Tri n kov Koleda r ZA PRESTOPNO LETO 1968 Vlg M Agosto s 'č CiVlDl r j TRI N KOV KOLEDAR ZA PRESTOPNO LETO 1968 A SAMOZALOŽBA Tisk. Budin - Gorica LETO 1968 je prestopno leto. Začne se s ponedeljkom in se konča s torkom. Ima 366 dni ali 52 tednov in 2 dni. Letni vladar je Sonce. Cerkveno leto se začne s prvo adventno nedeljo 1. decembra. Občno ali civilno leto se pa začne s 1. januarjem. ZAČETEK LETNIH ČASOV Pomlad se začne 20. marca ob 14. uri 22 minut. Poletje se začne 21. junija ob 9. uri 13 minut. Jesen se začne 23. septembra 26 minut po polnoči. Zima nastopi 21. decembra ob 20. uri. Dne 20. marca stopi sonce v znamenje ovna. Pomladno enakonočje: dan in noč sta enako dolga. Dne 21 junija stopi sonce v rakovo ozvezdje. Poletni sončni obrat: najdaljši dan. Dne 23. septembra pride sonce v znamenje tehtnice. Takrat je jesensko enakonočje. Dne 21. decembra sc pomakne sonce v ozvezdje kozoroga. Tedaj imamo zimski sončni obrat in najkrajši dan. ZNAKI ZA LUNINE SPREMEMBE Sčip (polna) luna @ Zadnji krajec . . } Mlaj................®} Prvi krajec . . . ([ ZAPOVEDANI CERKVENI PRAZNIKI Poleg nedelj so zapovedani in tudi od države priznani prazniki še : 1. januarja: Novo leto 6. januarja: sveti Trije kralji 19. marca: sv. Jožef 14. aprila: Velika noč - Vstajenje 23. maja: Vnebohod Gospodov 13. junija: Presveto Rešnje Telo 29. junija: Sveta Peter in Pavel 15. avgusta: Vnebovzetje Marije Device 1. novembra: Vsi sveti 8. decembra: Brezmadežna Devica Marija 25. decembra: Božič - Rojstvo Gospodovo SOPRAZNIKI ko delo počiva in niso cerkveno zapovedani, so: 27. marca: Velikonočni ponedeljek 2. novembra: Vernih duš dan 26. decembra: Sveti Štefan DRŽAVNI PRAZNIKI 25. aprila: Dan vstaje 1. maja: Praznik dela 2. junija: Proglasitev republike 4. novembra: Zedinjenje Italije CIVILNE SLOVESNOSTI s skrajšanim urnikom v državnih uradih in s šolskimi Počitnicami so: H. tebruarja: Podpis lateranske pogodbe 4. oktobra: Sv. Frančišek Asiški in sv. Katarina Sien-ska, zavetnika Italije POSTNE POSTAVE Zdržati se mesnih jedi so dolžni vsi katoličani, ki so izpolnili 14. leto, ob postnih petkih. Zdržek (le enkrat na dan do sitega se najesti) je zapovedan na pepelnico in na veliki petek. Priporočajo pa se namesto zdržka in posta ob drugih petkih kaka dobra dela. Posamezni škofje imajo pooblastila izdajati za svoje pokrajine posebne olajšave za zdržek in post. SONČNI IN LUNINI MRKI V letu 1968 bosta nastopila dva sončna in dva lunina mrka. V Srednji Evropi bo mogoče videti drugi sončni in prvi lunin mrk. 1.) Delni sončni mrk 28-29 januarja bo viden na južni zemeljski polobli. 2.) Popolni sončni mrk bo 22. septembra od 10,07 do 14.30. Videli ga bodo na Gronlandu, v severnem Atlantiku, v Evropi (razen na Portugalskem), v severovzhodni Afriki in v Aziji. 3.) Popolni lunin mrk dne 13. aprila od 3,11 do 8,24. Začetek bo viden tudi v srednji Evropi, sicer pa v Afriki, na Atlantiku, v Južni in Severni Ameriki. 4.) Popolni lunin mrk (drugi) 6. oktobra bo trajal od 9,44 do 15,40. V Evropi ga ne bomo mogli opazovati. KVATRNI DNEVI Pomladne (postne) kvatre: 6., 8. in 9. marca. Poletne (binkoštne) kvatre: 5., 7. in 8. junija. Jesenske (soptemberske) kvatre: 18., 20. in 21. sept. Zimske (adventne) kvatre: 18., 20. in 21. decembra. PROŠNJI DNEVI 20., 21. in 22. maja. PREMAKLJIVI PRAZNIKI Po določbi cerkvenega zbora v Niceji leta 325. se praznuje Velika noč prvo nedeljo po prvi pomladanski polni luni. Ta pa nastopi lahko v času od 22. marca do 25. aprila. Velika noč določa tudi datum drugih praznikov, ki so zatorej premakljivi, niso vsako leto ob istem dnevu. Letos bo prva pomladanska polna luna dne 13. aprila. Zato bo nedelja sedemdesetnica ali scptuage-sima II. februarja, pepelnica 28. februarja, Velika noč M. aprila, vnebohod 23. maja, binkošti 2. junija, sv. Režnje Telo 13. junija, prva adventna nedelja 1. de* cambra. Po Razglašonju bo pet nedelj, pobinkoštnih pa bo Petindvajset. 1 P Novo leto - Obrez. Gospodovo 2 T Presveto ime Jezusovo 3 S Genovefa, devica; Anter 4 C Tit, škof; Angela, devica 5 P Amclija, dcv.; Tclesfor, pap. 6 S Sv. Trije Kralji. - RazglaSenje 7 N i. po razglaš. • Sv. družina 8 P Valentin (Zdravko), škof 9 T Julijan in Ba/ilisa, muč. 10 S Aldo, pušč.; Gregor X., p. 11 C Pavlin Oglejski, šk.; Higin, p. 12 P Tatjana, muč.; Alfred, opat 13 S Veronika, dev.; Leoncij, šk. 14 N 2. po razglnScnju 15 P Hilarij, škof; Feliks Noi. 16 T Marcel I., papež; Gerard 17 S Anton (Cvetko), pušč.; 18 C Priska, muč.; Liberata, dev. 19 P Marij, Marta in tov., muč. 20 S Fabijan in Sebastijan, muč. 21 N 3. po razgl. - Neža, dev. m. 22 P Vincencij, diak., m.; Viktor 23 T Rajmund (Rajko), spoz. 24 S Timotej, šk.; Felicijan, muč. 25 č Spreobrnjenje sv. Pavla 26 P Polikarp, šk.; Pavla, žena 27 S Janez Krizostom (Zlatoust) 28 N 4. po razgl. • Peter Nolnsko 29 P Frančišek Šaleški, c. uČ. 30 T Martina, devica; Hijacinta 31 S Janez Bosco, spoznavavcc © 1 č Ignacij (Igor) Antijohijskl, šk. 2 P Svečnica - Darovanje Gospod. 3 S Blaž, škof; Oskar, škof 4 N 3. po razglnš. - Andrej Cors. 5 P Agata, dcv.; Albuin, škof 6 T Silvan, škof; Doroteja, dev. 7 S Romuald, opat; Rihard, spoz. 8 č Janez od Mathe; Pavel 9 P Apolonija, muč.; Ciril Aleks. 10 S Sholastika, red.; Viljem, p. 11 N 1. predpostna (scptungcs.) 12 P Evlalija, muč.; 7 ustanov. 13 T Katarina Rigci, dev.; Kristina 14 S Valentin (Zdravko), duhovn. 15 C Favstin in Jovita, mučenca 16 P Julijana, dev.; One/im, škof 17 S Silvin, škof; Hildegarda 18 N 2. predpustna (sexages.) 19 P Konrad, spozn.; Julijan, muč. 20 T Silvan, škof; Elevterij 21 S Maksimilijan, Škof; Irena 22 č Stol sv. Petru; Marjeta Kort. 23 P Peter Damijanski, šk.; 24 S Matija, apostol; Sergij, muč. 25 N 3. predpustna (quiiupmg.) 26 P Matilda, dev.; Andrej, škof 27 T Pustni torek; Gabrijel 28 S Pepelnica; Roman, opat 29 č Just, mučenec 1 P Albin, škof; Antonina, muč. I 2 S Neža (Janja) Praška; Milena 3 N 1. postna - Kazimir, spozn. 4 P Lucij I., papež 5 T Janez Jožef od Križa 6 S Perpetua in Felicita, muč. i, k va tre 7 C Tomaž Akvinski, cerkv. uč. 8 P Janez od Boga; Beata 9 S Frančiška Rimska; Gregor N. j 10 N 2. postna - 40 mučencev 11 P Sofronij, škof; Konstantin 12 T Gregor V., papež, cerkv. uČ. I 13 S Teodora, muč.; Kristina, m. 14 č Matilda, sp.; Karel ^ 15 P Klemen Marija Dvorak, sp. 16 S Hilarij in Tacijan, muč. 17 N 3. postnu - Jedert, devica 18 P Ciril Jeruzalemski, škof 19 T Sveti Jožef 20 S Klavdija, muč.; Dionizij 22 P Lea, spozn.; Vasilij, muč 23 S Viktorijan, muč.; Jožef C 24 N 4. postnu - Gabrijel nad 25 P Oznanjenje Device Marij« 26 T Hmanucl, muč.; Tekla, r 27 S Janez Dumnščan, sp.; Ru 28 Č Janez Kaplstran, spozn. 29 P Ciril, muč.; Bertold, spozn. 30 S Janez Klimak, opat; Kvirin 31 N 4. postna, tiha - Modest 21 C Benedikt, opat; Nikolaj 1 P Hugo, škof; Vcnancij škof 2 T Frančišek Pavelski, spoznav. 3 S Rihard, škof; Agapa, muč. 4 C I/idor Seviljski, škof; 5 P Vincenc Fcrrcri, sp.; Irena 6 S Viljem, opat; Marcelin, muč. 7 N Cvetna nedelja • oljčnlca 8 P Albert Jeruzalemski, škof, m. 9 T Tomaž Tolentinski, mučenec 10 S Apolonij in tov., mučenci 11 č Veliki četrtek; Leon Veliki 12 P Veliki petek; Lazar, trž. m. 13 S Velika sobota; Ida, devica 14 N Velika noč - Vstajenje Gosp. 15 1' Velikonočni ponedeljek 16 T Benedikt, spozn.; Lambert 17 S Robert, opat; Anicet, muč. 18 č Apolonij, muč.; Elevterij 19 P Leon IX., papež; Ema, sp. 20 S Konrad Parzham, sp.; Teodor 21 N 1. povellkonočna, bela 22 P Sotcr in Gaj, muč. 23 T Adalbcrt (Vojteh), muč. 24 S Jurij (Zoran), muč.; Fidelis 25 č Mnrko, evang. - Dan vstaje 26 P Mati dobrega sveta; Klet 27 S Peter Kanizij, c. uč.; Cita 28 N 2. po vel. - Pavel od Križa 29 P Peter, inuč.; Robert, opat 30 T Katarina Sicnska, devica Državni praznik % 1 S Jožef, delavec - Praznik dela Državni praznik 2 C Atanazij, 5kof; Boris, spozn. 3 P Aleksander (SaSa), spozn. 4 S Florijan (Cvetko); Gotard 5 N 3. povel. • Silvan, muč. 6 P Dominik Savio, sp.; 7 T Stanislav, škof; Gizcla 8 S Peter, Skof; Viktor (Zmago) 9 C Gregor Nacianski, c. uč. 10 P Antonin, 5k.; Izidor, kmet 11 S Filip (Zdenko) in Jakob, ap. 12 N 4. povel. • Pankracij, muč. Materinski dan 13 P Servaci], Skof; Robert Bell. 14 T Bonifacij, muč.; Justa, muč. 15 S Zofija (Sonja), muč.); Janez 16 C Janez Ncpomuk; Ubald, škof 17 P Paslinl Bajlonski; Jošt, opat 18 S Venami j. muč.; Klavdija 19 N 3. povel. - Peter Celestin, p. 20 P Bernardin Sicnski, sp.; 21 T Andrej Bobola, muč. 22 S Emil, muč.; Rita, redovnica 23 č Vnebohod Gospodov 24 P Marija, pomočnica kristjanov 25 S Urban I., pup.; Gregorij VII. ! 26 N 6. povel. • Filip Neri, spoz. 27 1' Beda, c. uč.; Janez I., papež £ 28 T Avguštin, škof; Emilij, muč. 29 S Marija Magd. Pazzi; Maksim 30 C Devica Orleanska; Ferdinand ! 31 P Marija Kraljica; Petronila ZAPISNIK J U N I - J » Angela Merici, dev.; Panfil l Binkošti • Prihod Sv. Duha ’ Klotilda Frančišek Caracciolo; Kvirin I Bonifacij, škof; Valerija, m. : Norbert, šk.; Bertrand Ogl. ’ Robert, opat; Ana Gazzia, d > Medard, škof; Viljem, škof J 1. pobink. • Sveta Trojica ’ Marjeta, kraljica Barnaba, ap.; Feliks in Fort. » Jane/. Fakund, sp.; Leon III. * Prcsv. R. Telo - Anton Pad. škof; Elizej, prerok Modest, mučenca J 2. poblnk. • Gvido Rortnn.sk i * Gregor Barb., škol; Raineri j Efrem Sirski, diakon i Gerva/ij in Prota/.ij; Nazarij ; Si Iveri j, papež; Fiorentina ' Srce Jezusovo; Aloj/ij, s po/.. I Pavlin Nolanski;; Ahaci j, m. J 3. poblnk. - Agriplna, dev. ' Rojstvo Jane/a Krstnika Doroteja, spo/.n.; Lucija, m. I Janez in Pavel, mučenca : Hema Krška, spozn.; Ladislav ' Irer.ej, škof; Vincenca, red. i Peter In Pavel, upostolu i 4. poblnk. - Emilijanu, muč. Bazilij, ' Vid 1 P Dragocena Kri Kristusova 2 T Obiskovanje Dev. Marije 3 S Irene j, Skof; Leon II., papež 4 C Urh (Ulrik), 5kof; Berta 5 P Anton Zaccaria, sp.; Filomena 6 S Marija Goretti, d.; Bogomil 7 N S. poblnk. - Ciril ln Metod 8 P Elizabeta, sp.; Kilijan, Skof 9 T Veronika Giuliani; Brikcij 10 S Sedem bratov muč.; Amalija 11 C Pij I., pap ; Olga Kijevska 12 P Mohor in Fortuna!, ogl. muč. 13 S Evgen, Skof; Marjeta, dev. 14 N 6. poblnk. • Bonaventura 15 P Henrik, sp.; Vladimir, sp. 16 T Karmelska Mati bo2ja 17 S AleS, spozn.; Marcelina, dev. 18 C Kami), spozn.; Friderik 19 P Vincencij Pavciski, sp.; Zlata 20 S Hieronim Em., spoz.; Elija 21 N 7. poblnk. - Danijel 22 P Marija Magd. (Majda), sp. 23 T Apolinarij, škof; Liborij, Sk. 24 S Kristina, dev.; Roman 25 č Jakob (Rado), ap.; Krištof 26 P Ana, mati Device Marije 27 S Pantaleon, muč.; Natalija 28 N 8. poblnk. - Viktor I., pap. 29 P Marta, dev.; Beatriku, muč. V) T Abdon in Senen, mučenca 31 S Ignacij (Igor) Lojolski, sp. 1 Č Makabejski bratje; Vera, m. 2 P Porcijunkula; Alfonz Liguori 3 S Lidija, žena; Nikodem, spoz. 4 N 9. pobink. Dominik, spoz. 5 P Marija Snežna; Ožbalt, muč. 6 T Spremenjenje Gospodovo 7 S Kajetan, spozn.; Donat, muč. 8 č Janez Vianej, spoz.; Cirijak 9 P Roman, muč.; Peter Faber 10 S Lavrencij, muč.; Pavla, muč. 11 N 10. pobink. - Suzana, muč. 12 P Klara (Jasna), red.; Hilarija 13 T Helena (Alenka), muč.; 14 S Evzebij, sp.; Kalist, Škof 15 č Marijino vnebovzetje 16 P Joahim, oče M. D.; Rok, sp. 17 S Hijacint, spozn.; Liberai, m. IM N 11. pobink. • Agaplt (Ljubo) ii) l’ Janez Eùdc - ip.; Mai > |an 20 T Bernard, c. uč.; Lucij, muč. 21 s Ivana Santalaka; Fideli s, m. 22 C Brezmadežno Srce Marijino 23 P Filip Beniz/i, sp.; Klavdij 24 S Jernej, apostol; Emilija, dev. 23 N 12. pobink. - Ludovlk, kralj 26 P Cefirin, papež; Ruf in, škof 27 T Jožei Kalasar.cij, spozn. 