KONČNO POROČILO O IZVEDBI PROJEKTA USPOSABLJANJE ZA UVEDBO SISTEMA UGOTAVLJANJA IN ZAGOTAVLJANJA KAKOVOSTI VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNIH ORGANIZACIJ (VRTCEV IN ŠOL) - UKVIZ Kranj, avgust 2013 Usposabljanja za evalvacijo v šolah in vrtcih Končno poročilo o izvedbi projekta Usposabljanje za uvedbo sistema ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti vzgojno-izobraževalnih organizacij (vrtcev in šol) - uKVIZ Mateja Brejc Andrej Savarin Andrej Koren Založila: Šola za ravnatelje Odgovorna oseba: Andrej Koren Oblikovanje: B & S d. o. o. Kranj, 2013 ©2013 Šola za ravnatelje Priprava publikacije je financirana iz sredstev Evropskega socialnega sklada. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 37:005.336.3(497.4)(0.034.2) BREJC, Mateja Usposabljanja za evalvacijo v šolah in vrtcih. Končno poročilo o izvedbi projekta Usposabljanje za uvedbo sistema ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti vzgojno-izobraževalnih organizacij (vrtcev in šol) - uKVIZ [Elektronski vir] / [Mateja Brejc, Andrej Savarin, Andrej Koren]. - EL knjiga. - Kranj : Šola za ravnatelje, 2013 Način dostopa (URL): http://ukviz.solazaravnatelje.si/usposa-bljanja/koncno-porocilo-o-usposabljanjih/ ISBN 978-961-6637-41-1 (pdf) 1. Gl. stv. nasi. 2. Dodat. nasi. 3. Savarin, Andrej, 1983- 4. Koren, Andrej 268551680 Usposabljanja za evalvacijo v šolah in vrtcih Si KONČNO POROČILO O IZVEDBI PROJEKTA USPOSABLJANJE ZA UVEDBO SISTEMA UGOTAVLJANJA IN ZAGOTAVLJANJA KAKOVOSTI VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNIH ORGANIZACIJ (VRTCEV IN ŠOL) - UKVIZ Kranj, avgust 2013 VSEBINA n I. UVOD....................................................................................................................................7 II. USPOSABLJANJE ZA SAMOEVALVACIJO........................................................................11 2.1 Znanje in spretnosti udeležencev usposabljanja.......................................................12 2.2 Izvedba programa in udeleženci.................................................................................13 2.2.1 Terminska izvedba programa usposabljanja....................................................16 2.2.2 Vsebine delavnic in vmesnih aktivnosti.............................................................17 2.2.3 Metode in oblike dela.........................................................................................18 2.2.4 Usposabljanje timov za samoevalvacijo............................................................18 2.2.5 Usposabljanje strokovnih delavcev v šolah.......................................................20 2.3 Spremljanje in evalvacija usposabljanja za samoevalvacijo......................................21 2.3.1 Končna evalvacija prvega cikla..........................................................................22 2.3.2 Poročila o vmesnih aktivnostih..........................................................................22 2.3.3 Refleksije o usposabljanju za samoevalvacijo..................................................23 III. USPOSABLJANE ZA ZUNANJO EVALVCACIJO................................................................27 3.1 Znanja in spretnosti udeležencev usposabljanja.......................................................29 3.2 Izvedba usposabljanja.................................................................................................30 3.3 Vsebine delavnic in vmesnih aktivnosti......................................................................31 3.4 Metode in oblike dela..................................................................................................33 3.5 Dokončanje usposabljanja in izdaja potrdil................................................................34 3.6 Spremljanje in evalvacija usposabljanja za zunanjo evalvacijo.................................34 3.6.1 Ocena programa Usposabljanja za zunanjo evalvacijo.....................................36 IV. DRUGE AKTIVNOSTI..........................................................................................................39 4.1 Članki, monografije, predstavitve na konferencah in poročila..................................40 4.1.1 Članki..................................................................................................................40 4.1.2 Monografije.........................................................................................................40 4.1.3 Prispevki na konferencah..................................................................................40 4.1.4 Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji..........41 4.1.5 Drugo učno gradivo............................................................................................41 4.1.6 Končno poročilo o rezultatih raziskav...............................................................44 4.1.7 Predavanje na tuji univerzi.................................................................................44 4.1.8 Vabljeno predavanje na konferenci brez natisa................................................44 4.1.9 Poročila o rezultatih projekta............................................................................44 4.2 Organizacija in izvedba konferenc..............................................................................45 4.2.1 Vodenje v vzgoji in izobraževanju - Izzivi vodenja za raznolikosti.....................45 4.2.2 Zaključna konferenca uKVIZ..............................................................................45 4.3 Izvedba dodatnih delavnic za zunanje evalvatorje......................................................46 V. PRIPOROČILA ZA NADALJEVANJE USPOSABLJANJ ZA EVALVACIJO..........................47 5.1 Izvedba usposabljanj za evalvacijo.............................................................................49 5.1.1 Osnovna usposabljanja za evalvacijo.................................................................49 5.1.2 Dodatna usposabljanja za evalvacijo.................................................................50 5.1.3 Druga usposabljanja..........................................................................................51 5.2 Organizacijski okvir usposabljanj za evalvacijo..........................................................51 5.3 Vključevanje šol, promocija usposabljanj in partnerstva..........................................52 5.4 Tveganja in omejitve pri izvedbi usposabljanj............................................................52 VI. UPORABLJENI VIRI...........................................................................................................53 - VII. PRILOGE............................................................................................................................55 7.1 Seznam zavodov, vključenih v usposabljanja za samoevalvacijo..............................56 3 7.2 Sodelujoči v projektu uKVIZ........................................................................................58 KAZALO SLIK IN TABEL Slika 1: Potek usposabljanja za samoevalvacijo...................................................................13 Slika 2: Teme delavnic v 1. ciklu uZE.....................................................................................32 Slika 3: Teme delavnic v 2. ciklu uZE.....................................................................................32 Tabela 1: Načrtovana in realizirana izvedba uSE..................................................................13 „ Tabela 2: Velikost sol glede na število strokovnih delavcev..............................................................14 Tabela 3: Udeležba na usposabljanjih uSE............................................................................14 „ Tabela 4: Pregled usposabljanj za samoevalvacijo glede na udeležence............................15 Tabela 5: Pregled usposabljanj za samoevalvacijo glede na število dni in ur izvedenih ........ usposabljanj...........................................................................................................16 Tabela 6: Izvedba usposabljanja po fazah..............................................................................16 Tabela 7: Število izdanih potrdil po fazah..............................................................................17 Tabela 8: Vsebina delavnic in vmesnih aktivnosti.................................................................17 Tabela 9: Pregled usposabljanj timov za samoevalvacijo.....................................................18 Tabela 10: Pregled vsebin usposabljanj timov za samoevalvacijo.......................................19 Tabela 11: Pregled usposabljanj za samoevalvacijo za člane učiteljskih zborov................20 Tabela 12: Pregled aktivnosti za samoevalvacijo za člane učiteljskih zborov.....................21 Tabela 13: Udeleženci po ravneh izobraževanja....................................................................28 Tabela 14: Udeleženci po regijski zastopanosti....................................................................14 Tabela 15: Izvedba usposabljanja po fazah...........................................................................30 Tabela 16: Pregled usposabljanj za zunanjo evalvacijo po ciklih.........................................31 Tabela 17: Pregled vmesnih aktivnosti..................................................................................33 Tabela 18: Število izdanih potrdil po fazah............................................................................34 Tabela 19: Metode pridobivanja podatkov.............................................................................35 Tabela 20: Splošni podatki anketirancev...............................................................................35 Tabela 21: Program zaključne konferenec uKVIZ.................................................................45 Tabela 22: Izvedba dodatnih delavnic....................................................................................46 Tabela 23: Kazalniki usposabljanj za evalvacijo vobdobju 2014-2018.................................48 Tabela 24: Osnovna usposabljanja za evalvacijo...................................................................50 Tabela 25: Dodatna usposabljanja za evalvacijo...................................................................50 Tabela 26: Druga usposabljanja za evalvacijo.......................................................................51 V okviru projekta Usposabljanje za uvedbo sistema ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti vzgojno-izobraževalnih organizacij (vnadaljevanju uKVIZ) so v obdobju 2008 do 2013 potekala usposabljanja šol za samoevalvacijo in usposabljanja vodstvenih in strokovnih delavcev za izvajanje zunanjih evalvacij. Cilji projekta so bili poleg izvedbe usposabljanj tudi krepitev zmožnosti učiteljev in šol za ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti s samoevalvacijo in zunanjo evalvacijo, spodbujanje samoevalvacije in uporabe podatkov za uvajanje sprememb in izboljšav v šolah ter spodbujanje evalvacijske kulture v vzgoji in izobraževanju. Pri zasnovi in izvedbi usposabljanj so bila upoštevana nekatera izhodišča: • usmerjenost v procese učenja in poučevanja oziroma dosežke učencev, saj se kakovost v izobraževanju ne more spremeniti in izboljšati, če se ne spremeni v njegovem temelju, pri delu v razredu; • vsešolski pristop in prevzemanje odgovornosti vseh za ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti; • kultura šole, ki je naklonjena učenju na vseh ravneh, uvajanju sprememb, nenehnemu spremljanju in vrednotenju svojega dela, uporabi podatkov itd.; • vloga sodelovalnega vodenja pri ugotavljanju in zagotavljanju kakovosti in • krepitev zmožnosti oziroma usposobljenosti za ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti na ravni učiteljev, šol in sistema. Skladno z načrtovanimi kazalniki je bilo v projektu doseženo naslednje: • vzpostavljeni sta bili dve interaktivni spletni strani za potrebe projekta (spletna stran http://ukviz.solazaravnatelje.si/, namenjena udeležencem in zainteresirani javnosti, ter interni informacijski sistem za spremljanje udeležbe, izdajo potrdil itd.); • pripravljenih je bilo šest predlogov vsebin usposabljanj: za prvi cikel (glej npr. Brejc 2011a), za drugi cikel (glej npr. Brejc 2011b) in predlog nadaljevanja obstoječih usposabljanj; • pripravljeni so bili štirje kompleti gradiv za usposabljanje; • v usposabljanje za samoevalvacijo je bilo skupaj vključenih 7825 udeležencev; • v usposabljanje za zunanjo evalvacijo je bilo skupaj vključenih 131 udeležencev, 98 od teh je v projektu Zasnova in uvedba sistema ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti vzgojno-izobraževalnih organizacij - KVIZ od novembra 2010 do marca 2013 sodelovali pri izvedbi 59 zunanjih evalvacij v vrtcih in šolah (glej npr. Koren in Brejc 2011, Brejc in Poličnik 