevanja pri skupnem projektu »Medgeneracijski center Ig«. Poudarjamo zlasti potrebo po postopnosti, kar narekujejo kompleksne naloge, velika finančna vlaganja in sodelovanje vseh zainteresiranih.
KLJUČNE BESEDE
Medgeneracijski center, dnevni center aktivnosti za starejše, medgeneracijsko sodelovanje, medgeneracijsko sožitje.
1. UVOD
O medgeneracijskih centrih in medgeneracijskem sožitju je bilo že toliko povedanega in napisanega, da verjetno kaj novega ne morem povedati. Predstavim pa lahko prizadevanja našega društva, da bi se v občini Ig celostna skrb za starejšo populacijo še bolj razvila, in vas ob tem seznanim z dosedanjimi izkušnjami našega društva v zvezi s tem.
Kot društvo upokojencev si že dalj časa prizadevamo, da bi starejši dobili ustrezno mesto v današnji družbi. Nas, starejših od 69 let, je v občini Ig okoli 1000. Živimo v primestnem območju. Velik del starejših ljudi je še vezan na zemljo in jo znajo tudi s pridom uporabiti. Večina jih na primer vrtnari še v pozno jesen svojega življenja.
Ne glede na to, da ste to že večkrat slišali, in ne glede na to, da to ni zraslo na mojem zelniku, moram ponoviti: v društvo se vključujemo upokojenci predvsem zato, da laže uresničujemo humanitarne in materialne pravice in interese starejših ljudi ter si prizadevamo
za izboljšanje njihovih življenjskih razmer v razsežnosti medgenera-cijskega sodelovanja, solidarnosti in integracije. Medgeneracijsko solidarnost obravnavamo kot vrednoto in izhajamo iz tega, da starost za družbo ne sme biti odvečno breme, temveč le del družbeno koristnega življenjskega ciklusa. In to je naše vodilo.
2. PROJEKT MEDGENERACIJSKI CENTER IG V NAČRTIH OBČINE IG IN DU IG
V ciljih strategije varstva starejših je med drugim predvideno tudi razvijanje krajevnih medge-neracijskih središč, ki združujejo vse javne in civilne potenciale za kakovostno staranje in solidarno sožitje generacij v kraju. Marsikdo od nas si je, ko je prebral ta stavek, predstavljal predvsem velike stavbe - medgeneracijske centre, kjer se bo to vse skupaj dogajalo, zgradimo in bo! Daleč od tega!
Eden večjih projektov, za katerega smo dali pobudo občini, je zgraditev doma starejših na Igu. Starejši z našega območja, ki so v domovih, so namreč nameščeni po vsej Sloveniji. Opravili smo več razgovorov s strokovnimi službami pristojnega ministrstva, z nekaterimi koncesionarji, ki domove že upravljajo, in z občinskim vodstvom. Izdelali smo vsebinski predlog. Rezultat tega je, da je občinski svet predlog podprl in da je možna lokacija vnesena v predlog prostorskega načrta občine Ig. Ko bo prostorski načrt sprejet, pričakujemo konkretno nadaljevanje.
Projekti medgeneracijskih centrov v celoti so tako kompleksni, da jih eno društvo, kot je naše, ni zmožno izpeljati samo in pravi
naslov za to so občine. Smo pa upokojenci osnovna ciljna skupina, ki so ji te dejavnosti namenjene, zato smo vsaj v naši sredini upokojenci pobudniki in aktivni sodelavci v vseh takih projektih. Lani smo pripravili elaborat našega videnja medgeneracijskega centra in ga s predlogi aktivnosti posredovali Občini Ig. V maju istega leta je občinski svet naše predloge soglasno podprl in sprejel tudi sklepe, s katerimi je Občina Ig prevzela vlogo nosilke projekta »Medgeneracijski center Ig«. Društvo upokojencev Ig bo pri tem projektu še naprejaktivno sodelovalo.
Vsi se zavedamo, da bo do uresničitve tega programa preteklo precej časa in tu velja pristati na postopnost. Imamo odprte oči in se seznanjamo tudi z izkušnjami drugih, ki so tu že naprej.
Z našega stališča dajemo poudarek predvsem naslednjemu:
-	v sklopu projekta pripraviti celostni pregled stanja skrbi za starejše na našem območju ter idejne zasnove, investicijski program, terminski plan in tako naprej; vse to upoštevati v občinskih planskih aktih; vse to je naloga nosilca projekta;
-	nadaljevati in izboljšati že uvedene programe skrbi za starejše; tu je glavna akterka občina v sodelovanju s pristojnim centrom za socialno delo;
-	zagotoviti ustrezna zemljišča in jih uvrstiti v prostorske akte;
-	takoj preizkušati in uvajati oblike dela, ki jih zlasti starejši vidimo v okviru projekta medgeneracijskih centrov, ter nadaljevati tudi vse dejavnosti, ki v društvu že potekajo.
3. DEJAVNOSTI V DRUŠTVU UPOKOJENCEV IG
Mi upokojenci lahko ogromno pripomoremo pri vsem tem zlasti s svojimi izkušnjami, največ konkretnega lahko storimo predvsem pri slednjem.
Naj na kratko opišem nekatere naše aktivnosti, ki jih lahko razumemo kot redno delo v društvu, pa tudi kot postopno nadgradnjo v smeri medgeneracijskega sodelovanja.
Naše osnovno izhodišče je postalo to, da dejavnost društva ni več namenjena le samo članom, pač pa vsem starejšim v našem okolju in vse bolj tudi medgeneracijskem sodelovanju.
Na socialnem področju sodelujemo v projektu Starejši za starejše, v sodelovanju s poverjeniki smo pozorni zlasti na bolne, zapostavljene in druge, ki so potrebni kakršnekoli pomoči ali le pozornosti.
Imamo mešani pevski zbor, ki vneto vadi in nastopa na lokalnih in drugih prireditvah ter revijah, zelo pogosto pa tudi po domovih za starejše.
Vsaj dvakrat letno skupaj kolesarimo. V društvu imamo odlične planince in ti nam organizirajo po nekajpohodov letno. V društvu je preko 50 aktivnih balinarjev, ki vneto vadijo in tudi sodelujejo v lokalnih ligah. Tu velja poudariti še dvoje: balinajo moški in ženske, odlično sodelujejo tudi z balinarskim klubom na Igu in nekateri nastopajo tudi zanj. Na razpolago imamo le odprto dvostezno balinišče, velika želja je, da zgradimo pokrito in dovoljveliko, da bo prostora tudi za Balinarski klub Ig in druge udeležence.
Vsako leto imamo najmanj 5 do 8 izletov. Udeležba je velika.
Za naše boljše sodelovanje so pomembna tudi družabna sre-
www.obcina-ig.si		13
		
čanja. Vsako leto ob občinskem prazniku skupaj z občino organiziramo srečanje vseh starejših od 70 let. Poletni pikniki so že ustaljena praksa. Omeniti moram tudi uspešno izvedeno srečanje upokojencev naše pokrajinske zveze pred nekaj leti in srečanje ob 55-letnici delovanja našega društva, ki smo jo praznovali lani.
Moram omeniti še naša dekleta, ki praktično za vsako večje srečanje spečejo ali skuhajo odlične domače dobrote in izdelke tudi razstavljajo. Nekatere tudi klekljajo. V društvu so tudi amaterski slikarji in fotografi, ki prav tako razstavljajo. Skratka, dejavnost v društvu je pestra in najde se za vsakega nekaj, samo volje je treba.
4. DNEVNI CENTER AKTIVNOSTI ZA STAREJŠE IN MEDGENERACIJSKO SODELOVANJE
Če pozorno poslušate, vidite, da so - razen kuhanja in peke seveda - to dejavnosti, ki se jih lahko izvaja zunaj v naravi, doma ali pa občasno v raznih drugih prostorih. Manjka pa infrastruktura, ki bi nam ves čas omogočala, da smo skupaj tudi ob slabših vremenskih pogojih, tudi neformalno, predvsem pa da razširimo področje delovanja in krog udeležencev. No, naše stalno prizadevanje je konec lanskega leta le obrodilo delne sadove. Izkoristili smo priložnost in pridobili prostore nekdanje knjižnice. Knjižnica se je namreč preselila v novi Center Ig, kot mu pravimo. V novih prostorih so poleg knjižnice tudi ambulante, patronaža, banka, lekarna, papirnica, dvoranica za sestanke in nekaj lokalov. Interesenti so bila tudi druga društva, vendar smo po večkratnih posvetovanjih pri županu le dobili ponudbo, da prostore knjižnice prevzamemo mi in jih upravljamo za potrebe devetih društev z našega območja. Skupaj z občino smo izpraznjene prostore knjižnice adaptirali in primerno opremili ter v njih omogočili delovanje upokojencem v Dnevnem centru aktivnosti za starejše ter še osmim drugim društvom. V pripravi je pogodba med občino kot lastnico prostorov ter našim društvom kot upraviteljem in koordinatorjem uporabe o medsebojnih razmerjih.
Prostori so sicer skromni, sku-pajmerijo cca 95 kvadratnih
metrov. Opremili smo jih z osnovno opremo za sestanke, tečaje, krožke, predavanja in druženje. Vzpostavili smo solidno informa-cijsko-telekomunikacijsko osnovo, kot so računalniški kabinet, internet, telefon in TV, ter zagotovili izposojo literature.
V	dopoldanskem času so prostori na razpolago za dnevni center aktivnosti za starejše, ob večerih in preko vikendov pa imajo tu prostor društva za sestanke, trening šaha, krožke, pevske vaje in druge dejavnosti. Sodelujemo odlično. Skratka, tu sodelujemo ljudje vseh generacij! Na novo smo se spoznali in marsikateremu odvrnili misel, da to ne bo šlo. Po nekaj mesecih skupnega bivanja postajamo vsak dan bolj združljivi. Rešujemo težave, ki jih včasih nismo mogli. Tudi v samem društvu upokojencev se je nekaj premaknilo, nastalo je nekaj novega, česar si sam prej nisem mogel zamišljati!
V	vseh društvih, ki smo skupaj, se je povečala aktivnost. Navadili smo se reda, ki smo ga zapisali v hišnem redu. Vsi skrbimo tudi za red in čistočo. V dopoldanskem času izvajamo starejši svoje programe. Imamo razna predavanja in druženje. Včasih k nam pokukajo tudi člani drugih društev, ki so vedno dobrodošli.
V	nekaj besedah bi rad navedel, kaj konkretnega delamo skupaj z drugimi društvi:
V	šahovskem klubu so mladi: šoloobvezni otroci, dijaki in študentje, ki jih vodijo odrasli, izkušeni šahovski in organizacijski »mački«. V samem centru so veliko vložili v računalniško opremo in jo tudi usposobili. Sodelovali so pri vzpostavitvi komunikacijskega sistema v objektu, omeniti pa moramo tudi njihov velik prispevek pri snovanju in izdelavi nove celostne grafične podobe našega društva. Vsem v centru so vedno na razpolago s svojim znanjem.
Društvo Fran Govekar je najbolj aktivno. Z njimi sodelujemo pri organizaciji točke vseživljenskega učenja, nekateri upokojenci so se že udeležili tečaja uporabe računalnika, tečaja keramike, tečaja nemščine in podobno. Z nasveti pomagajo tudi pri delovanju našega pevskega zbora. Ob posebnih prireditvah nam ponudijo povezovalce in režiserske usluge.
Planinsko društvo se nam je v centru pridružilo zadnje. V zadnjem času so med drugim organizirali dva medgeneracijska
pohoda in zagotovili tudi strokovno vodenje. Med udeleženci je bilo preko 60 upokojencev.
Čebelarsko društvo je zelo prizadevno. V njem deluje kar nekaj vrhunskih čebelarjev, med člani so tudi naši upokojenci.
Skupajdomujemo tudi z Društvom žena in deklet s podeželja Ig. Tudi v tem društvu sodelujejo naše upokojenke. Društvo poskrbi za razna predavanja o zdravi prehrani ter o pripravi, peki, kuhanju in postrežbi. Poseben dosežek je nova knjiga »Ko zadiši po peki na Ižanskem«, ki vsebuje zlasti recepte za pripravo dobrot iz naših krajev. V celoti so jo vsebinsko in oblikovno pripravile članice same.
Turistično društvo povečuje svojo aktivnost, malo tudi zaradi »uradovanja« v skupnih prostorih. Na skrbi imajo kar nekaj pomembnejših lokalnih prireditev. V tem društvu sodelujemo tudi upokojenci, nekateri kot lokalni turistični vodniki.
V svoji sredini imamo tudi tabornike. Na žalost v centru lahko le »sestankujejo«, njihova glavna dejavnost pa se odvija zunaj, v naravi.
Podobno je tudi s športnim društvom KBM, ki ima v centru le sestanke in posvete, športne aktivnosti pa izvaja zunaj ali v drugih namenskih objektih. V rekreativno dejavnost se v tem društvu vključujejo tudi nekateri upokojenci.
Tu pa se stvar ustavi. Nismo še zagotovili stalnega vodje centra in koordinatorja vseh dejavnosti. Trenutno center vodim jaz, z občino pa se dogovarjamo, da bi našli ustrezno osebo in jo zaposlili. Drug problem je mreža prostovoljcev, ki bodo organizirali in vodili posamezne dopoldanske dejavnosti v centru. Imamo odlične organizatorje petih osnovnih dejavnosti društva, ki sem jih opisal že prej, dela in udeleževanja v centru pa večina še ne jemlje kot nadgradnjo dosedanjega dela, temveč kot nekajnovega, posebnega, na kar se moramo vsi skupaj še privaditi. V zvezi s tem moramo še mnogo storiti, predvsem pa organizirati in usposobiti mrežo prostovoljcev, ki bodo znali ljudem stvari predstaviti tako, da bodo v center radi prihajali.
5.	KAKO NAPREJ
Delovanje v tem centru vidimo tudi kot odlično priložnost, da se učimo, kar je zelo koristno pri nadaljevanju skupnega projekta medgeneracijskega centra.
Veliko priložnost za tisti del medgeneracijskega centra, ki je vezan na objekte, vidimo, seveda ne takoj, v načrtovanih skupnih rekreacijskih površinah in objektih, ki jih omenja občina v svojih načrtih in za katere se trudi zagotoviti potrebna zemljišča. Objekti bi bili namenjeni vsem generacijam in tu smo tudi mi. Zanesljivo bodo potrebna velika finančna sredstva in s tem obvezna postopnost realizacije.
Že nekajlet si prizadevamo, zlasti upokojenci, da bi se zagotovilo ustrezna zemljišča. To je ena od pomembnih osnov. S skupnimi močmi bi nato lahko naredili nekaj več zase in za širšo skupnost. V občini Ig je primerno zemljišče (ki je v lasti države) za gradnjo takega centra, v prostorskem načrtu pa je že opredeljeno za družbene dejavnosti. Vprašali se boste, kdo pa naj bi gradil tak objekt? Moram vam kar odkrito povedati, da smo Ižanci res trmasti in vztrajni. Skupaj z občino si tak objekt upamo spraviti skupaj. Upokojenci smo že povpraševali tudi nekatere naše obrtnike in podjetnike. V večini so izrazili pripravljenost za pomoč, seveda v različnih oblikah. Ko bomo z gradnjo pričeli, se bo temu projektu gotovo še kdo priključil. V našem društvu smo na primer že pričeli zbirati namenska finančna sredstva, ki jih združujemo na posebnem računu. Ta sredstva se bodo lahko koristila le za medge-neracijski center.
Ižanski upokojenci gremo naprej in živimo v upanju, da se nam bodo želje uresničile, k temu pa smo vedno pripravljeni marsikaj prispevati!
6.	ZAKLJUČEK
Kolikor spremljamo prizadevanja po Sloveniji, opažamo glede medgeneracijskih središč zelo različne pristope. Veliko je odvisno od razvitosti posameznih sredin, od neposredne vključenosti centrov za socialno delo v ta prizadevanja, od občinske politike in nenazadnje tudi od starejših samih. V večini primerov se pojavljajo starejši kot pobudniki preko gerontoloških društev, društev upokojencev, medgeneracijskih
14		www.obcina-ig.si
		