28 S Avguštin, škof, c. uč. 29 č Obglavljenje Janeza Krstnika 30 P Roza Limonska, dev. 31 S Rajmund, sp.; Pavlin, škof 1 N 13. poblnk. - Angelska ned. 2 P Stefan, kralj; Maxima, muf. 3 T Pij X., papež; Tekla, dev. 4 S Rozalija, dev.; Ida, žena 5 C Lavrencij Justinijan; Viktorin 6 P Petronij, šk.; Zaharija, prer. 7-S Regina, muč.; Marko in tov. 8 N 14. poblnk. - Rojstvo M. D. 9 P Gorgoni j, muč.; Peter Klavcr 10 T Nikolaj Tolentinski, spozn. 11 S Prot in 11 ijacint, muč. 12 C Ime Marijino; Gvido 13 P Notburga, d.; Filip (Zdenko) 14 S Povišanje svetega Križa 15 N 15. poblnk. - Nlkoincd, muč. 16 P Kornelij, pap.; Ciprijan, Šk. 17 T Rane sv. Frančiška; Lambert 18 S Jožef Kupertin, sp.; Metod 19 C Januarij in tov., mučenci 20 I* Evstahij, muč.; Mihael 21 S Matej, apostol in evangelist 22 N 16. poblnk. - MavrlcIJ, muč. 23 P Lin, papež.; Tekla, devica 24 T Marija, rešiteljica jetnikov 25 S Sergij, spo/.n.; Avreiija, dev. 26 C Ciprijan in Justina, muč. 27 P Kozina in Damijan, muč. 28 S Venceslav, muč.; Ljuba, dev. 29 N 17. poblnk. • Mihael, nudung. 30 P Hieronim, c. uč.; Zofka e 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 N 19. pobink. - Edvard, spozn. 14 P Kalist, papež; Just, škof 15 T Terezija Avilska, devica 16 S Hedvika (Jadviga); Gal. opat 17 č Marjeta M. Alakok; Viktor 18 P Luka, evangelist; Julijan, p. 19 S Peter Alkantarski; Etbin, op. 20 N 20. pobink. - Janez Kentski 21 P Uršula in tov., mučenkc 22 T Marija Saloma; Kordula 23 S Severin; Roman, škot 24 č Rafael, nadangel; Feliks, m. 25 P Krispin, muč.; Kri za n t 26 S Evarist, pap.; Lucijan, muč. 27 N 21. pobink. - Kristus Kralj 28 P Simon in Juda, apostola 29 T Narcis, ikof; Ermelinda .10 S Alfonz Rodriguez, spozn. 31 C Volfgang (Volbenk), Skof T Remigij, škof; Verena, dcv. S Angeli varuhi; Teofil, spozn. č Terezija Deteta Jezusa, red. P Frančišek Asiški; Edvin, sp. S Placid in tov.; Marcelin, šk. N 18. pobink. • Bruno, spozn. P Rož.novcnska Mati božja T Sergij, tržaški mučenec S Dionizij, škof; Janez Leonardi C Frančišek Borgia, spozn. P Materinstvo Marije Device S Maksimilijan Celjski, škof 1 P Vil sveli 2 S Spomin vernih duš 3 N 22. pobink. • Just, tri. muč. 4 P Karel (Drago) Boromejski, 5 T Caharija in Elizabeta 6 S Lenari, opat; Sever, škof 7 č Engelbert, škof; Ernest, opal 8 P Bogomir (Božo), škof; Dcodat 9 S Teodor (Božidar), mučenec 10 N 23. pobink. • Andrej Avel. 11 P Martin (Davorin), škof 12 T Martin, papež; Emil, spozn. 13 S Stanislav Kostka, spozn. 14 C Jozafat Kunčevič, škof, muč. 15 P Albert Veliki, škof; Leopold 16 S Jedrt (Gertruda), dcv.; Otmar 17 N 24. pobink. - Gregorij, čud. 18 P Roman, diakon; Odon, opat 19 T Elizabeta (Jelica), žena 20 S Feliks Valois, sp.; Edmund 21 C Darovanje Device Marije 22 P Cecilija, dcv.; Maver, Škof 23 S Klemen, papež; Felicita, m. 24 N 23. pobink. • Janez od Krlia 25 P Katarina, dev., m.; Erazem 26 T Silvester, opat; Konrud, škof 27 S Virgilij, škof; Valerijan 28 C Katarina Labouré; Gregor 111. 29 P Blaž in Demetrij, muč. 30 S Andrej (Ilrabroslav), ap. e INI. udventna - EliglJ, škof 2 I* Bibijana, dev.; Blanka, žena 3 T FrančiSck Ksaverij, sp. 4 S Barbara, dev.; Peter Krizolog 5 C Sava, opat; Krispin, muč. 6 P Nikolaj (Miklavž.), škof 7 S Ambrozij, c. uč.; Martin, op. 8 N 2. udv. - Brezmadežna M. I). 9 P Peter Fourier; Valerija, muč. 10 T Loretska Mati božja 11 S Dama/ I., pap.; Sabin, škof 12 č Spiridijon (Dušan), škof 13 P Lucija, muč.; Oliiija, red. 14 S Just, muč.; Pompej, škof 15 N 3. adventna - Kristina, muč. 16 P Evzebij; Adela, devica 17 T Lazar, ikof; Olimpija, žena 18 S Gracijan, škof; Tcotim 19 č Urban V., papež; Favsta, sp. 20 P Evgenij in Makarij, mučenca 21 S Tomaž, apostol; Severin, škof 22 N 4. adventna - Demetrij, muč. 23 P Viktorija, muč.; Servai 24 T Božična vigili ja; sveti večer 25 S Rojstvo Gospodovo - Božič 26 C Štefan (Venceslav) prvi muč. 27 P Jane/. Evangelist, apostol 28 S Nedolžni otročiči 29 N David, kralj; Tomaž Becket 30 P Evgen, škof; Ruj.ieri j, škof 31 T Silvester, papež; Pavlina Msgr. IVAN TRINKO Pozdravljen bodi nam srčno naš rodni brat v daljini, ki kot vojnik v tujini naš čuvaš rod zvesto! Ti sam še bdiš o polnoči in zreš kot v sladke sanje v ponosne dni nekdanje slovenske prošlosti. Tako na straži bdi vojak ... Krog njega spe grobovi, tovariši njegovi v njih spijo sen sladak ... In čez nebeško mirno plan gredo zvezde blesteče na vzhodno bolj žareče kot na zahodno stran. In vprl vojak je tja na vzhod oko zaupno svoje in nekaj ga ljubo je zavabilo odtod ... Ah, saj za gorami tam vojnik o va domovina, a tukaj je — tujina, on med grobovi sam ... — Vojnika žalost je obšla v tem vročem kopmenju ... Tolaži v hrepenenju le svit ga zvezd z neba... Glej, zvesti ta vojnik si Ti! .. . Up naj Ti bo v tujini zvezd žar, ki v domovini sred naših src gori! Zvoran Zvoranov — Alojzij Remec Občutena prigodnica, ki jo je, kakor prahi posvetilo na prvi strani rokopisa, »Pesniku Ivanu Trinku poklanja v vdano voščilo za god v imenu slovenskih in hrvaških bogoslovcev v Gorici Zvoran Zvoranov«, napisal v imenu slovenskih in hrvaških bogoslovcev, ki so študirali v goriškem bogoslovju, kasnejši dr. Alojzij Remec, pesnik, pripovednik in dramatik. Nastati je morala med leti 1907 do 1909, ko se je Remec še mudil v Gorici in preden je odšel študirat v Gradec pravo. V njej je z izbranimi izrazi in primeri prikazana tista Trinkova dejavnost za slovenski narod na zahodu, ki je v takratni mladini vzbujala največje občudovanje. Marijan Brecelj Moje prvo srečanje z IVANOM TRINKOM Moje prvo srečanje z imenom Ivana Trin-ka je bilo leta 1929, ko je Goriška Mohorjeva družba izdala njegovo knjigo »Naši paglavci«. Imel sem deset let in se živo spominjam, s kakšnim veseljem smo takrat otroci prebirali zgodbe o polhih, o ponesrečenem kadilcu in druge. V vseh teh zgodbah smo srečali same sebe. Morda se mi je prav zato živo vtisnilo v spomin ime Ivana Trinka. V goriški gimnaziji sem zvedel nekaj več o njegovem življenju in delu. Zanimal sem se tudi za Beneško Slovenijo. Pisatelj Bevk je takrat napisal knjigo »Kaplan Martin Čedermac«, ki je bila od fašistov prepovedana, ‘•lijaki pa smo jo na skrivaj prebirali in jo skrivali kot najdražjo svetinjo. V srcu pa se je vnela iskra ljubezni do te jemlje in do vseh tistih, ki so jo iskreno ljubili. Tako je dozorel v meni sklep, da obiščem Benečijo, beneške Čedermace in njihovega učitelja in očeta pisatelja in pesnika Ivana Trinka. S sošolcem sva se podala na pot. Prehodila sva vse griče in obronke od Kolovrata do Stare Gore. Obiskala sva vse vasice od Štoblanka do Dolenjega Bamasa v Nadiški dolini in se srečala z mnogimi beneškimi duhovniki, tudi s tistimi, ki jih je Bevk opisal v svojem »Čedermacu«. Najbolj zanimiva pa je bila pot na Trčmun. V poletnem soncu sva stopala skozi kostanje proti Trinkovi rojstni vasi. Srce mi je neizmerno utripalo. Razen pisatelja Bevka nisem do takrat srečal še nobenega slovenskega pisatelja. Slika Ivana Trinka mi je bila živo pred očmi : visoko čelo, močne obrvi, globoke prodirne oči in resen obraz. Kako naju bo sprejel? Pri prvih hišah sva srečala staro ženico, ki je nesla poln oprtnik trave. »Bog daj dobro, mama!« sva pozdravila. »Kje je hiša gospoda Trinka?« Čudno naju je pogledala. Nisva dovolj spoštljivo vprašala. »Monsinjor profesor so pa tamle,« je pokazala s prstom proti levi. »Tista nova hiša,« je še dodala. Med drevesi sva zagledala lepo hišo, ki jo je pomagal zgraditi stric Ivan svojim ne- čakom. Tu je bil tudi njegov poletni dvorec, njegova delovna sobica, njegov mirni kotiček. Vse preprosto in snažno. Potrkala sva. Vse tiho. V popoldanskih urah so bili vsi na delu pri senu. Kaj pa monsinjor? Pozneje sva zvedela, da gre vsak popoldne na sprehod po gozdu in nabira gobe. Gozd, travniki in senožeti, ptice, škržati in kobilice, to je bila njegova priljubljena melodija, njegov raj. Tu je dobil toliko navdihov za svoje verze. Tu si je tolikokrat odpočil dušo od mestnega hrupa in trušča. Tu se je pogovarjal z naravo in z Bogom. Tu je večkrat odložil breme krivic in nasilja, ki se je zgrinjalo nanj in nad njegovo ljudstvo. Sedla sva in čakala. Sonce je zašlo. Nenadoma se je na stezi prikazal velik Pes in zarenčal nad nama. Za njim se je pojavila visoka postava Ivana Trinka. V dolgi Poletni suknji, z velikim klobukom na glavi, v levi roki je nosil culico gob, z desnico pa s? je opiral na palico. Okrog vratu mu je visel majhen daljnogled, ki ga je vedno spremljal na sprehodih. Želel je vse videti, vso lepoto božje narave. Ker so mu oči opešale zaradi starosti, saj je imel takrat že 75 ‘eT si je pomagal z daljnogledom. Pes se je na njegov ukaz prihulil in se mu dobrikal. »Hvaljen Jezus!« sva pozdravila. »Oo ! Glej no, kdo pa sta ta dva?« je ljubeznivo vprašal. »Dva študenta iL Soške doline,« sva odgovorila in se mu predstavila. »Dobro, dobro, nocoj bosta pa kar pri nas ostala.« Povabil naju je v sobo. Na mizi je ležala najnovejša številka »Slovenca«, nekaj knjig in brevir. Na steni so visele v okvirčkih njegove perorisbe. »Ali sta znala sem gor?« je vprašal. »Saj vandrava že en teden po Benečiji,« sva ponosno odgovorila. »Po Benečiji?!« se je začudil. »To je pa res lepo, da spoznavate našo zemljo, našo Beneško Slovenijo. Saj so skoraj vsi pozabili na nas. Tuji nas hočejo zbrisati z obličja zemlje. Zdaj bi še z Bogom ne smeli govoriti po naše!