2012, Brejc, Gradišnik, Goljat Prelogar in Savarin 2012); • pripravljeni sta bili dve končni poročili: po zaključku prvega cikla (Brejc 2011a) in končno poročilo; • rezultati so bili predstavljeni in diseminirani na različne načine s članki, s predstavitvami referatov, plakatov, simpozijev in vabljenimi predstavami na mednarodnih konferencah s področja kakovosti in vodenja v izobraževanju in z monografijami; • člani projektne skupine so sodelovali pri pripravi nacionalnega poročila v okviru pregledne študije OECD Review on Evaluation and Assessment Frameworks for Improving School outcomes (Brejc, Sardoč in Zupanc 2011); • izpeljana je bila enodnevna zaključna konferenca. V zvezi z realizacijo projektnih aktivnosti sta bili izvedeni dve reviziji (avgusta 2012 revizija Urada za nadzor proračuna, maja 2013 revizija Kontrolne enote Organa upravljanja), pri katerih ni bilo ugotovljenih nikakršnih nepravilnosti pri vodenju in finančnem poslovanju projekta. V končnem poročilu je najprej predstavljena zasnova projekta uKVIZ z opredeljenim namenom in širšimi cilji. Sledi predstavitev izvedbe in rezultatov usposabljanja za samoevalvacijo (v nadaljevanju uSE) in usposabljanja za zunanjo evalvacijo (uZE), v katera je bilo skupaj vključenih 7953 vodstvenih in strokovnih delavcev vrtcev, osnovnega in srednjega šolstva ter drugih aktivnosti, ki so v okviru projekta potekale. V zaključku poročila je podan razmislek ('poslovni načrt') za nadaljnjo izvedbo usposabljanj za evalvacijo Usposabljanje za samoevalvacijo (uSE), ki je predstavljeno v nadaljevanju, je vključevalo največje število vseh udeležencev usposabljanj v projektu, in sicer 7825 oziroma 98 %. Skladno z načrtom sta bila izvedena dva cikla uSE, prvi od aprila 2009 do februarja 2011, drugi od marca 2011 do marca 2013. Ciljna skupina programa so bili strokovni in vodstveni delavci vrtcev, osnovnih, glasbenih, srednjih [in višjih strokovnih šol1], domov za učence, dijaških domov ter zavodov za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami. Namen programa je bil v skladu z razvijanjem sistema ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti vzgojno-izobraževalnih organizacij KVIZ (Koren in Brejc 2011) usposobiti strokovne in vodstvene delavce šol za uvajanje samoevalvacije. Program usposabljanja je bil zasnovan skladno z obstoječimi procesi načrtovanja in poročanja v šolah, umeščen je bil v okvir uvajanja izboljšav in samoevalvacije. Pri tem so bile upoštevane značilnosti slovenskega šolskega sistema (stopnja razvoja sistema, usmerjenost v prakso in uporabnike, vodenje, spodbujanje, podpora, umestitev v obstoječe aktivnosti v šolah idr.). Povezan je bil z vsakdanjo prakso in dejavnostmi v šolah, posebna vrednost programa je bil vsešolski pristop in neposredno uvajanje obravnavanih vsebin in pristopov v prakso. Pri pripravi vsebinske zasnove in dinamike usposabljanj so upoštevana temeljna izhodišča za vzpostavitev nacionalnega sistema ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti v vzgoji in izobraževanju (Brejc in drugi 2008), zakonodaja in specifike slovenskega šolskega sistema ter delovanja šol. 2.1 ZNANJE IN SPRETNOSTI UDELEŽENCEV USPOSABLJANJA Program usposabljanja omogoča udeležencem, da pridobijo osnovno znanje in spretnosti za uvajanje izboljšav in samoevalvacijo v šolah, kot npr.: • sposobnost prepoznavanja, ugotavljanja in razvrščanja prioritet in določanja ciljev, povezanih z nenehnim izboljševanjem šol; • sposobnost priprave dolgoročnega načrta izboljšav v šoli; • razumevanje vloge in pomena vodenja za samoevalvacijo; • poznavanje koncepta nenehnih izboljšav in pomena krepitve zmožnosti v šoli; • sposobnost uporabe podatkov za odločanje o izboljšavah v šolah; • sposobnost priprave letnega poročila o izboljšavah v šoli (samoevalvacijskega poročila] na osnovi poznavanja pomembnih dosežkov šole, ovir za uvedbo izboljšav, odločanja o prioritetah za prihodnje leto itd.; • razumevanje vloge in sposobnost vključevanja različnih pomembnih deležnikov (učencev, staršev, učiteljev idr.) v proces samoevalvacije; • poznavanje in razumevanje vloge zunanje evalvacije pri procesu samoevalvacije idr. 1 V skladu z zakonom ima v okviru ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti poseben položaj področje višjega strokovnega šolstva. Ministrstvo, pristojno za področje višjega šolstva, je namreč Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, medtem ko v skladu z Zakonom o višjem strokovnem šolstvu (Ur. l. RS, št. 86/2004), področje kakovosti spada v okvir visokega šolstva. 2.2 IZVEDBA PROGRAMA IN UDELEŽENCI V uSE je bilo (2009-201 1 in 201 1-2013) vključenih 7825 vodstvenih in strokovnih delavcev vrtcev, osnovnega in srednjega šolstva. V dveh ciklih je bilo organiziranih po sedem enodnevnih delavnic in vmesnih aktivnosti v šolah. Cikel Cikel 1 (april 2009 - februar 2011) Cikel 2 (marec 2011 - marec 2013) Načrt Realizacija Načrt Realizacija Število delavnic 7 7 7 7 Število vmesnih aktivnosti v šolah 7 7 7 7 Število udeležencev 1880 Skupaj* 4164 2200 Skupaj* 3661 Kazalnik** 1898 Kazalnik** 2220 Tabela 1 Načrtovana in realizirana izvedba uSE *število vseh udeležencev v uSE **število udeležencev, ki so v celoti opravili vse obveznosti (7 dni) Skladno s projektno dokumentacijo je vsak od sedmih dni usposabljanja obsegal: • neposredne kontaktne ure oziroma t. i. delavnico, ki jo za člane timov za samoevalvacijo (tj. ravnatelja in dva strokovna delavca) vodi Šola za ravnatelje, za učiteljske zbore pa timi za samoevalvacijo, • vmesne aktivnosti v šolah, ki vključujejo: • strokovne razprave v učiteljskih zborih, aktivih oziroma skupinah (npr. po staro stnih obdobjih, triletjih ipd.) in • individualne vmesne aktivnosti, ki potekajo na ravni posameznih udeležencev. SOLA ZA RAVNATELJE 17 TIM ZA SAMOEVALVACIJO (ravnatelj in 2 strokovna delavca) 17 UČITELJSKI ZBOR 7 delavnic in vmesnih aktivnosti Slika 1: Potek usposabljanja za samoevalvacijo V prvem ciklu uSE so bile vključene šole na osnovi razpisa, ki je bil javno objavljen 4. 2. 2009. Na razpis se je prijavilo 154 šol, pri izboru za vključitev so bili upoštevani različni kriteriji, kot npr. pokritost različnih ravni izobraževanja, regijska zastopanost, velikost in vrsta zavodov. Usposabljanje je potekalo od aprila 2009 do februarja 2011, v 10 skupinah je bilo vključenih 73 zavodov, od tega 14 vrtcev, 41 osnovnih in 18 srednjih šol in dijaških domov. V drugem ciklu uSE so bile vključene ostale šole iz javnega razpisa 2009 in šole, ki so posredovale povpraševanje po možnosti vključitve v usposabljanje. Od marca 2011 do marca 2013 je bilo v 9 skupinah vključenih 71 zavodov, od tega 22 vrtcev, 35 osnovnih in 14 srednjih šol in dijaških domov (glej seznam šol v prilogi). Cikel 1 Cikel 2 Raven Min. Max. Povp. Min. Max Povp. Vrtci 31 118 67 15 126 57 Osnovne šole 19 122 56 19 148 53 Srednje šole 12 80 50 13 73 41 Tabela 2: Velikost šol glede na število strokovnih delavcev Skupaj je bilo v obeh ciklih na usposabljanjih prisotnih 7825 udeležencev, od tega jih je bilo na vseh sedmih dneh 4118 oziroma 53 %. Vsaj petkrat se je usposabljanja udeležilo 68 % udeležencev. Kot je razvidno iz tabele 3, je bilo v prvem ciklu uSE vključenih skupaj 4164 udeležencev, od tega 1898 vseh sedem dni. Razlogi za neudeležbo na usposabljanjih, ki trajajo daljše časovno obdobje, so, kot so navajali udeleženci: menjava delodajalca, bolniške in porodniške odsotnosti, upokojitve itd. Najmanj pet dni je bilo na usposabljanju skupaj 2575 udeležencev. V drugem ciklu je od 3661 udeležencev, ki so vsaj enkrat sodelovali na usposabljanju, celoten cikel je zaključilo 2220 udeležencev. Najmanj 5 dni je bilo na usposabljanju v drugem ciklu 2773 udeležencev. V drugem ciklu je vseh sedem dni usposabljanj opravilo 61 % udeležencev, v primerjavi s 46 % v prvem. Cikel 1 Cikel 2 Skupaj Št. dni usposabljanja Št. udeležencev Št. udeležencev Št. udeležencev % 7 1898 2220 4118 52,6 6 409 177 586 7,5 5 268 376 644 8,2 4 411 198 609 7,8 3 371 224 595 7,6 2 342 242 584 7,5 1 465 224 689 8,8 Skupaj 4164 3661 7825 100,0 Tabela 3: Udeležba na usposabljanjih uSE Skupaj je bilo v uSE vključenih 446 članov timov za samoevavacijo in 7379 drugih strokovnih delavcev. V prvem ciklu usposabljanja je bilo vključenih 227 članov timov za samoevalvacijo (od tega 73 ravnateljev in 154 strokovnih delavcev) in 3937 članov učiteljskih zborov, v drugem ciklu pa 206 članov timov za samoevalvacijo (od tega 62 ravnateljev in 153 strokovnih delavcev) in 3446 članov učiteljskih zborov. Število ur usposabljanj na udeleženca CIKEL 1 - Usposabljanje za samoevalvacijo (timi za samoevalvacijo) 10 73 227 7 56 CIKEL 1 - Usposabljanje za samoevalvacijo (učiteljski/ vzgojiteljski zbori) 10 73 3937 7 56 CIKEL 2 - Usposabljanje za samoevalvacijo (timi za samoevalvacijo) 9 71 219 7 56 CIKEL 2 - Usposabljanje za samoevalvacijo (učiteljski/ vzgojiteljski zbori) 9 71 3442 7 56 SKUPAJ - Usposabljanje za samoevalvacijo (timi za samoevalvacijo) 19 144 446 7 56 SKUPAJ - Usposabljanje za samoevalvacijo (učiteljski/ vzgojiteljski zbori) 19 144 7379 7 56 Tabela 4: Pregled usposabljanj za samoevalvacijo glede na udeležence Skupaj je bilo v uSE vključenih 446 članov timov za samoevavacijo in 7379 drugih strokovnih delavcev. V prvem ciklu usposabljanja je bilo vključenih 227 članov timov za samoevalvacijo (od tega 73 ravnateljev in 154 strokovnih delavcev) in 3937 članov učiteljskih zborov, v drugem ciklu pa 206 članov timov za samoevalvacijo (od tega 62 ravnateljev in 153 strokovnih delavcev) in 3446 članov učiteljskih zborov. Program usposabljanja Število skupin v programu Število zavodov Število udeležencev Število dni usposabljanj na udeleženca ■ ■■■■■■■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ 1 Program usposabljanja Število skupin v programu Število zavodov Število izvedenih dni usposabljanj Število izvedenih ur usposabljanj CIKEL 1 - Usposabljanje za samoevalvacijo (timi za samoevalvacijo) 10 73 73* 584 CIKEL 1 - Usposabljanje za samoevalvacijo (učiteljski/vzgojiteljski zbori) 10 73 503** 4024 CIKEL 2 - Usposabljanje za samoevalvacijo (timi za samoevalvacijo) 9 71 64* 512 CIKEL 2 - Usposabljanje za samoevalvacijo (učiteljski/vzgojiteljski zbori) 9 71 497 3976 skupaj 1137 9096 Tabela 5: Pregled usposabljanj za samoevalvacijo glede na število dni in ur izvedenih usposabljanj *Po ^prvem, drugem in tretjem dnevu usposabljanja sta bili izpeljani še dodatni izvedbi za člane timov, ki se usposabljanja v načrtovanem terminu niso mogli udeležiti. **4 šole so usposabljanje zaključile po 5. delavnici. 2.2.1 Terminska izvedba programa usposabljanja Usposabljanje je potekalo v dveh ciklih in treh fazah, kot je razvidno iz tabele 6. Cikel 1 Cikel 2 Faza Trajanje faze Št. dni usposabljanj v fazi Trajanje faze Št. dni usposabljanj v fazi Faza 1 27. 10. 2008 - 30. 9. 2009 1 1. 3. 2011-15. 9. 2011 2 Faza 2 1. 10. 2009 - 30. 4. 2010 3 16. 9. 2011-15. 9. 2012 3 Faza 3 1. 5. 2010 - 28. 2. 2011 3 16. 9. 2012-31. 3. 2013 2 Tabela 6 Izvedba usposabljanja po fazah Po vsaki zaključeni fazi so udeleženci prejeli potrdilo o udeležbi na usposabljanju v skladu s Pravilnikom o nadaljnjem izobraževanju in usposabljanju strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju (Ur. l. RS, št. 64/04, 83/05 in 27/07), in sicer glede na število izvedenih delavnic oziroma ur trajanja delavnic. Faze v prvem ciklu so trajale en dan in dvakrat po tri dni, v drugem pa dva, tri in dva dni. ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ Cikel 1 Cikel 2 Skupaj Faza Št. točk Št. izdanih potrdil Št. izdanih potrdil Št. izdanih potrdil Faza 1 0,5 točk ( 1 dan) 3142 476 3618 1 točka (2 dni) - 2688 2688 0,5 točk ( 1 dan) 382 278 660 Faza 2 1 točka (2 dni) 737 200 937 1,5 točk (3 dni) 2335 2762 5102 0,5 točk ( 1 dan) 369 262 631 Faza 3 1 točka (2 dni) 410 2703 3113 1,5 točk (3 dni) 2598 - 2596 Skupaj izdanih potrdil 9973 9369 19342 Tabela 7 Število izdanih potrdil po fazah Dodaten pregled baze podatkov tudi kaže, da je vse tri faze usposabljanja v celoti opravilo 4118 udeležencev, vsaj dve fazi 1192 udeležencev, eno fazo 1559 udeležencev. 964 udeležencev ni v celoti opravilo nobene od faz usposabljanja. 2.2.2 Vsebine delavnic in vmesnih aktivnosti Vsebine delavnic so bile zasnovane tako, da sledijo fazam načrtovanja, izvedbe, spremljanja in vrednotenja, poročanja in ponovnega načrtovanja. Tako so bile na usposabljanju obravnavane naslednje vsebine: Cikel 2 Cikel 2 Vsebina Termin Termin Določenje prioritet in ciljev (učenje in poučevanje, dosežki učencev) 20. 3.-10. 4. 2009 7. 3.-19. 4. 2011 Načrtovanje izboljšav in samoevalvacije 21. 9.-7. 10. 2009 20. 4.-15. 9. 2011 Spremljanje izboljšav 18. 11.-3. 12. 2009 27. 9.-21. 11. 2011 Vloga vodenja in deležniki v samoevalvaciji 2. 2.-10. 3. 2010 28. 11.-2. 3. 2012 Analiza in refleksija kot temelj samoevalvacije 6. 4.-17. 5. 2010 14. 3.-7. 9. 2012 Poročanje in dolgoročnejše načrtovanje izboljšav in samoevalvacije 21. 9.-30. 9. 2010 1. 10.-3. 12. 