društev in podobno, v medge-neracijskih centrih pa sodelujejo praviloma le kot uporabniki. Ena od svetlih izjem so dnevni centri v Ljubljani.
Pomembna naloga je tudi pred
ZDUS, pristojnim ministrstvom in navsezadnje nami vsemi, da se vloga društev upokojencev pri projektih medgeneracijskih centrov bolj jasno opredeli, pa tudi pristojnosti. Upam, da ne bomo le
goli uporabniki!
Torej vidite, da se trudimo, predvsem pa se še učimo. Ob tej priložnosti se za dosedanjo podporo iskreno zahvaljujem vodstvu ZDUS, gospodu Dominkušu
za nasvete, občinskemu vodstvu za konstruktivno sodelovanje in gospodu Sedmaku za strokovno pomoč.
Alojz Kobal, predsednik DU Ig
Po sledeh pršuta in terana
Za obisk Krasa ne potrebujemo izgovorov: imajo teran, pršut, kaki, fige, osmice, gostoljubnost, uhojene sprehajalne poti in zagotovo več sonca kot v osrednji Sloveniji. Potrebujemo le čas, primerno vzburjene brbončice, prevozno sredstvo in dobro voljo. Vse to člani Društva Zapotok imamo in zato res nismo imeli izgovora; 24. oktobra smo se podali po sledeh pršuta in terana, preverit, ali res vse drži, kot pravijo.
Vilenica - jama, kjer prebivajo dobre vile
Že zgodajdopoldne smo si ogledali jamo Vilenico pri Lokvi. Je najstarejša turistična jama v Evropi in ena najlepših v Sloveniji. Jama je nekoč močno burila domišljijo obiskovalcev in verjeli so, da v njej prebivajo dobre vile. Tako je Vilenica dobila svoje ime. Je tudi širše znana, saj v njeni Plesni dvorani vsako leto podelijo mednarodno literarno nagrado. Jama je kot nekatere okoliške kraške jame značilna po svoji zdravilni moči. Odpira nam dihalne poti in 1050 stopnic smo, ne da bi bili sploh kajzadihani, zlahka prehodili. Sedemdeset metrov pod zemljo smo se počutili kot v pravljični
Grajsko dvorišče baročnega gradu na Štanjelu
deželi in tudi mi smo verjeli, da pri ustvarjanju takšnih lepot res posredujejo dobre vile.
Tipična kraška vasica Pliskovica, znana po vinogradništvu, pršutarstvu in kamnoseštvu
V deželi kamna in burje Kraševci z uporabo in oblikovanjem kamna prispevajo k današnji podobi kraške vasi. Tipična kraška vasica je Pliskovica: kamnite hiše se stiskajo na vrhu griča, ograjeni borjači varujejo zasebnost in vabijo k posedanju pod trto. Poleg gradbenih elementov iz kamna izdelujejo vrsto izdelkov, ki jih uporabljajo pri vsakodnevnih opravilih, predvsem pri pripravi in shranjevanju živil in kot dekorativne izdelke. V Pliskovici smo obiskali kamnoseškega mojstra Jerneja Bortolata. V delavnici nam je pokazal nekaj tehnik ročnega klesanja, predstavil zgodovino kamnoseštva na Krasu ter kamnoseški poklic. Ročnega klesanja je danes že zelo malo, nam je razložil. Večina kamnosekov industrijsko izdeluje nagrobne spomenike, sam pa ostaja zvest prvobitnosti. To se mu tudi obrestuje. Za svoje krožnike, sklede, štjrne, terilnike in druge izdelke je prejel mnoga priznanja doma in v tujini.
Kraška učna Pliskina pot
Opoldansko malico smo imeli pri naših prijateljih Janji in Stanetu. Privoščili smo si pršut, ovčji sir, olive in popili nekajkozarčkov terana, brez katerega na Krasu ne gre. Kraševci pravijo, da se teran pije kot zdravilo, sajmu to moč daje temno rdeča kraška zemlja, seveda ne več kot kozarček na dan.
Sončno popoldne nas je zvabilo na kraško gmajno in Pliskino pot.
Kraška učna pot nosi ime in oznako ovčke Pliske. Speljana je po vaseh in okoliških planotah. Hodili smo ob dolgih kamnitih ogradah, mimo vrtač in pašnikov. Živine ni bilo več na paši, so pa vidne in še dobro ohranjene nekatere pastirske kamnite hiške, kamor so se pastirji nekoč s svojo živino zatekli pred nevihto. Ob poti smo spoznavali, kako narava oblikuje podobo kraške krajine in kako ji pri tem pomaga Kraševec. S svojim trdim delom se trudi kamniti svet obdelati in na njem preživeti. Kot za nagrado pa mu Narava v jeseni romantično polepša krajino z rujem, ki zažari v vsej svoji barviti lepoti.
Slikovito kraško naselje Štanjel
Poseben pečat pa Krasu prav gotovo daje slikovito kraško naselje Štanjel. Naselje je terasasto razporejeno proti vrhu cca 400 m visokega griča. Razvilo se je v romanski dobi, v času turških vpadov pa je bilo v celoti utrjeno z obzidjem. Sprehajali smo se po ozkih uličicah, ki se ob izteku razširjajo v majhne trge, sredi katerih izstopajo kamniti vodnjaki. Hiše so zgrajene iz kamna, z bogatimi kamnoseškimi elementi, s kamnitimi portali, konzolami in celo s kamnitimi žlebovi. Današnjo podobo daje kraju cerkev sv. Danijela s svojim značilnim zvonikom in baročni grad z razglednim stolpom. Znamenitost Štanjela je tudi Ferrarijev vrt. Načrtoval in uredil ga je slovenski arhitekt Maks Fabiani za Enrica Ferrarija. Prvotno je bil park zamišljen kot okrevališče in zdravilišče, podobno današnjim wellness centrom. Danes je park zaradi kulturnih, krajinskih, umetnostno arhitekturnih in drugih izjemnih lastnostih razglašen za kulturni spomenik. Je edini večji parkovni kompleks iz
prve polovice 20. stoletja na Krasu in v Sloveniji. V terasasti zasnovi je s podzemnimi kanali park oskrbljen z vodo za zalivanje zeliščnih in cvetličnih nasadov in kot okras z vodometi, otočkom sredi bazena ter beneškim mostičkom. Hoja po sprehajalnih potkah med drevoredi nas je pomaknila v čas pred 100 leti in nanizale so se nam podobe takratnih sprehajalcev: gospe v družbi spremljevalcev, v širokih, v pasu stisnjenih dolgih oblekah, s klobukom na glavi in pahljačo v roki ...
Našo pot smo strnili na turistični kmetiji pri Tavčarjevih v Hruševici, kjer nas je čakalo značilno kraško kosilo, z joto za predjed in kraškimi štruklji za poobedek.
Kras. Kamnita pokrajina, značilna s kraškimi jamami, s svojimi gmajnami, borovimi gozdički, rujem, vinogradi ... Res je čudovit.
Za Društvo Zapotok, Sekcijo za zdravo življenje Darja Mlakar Foto: Brane Štefančič
Grad na Štanjelu s cerkvijo sv. Danijela
www.obcina-ig.si		15
		
MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • november 2 00 9
12. srečanje upokojencev v Španiji
V oktobru je bilo v pobrateni španski občini Paterna del Campo 12. srečanje upokojencev vseh 13 andaluzijskih občin. Na ta dogodek sva bila kot predstavnika DU Ig povabljena tudi midva. Najprej sva imela sprejem pri županu, ki se nama je med drugim prav lepo zahvalil tudi za nepozabne in lepo preživete dneve v Sloveniji. Na začetku srečanja smo se vsi upokojenci sprehodili po mestecu Paterna del Campo ter si ogledali njihovo cerkev in dve kapeli, ki se nahajata na spodnjem in zgornjem delu mesta. Ti dve kapeli sta res nekaj posebnega in tudi domačini so nanju zelo ponosni. Razložili so nam, da imajo pri njih cerkveni davek, ki jim pomaga pri vzdrževanju cerkvenih objektov. Po ogledu mesta smo se zbrali v bikoborski areni, kjer smo si ogledali predstavo dresure konj. V tem kraju niso poznane takšne konjske dirke kot pri nas, pač pa sta zelo pomembni lepota in dresura konj. Imeli smo čast videti ogromnega žrebca, ki je samo na besede, brez biča in vajeti, izvajal ukaze dresure. Kot so nam povedali, ta lepotec izvaja predstavo samo ob posebnih priložnostih. Po predstavi konj se je vsa tisočglava množica napotila v športni center na kosilo. Po obilnem morskem kosilu in obilici takšne in drugačne španske pijače se je pričel uradni del srečanja. Srečanja so se udeležili vsi župani 13 občin. Vsi so dobili priznanja za posluh pri reševanju problemov upokojencev. Sledil je nagovor predstavnice Andaluzije v španski skupščini. Poudarila je, da je
zelo pomembno, da upokojenci ostanemo dejavni čim dlje in da je tudi zelo pomembno, da se ljudje zavedajo, da je »upokojenec« oseba z veliko znanja in izkušenj. Tudi naju je povabila na govorniški oder in prejela sva kipec, ki bo krasil vitrino v našem medgene-racijskem centru. Z nekaj besedami sva jim predstavila delovanje našega društva in potek našega dela. Požela sva velik aplavz. Sledila je razstava ročnih del, slikanja na blago in steklo, nato pa še predstavitev plesnih krožkov upokojencev. Ker nama je bilo
vreme zelo naklonjeno, saj je bilo v tem času v Paterni okoli 38° C, naju je po končani prireditvi najin skrbni gostitelj Mojses odp eljal do doma, kjer sva si odpočila in uredila za večerno zabavo, ki nam jo je pripravila skupina El Solvenia, to je skupina, ki je bila tudi pri nas na Igu. Naslednji dan so naju odpeljali na celodnevni izlet v Huelvo, to je mesto, od koder je Krištof Kolumb izplul in nato odkril Ameriko. Zadnji dan sva si ogledala še mesto Sevilla, največje andaluzijsko mesto. Poskusila sva mnoge njihove specialitete in
lahko vam poveva, da je španska gastronomija res odlična! Za slovo sva prejela tudi nekaj prospektov
j^^gBffl^^^lOiip^ngennlnEBBS
ogledate v našem medgeneracij-skem centru. Za to nepozabno izkušnjo se zahvaljujeva DU Ig ter seveda Občini Ig,
DU Ig
Ivana in Marjan Žagar
m
DU IG
DRUŠTVO UPOKOJENCEV IG
XII
de PersonasCMay^c^
e Z! o> da>
S&ar

ГШШI
4
ijJil
Marjan in Iva sta v Španiji predstavila delovanje Društva upokojencev Ig
Razstava ročnih del
Ižanska predstavnika Iva in Marjan s prevajalko Eriko med gostitelji
Društvo Zapotok na sejmu Narava-zdravje
Na sejem Narava-zdravje, ki je letos že tradicionalno potekal od 1. do 4. oktobra 2009 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, nas je k sodelovanju povabilo Okoljevarstveno društvo Barjanski zmaj, ki deluje na območju Ljubljanskega barja in si s svojimi dejavnostmi prizadeva prispevati k varovanju okolja tako na Barju kot tudi v njegovi okolici. Seveda smo se povabilu z veseljem odzvali, saj smo videli enkratno priložnost, da delovanje Sekcije za zdravo življenje v okviru Društva Zapotok prvič predstavimo na tako odmevnem sejmu tudi širši javnosti.
Čaji zapotoških travnikov
Na razstavnem prostoru smo predstavili več zdravilnih zelišč in posamezne mešanice zelišč za čaje, ki rastejo na našem območju. Poimenovali smo jih »čaji zapotoških travnikov«. Naši travniki so bogati z zdravilnimi zelišči in še dokaj neokrnjeni. O zdravilnih zeliščih se tudi člani sami izobražujemo na raznih predavanjih in
delavnicah, tako da znamo svetovati. Na tovrstna izobraževanja in srečanja smo povabili obiskovalce sejma, ki so se zaustavili pri razstavnem prostoru in bili željni znanja o zdravilnih zeliščih.
Pira - prastara žitarica
Na samem obrobju Ljubljanskega barja naša članica skupajs svojo družino ekološko prideluje piro. Pira je vsestranska žitarica. Pripisujejo ji številne zdravilne lastnosti in dobrodejne učinke. Zaradi velike vsebnosti beljakovin in bogastva z vitamini spada v sam vrh med žiti. Je izredno hranljiva, saj vsebuje minerale, kot so fosfor, železo in magnezij. Poleg tega, da je pira idealna za prehrano, ima tudi številne zdravilne lastnosti. Dieta s piro pomaga pri kožnih izpuščajih in alergijah, revmatskih boleznih, presnovnih boleznih, živčnih težavah, boleznih prebavil. Predstavili smo piro v zrnju, pirino moko in pirin zdrob, mleto še na star način, na mlin na kamen. Najbolje je, da žito meljemo sproti, saj tako v sebi obdrži vse hranilne snovi.
Obiskovalci so lahko poskusili kruh iz pirine moke, ki smo ga spekli doma in je sveže zadišal na razstavnem prostoru.
Pirine pleve za vzglavnik
Posebno pozornost obiskovalcev pa je pritegnil pirin vzglavnik. Pirine pleve so idealen material za vzglavnike. Pri ločevanju plev od zrnja ostanejo pleve večinoma nepoškodovane ter ohranijo svojo obliko, kljub temu pa se prilagajajo spečemu in njegovemu položaju med spanjem. Pleve se vedno prilagodijo zunanji temperaturi, zato preprečujejo pregrevanje kože. Pirini vzglavniki omogočajo globok spanec, preprečujejo bolečine glave, tilnika in ramen, lajšajo utrujenost in vrtoglavico ter izboljšujejo prekrvavitev.
Črno modre jagode zimzelenega grma
Brinove jagode ljudje že tisočletja uporabljajo kot vsestransko zdravilno sredstvo. Tudi v naših hribih raste ta zimzelena rastlina. Jagode nabiramo šele v drugem
letu, ko so modre oziroma črne barve. Takšne smo imeli s seboj tudi na razstavnem prostoru. So naravna začimba, ki se sme živilom dodajati le v majhnih količinah. Jagode posušimo in iz njih napravimo čaj. Jedilno žlico zdrobljenih ali strtih brinovih jagod prelijemo s skodelico vrele vode. Brinove jagode krepijo prebavo, spodbuja izločanje želodčnih sokov in odganjajo vetrove. Zaradi antiseptičnih lastnosti se uporabljajo za zdravljenje sečil. Pomagajo pri vnetju pljuč in dihalnih poti. Pri prehladu se priporočajo kot sredstvo za inhalacijo.
Predstavitev ostalih dejavnosti
Za obiskovalce sejma smo delili letake o naših razstavnih izdelkih, na katerih so si lahko podrobno prebrali informacije, saj si vsega iz pogovora na razstavnem prostoru niso mogli zapomniti. Prav tako smo jih informirali tudi o drugih dejavnostih in jih povabili, da se nam pridružijo: na predavanjih strokovnjakov z raznih področij, na raznih ustvarjalnih delavnicah, na rekreacijskih pohodih in izletih
Upamo, da smo s svojo prisotnostjo na sejmu pripomogli k informiranju obiskovalcev in jih spodbudili k temu, da si obogatimo svoje življenje; ne s stvarmi, ki imajo vrednote, ampak s stvarmi, ki so vrednote, kot pravi Rudi Kerševan.
Za Društvo Zapotok, sekcijo za zdravo življenje Darja Mlakar
Razstavni kotiček
Foto: Darja Mlakar
v naravo
Poiščite novice o občini Ig na strani: http://www.obcina-ig.si
www.obcina-ig.si		17
		