« je z bridkostjo dodal. Gledal sem njegov obraz. Nagubano čelo, izrazite brazde po licih, trpkost na njegovih ustnicah. Zdelo se mi je, da vidim zarisane vse bridkosti njegove duše in njegovega ljudstva v teh potezah obraza. Nekaj časa je molčal. »Jutri poj demo k naši cerkvici in vama pokažem vse te naše griče od Matajurja do Stare gore. Po teh gričih in strminah živijo že stoletja naši ljudje,« je hitel pripovedovati. S posebnim poudarkom je naglašal besedico »naši«. »Brali smo vaše poezije in vaše spise o Beneški Sloveniji, zato smo se navdušili za te kraje. Tudi Bevkovega Čedermaca smo brali,« sva mu razlagala. »Čedermaca!« se je zamislil in pokimal z glavo. »Danes so vsi beneški duhovniki Čedermaci. Knjiga je lepo napisana. In še bo treba pisati o naši zemlji in naših ljudeh. Svet mora zvedeti za krivice, ki se tu godijo.« »Ali vi ne pišete več?« sem se drznil vprašati. »Zdaj sem star,« je odgovoril, »rad pa čitom. Tudi ruske pisatelje še berem. Glejta!« je pokazal. Na mizi je imel knjigo v ruskem jeziku. Z dela so se vrnili pranečaki in nečaki. Vsi so prijazno pozdravili svojega strica monsinjorja. Čudila sva se, ker so vsi govorili v lepi slovenščini. V kuhinji sva videla po okenskih policah knjige Mohorjeve družbe, ki so jih nečaki z veseljem prebi- rali in se tako naučili domačega jezika. Hiša strica duhovnika in pesnika jim je postala šola za slovenščino, saj je bil takrat naš jezik izgnan celo iz cerkve. Zvečer smo skupno molili »rožar« in se prijateljsko pogovarjali s Trinkovimi domačimi. Naslednje jutro sva spremljala monsi-njorja do cerkve, da bi mu ministrirala pri maši. Tista pot mi je ostala neizbrisno v spominu. Jutranje sonce nas je pozdravilo, ko smo stopali po kamniti stezi nad vasjo. Trinko se je od časa do časa ustavil, dvignil palico in nama kazal zdaj na desno zdaj na levo : »Glejta! Tam v daljavi je Sveta gora, božja pot goriških Slovencev, tu bliže pa je Stara gora, naša božja pot. Bolj na levo vidimo marijaceljsko božjo pot, kamor radi romajo naši Benečani. Pod nami je Sovodenjska dolina, ki se konča pri Ažli. Tu nad nami pa je naš očak Matajur. Le poglejta ga, kako mogočno se dviga nad vsemi temi dolinami in griči. Pod vrhom med drevjem je vas Matajur, naša najvišja vas.« Z radovednimi očmi sva sledila njegovi palici, ki se je obračala kot smerni kazalec. Čeprav sva nekaj teh krajev že poznala, se nama je po njegovi razlagi zdelo vse novo. »Poglejta te njivice,« je nadaljeval, »vse je lepo obdelano. Naši ljudje trpijo. Vse morajo znositi na ramenih: seno, pridelke in gnoj. Stari ljubijo to zemljo, mlajši pa odhajajo v tujino. Izgubijo se po Laškem, Francoskem in v Belgiji.« Zamišljeno sva gledala ob stezi in pod njo njivice, ograjene in podprte s kamenjem. »Tudi trto gojijo naši ljudje, čeprav smo visoko. Najbolj znana kapljico pri nas je cividin. Ni močna, v poletnih mesecih, ob košnji pa le ugasi žejo našim ljudem.« Ob hišah in ob njivicah sva videla lat-nike in lepe grozde na njih. Nisem se čudil, da je tolikokrat ponovil besedo »naši ljudje«. Razumel sem, da jih ljubi, da živi z njimi in jim povsod želi pomagati. Počasi smo stopali proti cerkvi. Lepe, košate lipe jo obkrožajo z zelenim okvirom. Po stopnicah smo se povzpeli do obzidja. Tam se je Trinko ustavil. Pogledal je na levo Proti pokopališču in se odkril. S tiho molitvijo je pozdravil svoje rajnke. Pozneje sem prebiral večkrat njegove poezije in sem bolje razumel njegove verze: Strt, pobil, nemiren iščem si pokoja, in med tihe grobe pot me vodi moja ... Tiho, ranjki! Srečni, ki vam je zakrila trudno truplo ozka tajnostna gomila! Oh, kako vse mirno Iti je med grobovi!.. . Večkrat je v tej samoti našel svoj srčni mir in se pogovarjal s pokojnimi o krivicah in zlobi, ki jo je iz dneva v dan srečaval med živimi. Cerkev je bila prazna, skoraj zapuščena. Naši koraki so odmevali pod stropom. Trinko je pokleknil pred tabernakelj in molil. Srečanje z Bogom. V njegovem pokleku je bila utelešena ponižnost in živa vera. Pisatelj, pesnik, muzik, filozof, znanstvenik, slikar — kleči pred svojim Velikim učiteljem — Kristusom. Prihajal je k studencu resnice in pravice. Trčmun, cerkev sv. Ivana, kjer je bil krščen Trinko Pri sveti maši so njegove velike roke dvigale hostijo in kelih. Na pateno je polagal prošnje in skrbi svojih sobratov-mučen-cev, v kelih pa so kapljale solze bridkosti in trpljenja vseh stiskanih in razžaljenih njegove Benečije. Pred sabo sem videl vzor duhovnika, ki stopa k oltarju kot srednik med Bogom in ljudmi in se kljub svojemu poslanstvu in nadarjenosti čuti majhnega in ponižnega. Njegova resnost in zbranost sta se globoko vtisnili v mojo dušo. Po maši smo še kramljali pred cerkvijo. Pokazal nama je pot proti Mašerom in Matajurju in se prisrčno poslovil od naju z željo, da se spet srečamo. Povzpela sva se na Matajur, od koder sva še enkrat pregledala Beneško Slovenijo od Kolovrata do Čedada in od Mije do Vidma. Nato sva se spustila v Soško dolino in se vrnila proti domu. Doma sem vzel v roke Trinkove pesmi in bral : Boa in domovina! Evo luči prave v tej dolini solzni terne in zmešnjave! Kadar čas napoči, domu kri rdečo, dušo dam gorečo. Razumel sem njegovo geslo. Čutil sem srčne utripe njegovega srca, njegovo ljubezen do Boga in domovine. Svoji domovini, svoji domači zemlji je podaril svoje srce, svojo kri. Zato jo je tako ljubil. Vsako leto se je ves srečen vračal v njeno naročje. Iz človeške družbe, družbe mi dosadne, čestokrat zatekam v gaje se ti hladne. Takrat mir, tolažba v srce mi zaveje; lice se razjasni, duša se zasmeje. Vedno se je s težkim srcem vračal v niesto in pozdravljal svoj rodni kraj : Z Bogom gora, z Bogom lepe, cvetne trate, ki spomine v srcu vzbujate mi zlate! Daleč moram, daleč kakor ptič jeseni, ko čez morje žene sever g a ledeni. Nikoli se ni sramoval svojih hribov in svojega kmečkega pokolenja. Čeprav je živel leta in leta v mestu in je postal slaven s svojimi spisi in svojimi nastopi, ni nikdar pozabil svoje domače, preproste in revne zemlje. Prav to in tako je hotel opevati v svojih verzih: Kje si zemlja rodna, zemlja bedna, mala, ki jo milost božja meni v last je dala? ... Kakršna si koli, moja si do kraja, dokler se s telesom duša moja spaja. V naravi si je izpraševal vest. Njegovi spisi in prevodi nam pričajo, da je bil marljiv in delaven. Dobro je izkoristil čas v svoji celici v videmskem semenišču in doma v Trčmunu. Vsem se je razdajal, nam Slovencem in sosednim Italijanom. Sosedom je s pisano in govorjeno besedo želel prikazati kulturo slovanskih narodov. Prevajal je naše in ruske pisatelje. Kljub vsem naporom in vestnemu delu, se mu nekega dne zazdi, da so njegovi dnevi prazni : Oh, ti slap grmeči! Niso vodi tvoji slični brezkoristni prazni dnevi moji? Narava mu je pa še drugače govorila. Z bistrim očesom je opazoval vse njene spremembe. Gledal je, kako so se kopičili oblaki na Matajurju, kako so švigale strele, prisluhnil je gromu in vetru in vse te občutke prelil v verze : .. . Glej oblak ogromni. Razpenjajoč nad jasno se obzorje, nebo zagrinja kot mrtvaški prt. Čez plan in gore mrak peruti črne prostira brzo, in od vseh strani ozračje temno mraz strupen prešinja. In glej, plamteč od vzhoda na zahod zasveti blisek se. Takoj preplašen umolkne pevčji glasni zbor; plahò spusti se v beg skokonoga srna, vztrepeče zajec, v goščo se potisne, prestrašena v brlog se skrije zver. Narava mu je vedno pela svojo skrivnostno pesem, ki se je v njegovi duši spreminjala v doživetja, občutke, mir in notranjo srečo. Poznal je vse gobe. Rad je nabiral jurčke in lisičke in jih nosil nečakinji, da mu je pripravila večerjo. Poznal je vse ptice svoje okolice, ves zamaknjen je poslušal njih petje in stopal natihce po gozdu, da bi jih ne motil. Med koreninami dreves ali pod grmi je našel dišeče ciklame in jih z vsem spoštovanjem prinesel v svojo sobo, da je tudi tam imel košček narave. Vsi sprehodi okrog Trčmunskega griča so bili zanj ena sama pesem hvaležnosti Stvarniku, ki ga je poklical v ta kraj, da je mogel uživati vse te lepote. Vsaka pomlad je prinesla njegovemu srcu novo prerojenje: Listja pa in cvetja v njem cvete tnnolina, a na vsakem čitam: Bog in domovinal Vedno se vrača in ponavlja ta vodilni motiv njegovih srčnih utripov in pesniškega navdahnjenja. Domovina — poosebljena v domači zemlji in Bog — Stvarnik vseh teh lepot. Tudi v trenutkih, ko je bruhal gnev in prekletstvo na izdajalce naroda, ko je vse vrelo v njem, je v naravi našel mir in uteho : Tebe pač ne črtim, lepa mi narava! Kadar vre mi srce in gori mi glava ... Tebe jaz ne črtim, zemlja slikovita; čudesna si, krasna, slavna, ponosila. In v takih trenutkih se mu je zdelo, da Je preslaboten, da bi mogel opevati vso lepoto stvarstva: Kdo šumeča morja, divje, krasne gore, jezera in reke prehvaliti more? Zato prosi nebeškega Očeta, da bi bil rešen zemeljskega gorja, krivic in nasilja: Ti, ki si postavil v solzno nas dolino, potujoče v srečno, daljno domovino. O, smiluj se vendar rev vpijočih k tebi, daj jim brzo večni uživat mir na nebi. RADO BEDNARIK Iz Trinkoveoa dopisovanja Kandidat za ooriškena nadškofa Objavljam sledeče pismo Ivana Trinka, ki sem ga našel v korespondenčni mapi po-litično-kulturnega delavca in državnega poslanca v Rimu Virgilija Ščeka. Pismo je sestavljeno na običajnem pisemskem papirju s posebno Trinkovo kaligrafijo. Nima pa datuma, ovojnica je bila zavržena. Virgili j Šček je bil tedaj tudi duša Katoliškega tiskovnega društva v Gorici in pobudnik za vse politično, kulturno in gospodarsko življenje na Goriškem. To svojo dejavnost je pa raztegnil na vso Primorsko in tudi na sosednjo Slovensko Benečijo. Zato je popolnoma naravno, da se je v vseh zadevah te deželice obračal na njenega stvarnega in vidnega predstavnika Ivana Trinka. Šček se je obračal nanj ne *e, ko je šlo za udcjstvitev kake zamisli, spraševal ga je kot starejšega in izkušenega sobrata tudi za nasvete. Naša dežela je takrat prišla v sklop italijanske države in novega političnega okolja, ki ga je Trinko kot deželni poslanec že dobro poznal. Oba moža, tedanja predstavnika goriških in beneških Slovencev, sta si začela dopisovati in se obiskovati. Iz teh stikov so zrast-le gotove pobude — razširjenje knjig v Slovensko Benečijo, zadeva lista za Beneške Slovence, Pratike i. dr. — ki so šele sedaj prišle do uresničitve. Pismo