2012 Model samoevalvacije na ravni šole 1. 12.-8. 12. 2010 4. 2.-8. 3. 2013 Tabela 8 Vsebina delavnic in vmesnih aktivnosti Z vmesnimi aktivnostmi so udeleženci samoevalvacijo po korakih uvajali v dejavnost na ravni šole in učitelja. Tako so timi za samoevalvacijo in učiteljski zbor npr. sodelovali pri določanju prioritetnih ciljev in pripravi načrtov izboljšav na ravni šole, aktivov oziroma skupin ter pripravili individualne načrte, izvajali in spremljali načrtovane dejavnosti, sodelovali v vodenih strokovnih razpravah, reflektirali in poročali o svojem delu in izboljšavah, sooblikovali model samoevalvacije na ravni šole itd. 2.2.3 Metode in oblike dela Program usposabljanja je neposredno povezan z dejavnostmi na šolah, zato so bili prevladujoči načini dela z udeleženci sodelovalno delo v manjših skupinah, frontalna oblika z razpravo, predhodna priprava na delavnice, igra vlog, problemsko učenje, neposredno uvajanje procesa v prakso, sprotno spremljanje in vrednotenje, spodbujanje kritično-analitičnega vrednotenja, kritično prijateljevanje oziroma vzajemno svetovanje itd. 2.2.4 Usposabljanje timov za samoevalvacijo Usposabljanja timov za samoevalvacijo so potekala v skupinah od 15 do 30 udeležencev, vodila jih je Šola za ravnatelje. Iz vsake šole so se usposabljanja udeležili ravnatelj in eden, dva ali trije strokovni delavci, ki so sestavljali t. i. tim za samoevalvacijo. V nekaterih primerih, kjer so proces samoevalvacije vodili za šolo in vrtec v sklopu šole ločeno, je lahko bila sestava tima drugačna. Cikel 1 Cikel 2 Skupaj Zavodov Ravnateljev Strok. delavcev Zavodov Ravnateljev Strok. delavcev Članov tima Vrtci 14 14 28 22 16 48 106 Osnovne šole 41 41 87 35 34 76 238 Srednje šole 18 18 39 14 12 32 101 SKUPAJ 73 73 154 71 62 153 445 Tabela 9: Pregled usposabljanj timov za samoevalvacijo V času od aprila 2009 do februarja 2013 je bilo izpeljanih 144 delavnic, skupaj 1096 ur usposabljanja timov za samoevalvacijo. Obravnavane vsebine so podrobneje prikazane v tabeli 10. Dan Aktivnost Vsebine 1 DELAVNICA • spoznati izhodišča, vsebino in potek usposabljanja za samoevalvacijo • razpravljati o pričakovanjih in odnosu do samoevalvacije • pridobiti znanja in spretnosti za določanje prioritetnih ciljev v luči dosežkov učencev • prepoznati in ugotoviti značilnosti in dejanja učencev ob uresničitvi prioritetnih ciljev • opredeliti dejavnosti za doseganje prioritetnih ciljev VMESNA AKTIVNOST • individualni razmislek in zapis petih kurikularnih in učnih dosežkov in petih stališč, vrednot in spretnosti učencev • priprava seznama petih kurikularnih in učnih dosežkov in petih stališč, vrednot in spretnosti učencev v skupini • poročanje skupin in oblikovanje skupnega seznama • ocena pomembnosti skupnih ciljev v skupini • izbira najpomembnejših ciljev • zapis značilnosti in dejanj učencev, na osnovi katerih lahko prepoznamo doseganje izbranih ciljev • načrtovanje dejavnosti za doseganje prioritetnih ciljev 2 DELAVNICA • razprava o izbranih prioritetnih ciljih • določitev meril za spremljanje in vrednotenje doseganja ciljev • določiti način in rok za pripravo akcijskih načrtov na ravni šole, aktiva oz. skupine in posamičnega učitelja • predstaviti pomen načrtovanja spremljave in se naučiti spremljati izbrane prioritetne cilje VMESNA AKTIVNOST • predstavitev načrta izboljšav na ravni šol • oblikovanje in zapis ciljev • predstavitev spremljanja prioritetnih ciljev • določanje meril • načrtovanje spremljave prioritetnih ciljev 3 DELAVNICA • načini in metode zbiranja podatkov • interpretacija kvantitativnih podatkov • analiza in interpretacija kvalitativnih podatkov • strokovna razprava kot oblika spremljave doseganja ciljev • dogovor o izvedbi vmesne in nadomestne aktivnosti VMESNA AKTIVNOST • pregled prednosti in omejitev samoevalvacije za zavod • predstavitev vlog deležnikov v procesu samoevalvacije 4 DELAVNICA • prednosti in omejitve samoevalvacije • spodbujanje samoevalvacije na šoli • vodenje samoevalvacije z vidika vlog različnih deležnikov VMESNA AKTIVNOST • spoznati izhodišča, vsebino in potek usposabljanja za samoevalvacijo • razpravljati o pričakovanjih in odnosu do samoevalvacije • pridobiti znanja in spretnosti za določanje prioritetnih ciljev v luči dosežkov učencev 5 DELAVNICA • ovrednotenje načrtovanja izboljšav • refleksija in poročanje • dolgoročno načrtovanje izboljšav VMESNA AKTIVNOST • priprava na poročanje - samoevalvacijsko poročilo • obravnava samoevalvacijskega poročila in nadaljnje načrtovanje izboljšav 6 DELAVNICA • refleksija in poročanje v praksi • analiza in ovrednotenje samoevalvacijskih poročil 2009/10 • komuniciranje in sodelovanje z različnimi deležniki • 3-letno načrtovanje izboljšav VMESNA AKTIVNOST • ovrednotenje samoevalvacijskega poročila • sodelovanje in komuniciranje z deležniki • spremljanje uvajanja izboljšav 7 DELAVNICA • opredelitev samoevalvacije na ravni šole • trajnost samoevalvacije v šoli • evalvacija usposabljanja za samoevalvacijo VMESNA AKTIVNOST • opredelitev samoevalvacije na ravni šole • ovrednotenje uvajanja samoevalvacije v šoli Tabela 10: Pregled vsebin usposabljanj timov za samoevalvacijo B Cikel 1 Cikel 2 Skupaj Št. zavodov Članov učiteljskih zborov Št. zavodov Članov učiteljskih zborov Št. zavodov Članov učiteljskih zborov Vrtci 14 896 22 1199 36 2095 Osnovne šole 41 2205 35 1744 76 3949 Srednje šole 18 836 14 499 32 1335 SKUPAJ 73 3937 71 3442 144 7379 Tabela 11: Pregled usposabljanj za samoevalvacijo za člane učiteljskih zborov V času od aprila 2009 do februarja 2013 je bilo v šolah izpeljanih 1000 delavnic in vmesnih aktivnosti oziroma 8000 ur usposabljanja članov učiteljskih zborov. Obravnavane vsebine so podrobneje prikazane v tabeli 12. 2.2.5 Usposabljanje strokovnih delavcev v šolah Usposabljanja v šolah so bila namenjena neposrednemu uvajanju obravnavanih vsebin in pristopov v prakso. Vodili so jih timi za samoevalvacijo, ki so vsebine in pristope usposabljanj v Šoli za ravnatelje prenašali v svojo šolo in tako skupaj s člani učiteljskega zbora uvajali in izvajali proces samoevalvacije. Sestavljena so bila iz: • delavnic za učiteljske zbore, • strokovnih razprav po aktivih oziroma skupinah (npr. po starostnih obdobjih, triletjih ipd.) in • individualnih aktivnosti na ravni posameznih učiteljev (npr. načrtovanje izboljšave, uvajanje, spremljanje in vrednotenje izbojšave, refeksija/poročanje ...). Dan Aktivnost Vsebine 1 VMESNA AKTIVNOST • razprava o ciljih in pripritetnih nalogah na ravni aktivov, skupin in posameznikov • določanje dejavnosti za doseganje zastavljenih ciljev 2 VMESNA AKTIVNOST • priprava na sodelovanje na delavnici • priprava načrta izboljšav na ravni aktiva/skupine • priprava načrta izboljšav na ravni učitelja/vzgojitelja • individualne aktivnosti, povezane s prioritetnimi cilji na ravni zavoda 3 VMESNA AKTIVNOST • priprava na sodelovanje na delavnici • spremljava uvajanja izboljšav na ravni aktiva/skupine in na ravni posameznika • zapis načrta spremljave • individualne aktivnosti, povezane s prioritetnimi cilji na ravni zavoda 4 VMESNA AKTIVNOST • priprava na sodelovanje na delavnici • razmislek o ukrepih za krepitev prednosti in odpravljanje omejitev ter vlogi in nalogah posameznika pri učinkovitem uvajanju procesa samoevalvacije • individualne aktivnosti, povezane s prioritetnimi cilji na ravni zavoda 5 VMESNA AKTIVNOST • priprava na sodelovanje na delavnici • priprava refleksije o poteku samoevalvacije in rezultatih • priprava 3-letnega načrta izboljšav • individualne aktivnosti, povezane s prioritetnimi cilji na ravni zavoda 6 VMESNA AKTIVNOST • priprava na sodelovanje na delavnici • individualne aktivnosti, povezane s prioritetnimi cilji na ravni zavoda 7 VMESNA AKTIVNOST • priprava na sodelovanje na delavnici • individualne aktivnosti, povezane s prioritetnimi cilji na ravni zavoda Tabela 12: Pregled aktivnosti za samoevalvacijo za člane učiteljskih zborov 2.3 SPREMLJANJE IN EVALVACIJA USPOSABLJANJA ZA SAMOEVALVACIJO Med izvajanjem je potekalo spremljanje in evalvacija usposabljanja na različne načine. V času izvajanja prvega cikla s sprotnim spremljanjem v času izvajanja usposabljanja in z evalvacijo po zaključenem ciklu usposabljanja. Za pridobivanje podatkov smo uporabili refleksije po zaključeni delavnici, analizo dokumentov in strukturiranih poročil o usposabljanjih in vmesnih aktivnostih v šolah ter anketni vprašalnik za udeležence usposabljanj. V drugem ciklu smo nadaljevali z refleksijami po zaključeni delavnici in analizo strukturiranih poročil o usposabljanjih in vmesnih aktivnostih v šolah. Anketni vprašalnik po zaključenem ciklu usposabljanja, ki je le še potrdil že sprotne evalvacije iz strukturiranih poročil, smo zamenjali z refleksijo o usposabljanju za samoevalvacijo. Za podrobnejše rezultate sprotnega spremljanja se sklicujemo na Poročilo o 1. ciklu usposabljanja za samoevalvacijo (glej Brejc 2011a). Sprotno spremljanje v drugem ciklu ohranja spremljavo rezultatov o usposabljanju, delavnicah in motivaciji z isto metodologijo, metod in oblik dela v drugem ciklu nismo podrobneje spremljali. Dodatne informacije o poteku usposabljanja in učinkih samoevalvacije v zavodih smo zbrali s končno evalvacijo prvega cikla usposabljanja in refleksijo o usposabljanju za samoevalvacijo po drugem ciklu. 2.3.1 Končna evalvacija prvega cikla Po končanem prvem ciklu je bila opravljena anketa z namenom evalvacije celotnega usposabljanja za samoevalvacijo. Trije različni anketni vprašalniki so bili posredovani ravnateljem, drugim članom timov za samoevalvacijo in vzorcu učiteljskih zborov vseh šol. Tako ravnatelji kot strokovni delavci so izvedbo usposabljanj ocenili kot odlično, z manjšimi razlikami, vendar pomembnih razlik med skupinama ni. Ocene ravnateljev srednjih šol so nekoliko boljše od ostalih ravni. Pri strokovnih delavcih se pri izvedbi usposabljanj pojavi padanje ocen po ravneh izobraževanja z rahlimi odstopanji. Večina uporabljenih metod in oblik dela jim je ustrezala, kot tudi delo predavateljev, še posebej pri odnosu do udeležencev in dostopnosti za vprašanja in nasvete. Tak rezultat se odraža tudi pri prenosu usposabljanja v šole, kjer vse tri skupine anketirancev to ocenjujejo kot zelo dobro. 2.3.2 Poročila o vmesnih aktivnostih Uspešnost usposabljanja timov za samoevalvacijo lahko ocenimo tudi z zahtevnostjo priprave timov za samoevalvacijo na izvedbo delavnic v šolah, zahtevnostjo same izvedbe delavnic in z uporabnostjo vsebin in pripravljenih gradiv, katere smo spremljali v poročilih o vmesnih aktivnostih. Poročila o vmesnih aktivnostih so po izvedbi vsake od sedmih delavnic in vmesnih aktivnosti pripravili člani timov za samoevalvacijo. Standardizirana oblika spremljanja je bila uporabljena pri vseh poročilih, pri čemer so bila poročila drugega cikla poenostavljena, saj smo določene dileme rešili v okviru spremljave v prvem ciklu. Timi ocenjujejo pripravo na izvedbo delavnic kot srednje zahtevno. Ključni momenti zahtevnosti v prvem ciklu se pojavijo pri drugi, tretji in peti delavnici, kjer je zahtevnost višja, vendar različno za posamezne ravni izobraževanja. Pri drugi delavnici so bile izpostavljene srednje šole, pri tretji osnovne, peta delavnica pa je bila v splošnem najzahtevnejša. Zahtevnost priprave na izvedbo delavnic pri vrtcih narašča, medtem ko pri srednjih šolah pada. Podobni rezultati so nastajali v fazi ocenjevanja zahtevnosti izvedbe delavnice. Obratno sorazmeren je bil trend motiviranosti na in po delavnicah, ki je padal z dviganjem zahtevnosti izvedbe. Nekatere prilagoditve usposabljanja v drugem ciklu so prinesle drugačne rezultate. Zahtevnost priprave in izvedbe pada pri vseh ravneh izobraževanja, peta delavnica pa ostaja najzahtevnejša v usposabljanju enako kot tudi obratno sorazmerje med motivacijo in zahtevnostjo usposabljanja. Timi, ki se jim izvedba projekta ni zdela zahtevna, to pripisujejo poglobljenemu premisleku ob izbiri cilja, natančno načrtovani strategiji, skladnosti med sodelujočimi pri delu in konkretizaciji načrtovanega, kjer je uspešnost naslednjega koraka povezana z uspešnostjo prejšnjega. To najbolje prikazuje krivulja zahtevnosti usposabljanja za srednje šole v prvem ciklu usposabljanja, kjer je večji napor na prvih delavnicah pripeljal do lažjega zaključka samoevalvacije. 