delo življenje
eto 6
glasilo tovarne alpiita ziri
< ; -« » * ,
/ ^ : ► A'
PORABA SREDSTEV SKUPNE PORABE
Naši samoupravni organi so v letošnjem letu že večkrat odo bravali koriščenje sredstev skupne porabe. Člani kolektiva eo bili s sklepi tudi seznanjeni, vendar dajemo v tem sestavku še pregled korišče -nja sredstev skupne porabe in dela sredstev, ki je namenjen za stanovanjsko gradnjo.
Sredstva skupne porabe lahko koristi kolektiv za vse skupile potrebe članov. V letošnjem gtanovanisko iz-radnio Po zakleti! so zvezni organi s poseb- stanovanjsko izgradnjo. ro zaK-
nirn predpisom aproatili kori- l^f	JSi	J?
Ščenje sredstev skupne porabe. odvedli na aploam del sklada
0 namenski uporabi teh sradstev sk?P?e P^abe 25o.000,00 N din
ecu oxv^u u^v ostali prejemki v letošnjem letu pa znašajo še 59.148,45 N din.
Splošni del sredstev skupne porabe smo v letu 1567 koristili po sklepih samoupravnih organov za naslednje potrebe:
1.	Investicijski prispevek za ZLATOROG	4.125,So	N din
2.	Za neizkoriščene oskrbne dni v letu 1966
v Zlatorogu	756,o3	N din
3.	Cepljenje proti gripi	4.537,60	N din
4.	Kritje razlike boleznin do 3o dni	6.652,21	N din
5.	Napeljava vodovoda v poč. hišice v
Zlatorogu	12.799,5o	N din
6.	Dotacija za praznik 8. marca	2.000,00	N din
7.	Nekateri stroški izdajanja biltena	1.9o2,63	N din
8.	Nabava knjig	1.213,00	N din
9.	Akontacija za nakup stan. v novem bloku	2o.ooo,oo	N din
10.	Nabava inventarja za kuhinjo	1.674,o2	N din
11.	Stroški proslave 2o. obletnice (delni)	12.312,55	N din
12.	Dotacija sindikalni podružnici	18,000,00	N din
13.	Ostale dotacije	9.683,o3	N din
14.	Ze regres članov kolektiva za letovanje
v ZLATOROGU	2.32o,oo	N din
odločajo le delavski svet podjetja, upravni odbor in direk tor v okviru svojih pristojnosti. Po prejšnjih predpisih pa je bilo mogoče koristiti ta sredstva samo v namene, ki jih je določal zakon. Sredstva sku pne porabe, ki se odvajajo ob" izplačilih OD v višini 4% na poseben račun sklada skupne po. rabe pa se še vedno lahko koris stijo le za stanovanjsko iz gradnj o.
Podjstje je ob začetku leta 1967 razpolagalo s l67.95o,79 N din v splošnem delu skupne porabe in s 19.ol7,oo N din za
15.	Oat3lo (odplačilo anuitet,članarine)	2.6o5,9o N din
16.	Nakazano za stan. posojila delavcem	15o.ooo,oo K din
Skupaj
248. 824,o7 N din
Ostala razpoložljiva sredstva skupne pjiabe 228.275,17 N din
Iz ostanka srsdstev skupne porabe bomo pred kolektivnim dopustom izplačali tistim članom kolektiva, ki ne bodo koristili dopusta v kakem počitniškem domu, regres v višini 9o,oo N din. Predvidevamo, da bomo ob teh izp ačilih zmanjšali sredstva skupne porabe za približno 120.000.- N din. V letošnjem letu je znesek regresa nekoliko nižji, ker so nastopili drugi izdatki v breme tega sklada.Ob letošnjih izplačilih regresa moramo namreč obračunati tudi 16,9% prispevka, kar bo znašalo okrog 15.000,00 K din. Lansko leto pa smo bili tega prispe ka oproščeni. Iz sredstev skupne porabe bomo v kratkem izplačali še nekatere stroške na račun proslave v višini N din 25.ooo,oo. Tako bo podjetje v II. polletju razpolagalo le z manjšim zneskom skupne po rabe, ki ga borno po potrebi koristili za obratna sredstva in za ostale namene.
Iz navedenega pregleda porabe in razpoložljivih sredstev^lah ko ugotovimo, da smo največji" znesek namenili za stanovanjske kredite našim delavcem. Izredna obremenitev sredstev skupne porabe pomeni tudi finansira -nje prireditev ob proslavi 2o. obletnice delovanja podjetja.
Sredstva, ki se oblikujejo izključno za namene stanovanjske
izgradnje so 16.6.1967 znašala 21o.987,ll N din. Iz tega zneska je delavski svet odobril delavcem stanovanjske kredite v višini 2oo.ooo.~ N din.
Delavski svet js razpisal iz sredstev podjetja stanpvanjske kredite v skupnem znesku N din 35o.ooo,oo in iz sredstev IPM 80.000,00 N din. Stanovanjska komisija je v o,viru te kvote podelila stanovanjske kredite j5. delavcem podjetja. V prodajni mreži pa je prejelo kredit 8 delavcem v skupnem znesku N din 80.000,00. Iz sredstev, ki so namenjena za stanovanjsko izgradnjo je delavski svet dodelil 18.ooo];ioo K din še za izgradnjo stanovanj za potrebe družbenih služb v občini Loga -tec.
Pričakujemo, da smo s tem doli članom kolektiva nazoren pregled oblikovanja in koriščenja sredstev skupne porabe in sredstev, namenjenih za stanovanjsko izgradnjo. S tem bodo dobili člani kolektiva tudi pojasnilo na vprašanje, zakaj niso bili odobreni večji zneski za posamezne namene, zlasti pa se za regres.
Albinea Možina
MAZAIIJB STROJEV
Dandanes postaja v naših proizvodnih podjetjih vprašanje dobrega gospodarjenja z vsakim dnem pomembnejše. K temu pa lahko mnogo pripomore pravilno vzdrževanje oziroma mazanje strojev, ki so včasih zelo dra ga investicija. Če hočemo pridobiti čimvečj i del investicije nazaj ali celo več, jo mo -ramo tako dolgo obratovati kot je le mogoče. Praksa pa kaže, de s pravilnim mazanjem stro -jev dosežemo v oliko manjšo obrabo strojev, stroji lažje tečejo, posledica je manjša po -raba električne energije, dalj ša obratovalna doba strojev, manj kvarov in s tem v zvezi manj popravil in stroškov. Ve stni dsiavci to dobro vedo in se zavedejo pomembnosti dobrega in rednega mazanja. So pa med nami tudi taki, ki temu opravilu ne posvečajo prave po zornosti. Tem naj velja.v opomin stara v praksi preizkušena ugotovitev, da ni niti najmanj škoda časa za mazanje strojev pa če je norma še tako trda. Zavedati se pač moramo, da bomo lahko samo z brezhibnim strojem dosegali tisto, kar današnji proizvodni tempo zah-teva, zato pa moramo tudi stro
jem posvetiti delček pozornosti, ki se nam bo bogato obrestovala .