se glasi : Velečastiti in dragi gospod ! Že sram me je ker Vam toliko časa ne pišem. Sprvič sem hotel priti osebno v Gorico, pa nisem mogel. Potem smo imeli te-, den duhovnih vaj ; nazadnjič, ker mi je g. Kramar zagotovil da pojdete v Rezijo, sem se podal v Rezijo, pa tam Vas ni bilo. Zato se Vam moram vsaj pismeno odzvati. In najprej naj Vas prav lepo zahvalim za poslane mi knjige. Pregljeva povest (kakor sploh vse njegove) mi je jako ugajala. On je pristen pesnik duhovnika in prepričan sem da upliva zelo blagodejno na ljudi ki ga čitajo. Tudi kot umetnik je prvovrsten; samo «è un po' ammanierato» bi rekli Tta- lijani. Vi torej še vedno mislite na list za naše ljudi. Krvavo ga je potreba; toda «da-tis presentibus circumstantiis» se bojim da trenotèk ni ugoden. Še najbolj bi dobro prišla kaka domača «Pratika», kakor je bila (ne vem ali še obstoja) ona stara ki je pridno prihajala k nam iz Kranjskega in ktere so se stari ljudje jako veselili. Srčno se radujem da Mons. Sedej ostane na svojem mestu. Vsaj eno nasilje brezuspešno ! Govorilo se je res (in ne brez podlage) da bi mu nasledoval jaz. To bi bil pravi in vsestranski absurdum. Sprvič sem se smejal; pozneje sem se prestrašil ; pa sem napravil take korake in izjave, da ni bila več mogoča moja kandidatura. Nato je prišel Mons. Li-va. Za Slovence bi bila sreča, ker je jako vnet za nje, in zna popolnoma slovenski. Toda so se vendar vzbudili tudi v Gorici in napravili kar je bilo edino prav. Nekoliko pozneje se vidimo v Gorici. Za zdaj zopet Vam lepa hvala in pa srčen pozdrav udani Ivan Trinko Iz pisma povzamemo, da je Šček poslal Trinku zavoj knjig, med temi tudi Pregljeva dela. Tu gre gotovo za »Plebanusa Joan-nesa«. Zanimiva je Trinkova literarna sodba o Preglju. Zadeva lista, ki ga je »krvavo potreba«, se mu zdi, da ni naletela na ugoden trenutek; morda bi šlo s kako Pratiko. Vprašanje je, kakšen je bil tisti »neugodni trenutek« in tu dobimo tudi ključ za približno datiranje pričujočega pisma. Pot pa nam pokaže že naslednji odstavek v njem, kjer govori Trinko o pritisku na nadškofa Sedeja in o njegovem (Trinkovem) nasledstvu. Tu jasno izvemo, da so gotovi krogi in menda tudi oblast sama kandidirali msgr. Trinka za goriškega nadškofa. Fašistična vlada je namreč zahtevala januarja leta 1926, naj se nadškof Sedej pi'ostovoljno odpove goriški nadškofiji. Iskali so že naslednika in govorilo se je o Trinku kot nadškofu, ki bi bil pripraven vladi, kot star italijanski državljan in tudi slovenskim vernikom kot priznan slovenski književnik. Trinko, ki je bil etično previsoka osebnost, pa se ni dal na razpolago fašistični igri proti msgr. Sedeju. Sprva je vzel vse za šalo; ko je videl, da gre zares, je podajal take izjave proti nasilstvu vlade nad Sedejem in slovenskimi verniki, da si je sam hote onemogočil kandidaturo na goriški nadškofijski sedež. Obenem pa je tudi ljubljanski škof Jeglič pohitel k papežu in ga prepričal, da bi bila nepopravljiva škoda, če bi se Cerkev vdala v tem primeru fašističnemu pritisku. Nadškof Sedej je torej nemalo po Trinkovi zaslugi ostal na svojem mestu, kar je bilo po njegovi sodbi »edino prav«. Iz tega odstavka v pismu je možno tudi določiti vsaj letnico pisma, ki naj bi bila 1925. Iz pisma pa odseva tudi plemenit značaj in etična veličina Trinkove osebnosti, ki je zavračal najvišje časti, če so količkaj dišale po krivici. Zemlja domača — ni prazna beseda. Del je mojega življenja in če ml vzamejo zemljo, ml vzamejo tudi življenja. Ko si oglodan do kosti, ko te povsod prekinjajo, kakor bi se bile gobe razpasle po tvojem •elesu, te sprejme domača zemlja z istim obrazom, kakor te je sprejela, ko so te še v zibel polagali. IVAN TAVČAR La Notte santissima, il Figlio Divino è nato Bambino per il mondo inter. Figliol dell' Eterno all'uomo fratello ha preso il fardello di carne mortai. Tra canti angelici, da lungi desiato, da Vergine nato, appare il Signor. E’ l'unico evento di eterna salvezza divina certezza per l'uomo mortai. Zgornjo pesem je zložil znani ljudski slovensko beneški pesnik Zdravko - župnik Valentin Birtig iz Dreke. Slovenski izvirnik z italijanskim prevodom je objavil furlanski družinski koledar »Stele di Nadàl« 1968, ki izhaja v Vidmu. ^2 v * v v (X&C Presveta je noč, Dete prihaja v rešilno pomoč iz božjega raja. Iz nebes višin v človeka odet, Boga edini sin se niža na svet. V pastirskem hlevu deviški porod, v duhov popevu je sveti prihod. Sprava človeka božična je noč, vsakega veka edina pomoč. ZDRAVKO Slovenski duhovniki Beneške Slovenije med vojno 1940-45 V furlanskem družinskem koledarju Stele di Nadàl je napisal msgr. A. Cracina članek z gornjim naslovom. Iz njega posnemamo glavne misli, da spoznamo zavzetost naše duhovščine na skrajnem zapadu za svoje ljudstvo. »Naši kraji,« piše Cracina, »so bili skoraj stalno odrezani od civilnega občestva. Brez pomoči civilnih oblasti, brez nadzorstva varuhov javnega reda ni imelo naše ljudstvo druge pomoči razen v duhovščini. Z božjo pomočjo je duhovnik izvršil to težko in nadčloveško nalogo.« Nato so v članku naštete žrtve duhovnikov, ki so jih terjale grozote druge vojne zlasti v zaledju. Tu so po vrsti : župnik Cormons iz Strenj, Dorbolò iz Brnasa, Obit iz Skmtovega in Drekonja iz Gorenjega Tarbija. Kolikokrat je moral župnik Lavrenčič prepustiti svoj dom tujim četam in si kuhati kje na prostem krompir v oblicah za kosilo; pa še tega pustiti, ko je moral hiteti reševati žive in pokopavati mrtve. Kako so Mongoli pretepali župnika Kra-mara, češ da skriva mladeniče! Župnik Kufolo je v strašnem novem letu 1945 ponudil nemškim hordam sebe, da bi rešil v Lazcu svoje farane. Duhovnik Artur Blasutto iz Osejan in Jože Kjačič sta se morala potikati po gozdovih, da sta si rešila življenje pred nacifa-šisti. Župnik Guion je s smrtno nevarnostjo rešil Matajur pred nemškim požigom. Pesnik Zdravko - Birtič je med žvižgajočimi kroglami tekel v Podbonesec, da je rešil Mersin. Za svoje ljudi so zastavljali življenje tudi duhovniki Cicigoi, Tomazetič, Domeniš v Dreki, Cernet v Topolovem. Po požigu v Nomali in pokolu v Torlanu sta skrbela duhovna Spekonja in Vidimar tudi za vsakdanjo drobtino kruha svojim ljudem, ki so se skrivali po gozdovih. Na žalost ni mogel dušni pastir vedno rešiti svojih ovčic. V februarju 1944 so v Bor jani na smrt obsodili enajst nedolžnih žrtev. Župnik Evgen Ošnjak je zaman do zadnjega izpričeval njih nedolžnost. Ko je °dhajal ves potrt, so se obsojeni pred pu- škami poslavljali od njega: Z Bogom, gospod nunac ! Ko je prišla svoboda, se je ljudstvo zopet zgrnilo okrog svojih slovenskih dušnih pastirjev, ker vidi v njih res svoje duhovne in ljudske vodnike. Starodavna cerkev z oltarjem Bandimice in slavno „banko“ V kraju Bergagnacco pri St. Lenartu v Slovenski Benečiji stoji kot znamenita zgodovinska ostalina naših rojakov pod Matajurjem cerkev sv. Antona opata ali puščav-nika.(*) Že ime kraja Bergagnacco ima svojo posebnost. Pravilno se imenuje Barganjàk, kakor se sliši tudi iz ljudskih ust. Tisti zveneči g se pa,izgovarja bolj kot nezveneči soglasnik h: Barhanjak. V starih vizitacijskih za- (*) O njej piše msgr. Angel Cracina, nadžupnik v Bujah, bivši župnik v St. Lenartu in odlični poznavalec zgodovinskih posebnosti Beneške Slovenije v knjižici »La chiesa di S. Antonio Abate in Bergagnacco (S. Leonardo)«. Brošuro je izdal ob novi maši o. Karla Pri-rnosiga 29, oktobra 1967. Cerkev sv. Antona opata piskih se bere: »Adi 12 Maggio 1600 fu uisitata la Ueneranda Chiesa di S.to Antonio in Bergagnà sottoposta alla parochial di S.to Leonardo.« Iz ljudske izgovarjave Barganjak in iz starih zapiskov Bergagnà pa že moremo izluščiti popolnoma slovensko osnovo imena, in sicer breg. V imenu Berganjak je nastal jezikovni premet -er, -re, pravilno torej Bre-ganjak, kot pri kraju Breginj, in ljudsko Bergin. Breganjak je torej ime po geomor-fološki naravi kraja za bregovit svet, kakršen je v resnici tam okoli. Ime je torej docela slovensko. Zgodovinsko obeležje cerkve pa tudi sega po svojem pomenu v slovensko zgodovino samoupravnih pravic v Beneški Sloveniji. Cerkev sv. Antona opata je po starosti tretja v šentlenartski pražupniji. Prva, sv. Leonarda, je bila postavljena v Št. Lenartu, okoli leta 1000. Druga je posvečena sv. Nikolaju in izhaja iz leta 1294. Tretja je ta, postavljena v čast sv. Antonu že 1. 1441 s privoljenjem čedadskega stolnega kapitlja. Ima torej častitljivo starost preko pol tisočletja. Leta 1795 so cerkev razširili. V zadnjih dveh vojnah je bila hudo poškodovana. Zato so jo Ì. 1964 skoro docela prenovili. Cerkev sv. Kvlrina Pravzaprav tudi nekoliko uničili, ker je zgorel dragoceni leseni oltar in so tudi zdrsali stenske slike, kar se pa ne bo več dalo popraviti. Znamenit in od ljudstva obiskovan je bil oltar Matere božje »bandimice«. Slika je predstavljala Mater božjo in božje Dete, ki držita v rokah žitni klas in grozd. Oltar in ime bendimske ali bandimske, to je trgatvene ali vinske Matere božje je nekaj svojskega, česar ne zasledimo v drugih naših vinorodnih krajih. V počeščenje Matere božje »Bandimice« se je 8. septembra, pred trgatvijo, zbiralo veliko ljudstva v tej cerkvi. Ime, oltar in ta shod dokazujejo brez dvoma, da je bila vsa pokrajina nekoč še bolj trtorejska kot je danes. Poleg vsega tega se ponaša cerkev sv. Antona še z drugo zgodovinsko znamenitostjo. Tu je bil sedež staroslavne banke ali ljudskega parlamenta, ki je izvajal tudi gotove sodne pravice. Po svoji pravni plati so bile beneško-slovenske banke javne upravne ustanove, podobne italijanskim srednjeveškim mestnim komunom. Obstajali sta dve banki: Landarska s sedežem v Bjaču, kjer je še tako imenovana »laštra« ali kamnita miza okrog katere so sedeli pri posvetu Ijud- ski zastopniki. Druga je bila v Gorenji Mersi. Njeni zastopniki so se zbirali pri tej cerkvi, in sicer v lopi pred vrati ali pa pod bližnjo lipo. Člani banke so bile osebe izvoljene od poglavarjev družin v območju banke. Izvoljene je ljudstvo imenovalo župane. Mersinska banka je imela 15 zastopnikov petnajstih občin: Dolenja Mersa, Sv. Lenart ali Podutana, Utana, Hlasta, Kosiča, Brdca, Oblica, Kravar, Hostne, Dreka, Grmek, Podpeč, Srednje, Gornji in Spodnji Tarbij. Lan-darska banka je štela 21 občin; skupaj torej 36. Od časa do časa sta se zbrali obe banki k skupnemu zasedanju imenovanem arengo Pri cerkvi sv. Kvirina ob sotočju Nadiže, Aborna in