2.3.3 Refleksije o usposabljanju za samoevalvacijo Po končanem drugem ciklu je vsak član tima pripravil refleksijo o usposabljanju za samoevalvacijo. Refleksija je bila strukturirana v pet sklopov, ki so se nanašali na: • pričakovanja v zvezi z usposabljanjem in uvedbo samoevalvacije v šolo pred začetkom usposabljanja (in njihova uresničitev); • spoznanja na individualni ravni, na ravni tima in na ravni šole; • spremembe pri svojem rednem delu; • potrebe po dodatnem znanju in spretnostih za uvajanje izboljšav in samoevalvacije (in kje bi jih lahko pridobili); • ocena samoevalvacije z vidika izboljševanja dosežkov učencev. V nadaljevanju prikazujemo povzetek zapisov ravnateljev in strokovnih delavcev, ki so sestavljali time za samoevalvacijo. Udeleženci so navedli, da so bila njihova pričakovanja na začetku precej splošna in nejasna in so se dopolnjevala med samim usposabljanjem. Ravnatelji in strokovni delavci v timih so v zvezi z usposabljanjem pričakovali več predavanj, vendar jim je bil način dela v obliki delavnic všeč, saj je spodbujal sodelovalno kulturo. S tem je usposabljanje bilo bolj konstruktivno in je pokazalo nove vidike v procesu samoevalvacije. Z vidika vsebine so pričakovanja opredelili zelo na široko, v smislu pridobivanja novih znanj za izboljšanje kakovosti na ravni zavoda in lastnega dela. V glavnem pa so začetna pričakovanja šla v smer boljšega povezovanja med sodelavci in krepitve profesionalnega razvoja strokovnih delavcev. Nekateri so imeli v mislih bolj konkretne načine za uspešno uvajanje izboljšav, navodila za pisanje samoevalvacijskega poročila kot tudi primere poročil na nivoju posameznih šol in vrtcev ter smernice za kritično vrednotenje svojega dela. Glede rezultatov so pričakovali bolj konkretno povratno informacijo in več usmeritev, saj se jim je porodilo veliko nejasnosti in negotovosti pri tem, ali gredo po pravi poti v procesu samoevalvacije. Enako velja glede poročila o samoevalvaciji, ki so ga pripravili tekom usposabljanja. Negativna pričakovanja udeležencev so se dotikala predvsem morebitnih dodatnih delovnih obveznosti, predvsem administracije in beleženja rezultatov. Določeni timi pa so označili nekatere delavnice za predolge, zato so jih pri delu z učiteljskim zborom ustrezno prilagodili in delno tudi skrajšali. Tistim, katerim se pričakovanja niso uresničila, so jih določene stvari med izobraževanjem po njihovem mnenju bolj zmedle kot opolnomočile, menijo, da je proces samoevalvacije precej ohlapen in je dopuščeno preveč avtonomije, s katero si še niso znali pomagati. Prva dva dneva izobraževanja sta v glavnem izpolnila njihova pričakovanja, za razliko od tretjega in četrtega dne, saj po njihovem mnenju stvari vsebinsko niso bile dovolj jasno opredeljene in so povzročile zmedo med udeleženci tako na usposabljanju kot kasneje na šoli. Nekateri so želeli bolj jasno začetno sliko celotnega usposabljanja, da bi zadevo kot celoto lahko osmi-slili in bi potem lahko bolje razumeli posamezne faze usposabljanja oz. vsebinski in časovni okvir. Manjkala je povezanost oziroma vsebinska rdeča nit med posameznimi delavnicami ali bolje rečeno močnejša povezava med številnimi dnevi usposabljanj. Kljub temu je večina udeležencev bila mnenja, da so se njihova pričakovanja delno ali v celoti uresničila. Pri delno uresničenih pričakovanjih so udeleženci navedli, da so pričakovali več podpore pri oblikovanju meril, njihova pričakovanja pa so se v celoti uresničila na področju izboljšanja klime, boljše komunikacije in sodelovanja med strokovnimi delavci, dviga kakovosti pedagoškega dela v vrtcu, izmenjave izkušenj, profesionalnega razvoja strokovnih delavcev, povečane motivacije otrok in učencev ter boljšega sodelovanja s starši. Kot rezultat procesa samoevalvacije v šoli ali vrtcu so navajali tudi bolj kritičen pristop do lastnega dela, bolj poglobljeno timsko delo in zavedanje in obširnejše vključevanje različnih deležnikov. Na individualni ravni so z usposabljanjem za samoevalvacijo razširili znanje s področja spremljanja in vrednotenja lastnega dela. Naučili so se postavljati cilje izhajajoč iz lastnih potreb. V okviru tega so poudarili doslednost in sistematičnost pri sledenju lastnega dela. Na ravni tima so udeleženci bili mnenja, da so se naučili povezati različne projektne vsebine v neko celoto. Prav tako so pridobili znanja s področja vodenja kolektiva, pri tem pa so morali pokazati odprtost in pripravljenost na spremembe, številni pa so prišli do zaključka, da je pri uvajanju izboljšav pomemben vsak posameznik. Na ravni zavoda so se naučili postaviti cilje, ugotavljati močna in šibka področja pri svojem delu, usklajevati in določati skupne prioritete in cilje ter s tem opredeliti odgovornost vseh za kakovost šole ali vrtca. Udeleženci so se po večini strinjali, da samoevalvacija spodbuja boljše sodelovanje v kolektivu in kakovostne strokovne razprave, prav tako so zapisali, da so se naučili, da je za sistematično spremljanje uresničevanja zastavljenih ciljev potreben akcijski načrt ter zastavljena merila za spremljanje doseganja ciljev. Prav tako so se naučili pripraviti poročilo o samoevalvaciji, določati ožje cilje in skupna merila za celo šolo ter skrbno načrtovati aktivnosti in dejavnosti s sodelovanjem timov in vseh učiteljev na šoli. Udeleženci so prišli do spoznanja, da je uspeh večji, če delajo timsko in med seboj sodelujejo. Seveda pa je precej udeležencev ugotovilo, da je žal vedno tako, da navdušenje nad samoevalvacijo in pripravljenost za drugačen pristop k delu ne delijo vsi sodelavci v kolektivu. Z zaključkom usposabljanja za samoevalvacijo se za večino udeležencev proces samo-valvacije v šoli ali vrtcu nadaljuje, saj predstavlja izboljšan način načrtovanja, spremljanja in evalviranja doseganja zastavljenih ciljev. Proces samoevalvacije je vpeljal spremembe v načinu dela, s tem ko so udeleženci navedli vključevanje celotnega kolektiva, učencev, staršev in drugih deležnikov. V kolektivih poteka tudi več strokovnih razprav, kjer ugotavljajo spremenjen način razmišljanja glede pomena samoevalvacije, zavedanje prednosti in omejitev organizacije v tem procesu in tudi bolj kritično razmišljanje o lastnem delu, med drugim tudi s pomočjo kritičnega prijatelja. Prav tako so strokovni delavci bolj pozorni na načrtovanje izboljšav pri lastnem delu, boljšo spremljavo zastavljenih ciljev ter ovrednotenje lastnega dela. Uvedli so bolj dosledno in sistematično spremljanje procesa samoevalvacije, torej različne načine beleženja rezultatov oziroma zbiranja podatkov z bolj poglobljenimi zapisi, refleksijami in evalvacijami. Vsako dejavnost zdaj načrtujejo, določijo kriterije spremljanja, ob koncu dejavnost analizirajo in predstavijo na ravni šole, kar jim omogoča nadaljnje načrtovanje dejavnosti glede na dobljene rezultate. Delo prilagajajo določeni ciljni skupini, novo nastalim potrebam in okoliščinam in novim spoznanjem z različnih področij. Drugi udeleženci so zapisali, da pri svojem delu niso začutili potrebe po uvajanju drastičnih sprememb, saj novo postavljeni cilji samoevalvacije zanje niso novost in ne pomenijo neke nove dejavnosti, spremembo vidijo le v tem, da zdaj načrtnemu spremljanju namenjajo več pozornosti. Večina jih sicer še ne razmišlja o dodatnih znanjih in spretnostih, ki jih bodo potrebovali na tem področju, ker so mnenja, da morajo še integrirati znanje, ki so ga pridobili. Sicer pa so udeleženci v večini zapisali, da bi za uvajanje izboljšav in samoevalvacije potrebovali dodatna znanja s področja motivacije ter znanja s področja oblikovanja in postavljanja meril in kazalnikov ter interpretacije rezultatov, še posebej so izpostavili pomanjkanje izkušenj s kvantitativnim evalviranjem. Zanima jih usposabljanje s področja statistične obdelave podatkov in znanja s področja informacijsko-komunikaciojskih tehnologij. Predlagali so še več strokovnih razprav, objave prispevkov dobre prakse v strokovni literaturi in izmenjave izkušenj tako znotraj zavoda, kot tudi z drugimi šolami in vrtci na področju spremljanja izboljšav. Večina udeležencev je prepričanih, da proces samoevalvacije pozitivno vpliva na izboljšanje dosežkov učencev, vendar pa menijo, da bodo konkretni rezultati na ravni dosežkov učencev vidni šele čez nekaj časa. Napredek in izboljšave na določenih področjih so vidni predvsem pri tem, da so učenci bolj motivirani za delo, znanje učencev se je ponekod izboljšalo, učenci pa so aktivnejši in med seboj več sodelujejo. Samoevalvacija je usmerjena v učenca, omogoča učencem doseganje tistih ciljev, ki si jih šola zastavi, sam proces pa spodbuja bolj dosledno in sistematično spremljanje dosežkov učencev. V vrtcu pa cilje, ki so si jih zastavili, težko merijo z dosežki otrok, vendar pa samoevalvacija kaže pozitivne rezultate na področju motivacije in odzivnosti otrok in staršev pri uvajanju izboljšav. III. USPOSABLJANJE ZA ZUNANJO EVALVACIJO V usposabljanje za zunanjo evalvacijo (uZE) je bilo v dveh ciklih skupaj vključenih 128 ali 2 % vseh udeležencev v projektu uKVIZ. Ciljna skupina programa so bili strokovni in vodstveni delavci vrtcev, osnovnih, glasbenih, srednjih šol. Pri izbiri so bili upoštevani kriteriji: • izkušnje na področju ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti, • delovne izkušnje v VIZ, • strokovni naziv, • regijska zastopanost, • zastopanost različnih ravni izobraževanja. Izkušnje na področju ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti, ki so jih udeleženci navedli v prijavi, so bile povezane predvsem s sodelovanjem v različnih projektih s tega področja: Mreže učečih se šol, vrtcev, Munus, Ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti, Ogledalo, POKI, SIQ Kakovost za prihodnost, EFQM itd. Javni razpis za udeležbo v prvem ciklu uZE je bil objavljen 2. junija 2009. Med 45 prispelimi vlogami je bilo izbranih 32 udeležencev, in sicer 20 ravnateljev in 12 strokovnih delavcev. I. decembra 2010 je bil objavljen javni razpis za udeležbo v drugem ciklu uZE. Pred tem je bil 15. II. 2010 objavljen interni razpis oziroma predprijava za udeležbo v drugem ciklu uZE, kamor so bili povabljeni udeleženci prvega cikla uSE v projektih KVIZ in uKVIZ. Udeleženci, ki so zaključili uSE, dobro poznajo proces samoevalvacije v vzgoji in izobraževanju, kar je bistvenega pomena za izvedbo zunanje evalvacije. Med 115 prispelimi vlogami je bilo izbranih 96 udeležencev, in sicer 43 ravnateljev in 53 strokovnih delavcev. uZE je pričelo 14 udeležencev iz vrtcev, 49 iz osnovnih šol, 28 iz srednjih šol in 5 iz dijaških domov. Zastopanost po ravni izobraževanja Cikel 1 Cikel 2 Skupaj Vrtci 0 14 14 Osnovne šole 22 49 71 Srednje šole 11 28 39 Dijaški dom 0 5 5 SKUPAJ 32 96 128 Tabela 13: Udeleženci po ravneh izobraževanja V tabeli 13 je prikazan pregled vseh izbranih udeležencev glede na zastopanost po različnih ravneh izobraževanja. Primerjalno gledano v prvem ciklu med prijavljenimi ni bilo predstavnikov vrtcev in dijaških domov, kar se je v drugem ciklu vidno spremenilo. Porast udeležencev je bil med predstavniki vrtcev večji, posledično je na odstotku zastopanosti izgubila osnovnošolska raven, ki vendar ostaja največja skupina. Zastopanost po ravni izobraževanja Cikel 1 Cikel 2 Skupaj Pomurska 3 6 9 Podravska 6 15 21 Koroška 1 3 4 Savinjska 4 11 15 Zasavska 0 3 3 Spodnjeposavska 0 3 3 Jugovzhodna Slovenija 3 3 6 Osrednjeslovenska 8 29 37 Gorenjska 1 12 13 Notranjsko-kraška 2 2 4 Goriška 3 5 8 Obalno-kraška 1 4 5 Tabela 14: Udeleženci po regijski zastopanosti Glede na tabelo 14 je bilo v obeh ciklih uZE največ udeležencev iz Osrednjeslovenske in Podravske regije. V drugem ciklu se je povečala udeležba iz Gorenjske regije, ostale regije so ohranile podobno zastopanost, razen v Jugovzhodni Sloveniji in Notranjo-kraški, kjer se število predstavnikov ni povečalo. V prihodnje bi bilo potrebno vzpostaviti mehanizme, s katerimi bi v uZE pritegnili bolj uravnoteženo predstavnost po ravneh izobraževanja in regijah. 3.1. ZNANJA IN SPRETNOSTI UDELEŽENCEV USPOSABLJANJA Program usposabljanja omogoča udeležencem, da pridobijo osnovno znanje in spretnosti za izvedbo zunanjih evalvacij v šolah: • poznavanje delovanja slovenskega šolskega sistema, • poznavanje zakonodaje na področju kakovosti v vzgoji in izobraževanju v Sloveniji, • razumevanje razmejitve med zunanjo evalvacijo in inšpekcijo, • poznavanje teoretičnih osnov na področju zunanje evalvacije in samoevalvacije, • poznavanje procesa samoevalvacije na šoli, • razumevanje vloge zunanje evalvacije na ravni sistema in šole, poznavanje prednosti in omejitev različnih načinov zbiranja podatkov, poznavanje vloge zunanje evalvacije pri kakovosti procesa samoevalvacije, poznavanje omejitev zunanje evalvacije, razumevanje vloge in pomena sodelujočih v zunanji evalvaciji, sposobnost načrtovanja izvedbe zunanje evalvacije, sposobnost uporabe različnih metod zbiranja podatkov, sposobnost analize in interpretacije zbranih podatkov, sposobnost timskega dela, sposobnost sprejemanja in upoštevanja različnih mnenj ter empatičnost, sposobnost dajanja povratnih informacij, sposobnost priprave pisnega poročila. 