Uspešnost mazanja je v veliki meri odvisna tudi od načina ma> zanj a, to se pravi, da moramo uporabljati prave količine pravega maziva na pravem msestu in ob pravem času.
da ne ve kje. in kdaj se mora stroj mazsti. V takih primerili naj se ta posvetuje z oba? ratnim mehanikom ali mojstrom, ki mu bo rade volje dal priporočilo in pokazal mazalna mesta stroja. Težje pa je v ta kem primeru, če se delavci na" stroju pogosto menjajo in pri-učujejo. Takrat običajno ni časa, da se s strojem do časa temeljito spoznamo. V takem primeru pa naj bi bila mojster in obratni mehanik tista, ki bi opozorila, kaj moramo stroju nuditi.
Dejstvo pa je, kar so že v mno gih tovarnah ugotovili, da kljub vestnosti delavcev pri strojih, ne dosežemo zadostnega mazanja vseh strojnih de -lov. Za to ji več vzrokov: ali ni ustreznega mazalnega orodja,ali ni na razpolago pra vega maziva ali pa znanja. To" dejstvo je že mnogim tovarnam narekovalo, da organizirajo učinkovito mazanje s tem, da zadolžijo delavca, ali v večjih tovarnah skupino, ki dnevno namaže vsak st^oj na potreb nih mazalnih mestih s pravimi" mazili. Verjetno bo vbližnji bodočnosti iz ekonomskih razlogov kazalo tudi pri nas organizirati to službo. Takrat bo delavec na stroju rešen teh skrbi, stroji pa bodo zagotovo dobro mazani. Do takrat pa naj vsak po svojih močeh upošteva nakazana pri -poročila.
Ernest Mlakar
MALENKOSTI DELAJO DOVRŠENOST, DOVRŠENOST PA NI MALENKOST !
Marsikdo bo k temu prigovarjal,
MCDA IE USNJARSTVO
priljubljenih modnih artiklov.
Usnjarska industrija ima pred seboj težko nalogo: pravočasno mora spoznati vse modne novosti. Tu se pogosto pojavi vprašanje izbire barve, zlasti odkar poznamo "šok:: barve. Čevljarska industrija ni hotela prevzeti rizika in naročiti usnje v močnih modnih barvah. Pozneje se je situacija spre -menila in tudi močne žive barve so hitro prodrle, posebno rumena, vijoličasta in rdeča. S povečanimi intereseom za rumeno barvo v konfekciji, sc je ta prenesla tudi na čevlje.
Moda je že od nekdaj zelo negotov faktor. Toda prav usnjar ji dolgo niso spoznali, da moda ne prinaša samo novih modelov, barv in kvalitet, temveč je tudi stalni vir zaslužka«
Danes pa je postala moda go -nilna sila mnogih gospodarskih panog in tudi usnjarske, saj je vsem jasno, da lahko prav s pomočjo mode dobro uspevaš -Modo so začeli bolj upoštevati, spremljati modne spremembe in novosti, saj so spoznali, da lahko majhne napake o-ziroma odstopanja od modnih pravil povzroča velike izgube. Ker pa kreatorji začrtujejo vsak svojo modo, nastane vpra šanje, kateri modni krik se" bo ohranil.
V Franciji je zelo moderno srebrno usnje, vendar strokov njaki gledajo nanj precej ske ptiono. Predvidevajo namreč," da je kratkotrajna modna muha. Tudi o zlatem usnju je ve liko govora, vendar ga nihče ne upa proizvajati v večjih količinah. Podobno se je uveljavilo lakasto usnje, ki velja dans s za naj okusnej še in ima velik asortiment. Priča -kuje se, da ga bodo tovarne začele proizvajati v večjih količinah šele v jeseni.
Planirati za prihodnjo pomla dansko sezono (1968) pa je ze lo težko« Obstoji namreč boja zen in možnost, da bi se z uveljavitvijo laka zmanjšala vrednost cenejšim plastičnim izdelkom.
Veliko vlogo v usnjarski modi igra "čudi veleur, ki se periodično javlja v obliki
To so samo primeri problemov, s katerimi se bavi čevljarska industrija.
Po "Leder und
Hautermarkt;; pripravil Miloš Llinai
OB 20-LETNICI TOVARNE
Naj se s skromnimi besedami zah valim v imenu upokojencev "A1-" pine" vodstvu in kolektivu "Alpine ki se je ob 1 jubileju 2o. letnice tovarne spomnilo,tu di na nas upokojence.