Proračuna 2010 in 2011: Rekordno zadolževanje, podvojitev dolga in novi davki
Proračuna za leti 2010 in 2011 sta protirazvojna, nista varčevalna, škarje med prihodki in odhodki se nevarno povečujejo, ni opaziti racionalizacije pri porabi v javnem sektorju, razvojne investicije, ki bi v obdobjih upada gospodarske rasti lahko nadomestile ta upad, se odmikajo v nedoločno prihodnost, vlada pa pospešeno kuri podlago, ki jo je pridobila ob nastopu mandata.
V teh nekajtrditev bi lahko strnili predlog proračunov, ki jih bomo v novembru 2009 obravnavali v Državnem zboru.
Če se dolg povečuje na račun investicij in razvoja, je to še razumljivo. Nerazumljivo pa je, da je del primanjkljaja namenjen za
6C
5C
4C S 3C 2C 1C C
tekočo uporabo, kar je skrb zbujajoče in nevarno za javne finance. Ob tem je ravno v teh dneh v javnost prišla novica, da smo Slovenci tudi v obdobju krize in recesije pridno varčevali, kar pomeni, da bi lahko varčevala tudi država, pa se poraba v javni upravi ves čas povečuje.
Da bo tudi gospodarska rast nižja in se bo začelo s tanje izboljševati šele v letu 2011, pa kaže graf 2.
Proračuna za leti 2010 in 2011 temeljita na podatkih UMAR-ja, iz katerih izhaja, da bo v letošnjem letu BDP v Sloveniji padel za 7,3 %. Na ta padec je naravnana napoved UMAR-ja o minimalni pozitivni rasti v letu 2010 za 0,9
8 6 4
CL 2 ? 0 " -2-4-6-8-
% in leta 2011 za 2,5 %. Napoved UMAR-ja lani v približno enakem obdobju je bila, da bo Slovenija beležila 0,6-odstotno pozitivno gospodarsko rast, nato pa se je zgodil, kot je rekel tudi premier Borut Pahor, »prosti pad.« Tudi če izhajamo iz teh številk, ki jih lahko jemljemo kot verodostojne napovedi, pomeni, id a bo vlada Boruta Pahorja v dveh prihodnjih letih ob minimalni gospodarski rasti uspela pokriti komajtretjino upada letošnjega BDP. Skrb zbujajoč je primanjkljaj, ki je v letošnjem letu v višini ene milijarde 850 milijonov EUR in ki se nadaljuje tudi v letu 2010 v višini milijarde in 800 milijonov evrov ter v letu 2011 milijardo in 600 milijonov evrov.
□ SLO .EU
Ta proračuna nista programsko razvojno naravnana, dokumenti pa so pripravljeni po enaki metodologiji kot v preteklih letih, razlika je le ta, da bomo zabeležili veliko proračunsko luknjo. Dolg se bo namreč v treh letih Pahorjeve vlade iz 8,3 milijarde evrov podvojil na 15,2 milijarde evrov.
Evropska komisija je že uvedla postopek proti Sloveniji zaradi primanjkljaja, s katerim Slovenija krši določbe pakta stabilnosti. Res je enaka usoda doletela tudi nekatere druge države, a to je slab izgovor, saj je bil naš izhodiščni položaj bistveno boljši. Ob tem nas lahko skrbijo napovedi različnih ministrov o povišanju in uvedbi novih davkov, sajse že sedajnekateri težko »prebijejo« skozi mesec.
Vabim vas v poslansko pisarno v ponedeljek, 23. novembra 2009, med 15.30 in 17.00 v prostore dvorane ŠD Mokerc na Igu. Lahko me pokličete na tel.: 01/478-9535 ali se mi oglasite po el. pošti: alenka.jeraj@dz-rs.si. Informacije o mojem delu lahko najdete na: www.alenkajeraj.sds.si.
Alenka Jeraj, poslanka v Državnem zboru Republike Slovenije
Javnofinančni dolg 2004-2013
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013
Graf 1: Vir: Vlada RS - Proračunski memorandum za leti 2010 in 2011
Primerjava gospodarske rasti SLO-EU 2004-2011
rrrrl	1		
Ш		1	irfc-fe
1			
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Graf 2: Vir: Eurostat, SURS, UMAR - Jesenska napoved gospodarskih gibanj 2009
KULTURA
V oktobru v Škofije
Čeprav je mesec oktober mesec vin a, pa to ne pomeni, da ni prostora za Borovničke. Bile smo zelo pridne, začenši z Mavrico abecede, ki se je odvijala 2. 10. 2009 v Iški vasi. Prireditev, namenjena otrokom, je predstavila vsako črko posebejs pesmijo, recitacijo ali igranim odlomkom in moramo priznati, da smo se med vsemi tistimi otroki počutile zelo domače.
Teden kasneje pa smo svoje može in partnerje odpeljale v Škofije na Primorsko, kjer smo obiskali nekdanjega kaplana v ižanski župniji Štefana Krampača in obenem imele intenzivne pevske vaje. Preživeli smo čudovit vikend,
sajnas je Štef zelo lepo sprejel. Borovničke pa smo v nedeljo pele na vseh treh mašah (Plavje, Škofije in Tinjan) in imele po vsaki maši še krajši koncert. Po kosilu pa smo odšli še malo na italijansko stran na sladoled, saj je bilo vreme zelo sončno, skoraj poletno.
15. 10. 2009 pa še nastop na Turjaku, sicer samo Nadja in Krispy, sajostale nismo utegnile. Razstavo, ki jo je organiziral JKSD, sta popestrila z dinamičnim nastopom.
Kaj se bo dogajalo v novembru, pa v naslednji številki.
Za Borovničke Tina Škulj
18		www.obcina-ig.si
		