3.2. IZVEDBA USPOSABLJANJA V okviru programa je bilo načrtovanih 120 usposobljenih vodstvenih in strokovnih delavcev vrtcev, osnovnega, srednjega šolstva. V prvem ciklu uZE (2009-201 1) je usposabljanje zaključilo 29 (od 32) udeležencev, od tega 20 ravnateljev in 9 strokovnih delavcev vrtcev. V drugem ciklu usposabljanja, od avgusta 2011 do januarja 2013, je usposabljanje zaključilo 69 (od 96) udeležencev, od tega 31 ravnateljev in 38 strokovnih delavcev vrtcev, osnovnega in srednjega šolstva. V okviru programa je bilo v dveh ciklih (2009-201 1 in 2011-2013) usposobljenih 98 vodstvenih in strokovnih delavcev. Od usposabljanja so udeleženci odstopili iz različnih razlogov (upokojitve, porodniški dopusti, bolezni, neopravljanje obveznosti usposabljanja, individualni izpisi udeležencev od usposabljanja itd.). Usposabljanje je uspešno zaključilo 77 % udeležencev. Usposabljanje je bilo sedemdnevno. Skladno s projektno dokumentacijo je vsak posamezni dan usposabljanja obsegal neposredne kontaktne ure oziroma t. i. delavnico, ki jo vodi Šola za ravnatelje in vmesne aktivnosti, ki vključujejo individualno in skupinsko delo. Usposabljanje je v obeh ciklih potekalo v treh fazah, kot je razvidno iz Tabele 15. Po vsaki zaključeni fazi so udeleženci glede na opravljene obveznosti in čas trajanja delavnic prejeli potrdilo o udeležbi na usposabljanju v skladu s Pravilnikom o nadaljnjem izobraževanju in usposabljanju strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju (Ur. l. RS, št. 64/04, 83/05 in 27/07). Faze Št. dni usposabljanj v fazi Cikel 1 Cikel 2 Faza 1 1 27. 10. 2008-30. 9. 2009 1. 3. 2011-15. 9. 2011 Faza 2 4 10. 2009-30. 4. 2010 16. 9. 2011-15. 9. 2012 16. 9. 2012-28. 2. 2013 Faza 3 2 1. 5. 2010-28. 2. 2011 Tabela 15: Izvedba usposabljanja po fazah V obeh ciklih usposabljanja je bilo v štirih skupinah izvedenih 28 dni ali 224 ur usposabljanja. Tabela 16: Pregled usposabljanj za zunanjo evalvacijo po ciklih Program usposabljanja Število skupin v programu Število udeležencev Število dni usposabljanj na udeleženca Število izvedenih ur usposabljanj CIKEL 1 - uZE 1 32 7 56 168 CIKEL 2 - uZE 3 96 7 Skupaj 4 128 7 224 3.3. VSEBINE DELAVNIC IN VMESNIH AKTIVNOSTI Program razvija in krepi opredeljeno znanje in spretnosti zunanjega evalvatorja, obravnavane vsebine so tako bile: • ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti v izobraževanju, • zunanje evalvacije v slovenskem šolskem sistemu, • odnos med samoevalvacijo in zunanjo evalvacijo, • znanja in spretnosti evalvatorjev, • priprava na izvedbo zunanje evalvacije. Na podlagi temeljnih vsebin usposabljanja je bilo pripravljenih sedem delavnic. Na osnovi evalvacije prvega cikla uZE in razvoja sistema ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti s poudarkom na samoevalvaciji smo v drugem ciklu usposabljanja določene stvari spremenili. Pri tem gre predvsem za vsebino delavnic in razporeditev le-teh ter večji poudarek krepitvi spretnosti za izvedbo zunanje evalvacije v šolah. Ključne razlike med vsebinami delavnic v obeh ciklih so bile predvsem različna, po našem mnenju bolj smiselna razporeditev vsebin posameznih delavnic, večji poudarek in s tem tudi posebna delavnica na temo komuniciranja in povratne informacije, kar je pri izvedbi zunanje evalvacije še posebej pomembno. Poleg različnih oblik obravnavanja kakovosti in zunanje evalvacije v slovenskem šolskem prostoru smo udeležencem predstavili tudi nekaj najbolj vidnih pristopov h kakovosti in zunanji evalvaciji v tujini. Pomembno pa je tudi to, da je v prvem ciklu bila izvedba zunanjih evalvacij po šesti delavnici, medtem ko smo v drugem ciklu to premaknili na zaključek usposabljanja, torej po sedmi delavnici. ZNANJA IN SPRETNOSTI EVALVATORJEV POMEN PODATKOV ZA IZBOLJŠAVE NA ŠOLAH INTERVJU V PROCESU ZUNANJE EVALVACIJE SLOVENSKA INŠPEKCIJA IN ZUNANJA EVALVACIJA SAMOEVALVACIJA IN ZUNANJA EVALVACIJA V PROJEKTU KVIZ PILOTNE ZUNANJE EVALVACIJE EVALVACIJA PILOTNIH ZUNANJIH EVALVACIJ IN USPOSABLJANJA Slika 2 Teme delavnic v 1. ciklu uZE ZNANJA IN SPRETNOSTI EVALVATORJEV SAMOEVALVACIJA IN ZUNANJA EVALVACIJA ZBIRANJE IN UPORABA PODATKOV V ZUNANJI EVALVACIJI KOMUNICIRANJE IN POVRATNA INFORMACIJA ŠOLSKA INŠPEKCIJA IN ZUNANJA EVALVACIJA SAMOEVALVACIJA IN IZHODIŠČA ZUNANJE EVALVACIJE IZZIVI EVALVACIJE IN PRIPRAVE NA IZVEDBO ZUNANJE EVALVACIJE Slika 3 Teme delavnic v 2. ciklu uZE Namen posameznega dne usposabljanja ter vsebine delavnic in vmesnih aktivnosti prvega in drugega cikla so predstavljene v prilogah 6.3 in 6.4. Udeleženci so med posameznimi delavnicami pripravljali vmesne aktivnosti, ki so se navezovale na obravnavano vsebino delavnice. Večina vmesnih aktivnosti je bila pripravljena v dogovorjenem času in skladno z navodili. Hkrati pa so skupinske vmesne aktivnosti povzročale določene težave pri usklajevanju, sodelovanju zaradi prostorske razdalje, neenakomerni angažiranosti vseh članov skupine ipd. V tabeli 16 so prikazane individualne in skupinske vmesne aktivnosti. Individualne vmesne aktivnosti Skupinske vmesne aktivnosti •branje članka in priprava zapisa po metodi učenja z razpravo (1. delavnica) •zapis (po predlogi) - ovrednotenje kakovosti procesa samoevalvacije v svojem vrtcu ali šoli (2. delavnica) •zapis lastnega izboljšanja komunikacijskega vedenja v povezavi z literaturo na to temo (4. delavnica) •zapis refleksije o kakovosti v povezavi s priporočeno literaturo (5. delavnica) •ovrednotenje preglednega vprašalnika za svoj vrtec ali šolo, zapis ugotovitev in priporočil za uvajanje izboljšav in samoevalvacijo (6. delavnica) •priprava poročila na osnovi analize dokumentacije in intervjuja (3. delavnica) •priprava izjave (kodeksa) o ravnanju zunanjih evalvatorjev (5. delavnica) Tabela 17: Pregled vmesnih aktivnosti Oktobra in novembra 2010, med šesto in sedmo delavnico prvega cikla uZE, so udeleženci prvega cikla usposabljanja izvedli poskusne zunanje evalvacije. Oblikovani so bili timi dveh ali treh članov udeležencev, ki so izvedli eno zunanjo evalvacijo na enem zavodu. V izvedbo je bilo vključenih 11 poskusnih šol in vrtcev prvega cikla samoevalvacije v projektu KVIZ. Izvedba poskusnih zunanjih evalvacij je podrobneje predstavljena v Poročilu o izvedbi pilotnih zunanjih evalvacij (Brejc 2011a). V okviru drugega cikla usposabljanja so februarja in marca 2013 udeleženci izvedli zunanje evalvacije. Oblikovani so bili timi dveh ali treh članov udeležencev, ki so izvedli eno zunanjo evalvacijo na enem zavodu. V izvedbo je bilo vključenih 29 poskusnih šol in vrtcev drugega cikla samoevalvacije v projektu KVIZ. Izvedba zunanjih evalvacij je podrobneje predstavljena v Poročilu o izvedbi zunanjih evalvacij 2013 (v pripravi). 3.4 METODE IN OBLIKE DELA ZZa krepitev znanja in spretnosti za izvedbo zunanje evalvacije so bile v programu uporabljene raznolike metode in oblike dela, kot npr. učenje z razpravo (LTD metoda), skupinska in individualna analiza dokumentacije, igranje vlog, t. i. »učni sprehod«, strokovne razprave itd. Z vmesnimi aktivnostmi (refleksija, kritična analiza, timska priprava dokumentov itd.) so udeleženci programa dopolnjevali znanje in spretnosti za izvedbo zunanjih evalvacij. Vmesne aktivnosti so izvajalci usposabljanja pregledali ter na naslednji delavnici udeležencem posredovali skupno povratno informacijo. V usposabljanju je bil poudarek dan tudi pomenu samoizobraževanja (prebiranje strokovne literature, spremljanje področja kakovosti v izobraževanju itd.). Posebna vrednost programa je biLa izvedba zunanjih evalvacij v šolah, kar je udeležencem omogočilo pridobitev znanja in spretnosti v praksi. 3.5 DOKONČANJE USPOSABLJANJA IN IZDAJA POTRDIL V skladu z razpisnimi pogoji in s Pogodbo o sofinanciranju 3311-08-302002 je moral biti vsak udeleženec v programu prisoten na vseh delavnicah (sedem dni) in opraviti vse vmesne aktivnosti. Posamezni dnevi usposabljanj so opredeljeni kot osemurni in ovrednoteni po Pravilniku o nadaljnjem izobraževanju in usposabljanju strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju (Ur. l. RS, št. 64/04, 83/05 in 27/07). St. dni „ Faze Št. Točk Cikel 1 Cikel 2 usposabljanj v fazi Faza 1 1 0,5 32 80 4 0,5 0 5 1 1 3 Faza 2 1,5 31 1 2 0 72 2 0,5 1 2 Faza 3 1 29 69 Tabela 18: Število izdanih potrdil po fazah 3.6 SPREMLJANJE IN EVALVACIJA USPOSABLJANJA ZA ZUNANJO EVALVACIJO V obeh ciklih je potekalo spremljanje uZE, prvo od septembra 2009 do januarja 2011 in drugo od avgusta 2011 do marca 2013. V prvem ciklu je bila opravljena končna evalvacija na koncu izvedbe. V drugem ciklu smo evalvacijo izvedli v dveh delih, prvi del je bil opravljen v zaključku prve delavnice, ki je pokrival področje predhodnih znanj in spretnosti, relevantnih za evalvacijo usposabljanja, in drugi del, ki je bil opravljen po zadnji delavnici usposabljanja in je vseboval samooceno znanja po zaključenem usposabljanju. Posamezne elemente vprašalnika smo prilagodili glede na spremembe v drugem ciklu usposabljanja. Namen spremljanja in evalvacije je bil: • ovrednotiti usposabljanja za zunanjo evalvacijo z vidika temeljnih ciljev in načrtovanih pridobljenih znanj in spretnosti udeležencev usposabljanja, • ugotavljati zadovoljstvo udeležencev z izvedbo usposabljanj, • spremljati delavnice in vmesne aktivnosti udeležencev, • ovrednotiti izvedbo poskusnih zunanjih evalvacij, • ugotoviti potrebe udeležencev za nadaljnje usposabljanje. V spremljanje in evalvacijo so bili vključeni udeleženci in izvajalci delavnic. Za pridobivanje podatkov so bile uporabljene naslednje metode: • refleksija po zaključku delavnice, • analiza vmesnih aktivnostih, • anketni vprašalniki za udeležence, • razprave z udeleženci in izvajalci usposabljanj. Vmesne aktivnosti so bile opravljene v skladu z navodili, refleksije po posameznih delavnicah so del arhiva gradiv posameznih delavnic. Za pridobivanje podatkov so bile uporabljene naslednje metode: Spremljanje Evalvacija • refleksija po zaključku delavnice • analiza vmesnih aktivnostih • anketni vprašalnik za udeležence • razprava z udeleženci usposabljanj Tabela 19: Metode pridobivanja podatkov Za namen končne evalvacije programa usposabljanja so udeleženci izpolnili anketne vprašalnike, s katerimi so ovrednotili: • znanje in spretnosti, ki so jih imeli pred in po usposabljanju, • prenos znanja in spretnosti na druga področja • uporabnost pridobljenega znanja in spretnosti, • odnos do zunanje evalvacije in • izvedbo usposabljanja. ŠTEVILO IZPOLNJENIH VPRAŠALNIKOV 26 (89, 6 %) 54 (78,2 %) Raven izobraževanja zaposlitve vrtec - 7 osnovna šola 16 30 srednja šola dijaški dom 10 15 1 - zavod za osebe s PP Delovna doba v izobraževanju (v letih) - 1 23,30 (10-38) 22,81 (8-36) Delovno mesto ravnatelj 16 23 pomočnik ravnatelja 2 6 učitelj/vzgojitelj 4 22 direktor - 1 drugo 4 2 Tabela 20: Splošni podatki anketirancev V evalvaciji je v obeh ciklih sodeloval večji del udeležencev. V drugem ciklu usposabljanja je bila struktura udeležencev bolj raznolika, saj je vključevala več ravni izobraževanja in različnih kadrov. 3.6.1 Ocena programa Usposabljanja za zunanjo evalvacijo V nadaljevanju je predstavljena ocena celotnega programa usposabljanja (delavnic in vmesnih aktivnosti). Skladno z opredeljenim znanjem in spretnostmi za izvedbo zunanjih eval-vacij je bil pripravljen nabor trditev, na osnovi katerih so udeleženci ocenili svoje znanje in spretnosti pred in po zaključenem usposabljanju. Ocene udeležencev o znanju in spretnostih v zvezi z zunanjo evalvacijo pred usposabljanjem kažejo, da večinoma že dobro poznajo in razumejo delovanje slovenskega šolskega sistema ter pomen in vlogo izboljševanja lastnega dela s pomočjo refleksije. Med obstoječimi znanji nekateri ocenjujejo tudi zakonodajo na področju kakovosti v vzgoji in izobraževanju v Sloveniji. Najmanj so pred usposabljanjem imeli znanj, povezanih z zunanjo evalvacijo, ki so hkrati tudi znanja, ki so jih v usposabljanju v največji meri pridobili, in sicer teoretične osnove in praktično delovanje na področju zunanje evalvacije, razmejitev med zunanjo evalvacijo in inšpekcijo in vloge sodelujočih v zunanji evalvaciji ter njihove omejitve. Gre za znanja, ki jih pred usposabljanjem niso imeli priložnosti pridobivati. Glede spretnosti udeležencev pred usposabljanjem ocene kažejo, da so bili udeleženci po njihovem mnenju sposobni delati v timu, opraviti intervju (razgovor) in znati sprejemati različna mnenja ter pokazati empatičen odnos. Najmanj so bili po pričakovanjih sposobni načrtovanja in izvedbe zunanje evalvacije. Ocene po usposabljanju kažejo, da so udeleženci ocenili napredek na vseh področji, največji napredek pri elementih, v katerih so bili pred usposabljanjem najbolj šibki, predvsem pri pridobivanju spretnosti, povezanih z izvedbo zunanje evalvacije (načrtovati izvedbo zunanje evalvacije, opredeliti potrebne naloge pri izvedbi zunanje evalvacije, izvesti obisk v sklopu zunanje evalvacije, pripraviti poročilo o zunanji evalvaciji) in opredelitev namena zunanje evalvacije. Udeleženci so v vprašalnik zapisali še druga znanja, ki bi jih po njihovem mnenju za uspešno izvedbo zunanje evalvacije potrebovali, in sicer: • znanja in veščine s področja komunikacije, supervizije, mediacije, • sistemska znanja s področja evavalcije (oblikovanje zaključnega poročila, postavljanje kriterijev ... ] • več praktičnih znanj o procesu samoevalvacije, • več znanja o ugotavljanju in zagotavljanju kakovosti v drugih državah (kakovost, samoe-valvacija), • več izmenjave izkušenj med zunanjimi evalvatorji - primeri dobre