Ne morem izraziti z besedami prazničnega občutka, ki smo ga imeli na dan 6. maja letos, ko je bil ogled tovarne samo za nas upokojence. Nato je sledilo častno kosilo v tovarniški jedilnici in govor tovariša di rektorja. Tovariš direktor se je spomnil vseh in dal priznanje vsem, ki so vložili veliko truda in dobre volje, da se je
zgradilo to kar dane3 imamo; Pri ogledu tovarne smo videli velik napredek po vseh oddelkih, ki smo jih z občudovanjem in zanimanjem ogledovali«, Zadovoljni smo bili, ko smo vide 11, da vse to, kar smo ob na-~ stanku tovarne žrtvovali in do prinesli ni bilo zaman«
II a j se ob tej priliki ozremo za 2C let in več nazaj«, Posebno starejši delavci se gotovo še spominjajo, kako se je vse to začelo in s kakšnimi težavami se je bilo treba boriti, da smo v Zireh zgradili tako tovarno, ki nam je danes v ponos, kakor tudi vsem tistim, ki danes uživajo sad našega de la in ki tudi sami vlagajo tr&d za sebe in bodoče generacij o.-
Omen?m naj tudi nekaj bežnih spominov na čas pred začetkom gradnjo tovarne., Zaposleni smo bili v takratni Čevljarski začrugi kot delavci in člani zadruge obenem. Nekateri smo vide].:'.., da v novi Jugoslaviji ne bo uspeha z zadruge, tem -več je treba preiti v državni sektor, če hočemo, da bo v Zi-reh t: ara sla" nova čevljarska tovarna, v kateri bo drvel j de la in kruha za vse oe .'i,j a.r j e * Uresničiti ta načrt pa ni bilo lahko, ker vsi člana n:'so bili za državni sektor, ker bo se nekateri stari za d rug a rji držali le zadružnega .sektorja še vedno s staro miseiros,jo. Ta borba za vstop v državni f.eictor je trajala skoraj ono leto- Vršili so se sindikalni in celični .sestanki, pa se le ni dalo prebiti zadružnega zidu, posebno še zato, ker so stari zadrugarji imeli podporo pri čIoj-i I.Z.O.Sa v Ljubljani tov- Lemež-u, ki jim je obljubil v bo pomoč z željo,da bi zadruga ostala, Nekateri
so obljubljali delavcem, da bo do le v zadrugi svobodni delav ci in bodo lahko ostali kakšen dan doma in se ne bo gledalo na to, če bodo prišli na delo male kasneje ali z dela prej od šli. Strašili so nas, da bo v državni delavnici disciplina kot pri vojakih. Za svojo propa gando so uporabljali vse, kar so mogli, vendar je zmagala zdrava misel in volja večine de lavcev proletarcev. Na občnem zboru v maju 1947 leta smo se člani zadruge z večino glasov odloČili za državni sektor in s tem dosegli to, kar smo želeli. Zgradili smo tako tovarno, da smo nanjo lahko ponosni.
Po pristopu v državni sektor je pred nas stopila zopet težka na loga. Pri gradnji tovarne je bi lo treba delati tudi udarniške" ure ( to je prostovoljno delo), Potrebno je bilo delavce prepričevati in pridobivati za tako delo. To je bilo nujno, da smo lahko napravili vse kar je bilo možno, dassmo čimprej zgradili tovarno. Ze pri odločitvi za gre dnjo tovarne smo doli obljubo, da jo bomo pomagali zgraditi tudi s prostovoljnim delom. Takrat nismo gledali samo na osem urni delavnik, nase delo je trajalo po 12 do 14 ur dnevno, poleg tega smo delali še ob nedeljah. Takrat ni bilo toplih malic kot so danes, še mrzlih ali suhih ni bilo, pa nam ni zmanjkalo poguma, ker smo hoteli nekaj ustva riti, da bo potem boljše, ne samo za nas temveč tudi za naše otroke in druge.
Tovarna je bila zgrajena v tako kratkem času, da smo se začeli vseljevati že 15. avgusta 1948. leta. Po tem dnevu se je zapo -slovalo vedno več delavcev, tako, da se je v naši žirovski do lini kmalu vse zaposlilo. Ker pa je tovarna rabila vedno več 1 j u-
di, so začeli prihajati iz bliž nje in daljne okolice in tudi od drugod. Proizvodnja je naraščala, seveda le na obrtniški način. Ker pa je kasneje naš na čin dela postajal nerentabilen" zaradi konkurence drugih tovarn, ki so bile že od prej mehanizirane, je bilo nujno uvesti in -dustrijski način dela, če smo hoteli še obstojati. Za tak način d la pa so bili potrebni stroji. Da smo prve stroje nabavili je bilo potrebno zopet zategniti pas in pljuniti v ro ke ter se zadovoljiti z majhno plačo in se odpovedati delitvi dobička. To sem omenil zato,da bi se vsak zavedal, da smo mi starejši doprinašali velike žrtve za procvit toyarne, tako da bomo to odčutili do smrti pri naši pokojnini, zaradi ta kratnih nizkih za3luž kov»
Kljub temu smo danes ponosni, da je naša tovarna na tako dobrem glasu ne le v naši domovini, temveč tudi v tujini.Naj na glasim še to, da mi, čeravno smo upokojeni, še vedno živimo s tovarno in se veselimo nje -nih uspehov, Zato želimo vsi, da bi imela tovarna še mnogo obletnic in da bi se kolektiv v njej počutil srečen in delal z zavestjo in občutkom dobrega gospodarja z lastnino, od katere je odvisno njegovo živ ljenje in bodočnost tudi na -ših otrok.
Ob koncu se _e enkrat zahvalim vsem, ki so se ob tej svečani obl.tnici spomnili na nas upokojence in nas počastili in po gostili. To nam bo ostalo vedno v lepem spominu. Upam, da se kolektiv in vsi v o dilni v tovarni zavedajo'vsega tega in se nas bodo ob gotovih prilikah se spomnili. Zato jim želimo še mnogo uspeha in napredka .
SREČANJE INTERNIRANCEV IN DE-PORTIRANCEV V ZIREH
Ob razsulu stare Jugoslavije so Žiri najprej zasedli Italijani, ki pa so se morali po lo dneh umakniti Nemcem, kateri^, so tedaj prišli do Fužine. Že takrat so se pokazali prvi njihovi pomagači, ki so jih sprejeli s hitlerjersko zastavo na Selu in za 1. maj 1941 so Doma-gali postavljati velik mlaj pred cerkvijo, na kateram se je bohotila zastava s kljukastim križem.
Četudi smo tedaj in še prej sli šali, kako Nemci selijo ljudi na vseh koncih Evrope, katero so tedaj okupirali, marsikdo od nas tega ni verjel, še manj pa smo mislili, da se bo to k lic) J. u. zgodili tudi nam. Pri evidentiranju prebivalstva v juniju 1941. leta so že bili sestavlje ni spiski,ljudi, ki so nezaže-ljeni in Rajhu nevarni. Pri tej selekciji so sodelovali tudi do mači petokolonaši.
Dne 8. julija 1941 je bilo izseljeno največ družin, nekaj posameznikov pa že prej. Vsi smo bili odpeljani na zbirališče v Šentvid in po dveh dneh dalje v Srbijo.
Ko v teh dneh slišimo, kako zo pet preganjajo ljudi in jih sc lijo in njihovih domov, tako v Vietnamu in na Srednjem vzhodu, mislim, da nihče ne sočustvuje bolj s temi nesrečniki ter obsoja to kruto ravnanje s človekom v 2o. stoletju, kot ravno mi, ki smo to občutili na lastni koži.