Koncert Vokalne skupine Sosedje
Kulturnica je zasijala
Na Golem se je 24.10. odvijal 5. samostojni koncert Vokalne skupine Sosedje z gosti.
Ob prijetnem jesenskem vzdušju, ki so ga z jesensko dekoracijo pripravile članice likovne skupine KD Mokrc, v kulturnici na Golem se je končno (po večkratnem prestavljanju) odvil čudovit koncert, ki so ga popestrili gostje. Pozno popoldan je naša kulturnica zasijala vsem svojem žaru, še lepše je bilo videti polno dvorano gledalcev, ki nas spremljajo že pet let in opazijo naš napredek.
Pri vhodu so naše občinstvo sprejeli člani folklorne skupine KD Mokrc, ki so s svojim plesom razgibali koncert, z odra pa jih je tako kot vedno najprejpozdravil naš prijatelj Jože Vozny, ki je v nadaljevanju peljal rdečo nit programa.
Pester program vokalne skupine so najprej dopolnile domače pevke Žene dveh vasi, ki so z novo strokovno pomočjo ge. Klementine Mikec Korpič pokaza-
le, da se v desetih letih delovanja, ki ga bodo proslavile s samostojnim koncertom v marcu, razvijajo v čudovit zbor, ki ga občinstvo vedno raje posluša. Občinstvo je to potrdilo z gromkim aplavzom.
Nadalje so Sosedom pomagali tudi ljudski pevci iz Starega trga ob Kolpi in ženski pevski zbor Polanski odmev, prav tako iz Starega trga ob Kolpi.
Večer je ponovno popestril dolenjski cigan Brajdimir s svojo ženo Berto, ki je s svojim humorjem navdušil tako občinstvo kot nastopajoče.
Prijetno je bilo slišati že stare znanke iz Savinjske doline, ljudske pevke Pušlc, ki so prišle nekoliko okrnjene, a vedno rade pridejo k nam na Golo.
Za veliko presenečenje so poskrbeli Vrhpoljski tamburaši, ki so se s svojimi priredbami raznih vrst popevk in drugih skladb izkazali kot pravi mojstri svojih inštrumentov, nič manj pa ne zao-
stajajo tudi s svojimi glasovi, kar so dokazali v eni od skladb, ki so jih izvajali. Skupaj s Sosedi so pripravili tudi skladbo, ki je za konec v veselih ritmih odmevala v naši kulturnici.
Po zaključku so se vsi nastopajoči zbrali v prostorih gasilskega doma, kjer so družno ugotovili, da je bilo to srečanje spet uspešno in da je poželo odobravanje pri domačem občinstvu.
Vokalna skupina Sosedje je kot ponavadi predstavila ljudske pesmi in pa kar 6 lastnih skladb. Veseli smo, da nam te skladbe in besedila zanje pripravljajo domačini, ki nas poznajo, zato se še enkrat zahvaljujemo ge. Angeli Podlipec in ge. Julki Legat za prečudovita besedila in g. Rudiju Pečku za glasbo, ki jo je napisal za nekaj naših skladb. Člani vokalne skupine pa se zahvaljujemo tudi našemu vztrajnemu vodji Borisu Žagarju za glasbo, ki jo je pripravil za ostale naše skladbe, in za potr-
pežljivost na vajah.
Z veseljem pa ugotavljamo, da naši zvrsti glasbe prisluhnejo tudi nekoliko mlajši, saj se lahko pohvalimo z novo pevko Saro, ki je že preživela ognjeni krst. Bravo Sara.
Celotna skupina pa bi se rada zahvalila KD MOKRC in OBČINI IG za finančno pomoč ter Gostilni Jager. Zahvaljujemo se tudi občinstvu ter posameznikom za prostovoljne prispevke.
Zahvaljujemo se tudi PGD Golo, ki je uredil okolico dvorane in nam vedno priskoči na pomoč s svojimi prostori in člani, ki nam pomagajo pri pogostitvi ali pri organizaciji prireditve.
Nenazadnje pa bi se radi zahvalili še zvestemu občinstvu, ki nam kaže, da delamo prav, in zvesto obiskuje naše koncerte.
Ob koncu vam kličemo nasvi-denje naslednjo pomlad.
Lilijana Mavec
Območna likovna razstava Kolaž na gradu Turjak
V četrtek, 15. 10. 2009, smo na Gradu Turjak odprli 12. območno likovno razstavo v organizaciji JSKD-OI Ljubljana okolica. Svoja dela je na ogled postavilo 23 likovnih ustvarjalcev iz okolice Ljubljane, ki jih je k likovnemu ustvarjalnemu razmišljanju izzvala razpisana tema KOLAŽ. Mnogi so že stari znanci naših razstav, veseli pa smo številnih novih, predvsem s Škofljice in iz Medvod, ki so se letos prvič odzvali na naš razpis. Na odprtju razstave je spregovorila umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn, letošnja strokovna spremljevalka za osre-
dnjo slovensko regijo, ki je izrazila prijetno presenečenje nad izjemno kakovostjo in pestrostjo razstavljenih del. Razstava je dokaz, koliko neomejenih možnosti dopušča ta tehnika. Po zaključku uradnega dela se je skupaj z avtorji sprehodila od slike do slike in skozi pogovor z njimi podala svoje strokovno mnenje. Najboljša dela iz te in še iz petih območnih razstav naše regije bo izbrala za regijsko razstavo osrednje Slovenije, ki bo 19. novembra
2009	prav tako na Gradu Turjak (v viteški dvorani).
Razstave na skupno temo KOLAŽ se v okviru JSKD odvijajo po vsej Sloveniji: na območnih ravneh, od tu na regijskih ravneh, iz slednjih pa bodo najboljša dela izbrana na državno razstavo, ki bo v marcu
2010	v Trbovljah.
Odprtje razstave na Turjaku je pospremila številčna publika, med katero ni manjkal niti župan občine Velike Lašče g. Anton Zakrajšek. Glasbeno pa sta prireditev oplemenitila člana vokalne skupine Borovničke Nadja Janežič in Primož Kristan.
Tatjana Avsec, JSKD-OI Ljubljana okolica Fotografije: Branka Urbanija
'društvo i
fran govekar ig
MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • november 2 00 9
Prireditev Mavrica abecede
Prireditev, katere režiserka sem bila Alenka Jeraj, je bila zamišljena kot kombinacija glasbe, recitacij, plesa in igre. Sodelovali so otroci iz lutkovne in gledališke skupine, glasbena skupina Borovničke in članice literarno-glasbene skupine in odrasle gledališke skupine.
Pred vsakim nastopom je eden od otrok prinesel na oder balon s črko in tako napovedal posamezno točko. Predstava se je začela s črko A, ko je članica literarno--glasbene skupine povedala kratko zgodbo o abecedi in o črki A
kot prvi v njej. Nadaljevali smo s pesmijo Ko boš prišla na Bled, nato s pesmijo Ceste in otroško pesmico iz risanke Čebelica Maja. Nadaljevali smo z mislimi Rudija Kerševana in otroškimi pesmicami; Kekčevo pesmijo, Gusarsko in Hudo mravljico. Borovničke so zapele več popevk: Ti si moja ljubezen, Ribič, ribič, Na vrhu nebotičnika ...
Članice odrasle gledališke skupine so povedale več misli Rudija Kerševana, otroci pa so recitirali Prijateljstvo, Mavrico in Smejalčke
Bine Štampe Žmavc in Toneta Pavčka in ob tem igrali.
Prireditev je trajala 60 minut brez odmora in ves čas so otroci in odrasli napeto spremljali dogajanje na odru, ki je bilo živo, podkrepljeno s kulisami in rekviziti, ki so predstavljali palubo na ladji.
Nastopajoči smo bili zadovoljni, po nasmejanih otroških obrazih pa smo prepričani, da so bili zadovoljni tudi tisti, ki jim je bila predstava namenjena - naši otroci.
Prireditev bomo ponovili v Podpeči, in če ste nas zamudili
—'DRUŠTVO
FRAN GOVEKAR IG
doma, vljudno vabljeni, da se nam pridružite tam.
Zahvaljujemo se KUD Iška vas, PGD Iška vas in SVS Iška vas, da smo smeli uporabljati dvorano. Našemu slikarju Ivanu Jeromu, da je narisal ladjo, Janezu Tavžlju, da je izdelal jambor in jadro, in vsem ostalim, ki ste nam priskočili na pomoč. Za sceno sta poskrbeli Mateja Jere Grmek in Anita Indihar. Prireditev je sofinanciral javni sklad RS za kulturne dejavnosti.
Alenka Jeraj
Gusarji
Rožna luč je mavrica čez nebo razpeta, kakor božja pravljica v srcu neizpeta.
Tone Pavček
Društvo Fran Govekar Ig vabi na prireditev
ICA
Barve mavrice in abecede bomo za vas prelivali članice in člani Društva Fran Govekar Ig.
Prireditev z glasbo, petjem in igro bo
v soboto, 21. novembra 2009, ob 18.00 v dvorani v Podpeči.
Vabljeni!
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti
Literarni večer z Alenko Jeraj in Zdenko Vinšek
Dramska sekcija Umetniškega društva Ustvarjalec Majšperk je skupajz likovniki istega društva že pred meseci razmišljala o izpeljavi nove, drugačne kulturne prireditve, s katero bi obeležili letošnji občinski praznik. Zamislili smo si umetniški "performance", ki bi združil predvsem slikarstvo in pesništvo. Literarni večer smo izpeljali v petek, 4. 9. 2009, v gostišču Dolinca v Majšperku. Pravzaprav se pravilneje glasi "literarni večer smo izpeljale", kajti nastopale smo samo ženske. Osrednji gostji večera sta bili pesnica in velika ljubiteljica kulture Alenka Jeraj, mnogim bolj poznana kot poslanka v Državnem zboru RS, in naša
V ponedeljek, 19. oktobra, je bil IV. Govekarjev večer in otvoritev razstave slikarja Zvonka Dobovška, člana Društva Fran Govekar Ig.
Do leta 1998 se je ljubiteljsko ukvarjal z različnimi ročnimi spretnostmi, dekoracijami, ilustracijami, karikaturami ...
Nato pa so ga njegova nagnjenja po nenehnem ustvarjanju popeljala na likovno usmeritev Univerze za tretje življenjsko obdobje.
Obiskoval jo je štiri leta in uspešno zaključil pod mentorstvom akademske slikarke Jasne Samarin.
Leta 2002 se je včlanil v Društvo likovnikov Ljubljana in se aktivno udeleževal skupinskih razstav. Z željo po izpopolnitvi različnih likovnih tehnik je v okviru društva
Na sončno nedeljo, 27. septembra 2009, smo se zbrali pri pošti na Igu. Tokrat se na je pridružilo kar nekaj kolesarjev iz Ljubljane. Odkolesarili smo do Matene, rojstne vasi Franca Kramarja, in nato mimo Bresta proti Tomišlju. Ustavili smo se na mostu in si ogledali prazno strugo Iške, ki je čedalje pogosteje prazna, malo zaradi črpanja pri Vodarni Brest,
prijateljica Zdenka Vinšek, slikarka in pesnica, obe z Iga pri Ljubljani. V glasbenem programu so nastopile mlade pevke, Podeželske mladenke iz sosednje makolske občine ter citrarka Doroteja Dolšek, poezijo slovenskih pesnic pa sva prebirali Vera Korže in Zlatka Lampret.
Ženska lirika je v slovenskem pesništvu premalo opazna, čeprav zelo veliko daje, zato je bil izbor pesnic malo drugačen: Svetlana Makarovič, Vida Jeraj, Vida Taufer, Ljudmila Polanec, Lili Novy. Začeli smo z ljudsko Lepo Vido, se spogledovali z zaljubljenimi občutki, spoznali pravo ljubezen in včasih njen neveseli konec ter k
uspešno zaključil štiriletno likovno šolo pod mentorstvom akademske slikarke Mojce Zlokarnik in akademskega slikarja Janeza Zalaznika.
Aktivno se udeležuje mnogih ex temporov, dobrodelnih in skupinskih razstav.
Razstava slikarja Zvonka Dobovška nam prikazuje dela iz različnih obdobij. Upodablja krajino, tihožitja in tudi figuro v akrilni tehniki, suhem pastelu in akvarelu.
Na Govekarjevem večeru bi morala sodelovati tudi pisateljica Viktorija Zmaga Glogovec. Zaradi tehničnih težav to ni bilo mogoče, se bo pa predstavila na V. Govekarjevem večeru 16. novembra, kamor vas vljudno vabimo.
Anita Indihar
pa tudi zaradi spremenjenih vremenskih razmer. Pot smo nadaljevali skozi Tomišelj preko Vrbljen v Strahomer, kjer smo si ogledali domačijo Kramarjevih, kjer je Franc Kramar živel s svojo družino, danes pa tam živi le še njegov sin Jože. Po kratkem odmoru in ogledu cerkve sv. Jakoba v Strahomeru smo odkolesarili proti Iški vasi, kjer smo si ogledali zbirko rimskih
prebiranju svoje poezije povabili tudi gostji. Zanimivo je poslušati pesnika ob interpretaciji lastnih misli, zato so bili verzi Alenke Jeraj in Zdenke Vinšek še toliko bolj toplo sprejeti. Mnogi smo se našli v pesmi Alenke Jeraj, ki je nastala na tujem, daleč od doma, presu-nila nas je pesem Zdenke Vinšek, ki jo je napisala ob prihodu prvega vnuka ... In čeprav je v petek zvečer divjala prava nevihta, je bilo ozračje na literarnem večeru toplo, v zraku je ostal otipljiv občutek ugodja, ki se v človeka naseli ob dojemanju znanih občutkov, ki jih pesniška roka tako spretno preseli na papir.
Sicer pa se je druženje s pesni-
TURIZEM
spomenikov in cerkev sv. Mihaela. O cerkvi in njeni zgodovini ter o spomenikih v njej sta spregovorila lokalna turistična vodnika Dejan Veranič in Mateja Jere Grmek, Franca Kramarja pa sem predstavila sama. Pot smo nadaljevali proti Stajam, in ker so bili mnogi tokrat prvič na Ižanskem, so si z zanimanjem ogledali še spomenik Stari dedec v Stajah.
cama nadaljevalo tudi po koncu programa, predvsem ob ogledovanju razstavljenih ilustracij Zdenke Vinšek, s katerimi je opremila pesniški zbirki obeh pesnic. Poklepetali smo tudi z županjo dr. Darinko Fakin, poslancem Državnega zbora RS Brankom Mariničem ter ostalimi ljubitelji poezije, vsi pa smo se strinjali, da tovrstnega druženja manjka. Prav zato že zdaj vabljeni na druženje ob literaturi ob naslednji priložnosti.
Zlatka Lampret, vodja dramske sekcije UD Ustvarjalec
to
—'DRUŠTVO l/ --FRAN GOVEKAR IG
6V\)
DRUŠTVO V
--FRAN GOVEKAR IG
Kolesarji so obiskali tudi našo turistično informacijsko pisarno in si ogledali prvi eksponat, ki ga hranimo v TIP - rimsko pepelnico. Po prijetnem kolesarjenju so teknili peresniki po primorsko, ki so nam jih pripravili v Gostilni Gerbec. Po okrepčilni malici in obljubi, da se še vidimo, smo se prijetno utrujeni in polni novih znanj razšli.
Alenka Jeraj
IV. Govekarjev večer
Kolesarjenje po Kramarjevi poti
www.obcina-ig.si		21
		
H	■	VI	•	v • ■ v* •
Znova očiščena kraška jama v naši občini
Na pobudo Društva za raziskovanje jam Ljubljana oz. njenih treh članov (Roman Zdravje, Matjaž Šuštaršič in Janez Pucihar), ki so iz naše občine, smo že zgodaj spomladi našli jamo na pobočju Mokrca, ki je bila kar bogato zapolnjena s smetmi.
Kot že dvakrat doslejsmo zopet našli pravega sogovornika s področja varstva in čistoče narave, našega župana Janeza Cimpermana, ki je kmalu obljubil pomoč Občine Ig, da se jama, ki je, kot vemo, na občutljivem vodo-nosnem območju pod Mokrcem, očisti.
V začetku septembra so se začele intenzivne priprave v društvu ter na samem terenu, saj smo, bom rekel lokalni jamarji, na svoja ramena prevzeli večji del organizacije.
17. oktobra zjutrajpa je šlo zares. Na Igu, kje drugje kot na kavi pri Ulčarju, se je zbrala večina
ekipe. Naš Roman pa z vso potrebno mehanizacijo - traktorjem s prikolico. Jama se namreč nahaja sto metrov od glavne ceste, kamor je občina lahko dostavila kontejner za odvoz odpadkov, zato je bilo potrebno smeti do tja prepeljati s traktorjem in prikolico.
Smeti pa je bilo potrebno prej tudi spraviti iz jame. S traktorjem in vitlom je uspešno in z izkušnjami upravljal Jože Škraba, po domače Teglov, iz Iške, za kar se mu ponovno zahvaljujemo.
V tej, že tretji čistilni akciji zapored v naši občini je sodelovalo dvajset jamarjev iz DZRJ Ljubljana. Štirje jamarji so bili vedno v jami, kjer so polnili vreče z odpadki, vsi ostali pa so bili »zemeljska ekipa« - za prelaganje smeti na prikolico in z nje, spet drugi so menjali jamarje v jami, jaz in Matjaž pa sva bila poleg organizacije zadolžena tudi za kuhanje golaža, za katerega so dejali, da je bil odličen.
Kar osem globinskih metrov jame smo očistili in odpeljali na deponijo kakšnih 15 kubičnih metrov smeti. Te so bile vse starejšega datuma, saj tja domačini že leta odlagajo kosovni material. Iz jame smo med drugim potegnili motorno kolo izpred 2. svetovne vojne, razna ogrodja strojev, motorno žago ipd.
Jamo smo čistili do teme, nato smo ob pečenem kostanju in krompirju izpod žerjavice že delali nove načrte za druge jamarske akcije, ki nas še čakajo. Tudi te
bodo v občini Ig, kjer je naše društvo zelo dejavno, ne samo pri čiščenju jam, temveč tudi pri njihovem raziskovanju tako na krimskem kot na mokrškem pogorju.
Na koncu bi se rad zahvalil Občini Ig in županu za vso pomoč pri izvedbi čistilne akcije, posebej pa tudi vsem našim jamarjem z Gorenjske, Notranjske, Dolenjske, Primorske, Koroške in Štajerske, da so se odzvali in prišli čistit jamo.
Janez Pucihar Foto: Aleksandra Privsek
Cene oglasnega prostora v glasilu Občine Ig
OBVESTILO
Cene glede na velikost oglasa znašajo:
1 stran	187,78 evra
1/2 strani	100,15 evra
1/3 strani	75,11 evra
1/4 strani	54,25 evra
1/8 strani	29,21 evra
Zahvale	12,52 evra
Če je oglas na barvni strani, je cena višja za 10 %. Cene so brez DDV.
24-urna dežurna služba: 051/340-647 - vodovod, 041/902-403 - kanalizacija.
Praznjenje greznic: 041/344-523, od ponedeljka do petka od 7. do 16. ure.
Vse dodatne informacije glede vodovoda in kanalizacije lahko občani dobijo osebno na Občini Ig v času uradnih ur ali po telefonu 01/2802-314 ali po elektronski pošti: rezijski.obrat@obcina-ig.si.
Odčitek stanja vodomera lahko sporočite od 10. do 15. v mesecu na telefon 01 /2802-314, po faksu: 01/2802-322 ali prek elektronske pošte: rezijski.obrat@obcina-ig.si.
Strokovni izlet gasilskih veteranov Gasilske zveze Ig
Na predlog komisije za veterane je upravni odbor GZ Ig sklenil, da v mesecu požarne varnosti omogoči starejšim članom in veteranom izlet in ogled več gasilskih društev. Celotno organizacijo in vodenje je prevzel predsednik komisije za veterane Jože Krašovec.
V soboto, 10. oktobra, se je na Igu zbralo 37 gasilskih veterank in veteranov. Povabilu sta se odzvala tudi predsednik GZ Ig Ivan Demšar in poveljnik GZ Ig Franci Bukovec. Ob 7. uri smo se z avtobusom odpeljali proti Gorenjski in Posočju, da obiščemo PGD Kranjska Gora, PGD Log pod Mangartom in PGD Bovec.
Vreme nam ni bilo preveč naklonjeno, med potjo proti Gorenjski nas je sv. Florjan večkrat malo poškropil s svojo golido. Še preden smo prišli na Dovje pri Mojstrani, je bilo zanimivo slišati tole: župnik Jakob Aljaž je služboval na Dovjem od leta 1889 pa vse do svoje smrti 4. maja 1927. Ni bil samo dober župnik in ljubitelj gora, ampak je vse svoje sile vložil v razvojin napredek gasilskega društva Dovje. Izdelal je načrte za vodovod in postavil hidrantno omrežje, organiziral in sam svetoval, kako se zavarovati in ukrepati v primeru požara. Na svoje stroške je 21. septembra 1913 pri »Samassu« kupil štiri ročne briz-galne. Eno je podaril šoli, eno je prodal Hafnerju v Mojstrano, ostali dve je obdržal za župnišče in za
bližnjo okolico. »So jako pripravne in koristne,« je zapisal v svojo kroniko župnik Jakob Aljaž.
V Kranjsko Goro smo prišli ob 9. uri. Tam nas je sprejel nekdanji predsednik Miro Kosmač. Po ogledu vozil in opreme je bilo zelo zanimivo videti zbirko gasilskih oznak, odlikovanj, napredovanj, oznak specialnosti, spominskih priznanj, ogromno pokalov, skratka, pravo muzejsko zbirko. Poskrbeli so tudi za to, da smo si privezali dušo in telo. Ob slovesu se je predsednik GZ Ig Ivan Demšar zahvalil za lep sprejem in izročil darilo Občine Ig - knjigo, DVD občine Ig, zemljevide, celotno turistično promocijo in smeri pohodov na Krim. Ravno tako se je zahvalil in izročil praktično darilo poveljnik GZ Ig Franci Bukovec. Med potjo proti Italiji smo se ustavili v Planici in si ogledali smučarsko skakalnico, planiško velikanko. Veliko je bilo takih, ki so bili tam prvič. Vreme se je izboljšalo, ko smo se peljali preko Italije, gorskega prelaza in mejnega prehoda Predel na višini 1156 m. Ob 11. uri smo prišli v Log pod Mangartom. Zbrali smo se pri novem mostu sredi vasi, kjer nas je sprejel predsednik PGD Igor Černuta in nam povedal zgodovino in zanimivosti tega kraja. Pozanimali smo se, kako je bilo tiste strašne noči 17. novembra leta 2000. Zaradi dolgotrajnih padavin se je sredi noči utrgal cca 700.000 m3 velik zemeljski
plaz, pomešan z vodo, blatom in skalami. Dobesedno odnesel je mostove in več hiš. Žalostno je bilo slišati predsednika Igorja, da je plaz odnesel tudi njihovo hišo skupaj s starši. Oba sta umrla v tej katastrofi. Očeta so kmalu našli, mater še danes pogrešajo. Skupaj je umrlo 7 vaščanov. Napotili smo se do novega gasilskega doma, ki so ga svečano otvorili junija leta 2007. Ogledali smo si orodišče in opremo, še posebej staro ročno brizgalno iz leta 1913, ki še vedno odlično deluje. Poslovili smo se od gostitelja in mu izročili darila Občine Ig in GZ Ig. Predsednik PGD Log pod Mangartom Igor Černuta se je lepo zahvalil in izročil našemu predsedniku Ivanu Demšarju kaseto, na kateri je posneto, kako je bilo v Logu pod Mangartom pred katastrofo in po njej.
Naslednja postaja je bila ogled zelo pomembne trdnjave Kluže. Ob njej teče rečica Koritnica, ki je izdolbla zelo ozko, 500 m dolgo in 61 m globoko korito. To je eno izmed najglobljih korit v Sloveniji.
Po kosilu v Čezsoči smo obiskali še PGD Bovec. Prisrčno nas je sprejel podpoveljnik društva Davor Gašperšič. Z zanimanjem smo spremljali njegovo predstavitev in delovanje društva. Tudi v Bovcu imajo nov gasilski dom, zgrajen je ob letališču. Tudi gasilska vozila imajo nova, s pripadajočo opremo. Pri njih je zanimivo to, da sami zberejo za gasilsko vozilo
20 % finančnih sredstev, 80 % pa prispeva občina. Tudi podpovelj-niku Davorju sta Ivan Demšar in Franci Bukovec izročila darila in se zahvalila za sprejem.
Med potjo domov smo se ustavili v Tolminu in si ogledali kostnico. Tu je pokopanih 7014 italijanskih vojakov in oficirjev, ki so padli v prvi svetovni vojni na soški fronti. Gradili so jo Italijani od leta 1935 do leta 1938.
Ta strokovni ogled gasilskih društev je bil zelo zanimiv in poln doživetij. Zahvala za tako dobro pripravljen in organiziran izlet gre GZ Ig in odboru za veterane. Zahvala gre tudi vsem udeležencem, ki so bili izredno disciplinirani. Vse je potekalo natančno po načrtu in niti minute nismo zamujali. Hvala gasilske veteranke in veterani, bili ste enkratni.
V zadnjih letih se je v Gasilski zvezi Ig zgodilo to, da je nekdo le pomislil na starejše gasilske člane. To so člani, ki že 30, 40, 50 in več let neumorno delajo. Prav ta generacija gasilcev je z udarniškim delom zgradila nove gasilske domove, nakupila prve gasilske avtomobile in sodobne motorne brizgalne ter opremo. Zato še enkrat hvala predsedniku GZ Ig Ivanu Demšarju, da se je spomnil na veterane in veteranke v času, ko jim je začel pešati korak. Predsednik komisije za veterane:
Jože Krašovec, gasilski častnik II. st.
Foto: Franc Bukovec, poveljnik GZ Ig
www.obcina-ig.si		23
		