prakse. Udeleženci so navajali tudi, kaj so se v usposabljanju naučili o zunanji evalvaciji. Odgovori so se primarno nanašali na podporo in svetovanje evalviranim zavodom v smislu izboljšanja dela šol na področju kakovosti. Pri tem so poudarili distancirano in neodvisno držo v postopku ter pomen neposrednega kontakta pri analizi poročila. Hkrati ugotavljajo, da je za zunanjo evalvacijo zelo pomembno timsko delo, izmenjava izkušenj in mnenj ter veščina pisanja poročila. Prenos pridobljenega znanja in spretnosti je pomemben element uspešnega usposabljanja, zato so udeleženci ocenili tudi prenos le-teh na druga področja svojega dela. Ocene in odgovori kažejo, da večina udeležencev v usposabljanju pridobi znanja in spretnosti, ki so uporabna tudi pri njihovem siceršnjem delu. Ob tem, da spreminjajo prakso, so nekateri spremenili tudi svoje poglede in stališča. Več kot 75 % udeležencev v obeh ciklih je zaradi udeležbe na usposabljanju spremenilo nekaj pri svojem delu. Najpogosteje so navedli: • bolj ciljno usmerjeno načrtovanje, • več samorefleksije in samoocenjevanja lastnega dela in dela zavoda, • bolj smiselno sodelovanje v zavodu na področju načrtovanja in pri različnih srečanjih, • izboljšano spremljanje in analiza na osnovi pridobljenih informacij. Poseben razdelek v evalvaciji usposabljanja prvega cikla je predstavljalo ovrednotenje odnosa do zunanje evalvacije na osnovni nasprotujočih si trditev. Iz ocen je razvidno, da imajo udeleženci v povprečju zelo pozitiven odnos do zunanje evalvacije, pri čemer se najbolj strinjajo, da je zunanja evalvacija namenjena podpori zavodu pri izboljšavah na osnovi svetovanja oziroma kritičnega prijateljstva. Kljub pozitivnemu odnosu ocenjujejo, da zunanja evalvacija še vzbuja tudi določen odpor pri strokovnih delavcih. Poseben razdelek v evalvaciji usposabljanja drugega cikla pa je vseboval razdelek o izvedbi zunanje evalvacije. Udeleženci poročajo, da so bile skupine zelo raznolike, sestavljene iz dveh ali treh članov iz iste ali različne izobraževalne ravni. Kljub temu je glede na ocene bila usklajenost znotraj tima zelo visoka in njeno delovanje zelo pozitivno. K temu so dodajali, da bi bili potrebni večkratni obiski šol v določenih časovnih obdobjih. Deljeni pa so bili glede mnenj, ali naj ostaja sestava tima ista ali naj se spreminja. Ocena udeležencev je bila tudi, da je priprava poročila zunanje evalvacije srednje do zelo zahtevna, pri čemer so jim pridobljeno znanje in spretnosti na delavnicah in z vmesnimi aktivnostmi precej pripomogle k izvedbi zunanje evalvacije. Udeleženci, ki so pri prvi evalvaciji ocenili izvedbo usposabljanja, to ocenjujejo kot zelo dobro brez pomembnih odstopanj. Med predloge so navedli bolj jasna pričakovanja glede vloge zunanjega evalvatorja in osvetlitev procesa samoevalvacije v prvih delavnicah. V okviru projekta uKVIZ so poleg usposabljanj potekale tudi druge aktivnosti, ki so v večji meri povezane z diseminacijo rezultatov dejavnosti v projektu. V nadaljevanju so navedeni znanstveni in strokovni članki, predstavitve na konferencah in monografije, ki so nastale v okviru projekta ali so pri njihovem nastanku sodelovali člani projektne skupine. Skladno s projektno dokumentacijo je bila organizirana zaključna konferenca. Člani projektne skupine so aktivno sodelovali tudi pri vseh dejavnostih projekta KVIZ. 4.1 ČLANKI, MONOGRAFIJE, PREDSTAVITVE NA KONFERENCAH IN POROČILA 4.1.1 Članki BREJC, M., in A. KOREN. 2012. Zunanja evalvacija v šolah in vrtcih. Vodenje v vzgoji in izobraževanju. 10 (3): 17-36. http://ukviz.solazaravnatelje.si/files/2013/03/Članek_ZE_Brejc_Koren_17-36.pdf BREJC, M., S. GRADIŠNIK in A. KOREN. 2011. »Teachers' roles in self-evaluation in education.« V: Knowledge as business opportunity: proceedings of the Management, Knowledge and Learning International Conference 2011, 22-24 June 2011, Celje, Slovenia, (MakeLe-arn), ur. V. DERMOL, N. TRUNK ŠIRCA, G. DAKOVIČ, U. LINDAV, 531-537. Celje: International School for Social and Business Studies. SHEWBRIDGE, Claire. 2013. Od skladnosti z zakoni do kakovosti: pristopi k evalvaciji šol v državah OECD. Vodenje v vzgoji in izobraževanju. 11(1): 3-30. 4.1.2 Monografije BREJC, M., A. KOREN in M. ZAVAŠNIK ARČNIK ur. 2011. Ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti: teorija in praksa uvajanja samoevalvacije v šole in vrtce. Kranj: Šola za ravnatelje. http://www.solazaravnatelje.si/ISBN/978-961 -6637-31 -2.pdf 4.1.3 Prispevki na konferencah BREJC, M., in A. JURIČ. 2008. "Encouraging evaluation use by introducing a national system of quality assessment and assurance." V Building for the future: evaluation in governance, development and progress: abstract book.Lisboa: European evaluation society. KOREN, A., A. JURIČ, M. BREJC in V. LOGAJ. 2009. "(How) can EU funded project »Desing and introducing the quality assurance and assessment system in schools« contribute to national effectiveness and improvement at school level?." V22nd Annual World ICSEI Congress, 4-8 January, 2009, Vancouver. Congress handbook 2009. [S. l.]: ICSEI. ZUPANC-GROM, R., in A. JURIČ. 2009. "Uresničevanje enakosti in pravočasnosti s samoevalvacijo šole." V Vodenje in dosežki učencev v teoriji in praksi: gradivo za udeležence. Portorož: Šola za ravnatelje. BREJC, M., A. JURIČ, N. TRUNK ŠIRCA in P. WEISSBACHER. 2010. "Evaluating capacity building in Slovenian schools." V Empovering schools for learning: from improvement policy to effective practice: [the conference abstracts of papers]. [S. n.]: University of Malaya. BREJC, M. 2011. »Ethical dimension of leadership in the case of introducing self-evaluation in Slovenian schools.« V ENIRDELM: [abstracts], 16-17. Reykjavik: University of Iceland, School of Education. BREJC, M. 2011. "Training for school self-evaluation." VLinking research, policy and practice to promote quality in education: [program and book of abstracts]. [S. n.]: University of Cyprus. WEISSBACHER, P., in M. BREJC. 2011. "Schools' attitudes towards public announcement of self-evaluation reports." V Linking research, policy and practice to promote quality in education: [program and book of abstracts]. [S. n.]: University of Cyprus. KOREN, A., A. JURIČ. 2011. "External evaluation in Slovenia." V Linking research, policy and practice to promote quality in education: [program and book of abstracts]. [S. n.]: University of Cyprus. BREJC, M., in N. TRUNK ŠIRCA. 2011. »Evaluation capacity building in Slovenian schools: poster.« Prispevek na 25th Annual Conference of the American Evaluation Association »Evaluation 2011«, Anheim, Ca. Anaheim, 2.-5. november. MARKIČ, P. 2012. "Apprisal interview in the process of proffesional [i. e. professional] development of teachers and school leaders." VAbstracts. [S. n.]: Malmo University. BREJC, M., in K. ŠIROK. 2012. »External evaluation as an added value to school self-evaluation: poster.« Prispevek na 26th Annual Conference of the American Evaluation Association »Evaluation 2012«, Minneapolis, 24.-27. oktober. BREJC, M., in P. MARKIČ. 2013. »External evaluation as an added value to school self-evaluation: poster.« Prispevek na Congress for School Effectiveness and Imprvement, Santiago, 3.-6. januar. 4.1.4 Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji KOREN, A., in M. BREJC. 2011. »Vloga države, šol, učiteljev in učencev pri ugotavljanju in zagotavljanju kakovosti.« V Kakovost v šolstvu v Sloveniji, ur. Ž. KOS KECOJEVIC in S. GABER, 316-346. Ljubljana: Pedagoška fakulteta. BREJC, M., in A. KOREN. 2011. "Zasnova modela samoevalvacije v sistemu ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti." V Ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti: teorija in praksa uvajanja samoevalvacije v šole in vrtce, ur. M. BREJC, A. KOREN in M. ZAVAŠNIK ARČNIK, 7-11. Kranj: Šola za ravnatelje. BREJC, M., in A. KOREN. 2011. "Uvajanje samoevalvacije v šolah in vrtcih kot pristop h kakovosti na nacionalni ravni." V Ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti: teorija in praksa uvajanja samoevalvacije v šole in vrtce, ur. M. BREJC, A. KOREN in M. ZAVAŠNIK ARČNIK, 13-43. Kranj: Šola za ravnatelje. 4.1.5 Drugo učno gradivo V nadaljevanju je predstavljen seznam internih gradiv usposabljanj uSE in uZE. Gradivo prvega cikla usposabljanj BREJC, M., A. JURIČ RAJH, A. KOREN, A. SAVARIN, R. ZUPANC GROM in TONY TOWN-SEND. 2009. Usposabljanje za samoevalvacijo 2009-2011: usposabljanje za uvedbo sistema ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti vzgojno-izobraževalnih organizacij (vrtcev in šol]: delavnica 1. Kranj: Šola za ravnatelje. BREJC, M., A. JURIČ RAJH, A. KOREN, A. SAVARIN in M. ZAVAŠNIK ARČNIK. 2009. Usposabljanje za zunanjo evalvacijo: usposabljanje za uvedbo sistema ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti vzgojno-izobraževalnih organizacij (vrtcev in šol]: delavnica 1. Kranj: Šola za ravnatelje. BREJC, M., L. DEVLIN, A. JURIČ RAJH, A. KOREN in M. ZAVAŠNIK ARČNIK. 2009. Usposabljanje za zunanjo evalvacijo: usposabljanje za uvedbo sistema ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti vzgojno-izobraževalnih organizacij (vrtcevin šol]: delavnica 2. Kranj: Šola za ravnatelje. BREJC, M., A. JURIČ RAJH, A. KOREN, R. KOSTREVC in M. ZAVAŠNIK ARČNIK. 2009. Usposabljanje za samoevalvacijo 2009-2011: usposabljanje za uvedbo sistema ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti vzgojno-izobraževalnih organizacij (vrtcevin šol]: delavnica 2. Kranj: Šola za ravnatelje. AŽMAN, T., M. BREJC, A. JURIČ RAJH, A. KOREN, R. KOSTREVC, A. SAVARIN in M. ZAVAŠNIK ARČNIK. 2009. Usposabljanje za samoevalvacijo 2009-2011: usposabljanje za uvedbo sistema ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti vzgojno-izobraževalnih organizacij (vrtcev in šol]: delavnica 3. Kranj: Šola za ravnatelje. AŽMAN, T., M. BREJC, A. JURIČ RAJH, A. KOREN in M. ZAVAŠNIK ARČNIK. 2010. Usposabljanje za zunanjo evalvacijo: usposabljanje za uvedbo sistema ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti vzgojno-izobraževalnih organizacij (vrtcevin šol]: delavnica 3. Kranj: Šola za ravnatelje. BREJC, M., in M. ZAVAŠNIK ARČNIK. 2010. Usposabljanje za samoevalvacijo 2009-2011: usposabljanje za uvedbo sistema ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti vzgojno-izobraže-valnih organizacij (vrtcev in šol]: delavnica 4. Kranj: Šola za ravnatelje. BREJC, M., A. JURIČ RAJH, A. KOREN, A. ŠIREC in M. ZAVAŠNIK ARČNIK. 2010. Usposabljanje za zunanjo evalvacijo: usposabljanje za uvedbo sistema ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti vzgojno-izobraževalnih organizacij (vrtcevin šol]: delavnica 4. Kranj: Šola za ravnatelje. AŽMAN, T., M. BREJC, S. GRADIŠNIK, A. JURIČ RAJH, A. KOREn, R. KOSTREVC, M. PRIMOŽIČ in M. ZAVAŠNIK ARČINK. 2010. Usposabljanje za samoevalvacijo 2009-2011: usposabljanje za uvedbo sistema ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti vzgojno-izobraževalnih organizacij (vrtcev in šol]: delavnica 5. Kranj: Šola za ravnatelje. BREJC, M., A. JURIČ RAJH, A. KOREN in M. ZAVAŠNIK ARČNIK. 2010. Usposabljanje za zunanjo evalvacijo: usposabljanje za uvedbo sistema ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti vzgojno-izobraževalnih organizacij (vrtcev in šol]: delavnica 5. Kranj: Šola za ravnatelje. BREJC, M., in M. ZAVAŠNIK ARČNIK. 2010. Usposabljanje za samoevalvacijo 2009-2011: usposabljanje za uvedbo sistema ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti vzgojno-izobraže-valnih organizacij (vrtcev in šol]: delavnica 6. Kranj: Šola za ravnatelje. BREJC, M., A. JURIČ RAJH, A. KOREN in M. ZAVAŠNIK ARČNIK. 2010. Usposabljanje za zunanjo evalvacijo: usposabljanje za uvedbo sistema ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti vzgojno-izobraževalnih organizacij (vrtcev in šol]: delavnica 6. Kranj: Šola za ravnatelje. BREJC, M., in M. ZAVAŠNIK ARČNIK. 2011. Usposabljanje za samoevalvacijo 2009-2011: usposabljanje za uvedbo sistema ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti vzgojno-izobraže-valnih organizacij (vrtcev in šol]: delavnica 7. Kranj: Šola za ravnatelje. BREJC, M., A. JURIC RAJH, A. KOREN in V. POLICNIK 2011. Usposabljanje za zunanjo evalvacijo: usposabljanje za uvedbo sistema ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti vzgojno-izobra-ževalnih organizacij (vrtcevin šol]: gradivo za 7. dan usposabljanja. Kranj: Šola za ravnatelje. POLIČNIK, Vlasta in M. BREJC. 2011. Usposabljanje za zunanjo evalvacijo: komuniciranje in povratna informacija. Kranj: Šola za ravnatelje. Gradivo drugega cikla usposabljanj BREJC, M. 2011. Usposabljanje za samoevalvacijo: usposabljanje za uvedbo sistema ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti vzgojno-izobraževalnih organizacij uKVIZ: predstavitev programa. Kranj: Šola za ravnatelje. BREJC, M. In A. JURIČ RAJH. 2011. Usposabljanje za zunanjo evalvacijo: usposabljanje za uvedbo sistema ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti vzgojno-izobraževalnih organizacij uKVIZ: predstavitev programa. Kranj: Šola za ravnatelje. BREJC, M., A. KOREN, in T. TOWNSEND. 