Da to ne tone v pozabo smo letos priredili srečanje vseh dc portirancev in internirancev
Julij Gliha
pod pokroviteljstvom občine Lo gatec in ZZ3 Ziri. Ka srečanje smo povabili poleg domačih de-gortirancev tudi zastopnike ob cine Aleksandrovac, kjer je večina Žirovcev prebivala vsa voj no leta v izgnanstvu.
Vabilu so se odzvali predsednik Skupnščine občine Alekasn-drovac, tov. dr. Dunic, sekretar komiteta tov. Sindič, zastopnik Saveza boraca krajevne organizacije mesta Aleksandro-vac, predsednik mladinske orga nizacije tov. Tomič ter še tri je tovariši iz okolice tega me staž To delegacijo je sprejel predsednik naše občine tov. Otmar Oblak dne 3. t.m. Zvečer so bili sprejeti v Zireh.
V počastitev Dieva borca in v čast tej delegaciji je bila 3. julija prirejena svečana proslava z lepim kulturnim pro gramom. Pri tej priliki smo go stom poklonili spominski al bum, v katerem smo prikazali predvsem naš kraj. Trije lepi posnetki ž.irov so zajeli celo našo kotlino. Spomenik in šola sta tudi naš ponos.Dalje so bila zastopane, naše podjetja in na prvem mestu Alpi-na; dve zgradbi z notranjimi obrati. Prikazali smo našo domačo obrt - čipke, naš planinski dom na Gorppekah in slike naših slikarjev "naivcev".
Poleg tega smo zbrali nekaj slik iz življenja in dela naših izgnancev v Srbiji. Album bomo še dopolnili S S1 i L 3 mi našega srečanja v Zireh,
Dne 4- julija, na Dan borce, je delegacija prisostvovala spominski svečanosti p^ed spo menikom padlim borcem Žirov -cem v Zireh. Pred spomenik so položili lep venec, mi inter-niranci pa šopek nageljnov,
Dne 5.t.m. so si gost:, ogleda
li tovarno Alpmo. Na sprejemu pri tov. direktorju so se zanimali predvsem, koliko je zaposlenih v tovarni in pa kak šne so planske naloge ter iz -vrševanje istih. Tovarišu direktorju za vs3 pojasnila v imenu vseh lepa hvala.
Pri ogledu posameznih obratov so se najdalj časa zadržali v težkem oddelku, kjer so se zanimali keko nastane specijalcn smučarski čevelj. Z obiskom v tovarni so bili zelo zadovoljni. Izjavili so, da se vidi, da v tej tovarni vlada red in pridnost. C:lemu kolektivu želijo nadaljnih delovnih in osebnih uspehov.
Po ogledu tovarne smo se odpeljali na izlet v partizansko bolnico "Fran.;;o" v Cerkno in dalje na ogled Postojnske jame. Vse je bilo za njih prekrasno« Močan vtis je nanje napravila zlasti bolnica Pranja, oziroma kraj, v katerem se bolnica nahaja. Zgodovino te bolnice je tolmačil tov. Julij Govekar,ki je bil d.ležen zdravniške pomoči v tej bolnici. Po končanem izletu po smo se poslovili od gostov, nekateri v Logatcu,drugi pa v Ljubljani.
Pred odhodom je tov. predsednik iz Aleks^ndrovca izjavil, da so z obiskom p::i nas nadvse zadovoljni, da niso pričakovali to liko pozornosti. Želijo, da jim obisk čimprej vrnemo, če ne to leto, 'prihodnje leto pa prav gotovo in to v času trgatve. Aleksandrovac je namreč znan vinorodni kraj. Zelij o,da se medsebojni stiki med občino ma poglobijo, kakor tudi pri-~ jateljstvo in bratstvo jped pre bivalci obeh občin.
Tudi mi izgnanci smo sklenili, da se bomo vsako leto na obletnico j mosocu juliju sestali,
- a -
vsakokrat v kraju, kjer prebiva kdo,od naših sotrpinov.
Mislim, da posredujem zahvalo vseh deportirancev zlasti onim, ki so kakorkoli pripomogli, da je to prijateljsko srečanje zares uspelo, tako se gosti odnesli najlepše spomine iz naših žirov.
Janko Erznožnik
ČESTITKA GODBI
Tri mesece je od tedaj, ko smo napisali želje našim pevcem,ka teri so bili nastopili no odda ji Pokaži, kaj znaš in^dosegll prav lep uspeh. Danes čestitko ponavljamo. To pot so nas pred stavili godbeniki pihalnega orkestra. Na povabilo Obalne turistične zveze in Zveze kul-turao-prosvotnih organizacij Slovenije so se javili na revi jo in bili sprejeti.
ni mala reč, 23 članov zraven trboveljskega, ki šteje 80 godbenikov in še več. Znanja in hrabrosti je potrebno imeti od takihle prireditvah.Vse to so naši godci imeli in v soboto popoldne 17. junija v Žusterni pri Kopru izvedli pro menadni koncert. Ob osmih zvečer je bil v programu začetek revije na glavnem trgu v Kopru. Uro pred tem so dobili še častno nalogo, da so za začetek zaigrali fanfare. Kar v avtobusu so se hitro naučili in izvedli pozdrav brez napake. Strokovna komisija ni rnog la verjeti v to. Z odličnim vodjem Dragom Kandučem iž Idrije je bilo to uresničljivo. Revijo so začeli naši godbeni
niki s tremi skladbami. Sledile so še godbe iz Zagorja, Velenja, Ljubljane, Domžal in Gorij pri Bledu. Naslednji dan je nastopilo spet osem orke -strov, naslednjo soboto,še osem in v nedeljo sedem godb.
Ob zaključku so imeli vodje ansamblov posvet, na katerem so izmenjali svoje izkušnje in u-gotovitve. Izkušenj naša godba nima, čeprav je pred 2o-letnico obstoja. Postojnska godba deluje že 150 let in idrijska 300 let, vendar že ugotavljajo, da brez šolanega kadra ne bo mogla več napredovati. Pregovor pravi; •Kdor ne napreduje - nazaduje," Zato je potrebno misliti na šolanje. Več o tem kdaj drugič. Povejmo le še to, da so hoteli nastopajoči preživeti nedeljo ob morju, pa jih je dolžnost klicala nazaj domov k pogreboma. Kar nič ni čudno, da kolektiv razume ter moralno in materialno podpira živo dejavnost godbenikov.
Za konec naj posredujemo še zahvalo, katero so pred dnevi pre jeli, mi pa jim za uspeh iskreno čestitamo !