Uspešna udeležba PGD Kot - Staje na gasilskem tekmovanju
Člani PGD Kot - Staje so se po nekaj sušnih letih ponovno udeležili gasilskega tekmovanja kar z dvema ekipama, in sicer člani B in člani A. Posebno pohvalo zaslužijo člani ekipe B, ki so v svoji skupini dosegli prvo mesto. Vse čestitke tudi članom skupine A, v kateri je bilo kar nekaj novih tekmovalcev iz vasi Staje, ki so na tem tekmovanju nastopili prvič.
Vsi člani društva se zahvaljujemo našemu inštruktorju Tonetu Pečjaku, saj mu je s svojim znanjem in požrtvovalnostjo uspelo pripraviti obe ekipi.
Za PGD Kot - Staje Tone Modic
Zmagovalna ekipa članov B	Člani A
OBVESTILO
Obveščamo vas, da lahko na Občini Ig, Govekarjeva cesta 6, kupite DVD »12. Podkrimski pustni karneval« po ceni 9,00 €.

Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig
Sprejemna pisarna	28-02-300
Faks	28-02-322
Župan J. Cimperman	28-02-302
Direktor uprave	28-02-304
Računovodstvo	28-02-306
Komunalne dejavnosti	28-02-312
Komunalne dejavnosti	28-02-316
Družbene dejavnosti	28-02-310 Kmetijske dejavnosti in požarno varstvo 28-02-324
Gospodarske dejavnosti	28-02-308
Turizem	28-02-318
Urbanistična služba	28-02-316
Režijski obrat	28-02-314
Inšpektor	360-16-24
ZAHVALA
Dne 30. 9. je našo hišo zajel požar. Sosedom, vaščanom in hitri intervenciji gasilcev PGD Škrilje, Ig in Golo se zahvaljujem, da je bil požar hitro pogašen in ni nastala še večja škoda. Hvaležen sem tudi članom LD Mokrc za njihovo pomoč in vsem ostalim, ki so mi kakorkoli priskočili na pomoč in pomagali pri sanaciji nastale škode.
Rajko Škulj iz Škrilj
Republika Slovenija Upravna enota Ljubljana Sektor za upravno notranje zadeve KRAJEVNI URAD IG
Telefon: 01/286-20-03 Uradne ure:
sreda od 8. do 12. ure in od 13. do 17. ure petek od 8. do 13. ure
24		www.obcina-ig.si
		
Pogovor s poveljnikom gasilske zveze
Oktober, mesec požarne varnosti
V mesecu požarne varnosti smo se pogovarjali s poveljnikov Gasilske zveze Ig, Francem Bukovcem. Gasilci so v naši občini zelo dejavni ne le pri izvajanju svojih glavnih dejavnosti, temveč so povsod, kjer jih potrebujemo.
Veliko skrb posvečajo mladini, zato se nam v prihodnosti za gasilstvo ni treba bati.
O dejavnostih gasilcev, opremljenosti in številu intervencij pa lahko preberete v nadaljevanju.
Katere so glavne dejavnosti in naloge Gasilske zveze Ig in društev, ki so združena vanjo?
Glavne dejavnosti zveze in društev so naloge gašenja in reševanja ob požarih in druge, zlasti preventivne naloge varstva pred požarom, določene naloge zaščite in reševanja ljudi in premoženja ob naravnih in drugih nesrečah ter druge določene storitve. Prostovoljna gasilska društva so povezana v gasilsko zvezo v skladu z zakonom.
Ste poveljnik Gasilske zveze Ig. Kakšne so vaše obveznosti?
Kot poveljnik gasilske zveze
sem odgovoren za izvajanje stro-kovno-tehničnih nalog v obsegu Gasilske zveze Ig. Odgovoren sem tudi za operativno pripravljenost društev v občini, za strokovno usposobljenost gasilcev po programih, ki so v pristojnosti gasilske zveze, vodim vaje in nastope gasilskih enot, organizirane na ravni Gasilske zveze Ig. Skrbim za strokovne usmeritve, za opremljanje gasilskih enot z gasilsko in reševalno opremo ter gasilnimi sredstvi. Predsedujem tekmovalnemu odboru pri gasilskih tekmovanjih, ki jih organizira zveza.
Kako gasilci sodelujejo z občani in kakšen je odnos občanov do gasilcev?
Gasilci sodelujejo z občani z raznimi prikaznimi vajami na šolah, v vrtcih, podjetjih in drugih ustanovah, z raznimi brošurami ob mesecu požarne varnosti in podobno. Odnos občanov do gasilcev je zelo dober, saj pomagajo z raznimi donacijami, z delom ali katerokoli drugo pomočjo, za katero prosimo.
Kakšna je opremljenost gasil-
skih društev, ki so združena v Gasilsko zvezo Ig?
Opremljenost gasilcev in gasilskih društev v naši občini je zadovoljiva. V teh 15 letih smo kar dobro opremili naša gasilska društva, tako da se lepo približujemo opremljenosti po tipizaciji in kategorizaciji društev in seveda krajevnim potrebam v občini.
Kaj pa mladina? Jih zanima gasilstvo?
Mladino v naši občini je začelo gasilstvo zelo zanimati, to se opazi na gasilskih tekmovanjih. Število pionirskih in mladinskih desetin se povečuje iz leta v leto. Za gasilstvo na Ižanskem se ni potrebno bati.
Kakšno je sodelovanje gasilcev s civilno zaščito in drugimi institucijami v občini?
Gasilci in civilna zaščita v občini sodelujeta zelo dobro, tako na vajah, tekmovanjih in izobraževanjih. Gasilci dobro sodelujejo tudi z drugimi institucijami v občini.
Koliko in kakšne intervencije so najpogostejše?
Intervencije v naši občini se iz leta v leto rahlo povečujejo, tako da letno pridemo do številke 35-38. Intervencije se med seboj zelo razlikujejo, od najzahtevnejših do najlažjih, zmanjšalo se je število požarov gospodarski poslopij, povečalo se je število stanovanjskih požarov, požarov osebnih vozilih, kurilnic itd. Vsako leto se povečuje tudi število travniških, in sicer zemeljskih požarov (šota).
Na kaj bi ob mesecu požarne varnosti opozorili prebivalce naše občine?
Na upoštevanje požarne varnosti ob uporabi gorljivih snovi, na vzdrževanje gasilne opreme, ki jo imajo občani doma ali v službi, ter da znajo to opremo oz. sredstva varno uporabiti ali se s tem seznanijo. Torej predvsem, da se seznanijo s požarno preventivo.
Gospodu Bukovcu se zahvaljujem za odgovore in mu želim uspešno delo tudi v prihodnje.
Pogovarjala se je Katja Ivanuš
ZDRAVJE
Masaža zapestja, dlani in prstov na rokah
Masažo lahko izvajamo v prostoru, kjer si pripravimo aromaterapijo, tako da uporabimo dišeče svečke, dišeče palčke ali preprosto skuhamo domači čaj in pustimo, da se prostor napolni z zdravilnimi eteričnimi vonjavami. Take čajne mešanice poiščemo glede na svoje specifične težave. Za roke lahko uporabimo masažno olje. Prostor naj bo ogrevan.
Masaža je lahko tudi način druženja z domačimi, saj omogoča prijetne stike. Dlani lahko zmasiramo otrokom ali oni nam. Ni tako pomemben potek, bolj pomemben je dotik in pozitivnost, ki jo delimo z vsemi. Ni napačnega masiranja, dokler je masaža prijetna in se dobro počutimo. Pretiravanje pa, vemo iz izkušenj, ni niti prijetno
niti koristno. S takim druženjem in prepletanjem energijbomo koristno porabili čas in naredili veliko za svoje dobro počutje. Otroci lahko po masaži tudi obrišejo svoje dlani in prav tako tudi naše. Pustimo se presenetiti.
Preden se lotimo masaže, pregledamo stanje naših rok. Če imamo odprte rane, se masaže lotimo po pogovoru z zdravnikom ali terapevtom!
Ne pozabimo na naučeno tehniko dihanja, ki je opisana v prejšnji številki Mostiščarja. Dodamo misel, da z dihanjem dosežemo tudi naše roke in dlani. Če imamo dovoljmočno vizualizacijo, si lahko zamislimo, da poteka pretok energije preko ramenskega obroča. Sprostimo zadebeljeno vratno vretence, ki
ga občutimo, kadar se tipamo zadajna vratu. Občutimo, kako energija, ki je ujeta, enostavno sprosti ramenski obroč, komolce in zapestja. Zamislimo si, da vse skupajpoteka tudi preko prstov na rokah in poskusimo si predstavljati, kako energija kroži okrog nas in zato lahko sprostimo tudi celo telo in noge. Prav na tak način sprostimo tudi misli v naši notranjosti.
Pa se lotimo dela. Za danes smo izbrali predel rok s poudarkom na posameznih členkih. Masažna tehnika:
Začnemo z masažo desne roke s svojo levo roko. Vse gibe potem nežno ponovimo tudi z drugo roko. Vsak gib ponovimo 3- do 5-krat. Vzamemo si čas in z masažnimi gibi ne hitimo.
Uporabimo nežne krožne gibe za masažo dlani in prstov. Preko nadlahti in podlahti na roki uporabimo gnetenje mišic, rahlo pritiskanje s palcem in ostalimi prstnimi blazinicami. Smo pozorni, da nismo pregrobi. Izvajanje
-	Nežno gladimo ramenski obroč s krožnimi gibi,
-	sproščeno sedimo, da telo ni napeto, dihamo pozorno,
-	potujemo do komolca, ponovimo krožne gibe,
-	potujemo do zapestja in dlani ter prstov,
-	naredimo gibe, kot da si umivamo roke in prste,
-	stisnemo pesti in razpremo prste,
-	ponovno pobožamo roke od prstov čisto do ramenske-
www.obcina-ig.si		25
		