2011. Usposabljanje za samoevalvacijo: usposabljanje za uvedbo sistema ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti vzgojno-izobraževalnih organizacij uKVIZ: delavnica 1. Kranj: Šola za ravnatelje. BREJC, M., A. JURIČ RAJH, A. KOREN, V. POLIČNIK in M. ZAVAŠNIK ARČNIK. 2011. Usposabljanje za zunanjo evalvacijo: usposabljanje za uvedbo sistema ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti vzgojno-izobraževalnih organizacij uKVIZ: delavnica 1. Kranj: Šola za ravnatelje. BREJC, M., in M. ZAVAŠNIK ARČNIK. 2011. Usposabljanje za samoevalvacijo: usposabljanje za uvedbo sistema ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti vzgojno-izobraževalnih organizacij uKVIZ: delavnica 2. Kranj: Šola za ravnatelje. BREJC, M., A. KOREN in A. JURIČ RAJH. 2011. Usposabljanje za zunanjo evalvacijo: usposabljanje za uvedbo sistema ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti vzgojno-izobraževalnih organizacij uKVIZ: delavnica 2. Kranj: Šola za ravnatelje. BREJC, M., in M. ZAVAŠNIK ARČNIK. 2011. Usposabljanje za samoevalvacijo: usposabljanje za uvedbo sistema ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti vzgojno-izobraževalnih organizacij uKVIZ: delavnica 3. Kranj: Šola za ravnatelje. BREJC, M., in M. ZAVAŠNIK ARČNIK. 2012. Usposabljanje za samoevalvacijo: usposabljanje za uvedbo sistema ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti vzgojno-izobraževalnih organizacij uKVIZ: delavnica 4. Kranj: Šola za ravnatelje. BREJC, M., A. JURIČ RAJH in M. ZAVAŠNIK ARČNIK. 2012. Usposabljanje za zunanjo evalvacijo: usposabljanje za uvedbo sistema ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti vzgojno-izo-braževalnih organizacij uKVIZ: delavnica 3. Kranj: Šola za ravnatelje. POLIČNIK, V. in M. BREJC. 2012. Usposabljanje za zunanjo evalvacijo: usposabljanje za uvedbo sistema ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti vzgojno-izobraževalnih organizacij uKVIZ: delavnica 4. Kranj: Šola za ravnatelje. BREJC, M., in M. ZAVAŠNIK ARČNIK. 2012. Usposabljanje za samoevalvacijo: usposabljanje za uvedbo sistema ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti vzgojno-izobraževalnih organizacij uKVIZ: delavnica 5. Kranj: Šola za ravnatelje. BREJC, M., A. ŠIREC in L. GOLJAT PRELOGAR. 2012. Usposabljanje za zunanjo evalvacijo: usposabljanje za uvedbo sistema ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti vzgojno-izobraže-valnih organizacij uKVIZ: delavnica 5. Kranj: Šola za ravnatelje. BREJC, M., in M. ZAVASNIK ARCNIK. 2012. Usposabljanje za samoevalvacijo: usposabljanje za uvedbo sistema ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti vzgojno-izobraževalnih organizacij uKVIZ: delavnica 6. Kranj: Sola za ravnatelje. BREJC, M., in M. ZAVAŠNIK ARČNIK. 2013. Usposabljanje za samoevalvacijo: usposabljanje za uvedbo sistema ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti vzgojno-izobraževalnih organizacij uKVIZ: delavnica 7. Kranj: Šola za ravnatelje. BREJC, M.. Usposabljanje za zunanjo evalvacijo: usposabljanje za uvedbo sistema ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti vzgojno-izobraževalnih organizacij uKVIZ: delavnica 7. Kranj: Šola za ravnatelje. BREJC, M. 2012. Zunanje evalvacije: priročnik za zunanje evalvatorje in evalvirane zavode. 1. izdaja. Kranj: Šola za ravnatelje. 4.1.6 Končno poročilo o rezultatih raziskav BREJC, M., M. SARDOČ, D. ZUPANC, T. AŽMAN, G. CANKAR, J. ERČULJ, S. GRADIŠNIK, A. JURIČ, A. KOREN, A. SAVARIN in M. ZAVAŠNIK ARČNIK. 2011. OECD review on evaluation and assessment frameworks for improving schools outcomes: country background report: Slovenia. Kranj: Šola za ravnatelje; Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport. http://www. oecd.org/edu/evaluationpolicy, http://www.oecd.org/dataoecd/11/14/48853911.pdf. 4.1.7 Predavanje na tuji univerzi KOREN, A., in M. BREJC. 2013. »School leader apprisal in Slovenia: purpose and practice.« Prispevek na OECD Conference in Oslo 2013; Synergies for better learning: an international perspective on evaluation and assessment, Oslo, 11.-12. april. 4.1.8 Vabljeno predavanje na konferenci brez natisa KOREN, A., in M. BREJC. 2013. »Slovenia showcase.« Prispevek na Congress for School Effectiveness and Improvement, Santiago, 3.-6. januar. 4.1.9 Poročila o rezultatih projekta BREJC, M.. 2011. Usposabljanje za uvedbo sistema ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti vzgojno-izobraževalnih organizacij (vrtcev in šol): poročilo o izvedbi 1. cikla usposabljanj. Kranj: Šola za ravnatelje. http://www.solazaravnatelje.si/ISBN/978-961-6637-34-3.pdf KOREN, A., in M. BREJC. 2011. Zasnova in uvedba sistema ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti vzgojno-izobraževalnih organizacij (KVIZ): poročilo o prvem ciklu projekta. Kranj: Šola za ravnatelje. http://www.solazaravnatelje.si/ISBN/978-961-6637-33-6.pdf BREJC, M., in V. POLIČNIK. 2012. Poročilo o izvedbi zunanjih evalvacij 2012. Kranj: Šola za ravnatelje. http://www.solazaravnatelje.si/ISBN/978-961-6637-38-1.pdf. BREJC, M., S. GRADIŠNIK, L. GOLJAT, in A. SAVARIN. 2013. Poročilo o izvedbi zunanjih evalvacij: izvedba zunanjih evalvacij na zavodih, prijavljenih na javni razpis za zunanje evalvacije (november2012). Kranj: Šola za ravnatelje. http://kviz.solazaravnatelje.si/files/2013/06/Po-rocilo_ZE_nov_20121.pdf. 4.2 ORGANIZACIJA IN IZVEDBA KONFERENC 4.2.1 Vodenje v vzgoji in izobraževanju - Izzivi vodenja za raznolikosti Od 29. do 31. marca 2010 je potekal strokovni posvet Vodenje v vzgoji in izobraževanju - Izzivi vodenja za raznolikost. Na posvetu je bilo skupaj 221 udeležencev, od tega 72 s prispevkom (referatom ali plakatom). Na plenarnih predavanjih in okrogli mizi je sodelovalo 8 predavateljev oziroma zunanjih sodelavcev. 4.2.2 Zaključna konferenca uKVIZ 15. maja 2013 je skladno z načrtom potekala zaključna konferenca projekta uKVIZ. V dopoldanskem delu je bila med drugim namenjena zaključku 2. cikla uZE. V popoldnanskem delu je v plenarnem delu ugotovitve poročila OECD predstavila Claire Shewbridge (OECD), predstavljeni so bili tudi rezultati projekta uKVIZ. Na zaključni konferenci je bilo 154 udeležencev. PROGRAM ZAKLJUČNE KONFERENCE 9.30-11.00 Registracija udeležencev 11.00-13.00 Evalvacija usposabljanja zunanjih evalvatorjev in izvedenih zunanjih evalvacij mag. Mateja Brejc, Sanja Gradišnik, dr. Andrej Koren, dr. Mihaela Zavašnik Arčnik, Šola za ravnatelje 13.00-14.30 Kosilo za udeležence 14.30-16.30 Evalvacija v šolah držav OECD. Priporočila za politiko in prakso. Claire Shewbridge, OECD Ob zaključku projekta uKVIZ. Kaj vemo o usposabljanjih in kako naprej? mag. Mateja Brejc, Šola za ravnatelje Tabela 21: Program zaključne konferenec uKVIZ Delavnice za zunanje evalvatorje (2. cikel uKVIZ) in evalvirane zavode (izvedba februar 2013) Plenarni predavanji z razpravo za udeležence dopoldanskih delavnic in vabljene predstavnike vrtcev, šol, MIZŠ in drugih. B Delavnica Datum Št. udel Komuniciranje in povratna informacija 14. 12. 2011 21 Izzivi evalvacije in priprava na izvedbo zunanjih evalvacij - 14. 2. 2012 20 Poročanje o zunanji evalvaciji in priprava na izvedbo zunanjih evalvacij 10. 10. 2012 20 SKUPAJ 61 Tabela 22: Izvedba dodatnih delavnic 4.3 IZVEDBA DODATNIH DELAVNIC ZA ZUNANJE EVALVATORJE Po zaključku osnovnega usposabljanja za zunanjo evalvacijo so bila za udeležence prvega cikla usposabljanja, ki so bili v projektu KVIZ vključeni v izvajanje zunanjih evalvacij pripravljena dodatna usposabljanja oziroma delavnice. Tako sta bili v okviru priprave na izvedbo zunanjih evalvacij marca 2012 pripravljeni in izvedeni dve dodatni šest urni delavnici s podarkom na tematiki komuniciranja ter priprave na izvedbo zunanjih evalvacij. Oktobra pa je bila izvedena šest urna delavnica kot priprava na izvedbo zunanjih evalvacij novembra 2012. V. PRIPOROČILA ZA NADALJEVANJE USPOSABLJANJ ZA EVALVACIJO V nadaljevanju je predstavljen predlog usposabljanj za evalvacijo (samoevalvacijo in zunanjo evalvacijo) s poudarkom na izvedbi v obdobju 2014-2018, ki lahko služi kot izhodišče za pripravo poslovnega načrta. Izhaja iz: • ugotovitev spremljanja in evalvacije usposabljanj v projektu uKVIZ, • razvoja sistema UZK in evalvacije dejavnosti v projektu KVIZ, • rezultatov različnih raziskav, izkušenj sistemov UZK v tujini, • nadnacionalnih priporočil OECD (2013) o krepitvi zmožnosti učiteljev in šol za UZK s samoevalvacijo. Kazalniki 2014 2015 2016 2017 2018 Skupaj Obrazložitev kazalnika 1 predlogi vsebin programov usposabljanj 10 10 15 15 15 15 oblikovani predlogi z vsebinami, terminskim načrtom usposabljanj, kriteriji za vključevanje šol in učiteljev v usposabljanja, izvajalci itd. tiskana in e-gradiva za udeležence usposabljanj 2 gradiva za usposabljanja 10 10 15 15 15 15 3 število udeležencev, vključenih v osnovno usposabljanje 2540 5080 5080 5080 2540 10160 št. udeležencev, ki bodo v posameznem letu vključeni v usposabljanje št. udeležencev, ki bodo v posameznem letu vključeni v usposabljanje 4 število udeležencev, vključenih v dodatna usposabljanja 180 220 260 300 300 1260 5 število udeležencev, vključenih v druga usposabljanja 150 150 150 150 150 750 št. udeležencev, ki bodo v posameznem letu vključeni v usposabljanje št. udeležencev usposabljanj, ki bodo pridobili certifikat za izvajanje zunanjih evalvacij število certificiranih zunanjih evalvatorjev 90 40 40 40 40 250 6 evalvacija usposabljanj, diseminacija in objava rezultatov (strokovni/ znanstveni članki in drugi prispevki) 2 2 2 2 2 10 evalvacijska poročila o vplivu usposabljanj na krepitev zmožnosti in izboljšanje kakovosti dela šol, predstavitev rezultatov in ugotovitev spremljanja in evalvacije usposabljanj v obliki aktivnih prispevkov na konferencah ali objavljenih kot strokovni ali znanstveni članki Tabela 23: Kazalniki usposabljanj za evalvacijo v obdobju 2014-2018 5.1 IZVEDBA USPOSABLJANJ ZA EVALVACIJO Iz navedenih izhodišč izhaja, da so v nadaljevanju potrebna osnovna in dodatna usposablja nja, ki so poleg krepitve zmožnosti učiteljev in šol namenjena tudi podpori uvajanju in izva janju samoevalvacije in zunanje evalvacije v šolah in vrtcih. 5.1.1 Osnovna usposabljanja za evalvacijo Predlog osnovnih usposabljanj temelji na razvoju, izvedbi in evalvaciji programov v projektu uKVIZ. Osnovna usposabljanja so namenjena: • usposabljanju učiteljskih in vzgojiteljskih zborov (ravnateljev, članov timov in strokovnih delavcem) za uvajanje samoevalvacije (glej poglavje 2) in • usposabljanju ravnateljev in strokovnih delavcev za izvajanje zunanje evalvacije v šolah (glej poglavje 3). Usposabljanja, predvidoma pet do sedemdnevna, so procesna in izvedena kot kombinacija delavnic in vmesnih aktivnosti. Pri tem je pomembno, da so usposabljanja za samoevalvacijo organizirana tako, da zajamejo vse strokovne delavce vključenih šol ter da so povezana z obstoječimi dejavnostmi na področju učenja in poučevanja v šolah, kar omogoča neposreden prenos vsebin usposabljanja v prakso. Obseg osnovnega usposabljanja Osnovno usposabljanje vrtcev in šol za samoevalvacijo je ključno predvsem v začetnih fazah uvajanja sistema UZK, saj se šole ob tem, da pridobijo potrebne zmožnosti, povežejo z drugimi šolami in izvajalci na področju UZK, zato je v obdobju do leta 2018 potrebno načrtovati vključitev večine šol in vrtcev v Sloveniji. Predvidoma bi v izvedbo programa letno vpisali 70 šol in vrtcev2 oziroma 2500 udeležencev. Osnovno usposabljanje zunanjih evalvatorjev mora skladno z razvojem sistema UZK zagotoviti ustrezno število evalvatorjev za izvedbo zunanjih evalvacij. Del programa mora biti sodelovanje pri izvedbi zunanjih evalvacij, predvidoma pa še izpit kot podlaga za podelitev certifikata oziroma licence za izvajanje zunanjih evalvacij za določen čas. Ob predpostavki, da se bodo redne zunanje evalvacije v šolah in vrtcih periodično izvajane vsakih 4 do 5 let in da bodo v timu za zunanjo evalvacijo trije člani, ki bodo na letni ravni vključeni v izvedbo dveh do treh zunanjih evalvacij, bi letno v izvedbo programa predvidoma vpisali 40 vodstvenih in strokovnih delavcev vrtcev in šol. 2 V projektih KVIZ in uKVIZ je bilo v usposabljanje skupaj vključenih 243 vrtcev in šol. Sočasno usposabljanja s poudarkom na samoevalvaciji (notranji presoji) potekajo tudi v okviru projektov oziroma programov, ki jih izvajajo ACS, CPI, SIQ in drugi. Usposabljanje Ciljna skupina Trajanje Št. udeležencev Izvedba Usposabljanje vrtcev in šol za samoevalvacijo učiteljski in vzgojiteljski zbori 48 ur 2500 udel (70 šol) že pripravljeno in izvedeno (3x) Usposabljanje zunanjih evalvatorjev vodstveni in strokovni delavci vrtcev in šol 56 ur, izvedba ZE in izpit 40 že pripravljeno in izvedeno (2x)3 brez Tabela 24: Osnovna usposabljanja za evalvacijo 5.1.2 Dodatna usposabljanja za evalvacijo Poleg osnovnih usposabljanj so za trajnostno in kakovostno UZK pomembna in potrebna tudi dodatna usposabljanja. Z njimi poglabljajo obravnavane vsebine osnovnih usposabljanj, nadgrajujejo zmožnosti šol in sledijo spremembam v sistemu UZK. Namenjena so udeležencem vrtcev in šol, ki so zaključili osnovno usposabljanje in sicer članov timov za samoevalvacijo, novim članom timov za samoevalvacijo, ravnateljem in zunajim evalvatorjem. Obseg dodatnega usposabljanja Letno bi za vsako od v tabeli 25 navedenih ciljnih skupin izvedli eno delavnico in tako do leta 2018 skupaj vključili 1 260 udeležencev. Delavnica Ciljna skupina Trajanje Št. udeležencev na delavnici Izvedba Samoevalvacija - uporaba podatkov člani timov za samoevalvacijo 8 ur 30 že pripravljeno in izvedeno (1x) v projektu KVIZ že pripravljeno in izvedeno (3x) v projektu KVIZ pripraviti Motiviranje strokovnih delavcev za uvajanje izboljšav Nove teme Samoevalvacija kot orodje izboljšav v VIZ novi člani timov za samoevalvacijo 16 ur 30 že pripravljeno in izvedeno (1x) v projektu KVIZ Dodatno usposabljanje za zunanje evalvatorje zunanji evalvatorji 16 ur 90-250 (glede na dinamiko osnovnega usposabljanja za ZE) že pripravljeno in izvedeno (3x) že pripravljeno in izvedeno (1x) v projektu KVIZ Vodenje za kakovost ravnatelji 16 ur 30 Tabela 25: Dodatna usposabljanja za evalvacijo Usposabljanje je bilo izvedeno brez izpita in certifikata oziroma licence. 