Kozice. Mersinska banka se je zadnjič zbrala na Posvet pri cerkvi sv. Antona puščavnika dne 23. decembra 1788. Obravnavali so zadeve, ki so se tikale vseh dolin, torej je bil to nekak veliki arengo. Zadnji formalni arengo pri Sv. Kvirinu so imeli 2. maja 1804. Francozi so pa te svoboščine zatrli in Avstrija je za njimi ustanovila okraj Špcter Slovenov (S. Pietro degli Slavi) /. osmimi občinami. O starih pravicah pri častitljivi cerkvi sv. Antona priča spominska plošča vzidana v cerkveni lopi, ki pravi : Tukaj pod krivenčasto lipo okrog kamnite plošče so se zbirali odposlanci mersinske banke, odkar so oglejski patriarhi dovolili in dokler so beneški doži ohranili samoupravo tem deželam. r. b. Od nekdaj že tukaj prebiva naš rod. Če kdo ve za druz'ga, pove naj, odkod. VALENTIN VODNIK FERVIDUS - L. Z. IZ DOMAČE FOLKLORE Slovenj le pr’ Nadiži lepi pnojò Mi smo Slovenj. Zaki nam pravijo, da smo Benečani? Tu dol od Čedada an tu dol od Vidma so tud’ Benečani. Pa nam pravijo, da smo Slovinci benečanski, venecijanski, italski, nadiški, terski, idrijski, rezijanski, furlanski — an Buoh vje kakuò še! Mi smo Slovenj an po slovinsk puojemò ku gor pr Kobaridu al’ tu dol pr’ Gorici. Naši puobje an čeče znajò pjet na vse Ijepe viže, da si puovedò kakuò se 'majo radi an kakuò tu ’jubezen znajò pejàt. Al' ste že čuli kakuò čeča čaka sojga puoba gor na planine? Poslušajte an lepuò brumajte! Mttoj pobič je mlad, je zavišno soldàt ko ga Buoh prnesč, saj vzame menč. Tu u bukvi je zapisan nikul nič tion zbrisan o, Buoh mu pomàj, da še pride nazaj! Pa te sosedje, vesté, da brušaj jezike, ta druh puob jo pride dražit an zmirjat : Ki misliš, ki rajtaš, da narguorš si čeča? kjer fante prebiraš, ku roice kozà? Čeča pa njemu : Ki misliš, ki raftaš, kduò si pa ti? Tak nor'c kuk' si ti, mi maj ne fali! soboto je v Čedadu mercat... Martinov senjàn v Čedadu je največji v letu in je podoben sejmu sv. Andreja v Gorici. Kjer je semenj, je tudi patron. V Čedadu je Martinova cerkev blizu vražjega mostu (»Punt di diau«), ni stara, je iz 18. stoletja, ali oltarna mizica je zgodovinsko starinska iz 1. 138-143, podarjena od furlanskega vojvode, poznejšega longobardskega kralja Ratchis-a. Danes se sejmarji ne zanimajo za to mizico, pač pa za čedajski semenj. Furlanski parlament, »Parlamento della Patria« je že davno uredil tržne pravice v večjih trgih izven Vidma; tako so zadobili sejmske tržne pravice najprej Čedad 1. 1131, Gemona 1. 1184, Venzone 1. 1261. Patriarh Bertrand, ki je večkrat prihajal tudi v Čedad, je določil staremu mestu — Čedadu glavni letni semenj »il merciat di san Martin« na dan 11. novembra. Tudi za te letnice se ne zanimajo sejmarji. Največji sejmski dan je naslednjo soboto po sv. Martinu. Tedaj pridejo na trg beneški Slovenci na svojih kmetskih vozovih s težkimi konji, pripeljejo kostanjev, sadja, drva, seno, perutnino, jajca, po nekaj glav živine, za dom pa naložijo vreče moke, otrobi, kuhinjske, gospodarske, poljske potrebščine. Furlanski mešetarji za vogalom pritiskajo nanje, kričijo, udarjajo v roke — in Po sklenjeni kupčiji gredò spit mešetarino. Trgovci, kramarji izložijo vsakovrstno blago od barhanta do Židanih tkanin. Beneški prstani, verižice, ure — vse je šlo mimo zlata in srebra. Vmes so komedije. Po oštarijah črbljajo naši Benečani, prisedemo in trčimo na sen jan sv. Martina v Čedadu. V soboto je v Čedadu trg tja gor ga bom peljala, če ga ne bom zamenjala, ga bom pa prodala. Črni vrh v Benečiji - Montefosca V hribih nad Nadiško dolino, na mali planoti, med Jovancem 1168 m (Monte Joan-co) in Lubjo 1124 m (Monte Lubia) se je vsedla gorska vasica, 725 m visoko, ki ji domačini pravijo Črni vrh, italijansko Montefosca, to je potemnela gora. Ta kraj leži na lepi razgledni točki, da se mu klanja Matajur in od daleč še Krn in ima tako zanimive prebivalce, da ga je lepo opisal profesor Francesco Musoni že leta 1898 v Vidmu: »Tra gli sloveni di Montefosca«. Bil je zaslužen geograf in zgodovinar (hi-storiograf). Rodil se je leta 1864 v Špetru Slovenov in kot sin slovenskega pokolenja je z vso ljubeznijo opisoval svojo rodno zemljo ob Nadiži. V videmskih časopisih je pisal o podzemskih jamah, kakor »La Velika Jama« (v okolici Trčmiina nad Sovodnjami), dalje o vodah, o izvirih kakor »Le sorgenti della valle« (v srednji Nadiški dolini), in tudi o hribovju kakor »La cima Uogu ed una questione di confini» (O vrhu Vogel in o obmejnem vprašanju) pa še mnogo drugih učenih razprav. O prebivalcih v Črnem vrhu, pravi prof. Musoni, da so po naravi močni kot grški junaki, pravi velikani, stasiti, širokih pleč, vzor še starega slovanskega tipa. Ti kremeniti ljudje znosijo vsa bremena na ramenih, tako tudi ogromne koše sena, teleta za prodajo na trgu pa zadenejo okrog vratu noseč jih do Čedada. Pa zaradi tega niso surovi, samotami čudaki. Ko so bolj zaupljivi, postanejo kmalu prijazni in zgovorni. So versko iskreni, posebno če je to v interesu kraja. Marsikaterim priboljškom se odpovejo, le da kaj prihranijo. Zemlja jim donaša koruzo, fižol, krompir, tudi živino še pasejo. Žita ni, vina ni. Je pa sir, maslo, kar prodajo na trgu. Njim ostane sirotka, skuta s polento, glavna hrana kakor je sploh na Slovenskem, v hribih. Prof. Musoni opisuje kršno zemljo pod goro Mijo (Mejo) in še znamenito Predolino, naravni predor ali koridor, ki podzemsko povezuje obe državi. Dobri prof. Musoni nagovori v vasi plašno ženico, ki ga nezaupljivo gleda, toda kmalu »la meravigliata slovenka«, ko je spoznala, n Sovodnje, z okroglo 10.000 dušami. Župnijo vodi vikar-kurat, ki je odvisen od če-dadskega kapitlja. Pomaga mu župnijski kaplan in ducat kaplanov, ki stanujejo v najbolj pomembnih kaplanijah. »V občini sta dva dobra mlina na cilindre: Gubana v Špetru in Pussini v Ažli. Vsak mlin zaposluje po 10 delavcev. Delata dve opekarni, ena dela apno, druga opeko. V Petjahu je kamnolom lapora in v Ažli kamnolom piažentinskega kamna. Emigrantov v občini je 500 (med njimi 50 žensk in 70 dečkov), ki hodijo na delo v Nemčijo in Avstrijo, nekaj tudi v Združene Ameriške Države. »Gojijo z dobičkom sviloprejko, toda ne mnogo. »Kako je nastal kraj Speter, ni znano ; tudi ne, kdaj je bila zidana župnijska cer- kev. Prva listina o cerkvi je pismo papeža Celestina III. iz leta 1192. »Pred starodavno špetersko župnijsko cerkvijo je morala biti še starejša cerkev, ker mnoge stvari kažejo, da je bila le-ta naj-starodavnejše sveto središče Furlanske Sla-vije.« Landar »Majhna prijazna vasica leži na okroglem grebenu, ki se širi na spodnjih pobočjih hriba Mladasjena. Vasica je pomembna za zgo- Cerkvica v Landarski skali dovino Slavije, ker je dala ime "Landarski Banki” oziroma zastopniškemu svetu, ki je vodil upravo in sodil primere prve stopnje, ki so se tikali življenja prebivalcev Nadiških dolin in Aborne.« (Nato Trinko na drobno opisuje samoupravne pravice Slavije in še umetniške znamenitosti Landarske jame, a jih ne moremo podati, ker ni v našem koledarčku dovolj prostora). Arbeč »Arbeč je skupno ime za več malih naselij, ki ležijo na neravnem razoranem svetu. Cerkev je posvečena sv. Andreju in stoji na najvišji točki (798 m) na ravnici vrh griča ter vlada z vrha nad spodaj ležečo dolino in nudi seveda čudovit razgled. Po stezi za cerkvijo sv. Andreja vodi zamotana steza po precej divjem svetu. Prekoračiti je treba slikoviti potok Boldrin, ki goni v nadaljnjem svojem teku tri vaške mline. Po dobri uri pridemo v Črni vrh.« Črni vrh (Čemi varh - Montefosca) »Črni vrh je vas, 727 m visoko na majhni visoki planoti, med Ivancem in Lubjo. Šteje 585 prebivalcev, visokih in močnih v vseh Zavrh - 682 viharjih prekaljenih hribovcih, navajenih trdega dela. Črnovrharji so najznačilnejši tip prebivalca Slavije in zato jih radi opazujemo. So bistroumni, vztrajni, skromni v svojih željah, preprosti in grobi, ker so pač v večnem boju v teh divjih krajih. Ukvarjajo se s pastirstvom. Crni vrh spominjajo v listinah že leta 1372. Prej so se pogosto prepirali z bližnjo avstrijsko vasjo Robedišče zaradi pašnikov.« Podbonesec »Pulfar, po slovensko Podbuniesaz, 184 m, je zelo malo naselje, ki pa napravi dober vtis s svojimi čistimi hišami ob državni cesti, stisnjeni med hribom in reko Nadižo. V vasi so tri gostilne in dve trgovini. V trgovini Ivana Qualizza popravljajo kolesa, motocikle in drugo. Pod beneško republiko je bila v Podbonescu carina. Tu je veliki obmejni prehod iz Italije v Avstrijo. Zlasti je veliko število voz prepolnih drvi za kurjavo. V Podbonescu vozniki počivajo. Tu tudi menjajo mednarodno pošto s poštnimi kočijami, ki vozijo proti Čedadu in dalje.« V soteski Stupice — veliki izviri žive vode »Hribe ob Nadiži sestavljajo različni skla- di apnenca. Na robu teh skladov izvirajo veliki vrelci vode iz Mije in Matajurja. 800 metrov navzgor od Stupice je izvir ”Na klancu" 204 m, ki uporabljajo njegovo vodo za špetrski vodovod, še 600 m višji je izvir Arpit in prav ob meji izvira na desni strani Nadiže največji izvir Pojana, ki napaja furlanske vodovode.« Ažla »Ažla je ena izmed najstarejših vasi Sla-vije, prav gotovo pa največja, saj šteje 696 prebivalcev. Izrecno omenjajo listine Ažlo pod imenom Algide že 1. 1175. Spada pod Spetar in leži pod hribom Berda, ki je zadnji obronek Matajurja. Med domačim prebivalstvom je naseljenih nekaj rezijanskih družin, ki hodijo po bližnjih hribovskih vaseh kupovat cunje in dajejo zanje igle, gumbe, trakove in drugo krošnjarsko drobnino. Ko se pojavijo cunjarji, pritečejo od vseh strani ženske in dekleta, da zamenjajo stare cunje za novo blago. Še drugi Rezijani hodijo krošnjarit po istih stezah, popravljat kozice, lonce, šipe, dežnike in druge stvari. Rezijanke nosijo še delno svojo nošo, mo kki pa ne več. Govorijo svoje narečje, ki se Precej razlikuje od domače "slovenščine".« »Nekaj nad 7 kilometrov po cesti iz Špe-tra je naselje Križnar, kjer je sedež sovodenj ske občine in tudi poštni urad. Mala skupinica hiš se odlikuje po snažnosti in udobnosti. Zlasti pada v oči hiša Crisnero, ki je delno zasedena po občinskih uradih, dalje nova Feletigova hiša s poštnim uradom, trgovino, gostilno in prenočiščem. Še neko drugo gostilno vodi gospod Crisnero. Star mlin zaključuje naselje. Onstran mostu nad rečico Aborno je naselje Blasin, kjer je tudi gostilna s prenočiščem Pagon.