"Spoštovani tovariši! V imsnu Obalne turistične zveze in sveta Zveze kulturno prosvetnih or ganizacij občine Koper se vam najprisrčneje zahvaljujemo ze sodelovanje na eviji pihalnih orkestrov. S svojo požrtvoval -nostjo ste prispevali, da je bi la ta revija mogočna kulturna manifestacija, ki je pustila nepozaben vtis pri občanih in domačih ter tujih turistih.Dovolite nam, da se ob tej priliki oprostimo tudi za vse tiste eventuelne nerodnosti, ki so sc dogodile pri sami organizaciji in izvedbi revije ter pri nu-denju ostalih uslug pihalnim ansamblom. "
GRADIMO SKAKALNICO
Naj vam napišem par	besed o gradnji 70 meterske	skakalnice. Kako smo prišli	do te od -ločitve?
i:Že pred vojno so ta teren upo rabljali za smučarsko skakalnico,15 tako pripoveduje tov. Zakomeli, kot nastarejši član našega kluba. Pripominja tudi, da je v srcih Žirovcev vseskozi rasla želja po večji smu -čarski skakalnici. In da bi lažje vzgojili mladi kader,ker so skakalci srednjih let že opustili to športno panogo in se ukvarjajo le z alpskim smu čanjem, smo se odločili^.zgraditi večjo skakalnico, čeprav so se mišljenja malo delila, je zmagala večina, krepila nas je tudi misel, da je teren po svoji legi vsestransko ugoden za gradnjo. V nasprotnem slučaju p a k tej gradnji ne bi pristopili. Pred končno odločitvijo smo poklicali še tov. ing. Goriška iz Ljubljane, ki dela načrte za večje skakalnice in ga prosili,naj si ogleda teren ter nam svetu je. Mož se je dokaj hitro odzval. Njegov odgovor je bil kratek in jasent:-ežko je najti take krasen teren kot ga imate tukaj .Te besede so nas še bolj podkrepile in odločili smo se. Odločitev smo takoj sporočili ing. C-orišku, ki nam je v zelo kratkem času izdelal načrt. Treba je bilo urediti tudi z lastnikom zemljišča, in mu dati na račun nekaj denarja za odškodnino. Pri občini pa smo morali dobiti odobritev za lokacijo , čeprav je ta bolj formalnega značaja, ker je to pač vse -Lplošni družbeni objekt.
Gradbeni odbor, katerega je klub takoj izvolil, je bil postavljen pred nemajhno nalogo. Hrib, ki nas je čakal,terja samo krampov in lopat ter pridnih rok, katerih pa v ži -reh na manjka. 1'ot pri vsaki taki akciji smo šli na prve u-darniške ure ter odločili na vsakega člana po 25 ur. Pričakujemo od članov lastno samo -zavest brez kakršnega opozorii la. Poleg članov so obljubili pomoč pri izkopu tudi nekateri drugi prijatelji tega športa. V imenu gradbenega odbora bi prosil vse prizadete, da držijo besedo in se udeležijo te ak cije. Šolsko športno društvo Tabor je obljubilo 200 ur. Smučarji iz Logatca so ponudili pomoč pri izkopu. Nekdo se bo mogoče spotaknil ob našo mladino. Tudi ta aktiv imamo namen povabiti v akcijo, kakšen pa bo odziv, bomo lahko poročali kasneje. Delo poteka še dokaj u-godno. Doslej je narejenih že 480 udarniških ur. Rezultat te ga pa si lahko ogleda vsak na licu mesta. Poizkusili bomo zdržati do konca in uresničiti zamisel, za katero smo se odločili.
Nekaj sredstev imamo zagotovijo nih, nekaj jih bo prispevala tudi smučarska zveza, ki bo koristila skakalnico za svoje tre ninge in tekmovanja. Nekaj ta-"" kili tekmovalcev se je že rodilo v Zireh, kakšen se bo pa mogoče če.
Da ne bom predolg, bi prosil sa mo še nekaj . Tistigi, ki se to preneumno zdi, naj ne blatijo te akcije. Kar bomo sami zgradili to bomo i ieli. Za naš na -črt je bilo slišati več pripomb. Kritizirajo največ taki, ki niso pripravljeni storiti niti ene same ure zastonj. Jaz pa mislim,
da kateremu je ta šport kaj pri srcu, bo sam prišel. Hvaležni bomo vsakemu, ki bo dal svoj de lež za izgradnjo tega objekta."
Pa še kdaj drugič kaj in nasvi-denje na gradbišču !
Metod Erznožnik
NOVICE IZ KADROVSKEGA ODDELKA
Zadnje novice smo vam posredovali v aprilski številki našega glasila. Od takrat do danes se število zaposlenih ni prav nič spremenilo. Se vedno nas je vseh skupaj 1070. V tukaj -šnjem obratu nas je 831, v obratu v Gorenji vasi lo4 in v prodajni mreži 135.
Spremembe, ki so v tem času bi le se nanašajo le na preneha " nje dela nekaterih delavcev in zaposlitev novih delavcev na izpraznjena delovna mesta ali zar a di novih potreb.
Zaposlili so se: Govekar Anica v prodajno službo, Nikoleti Ro mana in Možina Danica kot sna" žilki, na delo pa so vrnili tu di naši študenti Srednje tehni ške čevljarske šole v Kranju Mernik^Marija, Gregorač Martina in Čar Stanko ter Naglic Ma rija, ki je že zaključila študij na tej šoli in uspešno opravila diplomsko nalogo. V obratu Gorenja vas sta se zapo -slili Jeram Alojzija in Demšar Slavka. Na prošnjo Arhar Janeza je bil le-ta premeščen iz prodajalne ALPINA v Kranju v montažo lahke obutve, trak 8.
V aprilski številki smo vas ob
vestili, da bo sredi aprila začela z delom prodajalna v Osi-jeku, za katero je bil že imenovan poslovodja. V aprilu sta v tej prodajalni začeli z .delom tudi dve prodajalki. Prodajal -na v Banja Luki je zaradi pre -majhne zasedbe sprejela enega delavca. Ostale prodajalne so na izpraznjena, mesta zaradi odpovedi posameznih delavcev spre jela nekaj novih delavcev. S tem pa se skupno število zaposlenih v prodajni mreži ni spre menilo.
Iz našega obrata so na lastno željo odšli: Logar-Leban Ivanka, Nikoleti Romana, Prosen Ja nez in Prosen Marij.a, iz obrata v Gorenji vasi pa Škrlec Ljudmila ter Dolinar barija.