ga obroča in preko vratnega vretenca (C7). Gibe ponovimo nekajkrat, da začutimo dober občutek. Masaža
-	Začnemo tako, da s svojim palcem in kazalcem leve roke masiramo palec desne roke. Desni palec nežno počiva na sredincu leve roke. Potujemo preko vseh prstov, tako da obdelamo debelejše členke na stiku dlani in prstov in nadaljujemo na posamezne členke vsakega prsta. Nežno se lotimo obdelave vsakega prsta posebej, tako da obiščemo vsak členek. Ponovimo na obeh rokah. Pazimo:
-	Bodimo pozorni, da krožnih gibov ne delamo na členkih, da ne ustvarjamo pregrevanja členkov. Naredimo gib v obliki polkroga in pritisk popustimo. To ponovimo še 3- do 5-krat na istem mestu malih sklepov, šele potem nadaljujemo na naslednje členke in nato naslednji
prst. Na tak način obiščemo vse male sklepe! Vidimo, kako premikamo kožo in členke. Bodimo nežni, pozorni, a sklep držimo dokajtrdno v objemu svojih prstov.
Zaključimo tako, da začutimo
tudi kite zgornjega dela in
spodnjega dela vsakega prsta.
-	Prste rahlo ščipamo po spodnji strani od palca (začnemo pri dlani in potujemo do konice prsta) in zmasiramo tudi kožo ob nohtu. Ponovimo po vseh prstih do mezinca.
-	Potem se z opisanimi gibi vračamo po zgornji strani prstov od mezinca do palca.
-	Pogladimo še kite na dlaneh od prstov do zapestja in ponovimo še na zgornji strani. Ponovimo na obeh rokah.
-	Zmasiramo še zapestne koščice. Prav nežno potresemo roki in ju pogladimo čisto do komolcev in ramenskega obroča.
-	Globoko vdihnemo iz izdihnemo.
Ne pozabimo na zravnano držo, če sedimo. Masažo lahko opravimo tudi leže. Vpliv na organizem:
-	s sproščeno vratno hrbtenico sprostimo pretok energije v glavo,
-	s sproščenimi rokami se lahko lotimo tudi bolj finih opravil,
-	prav tako lahko sprostimo ledveni del hrbtenice in tako dovolimo, da energija doseže vse dele telesa,
-	s pritiskom na akupresurne točke vplivamo na notranji svet našega telesa,
-	vplivamo seveda na dobro počutje, ki je pomembno za naš pozitivni vsakdanjik in boljšo koncentracijo.
S tem načinom se lahko ogrejemo in ne bo težav z mrzlimi rokami.
Kadar gremo na sprehod in imamo voljo, se lahko lotimo masaže dlani in prstov tudi v naravi ob hoji. Masaža bo delovala ugodno na splošno
počutje. Sajsmo že omenili, da bodimo pozorni, da je telo vedno v gibanju, s tem preprečimo, da bi bili prehlajeni in slabe volje. Prav tako ne dovolimo, da bi stres deloval na nas. Namesto slabe volje čas izkoristimo drugače. Prihajajo meseci, ko bomo s posebno pozornostjo vplivali nase in imeli ustvarjalne ideje. Ob vsem tem pa ne smemo pozabiti, da moramo biti tudi v ravnovesju tako s sebojkot z vsemi okrog sebe.
V kolikor vas zanima še več ali imate dodatna vprašanja, se pridružite članicam energijske vadbe in sprostitve vsak torek od 18.30 do 20. ure v mali telovadnici Osnovne šole Ig. Vse tehnike gibanja in masaže bolj podrobno obdelamo na posameznih srečanjih v okviru vadbe. Vabljeni vsi, ki želite v tem času narediti nekaj zase.
Za vas pripravila:
Tina Sešek 041 745 363
Prva tek in hoja v Dragi z dobrodelnim namenom
V soboto, 17. oktobra, se je mrzlo jesensko jutro kmalu spremenilo v lepo, sončno dopoldne - kot bi tudi vreme želelo podpreti dobrodelno prireditev teka in hoje ob ribnikih v Dragi.
Ideja za to prireditev ni prav nova, a do realizacije je preteklo kar nekaj let. Prelepo okolje zaščitenega naravnega parka Ribnikov v dolini Drage je ponujalo idealne pogoje za tek v dolžini 3 in 8 km, Gozdna učna pot pa za hojo dolgo 4 km.
CUDV Dolfke Boštjančič, ki leži prav v tem območju, nam je ponudil sodelovanje in tako nam je s skupnimi močmi uspelo izpeljati prireditev.
Priprav smo se lotili z veliko veselja in bolj malo izkušenj. Zato smo za sodelovanje zaprosili Občino Ig in družbe ter podjetnike z našega območja, pa tudi iz širše okolice.
Lekarna Ig nam je skupaj s svojimi dobavitelji Lekom, Krko,
Fidimedom in Farmedico pripravila res veliko praktičnih daril za udeležence prireditve. Za zaključno prireditev pa je prispeval tudi lastnik trgovine TUŠ na Igu. Gostilna Gerbec z Iga je ponudila brezplačne bone za kosila in nas tako spet spomnila na svojo raznovrstno ponudbo. Gasilsko društvo Ig pa je sodelovalo z varovanjem in označevanjem prireditve.
Prijazno se je naši prošnji odzvalo tudi trgovsko podjetje DM Drogeriemarkt iz Ljubljane s svojim prodajnim programom. Trgovsko podjetje Sport 2000 je prispevalo darilne vrečke za udeležence. Obvestila o prireditvi pa je v obliki plakatov prispevalo grafično podjetje CAMERA, d. o. o., z Rudnika.
Pri označevanju prog in usmerjanju udeležencev so bili v veliko pomoč prostovoljci LEO destrikta 129 - Zveze LEO klubov, ki so podmladek Lions klubov. V 18 LEO klubih po celi Sloveniji združujejo okoli 300 LEO članov, starih od 18 do 30 let, katerih poslanstvo je pomagati pomoči potrebnim, predvsem mladim. V okviru zveze klubov in LEO društev organizirajo razne dobrodelne akcije, podarjajo dobrodelna sredstva, radi pa se odzovejo tudi na pomoč pri
akcijah, kakršna je bila naša.
Razveseljiv je bil tudi odziv naših članov v različnih oblikah - od sodelovanja pri pripravi in izvedbi prireditve do prostovoljnih prispevkov v finančni ali materialni obliki.
Za spomin na prireditev je društvo za udeležence pripravilo tudi kratek video posnetek.
Nad udeležbo preko 80 tekačev in pohodnikov smo prijetno presenečeni, saj se je tudi v teh težjih časih pokazalo razumevanje za tiste, ki potrebujejo pomoč. Poleg tega pa smo lahko združili prijetno s koristnim in hkrati poskrbeli še za svoje počutje in zdravje.
Seveda pa je k dobremu vzdušju pripomogel tudi prisrčen zaključni program z nastopom otrok iz Centra Dolfke Boštjančič in Društva Fran Govekar z Iga ter voditeljica Saša Einsiedler s prijetnim povezovanjem prireditve.
Očitno je bil namen prireditve pravi, saj je bilo čutiti podporo in dobro razpoloženje, kar je omi-
lilo tudi kakšno našo začetniško pomanjkljivost. Iz teh izkušenj pa smo se lahko tudi marsikaj naučili, kar nam bo koristilo pri pripravi prireditve naslednje leto.
Eden od ciljev te prireditve je tudi vzpodbuda k bolj aktivnemu, boljzdravemu in zadovoljnemu načinu življenja. Verjamem, da se bo sčasoma za hojo, nordijsko hojo in tek odločalo še več ljudi, saj je to prijetna in koristna rekreacija, ki nam je vedno na voljo.
Ker pa je takšen način življenja včasih težko ohranjati, so pri tem pomembne tudi sprotne vzpodbude somišljenikov in športno druženje, ki nas vzpodbudi, kadar nam upade motivacija.
V društvu smo s takšnim neformalnim druženjem pričeli že pred leti in upam, da se bo sčasoma oblikovala tudi bolj stalna skupina z istimi cilji. Te lahko predstavlja tudi takšna prireditev, saj je za uspešno udeležbo potrebna celoletna priprava. Ko se je bomo resno lotili, nam bo v veselje in nam bo povrnila z zadovoljstvom in dobrim počutjem.
Milena Roter, Društvo Pot Cesta na Kurešček 26, 1292 Ig Tel.: 01/2862-831 in 031/38-55-48
26		www.obcina-ig.si
		
Primeren čas za razmislek o zamenjavi energenta
Pred pričetkom nove kurilne sezone je primeren čas za razmislek o morebitni izbiri novega energenta. Energetski strokovnjaki vam bodo sicer svetovali prehod na obnovljive vire energije, ampak njihova uporaba je zaenkrat še dokajomejena, kar še posebej velja za urbana oziroma večstanovanjska naselja. Tudi zaradi promocije uporabe OVE se vse premalo gospodinjstev odloča za zemeljski plin, ne glede na razvejanost in dostopnost plinovodnega omrežja, ki sega skorajda že do vsakega gospodinjstva.
V času, ko se vedno bolj soočamo s posledicami podnebnih sprememb, je razmislek o prehodu na zemeljski plin še posebej utemeljen in okoljsko odgovoren. V primerjavi s premogom in nafto zemeljski plin vsebuje zanemarljivo malo žvepla, precej nižje so
tudi ostale vrednosti škodljivih snovi, ki se sproščajo pri gorenju, kot so CO2, ogljikov monoksid, dušikovi oksidi. Prav tako praktično ni prašnih delcev, ki so hud onesnaževalec urbanih naselij. Pri zgorevanju zemeljskega plina se v zrak sprošča kar za tretjino manj CO2 kot pri zgorevanju premoga ali kurilnega olja, CO2je eden od glavnih povzročiteljev učinka tople grede in segrevanja ozračja.
Slovenija ima dostop do različnih virov zemeljskega plina v severni Afriki, Rusiji in državah Evropske unije. Za zadovoljevanje povečane porabe zemeljskega plina v zimskih mesecih pa distributerji uporabljajo tudi zakupljene kapacitete v podzemnih skladiščih zemeljskega plina v Avstriji in na Hrvaškem. Gospodinjski odjemalci v Sloveniji imajo zagotovljeno neprekinjeno dobavo
zemeljskega plina, saj sodijo med tako imenovano zaščiteno skupino odjemalcev, za katere nikoli ne sme zmanjkati zemeljskega plina.
Zemeljski plin je cenovno konkurenčen energent tako glede same investicije kot tudi končne porabe v gospodinjstvih. Še posebej, če se novi odjemalci odločajo za kondenzacijske kotle, ki zaradi dobrega izgorevanja za 30 odstotkov zmanjšajo porabo energije. Tudi končna cena zemeljskega plina se je v zadnjem letu znižala za približno 30 odstotkov. V prihajajoči zimi se sicer lahko pričakuje minimalen dvig cen zemeljskega plina, toda po izračunih Gospodarskega interesnega združenja za distribucijo zemeljskega plina se ta najne bi povišala v povprečju za več kot 2,9 centa na Sm3 porabljenega plina oziroma 3,5 centa z vključenim davkom,
kar znese približno 6 odstotkov.
Poleg cenovne konkurenčnosti in okoljske prijaznosti je ena izmed ključnih koristi za uporabnika tudi raznolikost in udobnost uporabe, ki jo nudi zemeljski plin. Saj en sam energent, ki ne potrebuje nobenega dodatnega prostora za skladiščenje, lahko dom ogreva ali hladi, uporablja se ga za pripravo tople sanitarne vode in za kuhanje.
Za dodatne informacije pokličite distributerja zemeljskega plina v vaši občini, ki vam bo strokovno svetoval in pomagal pri prehodu na zemeljski plin, ali obiščite spletno stran www.zemeljski-plin.si.
GIZ - DZP (Gospodarsko interesno združenje za distribucijo zemeljskega plina)
Poiščite novice o občini Ig na strani: http://www.obcina-ig.si
■ I m vi •	v» ■•	• i	v	••	л v»	i
Na točki vsezivljenjskega učenja je spet živahno
Ižanska točka vseživljenjske-ga učenja je letošnjo jesen stopila v svoje drugo leto delovanja in uspešnega sodelovanja z Društvom Fran Govekar Ig.
Večina dejavnosti poteka v prostorih Medgeneracijskega centra Ig na Troštovi 5, kjer se srečujemo vsako prvo in tretjo sredo v mesecu v okviru mentorskih ur. V tem času smo vam na voljo tudi za vse informacije glede izobraževalne ponudbe in za nasvet, kaj izbrati zase. Ob 13. uri se zdaj že redno dobivamo s upokojenci
in tistimi, ki to morda še niso, in se učimo računalništva. Tisti, ki že nekaj znajo, utrjujejo in širijo svoje znanje ter hkrati pomagajo popolnim začetnikom. Z dobro voljo in spodbudno besedo gre vse lažje. Usposabljanje je neformalno - ne gre za računalniški tečaj, temveč individualno delo in delo v parih pod mentorskim vodstvom. Če ste začetnik in med mlajšimi družinskimi člani ne najdete pravega učitelja, če ste se že udeleževali računalniških tečajev, a imate občutek, da ste mnogo pozabili, potem smo pravi za vas.
Pridružite se nam!
V okviru programa točke vse-življenjskega učenja na Igu izvajamo tudi likovno delavnico in predavanja na temo turizma in popotništva. Četrto srečanje udeležencev likovne delavnice bo v sredo, 11. novembra, v sredo, 25. novembra 2009, ob 18.00 pa šesto, zadnje srečanje. Po zaključku bomo pripravili razstavo izdelkov. 18. novembra se boste lahko z nami podali v Ameriko, kam pa 16. decembra, naj zaenkrat ostane presenečenje. Na potopisna
predavanja vas vabimo skupaj z Gostilno Gerbec, ki je naša stalna gostiteljica. V sodelovanju s TD Kurešček pa smo pripravili tudi predavanja na temo Spoznajmo našo občino in njene lepote. Predavanja bodo v dvorani na Golem.
Ker želimo v novem letu program čim bolj prilagoditi vašim potrebam in željam, vas vabimo, da nam sporočite, kakšne vsebine še pogrešate.
Uradne ure: 7. 10., 21. 10., 4. 11., 18. 11., 2. 12., 16. 12. od 12. do 18. ure Izven uradnih ur: spela.jurak@cdi-univerzum.si, Telefon: 01 583 92 75 Naslov: CDI Univerzum, Grošljeva 4, 1000 Ljubljana
Več o brezplačnih možnostih izobraževanja v Ljubljanski urbani regiji: www.cvzu-lur.si
Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja; prednostne usmeritve: Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.
www.obcina-ig.si		27
		