« Trčmun »Do Trčmuna pelje iz Blasina pot, ki je včasih prevozna, včasih pa navaden kolovoz. Trčmun je majhna vasica. Mimo kmetijstva cvete v vasi tudi izdelovanje grabelj. Izdelujejo jih moški zlasti zvečer in v deževnih dnevih. Znajo jih napraviti lahke in elegantne, po več tisoč letno. Prav lahko jih razpe-čajo v Čedadu. Iz vasi je obširen čudovit razgled do beneških lagun, zlasti izpred cerkve, ki stoji nekaj nad vasjo (705 m). V cerkev hodijo ljudje k maši iz Duš, Jelin, Gorenji Trčmun Mašer, čeplesišča, Polave in Gabrovice. V Trčmunu imajo kaplana, šolo pa v Jelinih, ki leže pod Trčmunom.« Čeplesišče »Ceplesišče blizu državne meje pri Livku ie še kar precej pomembna vas, sedež finančnih stražnikov, majhnega carinskega l|nada, šole, ki hodijo vanjo tudi otroci iz Gabrovice in Polave. V vasi sta tudi dve gomilni in dve trgovini za prve potrebščine in ludi tobakarna. Močan izvir poganja nekaj starinskih mlinov. Čeplesišče omenjajo v listinah že 1. 1299. Vas je skoraj popolnoma zgorela 1. 1869, toda je zelo hitro na novo vzrasla boljša in lepša.« Skrulovo »Skrutovo v svetolenartski dolini, 5 km od Špetra in 8,5 km od Čedada je ena izmed večjih vasi Slavije. Leži na dnu doline med Vajnico in potokom Arbečom. Ima srečno lego, ker je to centralna točka, kjer se stekata skupaj dve dolini. Ima precej udobnih in lepih hiš in razne gostilne, med katerimi je najbolj znana gostilna Franca Podrecca, ki ima prenočišče, hlev in mesnico. V vasi stanuje zdravnik, kr. karabinjerji ; tu je tudi pošta. Vas ima malo cerkvico, toda za maše uporabljajo cerkev sv. Lenarta. Občinsko poslopje je lepo in daje streho tudi šoli. Poštna kočija vozi dvakrat na dan med Čedadom in Skrutovem in nadaljuje nato svojo pot še do Hlodiča in nazaj.« Kravar »Kravar je ena izmed frakcij svetole-nartske občine, ki je znana po svojem dobrem cevedinu, ki ga tu pridelujejo. Iz zgor- nje Mjerse se pride na Kravar v poldrugi uri. Imajo kaplana in dve cerkvi: cerkev sv. Lucije v vasi in drugo samotno na bregu (547 m). Iz neke listine čedadskega kapitlja je razvidno, da so za eno cerkev dali dovoljenje, da jo zidajo, že 1. 1454. Toda kakor zdaj stojita ti dve cerkvi, je cerkev sv. Andreja iz 1. 1530 in sv. Lucije iz 1. 1536. Kravar imenujejo v listinah 1. 1275. Geologi poznajo Kravar, ker so v njegovi bližini in sicer v Či.šnjevem našli sledove živega srebra.« Hlodič »Hlodič leži v občini Grmek, je majhna, toda čista in prijetna vas, z zelo ugodno lego, ker vanjo peljejo ne samo ceste grme-ške občine, ampak tudi tista cesta, ki veže občino Dreko s svetom. Hlodič ima nekaj lepih hiš, dve dobri gostilni (bratje Primo-sig in Jože Sdraulig), obe s prenočiščem; nadalje sta tu dve trgovini in mlin. Konje posoja Ivan Primosig. Tu dela tudi zdravnik, ki je skupen tudi za Dreko.« Kras »Kras je glavni kraj obširne občine Dreka. Vasi dreške občine ležijo v polkrogu na bregovih Kolovrata in na pobočjih, ki obdajajo dolino Reke. Ko stojimo v glavnem kraju, imamo čudovit pogled na velik amfiteater. Panorama je zares slikovita. Nad glavnimi vasmi se dvigajo proti vzhodu gladke, zelene in okrogle senožeti Kolovrata, ki po njem teče politična meja. Pod vrhovi se v srednji višini širi širok pas rodovitnih toda strmih njiv. Vmes so posejane bele vasice. Na skrajnih točkah čuvata dve samotni cerkvi. »Glavni kraj občine Kras leži na odprti ravninici v čudovito lepi legi, ki pada strmo v dolino Reke ali Drekovca. Občinsko poslopje je novejše in ga uporabljajo tudi za šolske prostore. Dela čast vasi, ki leži nekoliko nižje. Pri občini je zelo dobra gostilna Luka Šavli s prenočiščem (6 postelj). Zraven je tudi župnišče za kurata, ki upravlja župnijo. Pred 1784 je Dreka spadala cerkveno pod avstrijsko župnijo Volče v bližnji Soški dolini. Prebivalci so zaprosili cerkvene oblasti, da bi bila kuracija neodvisna, a podrejena čedadskemu kapitlju kakor druge župnije v okraju. Župna cerkev Marijinega Vnebovzetja stoji samotna na najvišjem vrhu (751 m) gorskega grebena Ocnebrda. Razgled od tam se širi po vseh okolnih hribih.« Sveti Štuoblank »Cerkvica svetega Štuoblanka je edina podružnica v tej župniji. Stoji na visokem obronku (754 m). Znamenita je cerkvena šagra na nedeljo po prazniku svetega Mohorja. Na ta cerkveni praznik pride mnogo ljudi s te in one strani državne meje. Ljudje praznujejo praznik kar na travniku v osvežujoči senci nepogrešljivih lip. Pojedo velike količine kolačev, gubane, pršuta, vina in drugega. Od Krasa do ŠtuPblanka je dobra ura hoje. »Ljudje v občini Dreka so veliki garači, ■"nočni in zdravi. Iz njiv dobijo krompir, grah (fižol), zelenjavo, žito, ječmen, ajdo in ttialo koruze (sirka). Sadijo trto po malem, Po nekaj trt na primernih krajih, toda vino, hi ga pridelajo, je bolj revno. Imajo precej sadja, ki ga deloma izvažajo, deloma pa napravijo dober mošt. Še kar precej izvažajo ludi kostanja. Na travnikih nakosijo dosti dobrega sena. Razvita je živinoreja. Ne pasejo živine v planinah in nimajo mlekarn. Iz občine odhaja veliko ljudi v emigracijo na delo v Nemčijo, v Združene države, okoli 500 moških in dečkov, večinoma kot navadni delavci in krošnjarji. »Frakcije občine so: Kras (336 prebivalcev v Krasu, Trušnjah, Oznebrdu in Lazah); Dreka (prebivalcev 357 v Dreki, gornji in spodnji, Trinkih, Zuodrih in na Kraju); Prapotnica (prebivalcev 235 v Prapotnici in Klobučarjih); Debenje (prebivalcev 311 v Debenjem, Peternelu, Zavartu, Pačuhu, Ma-linščih in v Obrankah).« Zamir »Zamir je tista vas v občini Srednje, ki edina leži v dolini, 206 m. Zato vodijo vse poti iz vseh vasi sredenjske občine v Zamir. Tja vozijo hribovci svoje pridelke in kupujejo uvoženo blago. Tu je tudi sovodje dveh potočkov, ki pritekajo izpod hriba sv. Pavla. V vasi sta dve gostilni : glavna je last Filipa Beuzerja, ki ima tudi prenočišče (3 postelje), trgovino in kraljevsko tobakarno. Blizu melje mlin. Mala vas je novo naselje.« Srednje »Glavni kraj občine Srednje leži 404 m visoko in je majhna vasica brez posebnih znamenitosti. Cerkev sv. Pavla (521 m) stoji nad vasjo in je od cerkve lep pogled na celo svetolenartsko dolino. V vasi je kmečka šola. Trna tudi gostilno. Pridelajo dosti sadja in izvrsten cevedin. V listinah omenjajo Srednje kot fevdalno posest Henrika Birbiza iz Čedada v 1. 1275.« Domov ... v domovino...! Vsaj enkrat bi še videli rodno vas, domačo cerkev, križ na zvoniku, lesketajoč se v večernem soncu kakor milosti polno božje oko! Vsaj enkrat bi še slišali domačega zvona pesem in najsi le od daleč, doli kam daleč v dolino, celo čez hrib! Samo enkrat bi še šli gori, doli po dolini, ogledujoč si jo na desno, na levo, z božajočim, hvaležnim pogledom, radostno in zvedavo, kakor se ozira otrok po cerkvi. Sli bi po znani poti proti cerkvi in bi zavili na pokopališče in bi legli mirno in vdano — saj so videli domovino, slišali so domačega žvona blagoslovljeni glas, videli so v soncu se blesteči zlati križ, ogledali so si vas, gozde v liriblli, potok ob vasici, mlin ob potoku — domovino so videli! ... Enkrat še! FR. KSAVER MEŠKO Cerkev sv. Kvirina ob Nadiži Malo pred Šempetrom vidiš velik kamnit most, ki te pelje čez Nadižo v Dolenji Barnas, prvo slovensko vas na desnem bregu Nadiže. Kakih sto metrov naprej, na levem bregu Nadiže, zagledaš ob cesti eno najstarejših, če že ne najstarejšo cerkev nadiške doline, cerkev mučenika sv. Kvirina. O njej pravijo, da stoji baje na razvalinah poganskega templja, ki je bil posvečen boginji Diani. V bližini so izkopali starine, ki dokazujejo, da je bil ta kraj naselje že v prazgodovinskih časih. Cerkvica sv. Kvirina, večkrat predelana, je ohranila več gotskih znakov, npr. gotski napis: »ANNO DOMI(NI) 1493, MA(ISTE)R MARTIN P1RICH«. Ta napis je popolnoma podoben onim v Landarski jami, v Dolenji Mjersi in v Bri-ščah. Na priimek »Pirih« naletima večkrat v nadiški dolini. Župnik Peter ( »presbiter s. Petri Sclavorum«) imenuje leta 1480 v svoji oporoki za dediča nekega »Piricha«. V pogodbi iz leta 1505 »actum in villa Algidae (Ažla)«, se imenuje cerkveni ključar (came-rarius) cerkve sv. Kvirina in cerkve sv. Jakoba v Ažli, neki Filip »nepos Urbani Pi-rech«. Leta 1608 je bil župnik v Šempetru Mathias Pirich in leta 1558 je bil Gregorius Pirich kurat na Stari gori. Vse kaže, da je bil ta Martin Pirih v sorodstvu z zidarskim mojstrom Andrejem Pirihom iz Loke, ki je takrat deloval na Tolminskem in v Benečiji (v Landarski jami in v Briščah). Imenuje se še neki »Bartolomeo pictore - de Loch« kot priča oporoke duhovnika Klementa Bernarda Naistoth, ki je umrl leta 1531 kot šem-peterski župnik. Tu gre za krog slovenskih cerkvenih umetnikov, ki so predelali ali sezidali večino cerkva nadiških dolin, npr. v Landarski jami, pri Lipi, v Dolenji Mjersi, v Briščah, Kravarju itd. Okrog cerkve sv. Kvirina je bilo tudi staro pokopališče, kamor so nosili pokopavat mrliče iz vseh bližnjih dolin in celo iz Bovca, kakor pravi ustno izročilo. Cerkev je bila večkrat popravljena in predelana in je zgubila svoj prvotni slog. Ohranili so ga le na stropu prezbiterija in pa na stranskem gotskem oknu. Leta 1600 je arhidiakon P. Missio iz Čedada, našel v njej dva lepa in čedna lesena oltarja z lepo sliko sv. Kvirina (»de bona pictura«). Cerkev ni spadala pod Šempeter, ampak pod Ažlo, upravljal jo je »camerarius de Algida«. Pred cerkvijo sv. Kvirina, pod staro lipo, se je zbirala okoli kamenite mize (lastre) redno enkrat na leto in o potrebi tudi večkrat, »Velika Sosjednja« ali parlament »arengo) vseh 36 županstev (kamunov), spadajočih pod Landarsko in Mjersko Banko. Pod predsedstvom »velikih županov« (decani grandi) so razpravljali in ukrepali o deželnih potrebah, o javnem redu, sodili so hudodelstva in prestopke itd. Tukaj, pod milim nebom, so imeli beneški Slovenci svoj povsem izviren in čisto demokratičen parlament, kakršnega drugi Slovenci niso poznali. Tani Je košček sveta, ki mu ne vem imena dovolj lepega. Čudovit svet, poln sonca, rož, vonjev in pesmi, ki so kakor cvetje in imajo svoj vonj kakor zemlja, kakor Jutro, kakor spanec in grob. Nikjer ni zame lepše zemlje kakor tam. Nikjer ni duši pokoja tako sladkega kakor tam. IVAN PREGELJ Prijatelj Beneških Slovencev Inž. Josip Rusija Na praznik sv. Štefana zvečer je umrl v goriški bolnišnici kmetijski inženir Josip Pustja v 74. letu starosti. Pokojni inženir je bil znan kot strokovnjak v svojem poklicu. Obenem pa je bil že od prve svetovne vojne dalje eden izmed redkih prosvetnih deìavcev med primorskimi Slovenci. Inženir Rustja se je rodil 4. oktobra 1894 v Skriljah na Vipavskem kot osmi