V tem času so odšle v zasluženi pokoj BaČner Katarina, Sorli Ju lijana in Albreht Ivana.
Angelca Filipič
Poročili so se:
Prlic Prane, Kogovšek Vili, Mi-klavčič Tone, Kavčič-Jenko Olga, Peternelj-Kogovšek Marija,Oblak -Pivk Pavla, Tolar-Martinčič Marija, Mohorič-Mrak Marija, Luznar-Miklavčič Kati.
Čestitamo !
V mesecu juniju jo umrl upo'';o -jenec Alpine Prane Bevk. Naše sožalje.
"DELO,ŽIVLJENJE" je glasilo tovarne čevljev ALPINE ŽIRI. Ureja ga uredniški odbor: Konrad Peternelj, Jože Peternelj, Silva Burnik, Magda Čadež,Ernest Mlakar
Alfonz Zajec,odgovorni urednik Majda Trček, glavni urednik
Žiri, 15. julija 1967
PRIPOMBE -VPRAŠANJA- ODGOVORI
ODGOVOR nabavne službe na vpra sanje delavke, objavljeno v to .varniškem glasilu št. 6.
Vprašanje delavke, zakaj je 24. maja letos na traku 52/5 manj kalo vrsto materialov, je na -bavna služba prejela šele na dan korrekture prispevkov za glasilo, zato ji nismo mogli odgovoriti že v prejšnji števil ki.
Našo obvezo izpolnjujemo in hkrati pojasnjujemo nekatere ne razčiščene zadeve bravcem v pri vilno presojo.
Iz vprašanja delavke smo,dolžni odgovoriti le zaradi manjkajočih ščitnikov za konice in pete. Vse druge, na ta dan manjkajoče materiale pa so bile do lžne preskrbeti druge službe in drugi oddelki. &er pa. se cesto zaradi manjkajočih materiai lov vali krivdo le na nabavno službo, nameravamo naš odgovor malce razširiti.
Zadeva s ščitniki. Res je,kar trdi članek šefa proizvodnega sektorja, da je nabavna služba prejela nakupni predlog dne 13. aprila s pripombo, da je dobavni rok postopoma od lo.ma j a dalje. To pomeni, da je nabavna služba imela čas za raziskavo tržišča (iskanje najugodnejšega ponudnika, ki je moral izdelati kalkulacije in nato še izdelati ustrezno orodje)in preskrbo pločevine za izdelavo ščitnikov 3 dni manj kot en me sec. Čudno se nam zdi, da je nabava prejela materialne potrebe za ščitnike šele 13.aprila . Delavec iz mehanične de lavnice v naši pisarni pa je izjavil, da je več kot tri me
sece pred tem datumom že ve -del, da bo proizvodnja v letošnjem letu potrebovala 13.ooo parov omenjenih ščitnikov. Za nas je nerazumljivo, kako je pri nas to mogoče, da nekatere osebe, ki niso povezane niti z nabavno službo niti z izvozom čevljev, toliko prej zvedo za materialne potrebe, kot pa nabavna služba, ki je prva odgovorna za pravočasno preskrbo.
Če bi nabava pravočasno zvedela, v tem primeru istočasno kot so bile informirane nekatere druge osebe, bi imeli dovolj ca sa, da poiščemo naj ugodnej šega ■ponudnika in da preskrbimo de-kapirano pločevino za izdelavo ščitnikov. Pločevino je potrebno uvoziti ker jo imajo veletrgovine oziroma uvozniki v zalogi le občasno. Dobro se še spominjamo, kakšne težave smo izpeli v lanskem letu glede pravočasne preskrbe zadevnih ščitnikov in kakšne težave smo imeli pri plačilu računa privatni ose bi. Da bi se tem težavam in oči tkom v letošnjem letu izogniliT smo morali v tako kratkem času povprašati precej ponudnikov in to predvsem pri podjetjih v družbeni lasti.
Ščitnike nem sedaj izdeluje Klr divar Žiri po N din 1,60, to je po isti ceni kot je bila ponudba naših delavcev. Manjša količina pa bo izdelala tovarniška mehanična delavnica po l,7o N din, v okviru njenih zmogljivostih.
Jekleni zgibniki. Članek vodje mehanične delavnice pravi,da
Znamenitega angleškega filozofa in državnika Prancisa Bacona so vprašali kaj misli o denarju. "Nenar,:: je odvrnil filozof,"je odličen sluga, a zelo alb gospodar."
je bil vzrok za nepravočasno izdelavo vzmeti, ki se rabijo pri cvikanju, v tem ker so morali poravnati jeklene zgibni-ke, ki naj bi jih vsi trije trakovi potrebovali dnevno približno 3000 parov".
Na to želimo pripomniti samo to, da nam je nerazumljivo, zakaj prav v našem podjetju tolikšno popravljanje krivin pri zgibni-kih. Kolikor nam je znano,druge tovarne lahko uporabljajo originalne krivine.
Iz obeh že objavljenih odgovo -rov dobivamo vtis, da je vzrok za vrsto težav v proizvodnji v prvi vrsti v nepravočasni preskrbi in neustrezni kvaliteti reprodukcijskih materialov.Glede na to lahko povemo samo to, da nas veseli, da se je sprožilo takšno vprašanje, kot ga je postavila delavka. Takih vpra -šanj še želimo, da bomo lahko kolektivu,pojasnevali, v kakšnih težavah se pogosto nahaja nabavna služba in da je redko kdaj krivda na delavcih nab:vne službe, da material ni bil pravo -časno preskrbljen.
K-er bi današnje pojasnjevanje o preskrbi z reprodukcijskim materialom postalo predolgo, smo se odločili, da bomo v naslednjih številkah tovarniškega gla sila objavljali samostojne član ke o problemih v preskrbi z gor njim usnjem, spodnjim usnjem in drugimi reprodukcijskimi materiali, t.j. tistimi, ki zavi -rajo normalen tok proizvodnje.
Delavci nabavne službe
NAJVEČJA GARANCIJA ZA IZVR5E -VANJE PLANA JE, ČE VSAK SODE -LUJOČI PLANIRA SVOJ DEL OBVEZNOSTI
ŽIROVSKA KOTLINA IN NJEN OBOD
V knjigi FRANCETA PLANINE "Poljanska in Selško dolina" smo pod gornjim naslovom videli zanimiv opis našega kraja. Odločili smo se, da ga bomo ob javili v našem glasilu in si -cer v treh nadaljevanjih.