m NVQ stićiSĆE
SLOVENtlF
S pomočjo spletne strani do večje prepoznavnosti NVO
Za večjo prepoznavnost in promocijo nevladnih organizacij so številna društva že izkoristila možnost postavitve brezplačne spletne strani, ki smo jih izdelali v okviru projekta Srce me povezuje, in se tako predstavila na svetovnem spletu.
Konec septembra je potekalo prvo izobraževanje za administratorje spletnih strani, na katerem so se predstavniki društev naučili, kako spletno stran ažurirati, dodajati nove vsebine, slike, ustvarjati povezave in kreirati fotogalerijo. Peter Benko iz podjetja Peternet, ki je spletne strani razvil, je udeležencem predstavil tudi pomen vpisov spletne strani v imenike in iskalnike ter pravilno izbiro ključnih besed, s katero dosežemo višje uvrstitve v iskalnikih. Udeleženci so
bili navdušeni nad enostavnostjo posodabljanja in so nam predstavili že prve odzive obiskovalcev njihovih strani. Preko analize že izdelanih spletnih strani so se društva spoznala in navezala stike za nadaljnje sodelovanje.
Izobraževanje in izdelava spletnih strani so za nevladne organizacije iz osrednjeslovenske regije brezplačne in jih sofinancira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada, ki se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013.
Več informacij na info@srce-me-povezuje.si.
KMETIJSTVO
Spet veselo pod Krimom
V soboto, 3. 10. 2009, je na hipodromu Vrbljene pri Igu potekalo 3. Državno prvenstvo pasem-skih konj v kasu. Tekmovanje je organiziralo Združenje rejcev konj slovenske hladnokrvne pasme v sodelovanju s Konjerejskim društvom Krim.
Najprej so bile polfinalne vožnje vseh pasem za državno prvenstvo, razen za pasmo haflinger zaradi premalo prijavljenih živali.
Po teh tekmah so prišle na vrsto finalne vožnje vseh treh pasem, vsaka posebej.
Za slovensko hladnokrvno pasmo si je naslov državnega prvaka priboril Matjaž Hlebš iz Sostrega. Pri posavcih je postal prvak Ivan Hotko iz Krškega. Pri haflingerjih pa sta si naslov državnega prvaka priborila Miran in Boštjan Gorc iz Trebnjega.
Da bi naredili primerjavo med pasmami, pa je bilo na koncu organizirano še skupno tekmovanje vseh treh pasem. Tekmovali sta po dve dvovpregi vsake pasme. V tej dirki je ponovno slavil Matjaž Hlebš iz Sostrega.
Ob obeh zmagah so mu člani KD Krim in Združenja rejcev konj slovenske hladnokrvne pasme čestitali na prav poseben način, sajso ga zalili z vedrom mrzle vode, nato pa je sledilo še »kopanje« v Iški. S tem so poskrbeli za zabavo obiskovalcev prireditve.
Tako tekmovanje je priložnost, da se predstavijo tudi plemenski konji slovenske hladnokrvne pasme, posavci in haflingerji, ki sicer ne slovijo kot tekmovalni konji, se pa vse pogosteje pojavljajo v vpregah in pod sedlom.
Naslednji dan, torej v nedeljo, 4. 10. 2009, pa je KD Krim organiziral še galopske dirke ponijev v vpregah na 600 metrov, dirko islandskih konj v tultu in galopu na razdalji 1200 metrov, tekmovanje v spretnostnem jahanju, kjer so pokazali svoje spretnosti med različnimi ovirami tako jezdeci kot njihovi konji, ter tekmovanje v barrelu, in sicer v galopu okrog sodov.
Tekmovali so tako hladnokrvni kot toplokrvni konji, vendar je bil med najspretnejšimi Jani Jagodic s Krvavca s kobilo Luco, v barrelu pa je z vso moško konkurenco pometla Karin Bernik s Fidlom. Kot zmagovalka si je tudi ona prislužila »kopanje« v Iški.
Postavitev proge za spretno-stno jahanje in barrel je postavil naš mladi član Jure Župec in njegovi klubski kolegi, za kar se jim zahvaljujemo, saj je bila proga vzorno pripravljena. Naj še omenimo, da smo letos člani KD Krim prvič organizirali tekmo v barrelu in smo bili zelo zadovoljni z udeležbo tekmovalcev, tako da verjetno to tekmovanje ni bilo zadnjič.
KD Krim in Združenje rejcev konj slovenske hladnokrvne pasme se zahvaljuje vsem članom, ki so kakor koli pripomogli pri izpeljavi prireditve, ter vsem pokroviteljem in sponzorjem, predvsem pa Občini Ig za vso podporo.
Tajnica Združenja rejcev konj slovenske hladnokrvne pasme: Sabina Gerbec
28		www.obcina-ig.si
		
Obvestila kmetijske svetovalne službe
Novosti pri navzkrižni skladnosti v letu 2009
1.	Spremenila se je razdelitev nekaterih standardov - uvedba področij
2.	Zvišanje točk pri nekaterih kršitvah
3.	Dodanih je nekaj novih zahtev
1. Združitev v štiri osnovna področja, ki so tudi temeljne vsebine navzkrižne skladnosti:
2.	Zvišanje kazenskih točk
Princip točkovanja kršitve določene zahteve ostaja enak. Pri nekaterih zahtevah se je povečalo število (kazenskih) točk. Zaradi dejstva, da so v novi ureditvi standardi združeni v štiri osnovna področja, se v primeru kršitev več standardov znotraj posameznega področja za znižanje izplačil uporabi seštevek točk samo v enem standardu, in sicer tistem, ki ima najvišji odstotek znižanja. Odstotki znižanj izplačil se med področji seštevajo.
3.	Nove zahteve
•	Evidence o uporabi tretiranega semena moramo hraniti najmanj 5 let na za to predpisanem obrazcu.
•	Zahteve, kjer spoštujemo dobro kmetijsko prakso pri uporabi tretiranega semena (sejalec je registriran, poskrbi za embalažo, varovanje ptic in čebel ...).
•	Živali so zdravega videza in v primerni rejni kondiciji.
•	Na živalih niso vidne posledice namernih pohabljanj (manjka uhelj, rep, okončina ...), z izjemo pašnih živali, ki si poškodujejo dele telesa same, in poškodbe uhljev zaradi zatrganja ušesnih številk.
•	Na živalih ni očitnih znakov poškodb zaradi neustreznega sistema reje.
•	Električna napeljava hleva je urejena tako, da preboj elektrike na žival ni mogoč.
•	Krajšanje repov in zobkov pujskov se sme opravljati le v intenzivnih rejah, preden so pujski stari 7 dni.
•	Svinje imajo v tednu pred prasitvijo na voljo material (slamo) za gradnjo gnezda, razen če uporabe materiala ne dopušča način reje (sistem perforiranih tal in sistem odgnojevanja).
•	Rejec zna preprečiti agresivnost med prašiči (tekači in pitanci) z vzpostavitvijo stabilnih socialnih skupin. Prašičev iz različnih socialnih skupin ne meša med seboj. Če se pojavi agresivnost, zna rejec oceniti in ločiti iz skupine poškodovane in napadane prašiče, predvsem pa tiste, ki so agresivni - napadajo.
•	V prehrano živali se sme vključevati le dovoljene snovi za preventivne, terapevtske ali zootehniške namene.
•	Nosilci dejavnosti pridelave živil rastlinskega izvora morajo imeti vzpostavljen sistem za določitev prejemnikov njihovih proizvodov (zadruge, trgovske verige ...), razen če dobavljajo ta živila neposredno končnemu potrošniku (tržnica, prodaja na domu ...).
•	Nosilec dejavnosti proizvodnje krme mora imeti vzpostavljen sistem za določitev prejemnikov njenih proizvodov.
To pomeni, da mora imeti kmet poleg evidenc kupljene krme tudi evidenco prejemnikov njegove prodane krme in tudi evidenco kupcev njenih proizvodov.
PRENOS PLAČILNIH PRAVIC
Prenos plačilnih pravic med nosilci kmetijskih gospodarstev je možen v času od 15. septembra 2009 do 15. januarja 2010.
Obrazci in navodila so objavljeni na spletnih straneh ARSKTRP: http:// www.arsktrp.gov.si/.
VLAGANJE ZAHTEVKOV ZA POSEBNO PREMIJO (biki, voli) -III. obdobje
Zakol v času od 1. oktobra do 31. decembra - rok vlaganja zahtevka: januar 2010
VLAGANJE ZAHTEVKOV ZA EKSTENZIVNO REJO ŽENSKIH ŽIVALI - III. obdobje
Telitve v času od 1. avgusta do 10. decembra - vlaganje
zahtevkov: januar 2010
Naročanje na tel. št.: 256-57-93 (Zlatko Krasnič)
NAMESTNIK NOSILCA KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA
MKGP je pozval vse nosilce kmetij, da najpozneje do konca leta 2009 (rok je podaljšan!) v register kmetijskih gospodarstev posredujejo podatke o svojem namestniku in gospodinjstvih, katerih en ali več članov se na kmetiji ukvarja s kmetijsko dejavnostjo. Podatke posredujete na obrazcu »Podatki o namestniku nosilca in gospodinjstvih na kmetiji«, ki je skupaj z navodili za izpolnjevanje objavljen na spletni strani http://rkg.gov.si/GERK/ in je dostopen tudi na upravnih enotah ter na enotah kmetijske svetovalne službe. Izpolnjeni obrazec s podpisom nosilca in njegovega namestnika pošljite na pristojno upravno enoto.
Pristojna UE za občane Horjula, Dobrove - Polhovega Gradca in dela MO Ljubljana je:
Upravna enota VIČ, Trg mladinskih delovnih brigad 7, 1000 Ljubljana
V primeru, da ima nosilec KMG namen urejati, popravljati GERK-e ali druge podatke, vezane na Register kmetijskih gospodarstev, pa na pristojni UE lahko poda podatke o namestniku nosilca tudi osebno. Obrazložitev:
Člani kmetije, ki so lastniki oziroma solastniki kmetije, določijo nosilca in njegovega namestnika. Če na kmetiji razen nosilca ni drugih članov kmetije, starejših od 18 let, namestnika nosilca ni treba določiti. Namestnik prevzame pravice in obveznosti nosilca kmetijskega gospodarstva, ko nosilec postane začasno ali trajno opravilno nesposoben ali v primeru smrti nosilca KMG.
Če nosilec kmetijskega gospodarstva ne more pridobiti namestnika, lahko napiše izjavo, kjer navede:
a)	da je edini opravilno sposoben član kmetije ali
b)	da so preostali člani kmetije starejši oz. onemogli in ne delajo oz. niso sposobni delati na kmetiji ali
c)	je lastnik oz. najemnik zemljišč na kmetiji in da nihče od preostalih članov kmetije noče biti namestnik nosilca na kmetiji.
Kmetijska svetovalna služba Zlatko Krasnič
Področje A: Varovanje okolja	I.	Standard za ohranjanje živalskih vrst II.	Standard za podzemne vode III.	Standard za odpadno blato IV.	Standard za nitrate V.	Standard za ohranjanje habitatov
Področje B: Varovanje zdravja ljudi, živali in rastlin	VI.	Standard za identifikacijo in registracijo govedi VII.	Standard za identifikacijo in registracijo prašičev VIII.	Standard za identifikacijo in registracijo drobnice IX.	Standard za fitofarmacevtska sredstva X.	Standard za zdravstveno varstvo ljudi in živali XI.	Standard za varno hrano in krmo XII.	Standard za preprečevanje širjenja bolezni XIII.	Standard za prijavo bolezni slinavke in parkljevke XIV.	Standard za prijavo bolezni svinjske kuge XV.	Standard za prijavo bolezni modrikastega jezika
Področje C: Ugodno počutje živali	XVI.	Standard za ugodno počutje telet XVII.	Standard za ugodno počutje prašičev XVIII.	Standard za ugodno počutje rejnih živali
Področje D: Dobri kmetijski in okolj-ski pogoji	XIX. Standard za dobre kmetijske in okoljske pogoje pri kmetovanju
www.obcina-ig.si		29
		
ТЛ GLASILO OBČINI
Nov veter na področju športne rekreaj družabništva in izobraževanja
Vse ljubiteljice in ljubitelji športa boste navdušeni nad spoznanjem, da je od začetka novembra na Igu začel delovati zavod, ki pa ni strogo namenjen športni rekreaciji otrok, mladine, odraslih in starostnikov, temveč je njegova filozofija širša. Že samo ime zavoda - DIR (Zavod za družabništvo, izobraževanje in rekreacijo) da slutiti, da ne gre za ozko usmerjeno muho enodnevnico, temveč za željo po povezovanju generacij na
različnih področjih, ki nas dolgoročno zaznamujejo. Torej psihofizična rast vseh generacij.
Nesmiselno je izgubljati besede o tempu življenja, ki je vse prej kot prijazen do nas, to velja tako za odrasle, še huje pa je, da so tudi otroci preobremenjeni. Želja delujočih v zavodu je torej prevzeti določen del bremena z vaših pleč, ponuditi nov pogled na sodelovanje generacijin širjenje znanja ter izkušenj na vseh
področjih. Seveda ne gre zanemariti strokovnosti, zato so vsi, ki v zavodu kakorkoli delujejo, strokovno podkovani in izobraženi na svojih področjih.
Za začetek smo se odločili, da v tem okolju ponudimo nekaj novega, in sicer od začetka novembra v bazenu CUDV Draga pri Igu ponujamo v Sloveniji še ne širše razvito rekreacijo za odrasle - vodno aerobiko. Poudarek pri vodni aerobiki je na ritmičnih aktivnostih aerobnega značaja, ki izboljšujejo vzdržljivost srčno-žil-nega in dihalnega sistema, ter na aktivnostih za razvoj mišične moči in vzdržljivosti, spremembo sestave telesa in ohranjanja gibljivosti. Vadba je privlačna in zanimiva zaradi posebnosti vodnega okolja, ki narekuje drugačen način gibalnega izražanja in dajejo neverjeten občutek svobode telesa (Petavs N., Backovič Juričan A., Štrumbelj B., 2008). Če dodam še psihološki in socialni vpliv vadbe, je odveč poudarjati, da je vredno poizkusiti in spoznati pozitivne učinke vadbe vodne aerobike.
Vadba poteka vsak četrtek ob
20. uri v že omenjenem bazenu CUDV Draga pri Igu. Na vašo željo vam bomo z veseljem ponudili tudi druge termine, za katere se bomo osebno dogovorili.
Z letom 2010 pa želimo ponudbo razširiti tudi na vadbo najmlajših (širok spekter športnih iger, plesa, atletskih in gimnastič-nih vsebin idr.), druge vrste vadb za odrasle (vadbo v vodi in v telovadnici za nosečnice, seniorje ipd.) in seveda izpolnjevati cilj, torej vključiti razna izobraževanja in družabne dogodke.
Nenazadnje najomenim, da se še kako dobro zavedamo stanja, ki vlada, zato vam bomo ves čas ponujali različne ugodnosti z namenom, da se vam resnično približamo in skupajizboljšamo delovanje celotne družbe.
Za vsa vprašanja smo vam na voljo na tel. št.: 040 321 866 (Polona Rožič) ali po elektronski pošti: polona.rozic@hotmail.com
Poiščite novice o občini Ig na strani: http://www.obcina-ig.si
Športno plezanje se vrača v našo občino
Športno plezanje je športna panoga, s katero se v zadnjem času ukvarja vse več ljudi. V Sloveniji ima tekmovalno plezanje že več kot dvajsetletno zgodovino, saj je bilo prvo tekmovanje že leta 1988 v Ospu. V tem času so tudi rezultati naših slovenskih tekmovalk in tekmovalcev že na takem nivoju, da spadajo v sam svetovni vrh.
Tudi v naši občini imamo nekaj poskusov s športnim plezanjem, leta 2001 je bila postavljena mala plezalna stena v podružnični šoli
Golo. Pri otvoritvi je sodelovala takratna svetovna prvakinja Martina Čufar. Leta 2002 se je na plezalni steni na gasilskem domu Golo odvijala tekma otrok iz vse Slovenije (tudi sedanji člani slovenskih reprezentanc), sodelovalo je tudi nekajdomačih fantov in deklet. Leta 2003 je bilo na Golem tekmovanje bivših tekmovalk in tekmovalcev ob 15-letnici prve tekme v Sloveniji. V mesecu maju pa je bila v telovadnici Osnovne šole Ig tekma za državno prvenstvo v balvanskem plezanju za najmlajše kategorije. To je
bila tudi prva balvanska tekma v Sloveniji, ki se je odvijala v zaprtem prostoru.
V letošnjem letu je skupina mladih rekreativnih plezalk in plezalcev z našega območja dobila idejo, da bi tudi v naši občini zgradili balvansko plezalno steno, na kateri bi bilo mogoče plezati preko celega leta. Idealen prostor se je našel v na novo urejenem domu v Zapotoku, kjer že poteka gradnja plezalne stene. Društvo Zapotok in Občina Ig sta pokazala veliko pripravljenost za
gradnjo plezalne stene, tako da bo služila vsem ljubiteljem športnega plezanje ne glede na starost. Organizirali bi tekmovanja za rekreativce, pa tudi tekme za državno prvenstvo.
Vabljeni vsi, ki bi želeli sodelovati pri izgradnji stene ter tudi kasneje pri samem plezanju. Za vse informacije se lahko obrnete na Blaža Leniča, tel. 040 356 506.
Vito Čehovin
30		www.obcina-ig.si
		