otrok preproste kmečke družine. Po končanih srednjih šolah v Gorici, je šel študirat kmetijske vede na dunajske visoke šole. Še pred koncem študijev je bil vpoklican k vojakom in je prišel v rusko ujetništvo, kjer je ostal dve leti ko agrarni tehnik. Leta 1917 pa se je preko Sibirije vrnil v Evropo na solunsko fronto. Prvi del burnega življenja je bil končan. Po vojni je dovršil študije in je najprej deloval kot kmetijski strokovnjak v Trstu, nato pa v Gorici pri Zadružni zvezi. Tu je izdajal gospodarsko glasilo in je ustanavljal mlekarne in gospodarske zadruge po vsej deželi. Obenem je delal tudi na kulturnem polju kot odbornik Prosvetne zveze v Gorici ter pri številnih književnih založbah, pri Mohorjevi družbi, ki je pošiljala knjige tudi v Beneško Slovenijo. Takrat se je porodila inženirjeva skrb tudi za brate pod Matajurjem in ob Nadiži. Bil je v stalnem stiku z duhovščino teh krajev, ki ji je pomagal s svetom in dejanjem. Velike zasluge si je pridobil inž. Rustja, da je bilo omogočeno izdajanje našega Trinkovega koledarja, ki je postal vez med domačijo in izseljenci. Pomagal je tudi pri drugih pobudah za Beneške Slovence, z molitveniki, katekizmi, dijaškimi podporami in z raznim drugim nevidnim delom. Dosti je delal, še več pa pretrpel. Fašistična oblast ga je začela že leta 1935 preganjati, konfinirati in zapirati, ker je delal za svoj rod. V taboriščih in ječah si je nakopal bolezni, ki so ga spravile v grob. Delal pa je do zadnjega diha. Še v bolezni je sprejemal zastopnike beneških duhovnikov in se je z njimi veselil slehernega kulturnega in gospodarskega napredka podmatajur-skih rojakov. Dajal je nove smernice in tudi materialne pomoči. Danes tega moža ni več med nami. Živel pa bo v svojih delih in v vsem, kar je izšlo iz njegovih rok in srca koristnega tudi za nas najzapadnejše brate. Nekaj pisem Ivanu Triu'Zamejskemu Pričujoča objava korespondence, ki jo je očak Beneških Slovencev prejemal v različnih obdobjih in od različnih ljudi, je spet drobec, ki bo osvetlil ob pismih dopisnikov pravzaprav le vedno bolj Trinkovo podobo, njegovo veličino, njegovo širino, predvsem pa njegovo priljubljenost in pripravljenost pomagati, vedno in povsod, kolikor je le bilo v njegovi moči. O tej Trinkovi lastnosti, se nam zdi, da je bilo vse premalo napisanega. Šele ob skrbnem prebiranju tega dopisniškega gradiva se pravzaprav odkriva vsa tista Trinkova širokogrudnost, ki se zdi, da je sebe vedno postavljala na zadnje mesto, bolje vedno v službo bližnjega. Le kako naj si sicer razložimo ogromno bogastvo podatkov, ki jih je Trinko nabral in potem — dal drugim v izkoriščanje in v objavo? Koliko je Trinko napravil za tuje in naše jezikoslovce! Koliko za zgodovinarje, in to slovstvene, glasbene, likovne! Koliko za etnografe! Tn to ob dejstvu, da je bil Trinko sam i slovstvenih, i jezikoslovec, glasbeni in slovstveni zgodovinar in sam aktiven glasbenik H' kovnik ! Koliko možnosti je torej videl v tem gradivu, ki bi ga bil lahko sam porabil in objavil, pa ga je prepustil drugim. Ob branju in pregledovanju njegove ostaline me vedno bolj in bolj navdaja občutek, da so se (in smo se) na Trinka le obračali s prošnjami take ali drugačne vrste, da pa smo mu skrajno malo — dali. Zavest, da je bil on tak steber sredi tujega sveta in tako močna obramba za našo manjšino, je Slovence, njegove sodobnike, spravila v nekam čuden položaj. Saj je bilo celo gledanje na manjšino (Beneške Slovence in Rezijane) zelo zelo megleno, da ne rečem le he j slovansko, medtem ko se ni rodna domovina niti malo resnično potrudila, da bi se vživela v njihovo socialno in kulturno stanje ter pomagala, kolikor je pomoči bilo potrebno (ne: možno). Objava pisem nima povsem znanstvenega značaja, zato ne prinaša nikakršnih opomb, le na nekaterih mestih sem v oglatih oklepajih izpopolnil imena, ki so bila le deloma napisana. Edini podatek, ki potrebuje opombe, je ime Megbeg v prvem pismu, ki je pisan v originalu s cirilskimi črkami in ga je treba zato brati Medved (gre za pesnika Antona Medveda). Izbor pisem je imel ta namen, da je prikazal različne osebnosti, ki so si s Trinkom dopisovale, vrstni red objave pisem pa je čisto slučajen. Doslej je bilo objavljeno že nekaj Trin-kove korespondence (Gregorčičeva pisma, pisma Simona Rutarja, korespondenca celovške Družbe sv. Mohorja - Trinko in še kaj). Naj tudi sedanji izbor pripomore k vedno večjemu in temeljitejšemu poznavanju osebnosti in dela velikega beneškega Slovenca. Marijan Brecelj I. Pismo slovenske pisateljice Marice Bartlovc-Nadliškove. [Tiskana glava:! Uredništvo »Slovenke« 14. IX. 97 Velečastiili gospod! (Vi meni gospodična, jaz Vam gospod.) Dasi mislim vsak dan na Vas in na to, da Varo moram pisati, vendar ne pridem do tega. Ne, da bi baš ne utegnila, ali ne dà se mi, ker moram pisati 1 o-liko, toliko pisem, tako, da se res vsa izpišem. Naj-rajše bi govorila z Vami in povedala toliko, toliko, " pisati! Niti desetine tega ne more se napisati, kar bi se imelo napisati. V 20. veku morali si bodo izmislil' še kaj druzega za občevanje in podajanje misli. Kako hočete, naj Vam n. pr. z bornim pismom povem, kaj sva govorila z Gr.legorčičemJ dva dni?! Moja Nada držala se je prav modro in pametno, da bi jo kar popapčkala, tako je bila srčkena na potovanju in na Gradišču. Greg.lorčičJ je bil prav vesel, dovolj Vam bodi, če Vam povem, da sva govorila do 2. po noči, kar, je rekel, da se mu rti zgodilo že dolgo dolgo let. O polunoči je vzel še le Heineja in jaz sem prepisala prevedeno: Ko znale bi. .. Citala sva Heineja in ga tolmačila. Zadovoljen je bil z mano, ker sem umela Porednega Nemca. Drugo jutro se je peljal z nama v Gorico in bil tam do 4. popoludne. Govorila sva o Vas tudi mnogo. Jako Vas je hvalil in med drugim mi je tekel, naj Vam pišem, da naši kritiki ali bolje Vaši ne razumejo lepote Vaših poezij one nežnosti; one Prave poezije in cvetk, ki so sejane v Vaših pesmih. Potomci bodo vedeli ceniti bolje. Naravnost zgražal se je pa, da so Vam očitali, da so nekatere banalne 'n o obliki je tudi dejal, da je Vaša dikcija uprav čudovita, krasna in da Megbeg sam, ki toliko kriči o °blLki, je dal v »Slovenko« eno pesem, ki je imela Povsem slabe rime. Greg.lorčičl je pa res čudovit v oblikah, njegovo uho je tako fino, da se mu kar čudim, škoda, da Aškerc pri svojih lepih idejah nima tacoga sluha za take rime in obliko! To je obžaloval 'udi Gregorčič in to je tudi dejal Aškercu sam. Ali Greg.lorčičj je čudovit. V sredo n. pr. na veselici žen- ske podruž.tdce] v Rojanu, se je deklamovala njegova »Blagovestnikom«. Kakó se to glasi, kako vró prekrasni stihi in divne rime! Ste dobili »Salonsko knjižnico«? Radovedna sem, kak napravi na Vas utis. In moja kritika? Hotela sem pisati nekako tako, da bi ne bila ne za ne contra. Kaj ste razumeli Vi iz kritike? Hvalila sem talent in jezik, a novel samih ne, osobito ne sujetov. Rada bi Vas videla, ko bodete Sitali! Res, ponekod je škandalozno. Sinoči sem brzojavila koncertu slovenskih umetnikov. Vabili so me, a bilo bi preveč, da bi šla zopet z doma. Saj takó se jih je vdeležilo gotovo le malo in še to le mlajših ako izvzamemo Levca in Rutarja. Vaša pridgica je bila res pridgica in marsikdo je ne bo odbraval, a jaz sem jo priobčila, ker je bilo mnogo resničnega v njej! No sedaj ne bode več leposlovnih črtic v Slovenki, prihajala bode le »Prva sreča« in moja daljša povest »Denar in sreča« pisana pred 6imi leti. Drugi bodo le resni članki. Dobro vem, kaj Vam je navdahnilo ono pridgico: bila je »Prva ljubav« od Danice. Bila je v tiskarni za rezervo a tiskar jo je stavil proti moji volji. O, jaz sem vedela takoj, zakaj Vaša jezica, za ktero som Vam pa hvaležna, in Vas prosim še in še podpore, veste? V četrtek pričnem šolo in razumete li Vi vso mojo nesrečo v tej besedi? Druzoga ne kaže, ker bogata morem postati čez noč, nogo da se omožim. Tista Pot do šole, tisti obrazi v šoli, tisti paglavci v klopeh! Brr... to ni za Marico, ki je rada svobodna kakor ptič pod nebom. Pišite mi kmalu, ne zamerite grozni pisavi in sprejmite tisoč najlepših pozdravov od udanc Marice Danes je vseslovenski shod, hvala Bogu lepo vreme; Ljubljana bo v praznični obleki. Pozdrav od vseh vaših. Sedaj sem prejela to pismo, katero Vam prilagam. Veselite se, Vaši spisi imajo vedno tako srečo. Pošljite še — proze. II. Pismo slovenskega skladatelja Hrabroslava Volariča. Dragi mi gospod! Oprostite, da sem tako kasen s svojim odgovorom! — Najprvo sprejmite srčno zahvalo za poslani mi operi, kojili sem se razveselil kakor otrok »kolačev«. Hvala tudi na čestitki! — Sicer imam uže sam več dal.LijanskihJ oper, deloma celih, deloma le izvod-ke. Dopado se mi izmed poslanih osobito Lucr.LeziaJ Borg.lial, ki mi je bila tudi prej dobro znana. Ali, da odkrito povem, jaz kupujem in študiram več le nemške, oziroma slovanske skladatelje, nego italijanske. Zdč se mi slednji vsaj večinoma bolj »lehki«, ne Soboki. A pustimo to! Vsak narod ima svoje nazore, vkuse in lastnosti. To velja tudi glede glasbe. — Tožite mi, da imamo Slovenci premalo glasbe za klavir. Res je. Tega pa niso skladatelji krivi, timveč narod. O gospod! Vam i meni gori srce za majko našo. A, četudi vidimo napredek, velike korake na vsakem polji, skrivati ne smemo, da smo še daleč »nazaj«! Glejte n. pr. če bi izdal kak skladatelj kako instrumentalno delo, — kdo bi je pa kupil? Malokdo, — ker pri nas ni strokovnjakov v glasbi. Če se pa delo ne more razširiti, ne vem, kdo bi ga dal v tisek?! Nekaj imamo obelodanjenega tudi takega, verujte pa, da leži obilo v rokopisih. Ali pride doba, da vzleti med svet? Petje se prav dobro in povsod goji, zato pa izdavamo večinoma le vokalne skladbe, zbore, moške in mešane, ter samospeve. — S tem hotel sem opravičiti vaše prašanje! Tudi jaz imam mnogo gradiva: še raznih zborov, samospevov, spremljanih s klavirjem, neko večje glasbeno delo »Od železne ceste«, več kosov za klavir i. dr. Sčasom pride mari vse na vrsto. A se ve, zraven pa »kujem« vedno kaj novega, Samouk sem, storim kar morem. Čestitam Vam na lepili pojezijah v »Slovanu«. Gospod Zamejski, — ne odložite lire iz rok! Vi ne veste, s kako radostjo prebiramo glasove Vaše izza meje! Bog daj tam mnogo enakih Slovencev. Oj, zakaj smo tako tlačeni! Le povsod, le v vsem! »Zora puea« — ali kdaj »bit če dana«? — Skoda, da smo iz- gubili »Slovana«. Res, dobili smo pa »Slovanski svet« in »Dom in svet« namesto, a zdi se mi, da ni vesel znak, če ne moremo izdržati enega beletrističnega ilu-strovanega lista. Tolažimo se z boljšo bodočnostjo in s tem, da pa drugod napredujemo. Dovolite mi pra-šanje: Koje liste (slovenske) berete? — Može, stebre izgubljamo. »List za listom pada!