Tesni del doline med trebijs-kim mostom in prvimi hišami na Selu napravlja vtisj. kot da se dolina tam sklepa, Zirovska cesta se dviga v samotne klance nad Fužinami in po 3 km pre haja spet v širši in obljudeni del doline, na žirovsko polje. Z debrijo pri Fužinah je dolina nekako pretrgana, kar je bi lo vzrok, da se je žirovski del v zadnjih sto letih poli -tično-upravno nekajkrat ločil od ostale doline. V avstrij -skih časih se je naslonil čez razvodje k Logatcu in Idriji, tako, da je nad Fužinami tekla meja med Gorenjsko in No -tranjsko. Po prvi svetovni vo^ ni je državna meja utesnila ži rovsko dolino in ji otežkočila zvezo z Logatcem, vendar so \'A-ri še vztrajale pri njem. iro~ osvoboditvi so se pridružile Škofjeloškemu okraju in po ne govi ukinitvi kranjskemu. ±r3 Aedavnem združevanju manjšin občin so se Žirovci kljub neravni povezanosti z ostalo dolino odločili, da se navežejo na Logatec, in se je žirovska občina 1. 1961 priključila logaški. Tako teče sedaj nad Fužinami meja med kranjskim in ljubljanskim okrajem, iver pa politično-upravna opredelitev ne more zabrisati pokrajinske enotnosti pokrajine, ki se o-čituje v površinski zgradbi ifl
rečni mreži, kar nujno odseva tudi v močni prometni in družbeni povezavi, je upravičeno, da Zirovsko dolino obravnavamo skupaj z ostalo Poljansko dolino, zlasti če vzamemo v • poštev več kot osemstoletno pri padnost teh krajev k freisinške mu gospostvu.
Zirovsko ozemelje ima svoje sre dišče v mladi naplavljeni ravni ci žirovskega polja, ki se razprostira kake 4 km daleč ob So-ri in dolnji Račevi in doseže v sredi dober kilometer širine. Ravnica napravlja vtis kotlini-ce, ker je na vseh straneh ob -dana s hribpvjem; na zahodnem kraju se odrezano končuje pod bregovi. Mrzlega vrha, na vzhodni strani pa k terasah prehaja v pobočje Žirovskega vrha.Sora prihaja vanjo po ozki dolini z juga, Račeva pa z jugovzhoda in tudi kotlinici sami daje dinar sko smer. Med ti dve vodi je zagozdeno sleme, ki se položno dviga proti Vrhu nad Rovtami. Ves hribovski obod kotlinice ima planotast značaj in je ostanek pokrajine, ki so ga vode uravnale pred ledeno dobo. Nad dolino in stranskimi grapami se vlečejo enakomerni hrbti,na katerih so marsikje položno nagnjene ravnote ali zaobljeni vrhovi z obdelanim površjem in kmetijami. Žirovska kotlinica leži okrog 45o m nad morjem in je rahlo nagnjena od jugovzhoda na severozahod, Podnebje je hladnejše od ljubljanskega, po leti za 2 do 3 C, pozimi za 1 do 2 C, padavin je tod več kot v Ljubljani. Nižji deli so vlažni in pokriti s travniki, njive in naselja so uipaknena na obrobje3 posebno pod bregove Žirovskega vrha. Ob cesti se vrstijo gručaste vasi Selo, Dobračeva, Stara vas in Žiri. Cesta jih je deloma raztegnila v obcestno obliko. Pred vojno so bili še vidni presled
ki med njimi, sedaj pa se držijo že kar druga druge. Od Stare vasi se razprostira v dolino Ra čeve Nova vas. Teh pet vasi tvo ri Žiri v širšem pomenu. Obrt in iz nje izšla industrija sta
omogočili^ • da. so se te vasi iz redno povečale in dobivajo po -nekod že kar mestni videz. Od 1.J.870 do i960 se je število hiš v Zireh povečalo 4,4-krat,število prebivalstva pa 1,9-krat. Po vojni so sezidali 220 novih hiš. Najbolj je napredovala v obeh ozirih Stara vas, kjer stoji tovarne Alpina in je tudi geometrično središče kotlinice* Tu je ptevilo hiš naraslo za 358%, prebivalstvo pa za 171%. Velika razlika med prirastkom hiš in ljudi kaže, kako zelo se je izboljšala življenska raven prebivalstva.
Blaznik pravi, da so bile Žiri v 13. Stoletju "naseljeni otok sredi gozdov:;. Nekatera naselja, kakor n.pr. Stara vas, so gotovo zrasla že pred tem, okolico pa so naselili konec 13. in v začetku 14. stoletja. Poljska razde -litev na grude, ki zavzemajo vso kotlinico, kože, da so se tod naselili ljudje v skupinah, ne posamič. Hriboviti obod doline so naselili šele v 16. in v začetku 17. stoletja s tem, da so posamič krčili gozdove in ustanavljali samotne kmetije. V loškem gospostvu so bile Žiri sedež svoje Zupanije.
Ozemlje bivše žirovske občine, ki so jo ukinili 1. 1961, je obsegala 44 km2 in 1. 1961 štela 3660 prebivalcev, od tega s smo v petih osrednjih naseljih 2500. Povprečna gostota je torej velika in je tega leta znašala 83 ljudi na 1 Mm2. Žirovska kotlina je najbolj obljudeni del Poljanske doline in je tudi naj -bolj napredovala. Od celotnega prebivalstva bivše občine jih je okrog 1200 ali tretjina zaposlenih v industriji in nekmečkih po^
klicih, v Žireh s sosednjimi vasmi pa polovica. Od celotnega ozemlja je 58% površine pokrite z gozdovi, 16% odpade na pašnike in le 12% na njive.Kra ji so navezani na kupovanje hrane in zaslužek izven kmetijstva. Moški so se zatekli k obrti, predvsem k čevljarstvu in mizarstvu, ženske pa k čipkar-stvu, ki se je naglo širilo iz bližnje Idrije. Po prvi svetovni vojni se je zelo razvila čev 1j arska obrt, v Žireh je bilo okoli 4o čevljarjev. Gospodarska kriza in razvoj kapitalizma sta prisilila obrtnike, da so se vdinjali večjim podjet -nikom, nekateri so S3 združili v zadruge, ki so bile sposobne, da so konkurirale na tržišču. Po osvoboditvijo večina čev ljarjev združila v čevljarsko zadrugo, ta se je kmalu preos novela v tovarno športnih čevljev Alpina in je 1. 1948 zgra dila svoje poslopje. Do 1.1952 so izdelovali šivane in zbite gojzarje, od tedaj pa proizvajajo najrazličnejšo obutev.Naslednje leto so odprli proda -jalno v Sarajevu, potem so ji pridružili prodajalne še v 14 mestih. Leta 1958 je Alpina za čela proizvodnjo mehanizirati. Sedaj izdelajo na tekočem traku okrog 600.000 parov obutve na leto, ročno pa še izdelujejo gojzerice. Konec 1. i960 je bilo v Alpini zaposlenih 817 ljudi, od tega 416 žensk.Podjetje Metko, ki je izdelovala otroške čevlje, so pre,: kratkim ukinili.