5.1.3 Druga usposabljanja Druge oblike neformalnega usposabljanja so namenjene vodstvenim in strokovnim delavcem vseh vrtcev in šol za spodbujanje kulture evalvacije, seznanjanje z novostmi oziroma razvojem sistema UZK, obravnavanje aktualnih tematik in spodbujanje izmenjave primerov dobrih praks UZK v vrtcih in šolah. Obseg drugega usposabljanja Letno bi izvedli po eno obliko drugega usposabljanja in tako skupaj do 2018 vključili 750 udeležencev. Delavnica/srečanje Ciljna skupina Trajanje Št. udeležencev na del/sreč Izvedba tematske delavnice vodstveni in strokovni delavci šol 8 ur 30 pripraviti strokovna srečanja vodstveni in strokovni delavci šol in zainteresirane javnosti 16 ur 100 pripraviti pripraviti tematske delavnice drugi deležniki (npr. učenci, dijaki, starši, člani svetov zavodov, predstavniki ustanoviteljev) 6 ur 20 Tabela 26: Druga usposabljanja za evalvacijo 5.2 ORGANIZACIJSKI OKVIR USPOSABLJANJ ZA EVALVACIJO Zaradi obsežnosti predloga usposabljanja za evalvacijo je potreben razmislek o institucionalni podpori in izvajanju. V tem okviru bi potekala priprava, organizacija in izvedba usposabljanj, njihova spremljava, razvoj in prilagajanje spremembam v nacionalnemu sistemu UZK. Jedro zaposlenih mora biti skupina, ki je neposredno vpeta v razvoj in spremljanje sistema UZK in ima zmožnosti za pripravo in izvajanje usposabljanj kot tudi znanje za svetovanje in podporo pri izvajanju samoevalvacije in zunanje evalvacije. Poleg redno zaposlenih je potrebno tudi sodelovanje z zunanjimi domačini in tujimi strokovnjaki. Predvidoma bi nadaljnji razvoj, ohranitev dinamike in ustrezno podporo osnovnemu usposabljanju, oblikovanje in izvedbo dodatnih usposabljanj bilo mogoče izvesti z redno zaposlitvijo 6-8 ETF. Pri tem ni mogoče ločiti usposabljanja od razvijanja sistema UZK, tako bi strokovnjaki morali hkrati sodelovati ali biti nosilci razvoja in spremljanja nacionalnega sistema kakovosti. V obdobju 2014 do 2018 bi to lahko bila Šola za ravnatelje, kjer so zaposleni na projektu uKVIZ oblikovali in izvedli usposabljanje in sodelujejo pri razvijanju sistema UZK. Za predviden obseg usposabljanj bi bila smiselna organiziranost v samostojnem področju, s področnim sekretarjem in lastnimi sredstvi. Razvojno je smiselno načrtovati dejavnost usposabljanja v samostojni instituciji za kakovost, ki bi bila primarno namenjena spremljanju sistema UZK in vrednotenju učinkov. Pri zagotavljanju sredstev bo potrebna kombinacija sredstev proračuna, nacionalnih projektnih sredstev, sredstev ESS, sredstev javnih razpisov in kotizacije udeležencev. 5.3 VKLJUČEVANJE SOL, PROMOCIJA USPOSABLJANJ IN PARTNERSTVA Za vključevanje šol je potreben sistem obveščanja in dostopa do šol in vrtcev, usposabljanje za evalvacijo pa izvajati skladno s Pravilnikom o nadaljnjem izobraževanju in usposabljanju strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju. Obveščanje lahko poteka preko objav in razpisov usposabljanj v tiskanih in elektronskih medijih, na spletni strani ponudnika usposabljanj in po e-pošti na naslove potencialnih udeležencev. Šole in vrtce bi v osnovno usposabljanje za samoevalvacijo lahko vključevali tudi z direktnim povabilom v okviru nacionalnega sistema UZK na podlagi podatkov nacionalnih preverjanj, poročil o zunanji evalvaciji in nacionalnih kazalnikov o delu šol in vrtcev. Obveščanje, širjenje kulture evalvacije in promocija pomena usposabljanja za evalvacijo bi lahko potekala na različnih strokovnih srečanjih in posvetih, preko ravnateljev v različnih programih, s pripravo strokovnih in znanstvenih člankov ter objavo primerov dobrih praks vrtcev in šol. Usposabljanja za evalvacijo kot dela javnega izobraževanja naj temeljilo na partnerstvu in sodelovanju javnih zavodov, ki se z različnimi vidiki UZK in področnimi specifikami ukvarjajo. Pri tem naj nosilna institucija sodeluje tudi z MIZŠ, ZŠ, CPI, RIC, PI, ki imajo glede na posebnosti svoje dejavnosti različne vloge v UZK. Proučiti je potrebno sodelovanje s fakultetami za usposabljanje strokovnih delavcev in možnost uvajanja vsebin evalvacije v programe za izobraževanje učiteljev, da bi le-ta postajala del njihovega profesionalizma. 5.4 TVEGANJA IN OMEJITVE PRI IZVEDBI USPOSABLJANJ Pri organizaciji usposabljanj za evalvacijo je potrebno upoštevati strokovne, politično-sis-temske in finančne omejitve. Na strokovnem področju je tako potrebno vzdrževati število usposobljenih izvajalcev, ki bodo znali usposabljanje prilagajati razvoju paradigem evalvacije in kakovosti in priporočilom EU ter OECD. Pri zunanji evalvaciji bo izziv ustrezna podpora in licenciranje zunanjih evalvator-jev kot zunanjih sodelavcev. Pri partnerstvih za pripravo in izvedbo usposabljanj bo zahtevno usklajevanje sodelovanja javnih in visokošolskih zavodov ter njihovo vključevanje v izvedbo. Na ravni politike in šolskega sistema bo potrebno zagotoviti spodbude za evalvacijo in hkrati skrbno načrtovati nove nacionalne usmeritve, da le-te ne bodo v nasprotju s temeljnimi načeli evalvacije ali v preveliki meri temeljile na nadzoru. Na ravni sistema lahko predvidevamo tudi omejitve, povezane z omejevanjem porabe na področju izobraževanja. Brejc, M. 2011a. Usposabljanje za uvedbo sistema ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti vzgojno-izobraževalnih organizacij (vrtcev in sol) poročilo o izvedbi 1. cikla usposabljanj. Kranj: Šola za ravnatelje. http://www.solazaravnatelje.si/ISBN/978-961-6637-34-3.pdf. ---. 2011b. Usposabljanje za samoevalvacijo: usposabljanje za uvedbo sistema ugotavla- nja in zagotavljanja kakovosti vzgojno-izobraževalnih organizacij uKVIZ: predstavitev programa. Kranj: Šola za ravnatelje. Brejc, M., M. Sardoč, D. Zupanc, T. Ažman, G. Cankar, J. Erčulj, S. Gradišnik, A. Jurič Rajh, A. Koren, A. Savarin in M. Zavašnik arčnik. 2011. OECD review on evaluation and assessment frameworks for improving schools outcomes: country background report: Slovenia. Kranj: Šola za ravnatelje; Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport. http://www.oecd.org/ education/school/48853911.pdf Brejc, M, S. Gradišnik, L. Goljat Prelogar in A. Savarin. Poročilo o izvedbi zunanjih evalvacij: izvedba zunanjih evalvacij na zavodih, prijavljenih na javni razpis za zunanje evalvacije (november 2012]. Kranj: Šola za ravnatelje. http://www.solazaravnatelje.si/ISBN/978-961-6637-40-4.pdf Brejc, M. in V. Poličnik. 2012. Poročilo o izvedbi zunanjih evalvacij (marec 2012]. Kranj: Šola za ravnatelje. http://www.solazaravnatelje.si/ISBN/978-961-6637-38-1.pdf Koren, A., in M. Brejc. 2011. Zasnova in uvedba sistema ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti vzgojno-izobraževalnih organizacij (KVIZ) poročilo o prvem ciklu projekta (obdobje od 1. 9. 2009 do 31. 8. 2011). Kranj: Šola za ravnatelje. http://www.solazaravnatelje.si/ISBN/978-961-6637-33-6.pdf. OECD. 2013. Synergies for Better Learning. Paris: OECD Publishing. http://UCM.eblib.com/ patron/FullRecord.aspx?p=1 182661 Pravilnik o nadaljnjem izobraževanju in usposabljanju strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r08/predpis_PRAV5958.html 7.1 SEZNAM ZAVODOV V USPOSABLJANJU ZA SAMOEVALVACIJO CIKEL 1 < z CL CO CSI < CO m < CO ^tf < CO »o < CO Sk. Naziv zavoda | Sk. Naziv zavoda VRTEC JARŠE VRTEC IDRIJA VVZ ILKE DEVETAK BIGNAMI TOLMIN VRTEC KOČEVJE VRTEC MANKA GOLARJA GORNJA RADGONA VRTEC MAVRICA VOJNIK VRTEC POBREZJE MARIBOR VRTEC POSTOJNA VRTEC RADENCI-RADENSKI MEHURČKI VRTEC SEZANA VRTEC ŠKRATEK SVIT VODICE VRTEC ŠOŠTANJ VRTEC TREBNJE VRTEC VRHNIKA OŠ ANTONA GLOBOČNIKA POSTOJNA OŠ DESTRNIK-TRNOVSKA VAS OŠ DOBROVO OŠ DRAGOMELJ OŠ HORJUL OŠKUNGOTA OŠ OTOČEC OŠ J. HUDALESA JUROVSKI DOL OŠ PIRNIČE OŠ ŠMARTNO V TUHINJU OŠ STROČJA VAS OŠ ŠOŠTANJ OŠ KAMNICA m OŠ POLHOV GRADEC < z OŠ STOPIČE cl 3 S OŠ ANTONA ŠIBELJA-STJENKA KOMEN OŠ GORJE ZGORNJE GORJE OŠ viŽmarje brod OŠ DOBROVA OŠ SIMONA JENKA KRANJ OŠ FRANA ALBREHTA OŠ HEROJA JANEZA HRIBARJA OŠ JANKA RIBIČA CEZANJEVCI OŠ JURIJA VEGE OŠ LOKA ČRNOMELJ OŠ MARIJE VERE OŠ MIŠKA KRANJCA < z cl OŠ NOVE JARŠE OŠ PETROVČE S OŠ PLANINA PRI SEVNICI OŠ POLJE OŠ POLZELA OŠ KAŠELJ OŠ PODGORA SKUPINA 8 OŠ RODICA OŠ TONETA ČUFARJA MARIBOR oš Železniki SE OŠ DANTE ALIGHIERI IZOLA OŠ SV. JURIJ OB ŠČAVNICI OŠ METLIKA ESIC KRANJ - EKONOMSKO-TRGOVSKA ŠOLA POSLOVNO-KOMERCIALNA ŠOLA CELJE SREDNJA TEHNIŠKA IN POKLICNA ŠOLA TRBOVLJE SKUPINA 9 ŠC RAVNE - OE RAVNE ŠC LJUBLJANA ŠC RUDOLFA MAISTRA - SREDNJA EKONOMSKA ŠOLA ŠC SLOVENJ GRADEC - SREDNJA EKONOMSKA ŠOLA CIRIUS KAMNIK GIMNAZIJA KRŠKO GIMNAZIJA BEŽIGRAD ŠKOFIJSKA GIMNAZIJA VIPAVA SREDNJA ZDRAVSTVENA ŠOLA LJUBLJANA DIJAŠKI DOM CELJE < z GIMNAZIJA IN EKONOMSKA SREDNJA ŠOLA TRBOVLJE q- U K S SREDNJA POKLICNA IN STROKOVNA ŠOLA KRŠKO DIJAŠKI DOM PTUJ SREDNJA ŠOLA SLOVENSKA BISTRICA ŠC NOVO MESTO - SREDNJA ZDRAVSTVENA IN KEMIJSKA ŠOLA OŠ JURŠINCI OŠ LESIČNO CIKEL 2 JZ OTROŠKI VRTEC ŠMARJE PRI JELŠAH VIZ VRTEC ORMOŽ VRTEC "MARTIN KRPAN" CERKNICA VRTEC AGATA PRI OŠ POLJANE == VRTEC LAŠKO VRTECVODMAT VVE PRI OŠ RAKA VVZ TRŽIČ ŽUPNIJSKI VRTEC VRHNIKA OŠ SLIVNICA PRI CELJU OŠ STRAŽIŠČE KRANJ OŠ TONETA OKROGARJA OŠ VELIKI GABER OŠ VOLIČINA OŠ VRHOVCI Sk. Naziv zavoda | Sk. Naziv zavoda VRTCI OBČINE MORAVSKE TOPLICE OŠ 8 TALCEV LOGATEC VRTCI OŠ MIREN OŠ OREHEK KRANJ VRTEC KURIRČEK LOGATEC OŠ POLJANE < VRTEC LJUTOMER < OŠ SLADKI VRH z cl VRTEC OTONA ŽUPANČIČA MARIBOR z cl OŠ ŠENTVID S VRTEC SONČEK PRI OŠ ŠMARJETA S OŠ ŠMARJETA VRTEC ŠENTJUR OŠ ŠMARTNO POD ŠMARNO GORO VRTECŠKOFJA LOKA OŠ VODICE VVZ KEKEC GROSUPLJE VRTEC PRI OŠ OREHEK KRANJ I. OŠ ŽALEC OŠ CVETKA GOLARJA OŠ IVANA ROBA < z OŠ IVANA SKVARČE cl OŠ PUCONCI S OŠŠEMPAS VRTEC PRI OŠ IVANA ROBA VRTEC PRI OŠ ŠEMPAS DD BEŽIGRAD OŠ DRAGA KOBALA MARIBOR oo DD IVANA CANKARJA m OŠ FRANA ROŠA < z DD LIZIKE JANČAR < z OŠ GUSTAVA ŠILIHA LAPORJE cl 3 GIMNAZIJA JURIJA VEGE IDRIJA cl OŠ MIREN S SREDNJA TRGOVSKA ŠOLA MARIBOR S OŠ TURNIŠČE SŠ DOMŽALE, GIMNAZIJA VVE pri OŠ TURNIŠČE GIMNAZIJA JOŽETA PLEČNIKA LJUBLJANA OŠ KRMELJ GIMNAZIJA LITIJA < Z cl ^ CO GIMNAZIJA VIČ SREDNJA EKONOMSKA IN TRGOVSKA ŠOLA NOVA GORICA SREDNJA MEDIJSKA IN GRAFIČNA ŠOLA LJUBLJANA SŠ ZAGORJE OŠ ZREČE OŠ ISTRSKEGA ODREDA GRAČIŠČE OŠ LIVADE IZOLA < OŠ LOUISA ADAMIČA GROSUPLJE z cl OŠ MILANA MAJCNA ŠENTJANŽ S OŠ POD GORO OŠPODBOČJE OŠ POHORSKEGA BATALJONA OPLOTNICA 7.2 SODELUJOČI V PROJEKTU uKVIZ Vodja projekta: mag. Mateja Brejc Koordinatorica projekta: Eva Valant Projektna skupina: mag. Mateja Brejc, Sanja Gradišnik, Alenka Jurič Rajh, dr. Andrej Koren, Andrej Savarin, Eva Valant, dr. Mihaela Zavašnik Arčnik Izvajalci usposabljanj dr. Tatjana Ažman, mag. Mateja Brejc, Lidija Goljat Prelogar, Sanja Gradišnik, Alenka Jurič Rajh, dr. Andrej Koren, Rado Kostrevc, mag. Vinko Logaj, dr. Silvo Marinšek, mag. Peter Markič, mag. Ivanka Oblak, mag. Polona Peček, mag. Vlasta Poličnik, Marko Primožič, Andrej Savarin, dr. Mihaela Zavašnik Arčnik, mag. Renata Zupanc Grom Administrativna podpora: Sandra Bradeško, Aleksandra Teskač, Sara Horvat, Polona Hamler, Maja Škerjanc Skrbnica pogodbe MIZŠ: Vlasta Šemrov Zunanji sodelavci: dr. Tony Townsend, Univerza v Glasgowu, dr. Jan Vanhoof, Univerza v Antwerpnu, dr. Linda Devlin, Univerza v Wolverhaptnu, Lorna Earl, Aporia Consulting, Bill Mulford, Univerza v Ta-smaniji, John West-Burnham, St Mary's University College, Claire Shewbridge, OECD, mag. Alojz Širec, Mitja Turk, Grm Novo mesto, Tanja Potočnik, OŠ Škofja Loka - mesto, Nada Paj, OŠ Šentvid, Polonca Kenda, OŠ Podbrdo, Mateja Andrejčič, OŠ Stopiče, Janez Šušteršič, Gimnazija Bežigrad, Karmen Šepec, OŠ Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica, Mojca Miklič, OŠ Otočec