Pospešeno ekipno prvenstvo Slovenije 2009
V	Šentjurju je bilo 26. 9. 2009 ekipno mladinsko pospešeno prvenstvo, kjer smo nastopili s tremi ekipami. Naša druga (mlajša) ekipa ŠK Ig 2 je osvojila tretje mesto in pri tem prehitela ŠK Ig 1.
Pri mladinkah so sicer nastopile samo štiri ekipe, naše so bile najmlajše in so zasedle zadnje mesto.
V	ŠK Ig 1 je bil Jan Župec popolnoma izven forme, dosegel je le 3,5 točke iz 9. Kljub temu da je Samo Rožič dosegel 8 točk, to ni zadostovalo za uvrstitev med prve tri. V ŠK IG 2 sta Tim Janželj in Domen Hiti igrala mnogo bolj izenačeno in se uvrstila na 3. mesto.
Adrijan Rožič
Ekipno pospešeno - mladinci 2009 Šentjur, 26.-27. 9. 2009
	MT	T	MTB
1. ŠD DOMŽALE - A	15	15	88.5
2. ŠD SLOVENJ GRADEC	16	14.5	90.0
3. ŠK IG 2	14	13	95.0
4. ŠK IG 1	11	11.5	86.5
5. ŠD KRKA Novo mesto	11	10.5	79.0
6. ŠK NOVA GORICA 1	10	10	81.0
7. ŠD RADENSKA POM 1	9	10	83.0
8. ŠD RADENSKA POM II	10	9.5	69.0
9. ŠD Poljanska dolina ob Ko 7		7.5	81.5
10. ŠK NOVA GORICA 2	7	7	80.5
11. ŠD DOMŽALE - B	6	7	77.0
12. ŠD ŠENTJUR	6	5.5	75.0
13. ŠK IG 3	4	4.5	76.5
14. ŠD KOČEVJE	0	0.5	71.5
3.	ŠK IG 2
1.	Janželj, Tim
2.	Hiti, Domen
4.	ŠK IG 1
1.	Župec, Jan
2.	Rožič, Samo
13. ŠK IG 3
1.	Čop, Jaka
2.	Hozjan, Andrej
2204.0 14	13 95.0 1951 2191 6.5/9 1.10 1915 2217 6.5/9 -0.43
2168.5 11	11.5 86.5 1967 2169 3.5/9 -2.35 2022 2168 8.0/9 1.16
1865.5 4	4.5 76.5 0 1925 2.0/9 -0.97 0 1806 2.5/9 -0.74
Ekipno pospešeno - mladinke 2009 Šentjur, 26. 9. 2009
4. ŠK IG
1.	Janželj, Lara
2.	Jakič, Urška
1864.0 0 1916 3.0/6 0 1812 1.0/6
4 4 40.0
Urška Jakič in Lara Janželj
Jaka Čop in Andrej Hozjan
Samo Rožič in Jan Župec
OBVESTILA
to
^-'DRUSlVO
DRUSTVO I FRAN GOVEKAR IG
TD Kurešček in Društvo Fran Govekar Ig
vabita na sklop predavanj
SPOZNAJMO NAŠO OBČINO IN NJENE LEPOTE
v dvorani na Golem
v petek, 20. novembra 2009, ob 19.00
HRIBOVITO ZALEDJE BARJA
Sprehodili se bomo po hribovitem zaledju Ižanskega, od mogočnega Krima in podkrimskih vasi do Iškega vintgarja in vaseh ob reki Iški, pokukali bomo v dolino Drage, ki skriva sedem ribnikov, ter zaključili naše potovanje na goljanski planoti. Na tej poti se bomo spustili v kraško jamo Veliko Pasico, iskali mline in žage, ki so se vrteli na Iški, prešteli ptice v dolini Drage in obiskali viteza Rudigerja ...
Z vami bo lokalna turistična vodnica Maja Zupančič.
Veseli bomo vseh, ki želite izvedeti kaj več o zanimivostih naše občine, vabljeni tudi domačini, ki bi želeli predavanje popestrili s svojimi izkušnjami in zgodbami iz preteklosti. Namen predavanj ni le da izvemo nekaj novega, ampak tudi, da se med seboj spoznamo, izmenjamo izkušnje in ideje. Po predavanjih bo vsakokrat pripravljen tudi kratek nagradni kviz. Predavanja so za udeležence brezplačna.
VABLJENI!
:
Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig
- 44
CENTER

L^hr u: cV рттТг s lVxr-J
O» IV I rt* 1П -I r-r'-rrm.--r .t'j-ш.- Љ
Operacijo delno sofinancira EU s sredstvi Evropskega socialnega sklada in Ministrstvo za šolstvo in šport RS.
www.obcina-ig.si		31
		
"Žabe svatbo so imele, zbrane od sosednjih mlak, jedle pile so in pele, rega, rega, rega, kvak, kvak, kvak."
Moški pevski zbor Ig vabi ob 25. obletnici delovanja zbora na
SLAVNOSTNI KONCERT
Koncert bo v soboto, 28. novembra 2009, ob 19.30 v dvorani na Golem.
Vabljeni ljubitelji petja!
KD Mokre in Folklorna skupina Poskočni hribci
VABITA na prireditev
ZAPLEŠI Z NAMI,
ki bo 21. 11. 2009 ob 19. uri v dvorani na Golem.
Poleg Folklorne skupine Poskočni hribci bo z nami zaplesala še Folklorna skupina iz Lašč in Folklorna skupina iz Šentvida pri Stični. Popeljali vas bomo v svet plesov naše bogate kulturne dediščine, saj vam bomo predstavili plese Dolenjske, Bele krajine, Gorenjske in Prekmurja.
Verjamemo, da vas bodo ob teh plesih zasrbele pete, tako da vam ob zvokih Veselih muzikantov ne bo prepovedano zaplesati z nami. Pridite in preizkusite se tudi vi.

MALI OGLASI
"KAMEN ČUDEŽNI	
je moč, - ■ "■ skrita v nedrjih sveta, on stori, da raste trava,--da zorijo jabolka..."	društvo i/ fran govekar ig
Mladinska gledališka skupina vabi na premierno uprizoritev komedije Alenke Goljevšček	
Predstava bo v nedeljo, 29. novembra 2009, ob 18.00 v dvorani v Iški vasi.
Predstava traja 90 minut in ima en odmor. Primerna je za otroke in odrasle, odstira pa pogled na bistvo življenja .
Režija: Alenka Jeraj Igrajo: Jan Novak, Anka Grmek, Petra Tegelj, Matic Jeraj, Živa Pirnat, Mateja Kramar ter Tinkara in Maruša Mazej
Glasbarjadej Sever Scena: Anita Indihar Dimic," Mateja Jere Grmek in Janez Tavželj
Vstopnina: 4 EUR otroci, 6 EUR odrasli
Sezona 2009/2010 '
Iščemo pomoč pri delu na kmetiji. Zaželena je izkušena ženska roka, ki zna dobro kuhati, pomaga pri pospravljanju in popazi na otroke. Pomoč potrebujemo ob koncih tedna. Informacije na tel. 031 604 481.
Nudim inštrukcije za ANGLEŠČINO in MATEMATIKO za osnovno in srednjo šolo. Zagotavljam uspeh z dobro razlago in vajami. Imam večletne izkušnje. Pridem tudi na dom. Telefon: 040 656 449
Dimnikarstvo Eurodin, d. o. o., Banija 34, Ig, telefon: 031/714-640
V manjšo vzgojno-varstveno skupino sprejmemo otroke od 1 leta starosti, in sicer vsak dan od 7.30 naprej. 1-krat tedensko organiziramo redno popoldansko varstvo za otroke od 16. ure dalje. Predhodno je potrebno otroka prijaviti vsak teden sproti. Biba s hriba organizira prostočasne dejavnosti za otroke in odrasle. Biba s hriba - Amera, d. o. o., Golo 162, Ig, tel. 01/364-75-00, 041/353-452
ODDAMO PROSTOR ZA TRGOVINO
V prostorih gasilskega doma v Iški vasi oddamo prostor 102 m2 površine za odprtje trgovine z živili in gospodinjskimi potrebščinami. Prostor je pred leti že služil v ta namen. Obsega prodajni prostor, ločena skladišča za živila in neživila, WC, centralno ogrevanje, svoj električni priključek in ločena vhoda za kupce in skladišče. Trgovina bi pokrivala relativno široko področje kupcev, saj je najbližja tovrstna trgovina v centru Iga in v Brestu. Način poslovanja (franšiza ipd.) prepuščamo zainteresiranim. Vse podrobnejše informacije dobite na tel. 041 721 353 in 041 723 872. PGD Iška vas
32		www.obcina-ig.si
		
Križanka
rojstni kraj dragot1na ketteja pri ilirski bistrici
astronomski observatorij
prehod na višjo stopnjo kakovosti
veznik izbire
juznoam. gorstvo
rad. športni now-nar (miro)
fino zmleto žito
egiptov. državnik el sadat
nekdanji izraelski politik (aba)
ang. mera, palec
nekd. kan. špkinter (donovan)
norina radovan
znak za kalcij
diapozitiv
visoka igralna karta
brozga
hijacinta (redko)
oznaka vozil avtošole
puccinlie-va opera
začetek
Štetja
radijski voditelj (rado)
plesen
lump, nepridiprav
plošče iz skrilavca (škreje
brez strešice)
naprava za uravnavanje, regulator
naša nekdanja košar-karica (nevenka)
protest, pritožba
slikovna uganka
svetnik, ki goduje 8. junija
pevka černe
gl mesto sudana
evangeuč. škof (geza)
polotok na severu avstral
linda gray
nas pisatelj in
publicist (miloš)
talent
vogal
nas kmečki politik (ivan)
švedski izumitelj nobel
pisarna
rdeča cuiuaza draženje bika
nekdanji sovjetski voditelj (nikolaj)
pevka lear
igralka gardner
ruski pisatelj (maksim)
ВП$1 madzar. predsed. (ferenc)
rimska 2
tuji zapis imena lucija
pevka estefan
sredstvo zavzhaja-nje testa
'konec" boja
oznaka zadelo v fiziki
kamnina iz tankih
plasti laporja in peščenj.
podatki o legi točke v prostoru
gojenje domačih živali
z njo kaj prive-žemo
oznaka kopra
živilska tovarna v
kamniku
pozno-jesenski primorski drevesni sadež
Informacije o naročilih: Tel: 01/5880 276 E-pošta: narocnina@saloi
pritr-dilnica
>
Že v prodaji!
Salomon 2000, d. o. o., Ljubljana, Cesta 24. junija 23, 1231 Ljubljana - Črnuče
ADIABATA - krivulja spremembe stanja plina v faznem diagramu, MIKELN, Miloš - naš pisatelj, dramatik in publicist (rojen 1930), MULETA - rdeča cunja na palici za draženje bika pri bikoborbi, TOPALOVIĆ, Nevenka - nekdanja košarkarica Ježice in reprezentantka
www.obcina-ig.si		33
		
	Ш	zahvala- oglasi	
MOSTIŠČAR			GLASILO OBČINE IG • november 2 00 9
1923-2009
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, darove za cerkev in svete maše.
Hvala Moškemu pevskemu zboru Ig za zapete pesmi.
Lenka in Janez
pogrebne stnritue
naročila na domu prevozi
prevozi za upepelitev postavitev mrliškega odra pogrebna oprema urejanje umrlih izkop jam
pevci, glasba venci, cvetja, sveče urejanje grobov urejanje dokumentacije prevozi v pogrebnem spremstvu
ANTON VRHOVEC, Drenov Grič 128, 1360 Vrhnika
Tel.: 01 7551 437, mobitel: 031 637 617, 041 637 617
VODOVODNE INSTALACIJE
Smiljan IGLIC s.p.
GSM: 041 614142
Izvedba in montaža vodovodnih priključkov, sekundarni cevovodi, menjava cevi, ureditev vodomernih mest
Smiljan IGLIC Vodmatska 34 1000 Ljubljana
kureSĆEH
PODMLADEK DRUŠTVA vabi na
MARUŠINE DELAVNICE
za otroke, starejše od 4 let. Delavnici bosta 28. 11. 2009 in 12. 12. 2009.
Izdelovali bomo novoletne voščilnice in še marsikaj zanimivega.
Dobimo se ob 10. uri v šoli v Zapotoku, končali pa bomo okoli 12. ure.
Pridite v čim večjem številu, ne bo vam žal.
Za morebitne informacije pokličite Marušo na tel. številko: 01/3644-936

NA
V

OB 16. URI, ŠPORTNA DVO
Nl^ T
Obdaritev otrok do vključno 1. razreda osnovne šole. Predstavo Čarobni klobuček bo izvedlo Družinsko gledališče Kolenc, otroke bo obiskal Božiček.
Oc
0, ŠPORTNA D
DVO
RANA IG
Koncert ansambla ^B* . Saša AVSENIK
\i
^ 4:
OBČINA ta IN DRUŠTVO ZAPOTOK
Predprodaja vstopnic (10 EUR): Papirnica in galerija MARGALA, Banja 4, Ig (Center Ig), telefon 01/2802-369. Informacije: 041/467-384 - Zlatko
\ S i i
P(< q
\ NA IGU
Ш iJ
' ' Lsv ^, L.

*
... .k.
SOBOTO, 19. DECEMBRA
5
OD 10. URE DALJE, PRED STAVBO OBČINE IG
/J4"" ./
BOŽIČNO-NOVOLETNI SEJEM
K < ■
i OB 19. URI, ŠPORTNA DVORANA IG
SLOVENSKO-DALMATINSKI VEČER ^
NASTOPA IO?	'C
NASTOPAJO:
KLAPA LAVANDA, STIŠKI KVARTET IN GOST ROK FERENGJA -
PEVEC SKUPINE ROK'N'BAND.
>
'EVI
>
л. 4.
M
a
Op!
t

OBČINA IG IN DRUŠTVO ZAPOTOK
Predprodaja vstopnic (10 EUR): Papirnica in galerija MARGALA, Banija 4, Ig (Center Ig), telefon 01/2802-369. Informacije: 041/467-384 - Zlatko