Manjša podjetja tirov so:Mizar-stvo, ki začenja s serijsko proizvodnjo, Klodivar, delavnica za fino mehaniko, Tkalnica trakov, nova opekarna in obrat ljudijanskega podjetja Modna oblačila. Poleg tega je še nekaj uslužnostnih obrtnikov.
Žiri imajo dobro organizirano
osemletno šolo v lepi novi stav bi. V Zadružnem domu je dvorana za kulturne prireditve. Kino Žiri ima 400 sedežev in prireja tri predstave na teden.V kraju je več društev: DPD Svoboda,TVD Partizan, Planinsko in Turistično društvo, Lovska in Ribiška aru žina ter Taborniki. Razume se, da ima tako delavsko središče tudi zdravstveni dom in lekarniško postajo, pošto, več trgovin in gostišč, ob Sori kopališče z bazenom in igrišče.
Iz Žirov vozi vsak dan več rednih avtobusov skozi Škofjo Loko v Ljubljano. Odkar so priključene logaški občini, zboljšujejo tudi promet skozi Logatec v Ljubljano. V Zireh se ločita cesti v Logatec in Idrijo. Ta gre čez 7o4 m visoko Razpotje in se od tam spušča globoko v dolino Idrijce. Iz kraja vodijo markirane planinske poti na okoliške hribe in planote, kjer je več planinskih zavetišč. Pozimi je športnikom na voljo obilica zanimivih smučar s ::mh tur.
Med obema vojnoma je le slab kilometer nad Zirmi potekala ita lijanska meja. Pod nemško okupacijo so se Zirovci že v prvem poletju pridružili osvobodilni fronti in so prvi k alu nato odšli v partizane. V začetku 1. 1943 so se pa skoro vsi fantje priključili partizanom in ustanovili Žirovsko četo, namesto da bi odšli v nemško vojsko.Dne 23. 10.1943 XXXI.divizija pognala Nemce iz Zirov.Talco so bile Žiri prvi večji osvobojeni kraj na Gorenjskem. Še istega dne so v Lc-dinici opravili volitve v NO.Kma lu nato sta se v Žiri preselila" oblastni komite in PO KPS za Gorenjsko. Septembra 1944 so Nemci spet vpaali, odvedli več aktivistov, med njimi zdravnika dr.Demšarja, in jih ustrelili pri Go-ropekah.Sicer so ostale Ziri svobodne do konca vojne.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Iz prve slovenske samostojne pesnišk0 zbirke
PESMS ZA POKUŠINO VALENTINA VODNIKA,
g:i je bila natisnjena leta 1806, objavljamo pesem
SRAKA INU MLADE
Sraka Mlade je fvarila:
Prevezh bliso hifh grefte, Vaf bo nagla fmert pobila, Nifte dovo.l pametne.
Kader zhlovek fe perpogne,
Ali fega dol na tla, Vlaka naj fe hiter ogne, On pobera kamena.
Zhe je taka, reko Mlade, Kaj pa bo sazheti nam, Ak fe zhlovek tih perkrade, Nefe kamen sa herbtam?
Stara pravi: to je smota,
Vfe po fvet' na robe gre, Doshivela kaj fim frota? Jajze vezh ku puta ve I
KRIŽANKA št 10
fi......i.......<2.....\i"T . 7T' V6.....7......Te " i
; i _i_. ■_i ; .__j
r^i;.......LC
|11 ,12 ^0-3 j j	] .^14
! 15......j.........116 i>7' 17"r....................7'"' 1ST..............
I	r 4__'	/7
i v"; 19 1......... s/T.'/ 77 2o "".............~" /7
i___j.	71	^
|21 j 1 "V/p 23 [24 !^|25 26"
|2 f "" 1*77"28 j	W771 3o'~.......
' i i '' i • j-,^3!-)-	b......
153.....P T-.....r......-1/^34-f T......T...... .....
Sestavil Ivan Capuder
VODORAVNO: 1. Koric, 5. raniti do smrti, 9. raj, 11. osebni zaimek, 13. karte, ki pri kartanju ostanejo na mizi, 14. kazalni zaimek, 15. 24 ur, 17. zbor, 18. predstav nik.hanovine, 19. nasprotno od noči, 2o. konec mize, 21. otok na Jadranu, 22. s šolo pridobljen na ziv (skrajšano), 25. glavni ljudski odbor, 27. Avbelj Vinko, 28. staro mesto, grška pokrajina, 3o. arabski žrebec, 31. stelja za živino, 33. televizijsko steklo,34. srbsko moško ime.
NAVPIČNO: 1. seme, 2. vera v nekaj, 3.oče, 4. destilat iz riževega slada. 5. napad, prodor, 6. Branko in Nace, 7. Ivan ^akelj, 8. moško ime, lo. Alojz (skrajšano), 12. ara, predujem, 14. priprava za pisanje s kredo, 16. gol, bre z obleke, 18. vzvišeno duhovno bitje, 21. mrtvaški oder, 22. Perzija, 23. Narodno gledališča, Ptuj, 24. goreti, tam kjer ogenj ..., 26. orodje za čiščenje pluga, 28. nadav, 29.začimba, 31. Puc Rudi, 32. osebni zaimek.
RSisITEV KRIŽANKE št. 9
Opomba: Iri opisu križanke št. 9 je pomotoma izpddel naslednji opis:
26. poželjenje, 27. makedonsko kolo.
VODORAVNO: 1. OBLETNICA, 9. HEROJ, lo. OBA, 12. DIREKTORIJ, 15. CEGLAR, 16. Da, 18. KOA, 19. TRIKI, 21. VRT, U, 23. ALT, A 25. AT, 26. SLA, 27. ORO.	' '	' ' °