« Dobro, da drugi nastopajo. Saj delavcev je veliko, le polja je preveč; ne vemo, česa naj bi se bolj lotili. Vse je potrebno in dobro, zato se upiramo na vse strani. Pomislite, kaj naj ubogo ljudstvo podpira? Ali — bit če dana!« Pustimo to! Zdaj sem v Kozani, blizo Krmina in Gorice, to je v Brdih. Zadovoljen sem tu. Vstanovil sem »Bralno društvo«, imam dober pevski zbor in delujem, kar mórem. Sploh je v Brdih živo. Slovenski jez (na čelu mu vrli vikar Žnidarčič) dobro »jezi«. Pri raznih shodih in veselicah se vedrimo in budimo. Tudi na Velikonočni ponedeljek priredimo v Kozani lepo »besedo«, že se pripravljamo in nadejamo se obilo občinstva. Žal, da Vi še niste imeli prilike biti pri takih veselicah. Pridite tedaj o Vel. noči k meni, pa užijete lepe čase med brati, tudi duhovščine ne bo primanjkovalo. Saj od Vitima do Kormina je železnica, a od Kormina do Kozane le dobra Ura. Samb, da mi preje naznanite, ako Vam bo mogoče. Kaj? Predolgo klepetam, oprostite mojemu goslobesc-dunju. Ker sem toliko časa čakal, hotel sem pa zdaj Popraviti. — Opomnim naj še, da sem zadnjih mojih skladb (Gorsk.lihl odmevov) oddal čez 250 zvezkov na vse kraje od Galicije do Dalmacije, ter da so kritike zelo k pohvalno izražajo. — Ako želite kake pesmi, rad Vam postrežem, če moči! Dobro se imejte in delajte neumorno tudi za naš narod. Želim Vam vsega dobrega, največ zdravja! Sprejmite udane pozdrave od soproge, najinega malega Stanislavčka in Vašega H. Volariča Kozana 26./II. 888 III. Pismo sedanjega kardinala Ildebranda Anioniulti ja. Pechino 24/111/28 Revmo Monsignore, Le mando un primo saggio ddl’arte cristiana cinese. Sono riproduzioni di quadri a colori su seta, eseguiti in perfetto stile chinese. Se manca la vivacità delle tinte chiassose, risalta però la purezza delle linee. Sono opera di un artista, ancora pagano, di Pechino — Monsignor Costantini, in mezzo a non lievi difficoltà, alcune delle quali provengono da chi non dovrebbe causarle, continua nell'opera bella e santa della... conversione dell'arte, che è uno dei fattori più elevati della civiltà di un popolo. Nel retro di una delle unite fotografie Egli ha posto la sua firma ed una dedica — Con questo vuol à significarLe la sua riconoscenza per le belle parole cne Ella ha indirizzato, nell'ultima Sua, su questo movimento artistico. — Abbiamo appreso con legittima e sentita esultanza la nuova della nomina di Monsig. Nogara ad arcivescovo di Udine — Egli fu in qualche modo nostro Superiore, perchè viene dalla Pont, opera della P. della Fede — Stet et pascal 'in fortitudine Domini! — In China attendiamo gli annuciati ed inevitabili scontri degli eserciti belligeranti. Dall’esito finale delle attuali guerre e dall’assetto che ne deriverà, dipenderà molto l’ora nuova di conquiste pel cattolicesimo. Presento, anche a nome di Monsig. Costantini i più fervidi auguri per la Pasqua che... continua. Mi ricordi ai Professori ed ai Superiori. Devmo D. Ildebrando Antoniutti IV. Pismo ruskega Jezikoslovca poljskega rodu Baudouina de Courtenayja. Kraków (Cracovia) 29. IV. 99. Ul. Pedrichów, 12. Visokočestiti gospod! Oprostite, da Se le danes odgovarjam na Vaše Cenjeno pismo od 22. t.m. Imam toliko vsakovrst- i nega opravila, da mi je prav težko prosti trenotek celò za dopisovanje. Besede Buja, Buje, Bujatti, Bujakovič morejo biti slo\'anskega izvira. Na vsak način v Bujakovic imamo jasni slovanski sufiks, -ovič, in celò dva slovanska su-fiksa, ker za takošni moram gledati tudi -ak-: Buj ■ ak-ov-ič. Kar pa zadeva buj, Buj, imamo v slovanskih jezicih besede slične korenike, z pomenom »rasti«, »rasti preveč«, excellere, »gibati se sem ter tja«, »letati v zraku«, »dovoljevati se preveč«, esser prepotente ed ardito, esser troppo coraggioso, itd. V besednjakih (slovarjih) najdete: slovensko biijen, iiprig (molto abbondante), poljsko bujny, bujaé ... ruspo bujnoj itd. Torej one besede morejo biti slovanskega izvira; ali so tudi zares, težko je odločiti samo na podlagi glasovne podobe. Je tudi mogoče, da se nahajajo v etimološki zvezi z laškim buio. — Ime Bujak je n. pr. poljsko (v Krakovu je en sodec, giudice, ki se tako imenuje), in brez dvombe Bujakovic je patronymicuni od »Bujak«. Krajevno ime Porpetto (Propetum) je lahko slovanskega izvira: »pro-pe-ti«, pro-pe-to (tirato dinanzi, steso avanti); toda in tukaj nimam polne, absolutne gotovosti. Imam namen obiskati letos Čedad zaradi prilike stoletnice Pavla Dijakona; ali se mi to posreči, ne vem. Če pridem tja, seveda bom se prizadeval, da se vidiva, ker se Vas vselej spominjam z občutkom globokega spoštovanja in simpatije. Ostajam vselej Vam vdani J, Baudouin de Courtenay V. Dve pismi slovenskega pesnika Josipa Stritarja. Velečastiti gospod rojak! Rad Vam dajem privoljenje, da prevedete »Gosp.lodai Mirodolskcg« na italijanski jezik, da premenite imena in tudi, da izpustite, kar se Vam zdi potrebno. Bodite prepričani, v. č. gospod, da se Slovenci s posebnimi simpatijami spominjamo Vas, svojih bratov na tujem, ter sé srčnim veseljem gledamo, kako se narodno probujate in zavedàvate, navzlic vsem težavam in zaprekam. Srečo želeč in vspeh Vašemu rodoljubnemu podjetju pozdravlja Vas prijazno Vaš vdani Vam J. Stritar Na Dunaji 7/12 85. * * + Velecenjeni gospod! Prav razveselili bi me, ko bi mi hoteli vsaj eno šte-V|lko časnika »II Cittadino italiano« poslati, da bi videl, kako pristoji skromni, preprosti slovenski deklici gosposka italijanska obleka. S prijaznim pozdravom. Na Dunaj i 5/3 86. Wien, Wiihring, Czermakg. 10. Jos. Stritar Materin jezik je najdražja dota, ki smo jo dobili od svojih staršev; skrbno smo ga dolžni ohraniti, olepšati in svojim mlajšim zapustiti. Človeški jezik je talent, katerega nam je izročil Gospod nebes in zemlje. Kdor svoj materin slovenski jezik pozabi, malopridno svoj talent zakoplje. Bog bo nekoč terjal in vsi zaničevalci svojega poštenega jezika bodo potisnjeni v zunanjo temo. OJ, ljubi, lepi in pošteni slovenski jezik, s katerim sem prvič klical ljubeznivo mamo in dobrega očeta, v katerem me je mali učila Boga spoznavati, v katerem seni prvič svojega Stvarnika častil, tebe hočem hvaležno spoštovati in ohraniti kakor najdražji spomin svojih rajnih staršev, za tvojo čast in lepoto hočem po pameti skrbeti. ANTON MARTIN SLOMŠEK Pravljica o smrti ob Nadiži in pod Kaninom (Tonci Vuku in ing. Josipu Rustji v spomin) V Dolenjem Barnàsu nasproti Špetra sem poleti 1940 imel srečo, da sem spoznal kmečkega modrijana, moža starega kova, kakršnih je dandanes zmerom manj. To je bil Tonin Costaperaria, po domače »Stari Mežnar« (1869-1952). Prav gotovo sem si pridobil njegovo zaupanje, saj bi mi drugače ne razodel celo skrivnih besed, ki baje pomagajo, če koga piči modras. Ker me po tistem celih sedemindvajset let vsaj modras še ni pičil, Pa tudi nobenega mojih znancev ne, barnà-ških zagovornih besed sam nisem rabil, pač Pa so medtem prišle v Mòderndorferjevo Ljudska medicina pri Slovencih (Ljubljana 1964, str. 296). Ni dolgo, kar me je pot spet pripeljala v Dolenj Barnàs. Upanja, da bi starega Mežnarja še našel med živimi, kajpada nisem več imel. Izvedel sem, da je že pred petnajstimi leti odšel med rajnike. Ob tem ponovili nem obisku v prijazni vasi na desnem bregu Nadiže me je tokrat najbolj mikalo slišati, kako je kaj s pripovedovanjem pravljic. Prav posebej sem si prizadeval najti eno, ki mi jo je avgusta 1940 povedal rajnik Mežnar in ki sem jo že za njegovega življenja objavil z naslovom »Legenda o človeku in smrti« v Trinkovem zborniku v Gorici (1946, str. 100-101). Besedilo starega Tonina Costaperarie, ki sem ga temu in onemu prebral, ki je kot čudežni ključ pomagalo priti do popolnejšega zapisa iste zgodbe. V gorenjem koncu vasi se je dobrodušna Livia Borghese, rojena 1895, ob mojem branju spomnila, da je tudi sama že slišala nekaj podobnega od svoje rajnice tašče. Domenila sva se, da mi bo to povedala tudi v mikrofon. Dano obljubo je res izpolnila 4. novembra 1967 zvečer. Takole se glasi njena pripoved O d s m a r t i Je bu an gaspuòd. An tadà je mòu an ( 1 ) pisè tu duòre an kumčte(2) je mèu. An tel kumèt je mèu pùnu otruòk an tel gaspuòd je dajòu kroh, mesuò. pisan. Pa kumèt nič mòu ki dat otrokàn. Alòra je jòu ženi : Cerkev v St. Lenartu »Jest se poberèn an gren glòdat (3) srè-ču« — je jou — »de homo miei kje!« An tadà se je pobràu, je šu. An tadà pride dol an kos, usala (4) nega gaspuòda an tadà je jòu : »Kan greš?« — je jòu. An tadà mu j povièdu, tokolè an tokolè: »Jest iman pùnu otruòk« — je jòu — »an muòj gospodar dàje pisàn kroh, mesuò« — je jòu — »an jes pa otrokàn nièman ki dat !« Takuò mu se nje zdièlu tu pròu, možii. Alòra je jòu : »Ma se ce deš« — je jòu — »te dan jest, če mi zapišeš dušicu.« An tadà lepuò — »Duo ste vi? — je jòu. »Buòh!« — je jòu. Ma mu se niò zdièlu glih, zatuò k ni ra-sprtiu glih, nu mare ce, nu mare san.(5) Alòra — »Nècin« — je jòu — »od vas !« — An tadà se je pobràu an je šu naprì. Gre gre, an tadà uSàla drùzega možà. An tadà je jòu : »Kan greš?« Je jou : »Gren tokolè an tokolè« — je* jòu — »muòj gospodàr« — jòu — dàje kroh an mesuò pisàn an jest iman otroke« — jv’ jou — »jin nièman ki dat. Gren srèdu glè-dat« — je jòu. »Po ben« — je jòu — »sa ée mi zapišeš dušicu« — je jòu — »te dan jest.« »Ma duo ste vi?« je jòu. »Zluòdi« — je jòu. »A, nècin an od vas« — je jòu — »zauòj ki mate grduò še ime!« — je jòu. An tada se je pobràu an šu. An tadà ušala mi žanii an tadà ga je praSàla an tala zenà, da kan gre. An tadà ji je povièdu, da gre tokolè an tokolè, de — »Muòj gospodàr dàje pisàn jnesuò an kroh, an jest nièman ki dat otro-kàn !« »Po ben« — je jàla — »sa van dan jést« je jàla. An tadà — »Ma duo ste vi? — je jòu. »Smrt !« »A, ben, od vas ja, uzàmen« — je jòu — »zauòj ki ste tu glih« — je jòu. An tadà lepuò — »Ma« — jàla — »za nu liètu imaš prit nazàj !« — je jàla. An tadà nu liètu se j uàrnu nazàj. An Jj'dà tàla žei^ ga pèje tu nu valìku sàlu.(6) tadà lepuò use na luč, use na luč je bìla notar. . Ari tadà lepuò je jòu: »Ješš, kaj tle?« — jòu. »E, tle« — je jàla — »imate usi usak Prosnid sòju luč« — je jòu (7) — »an kar gènja luč gorièt« — je jàla — »an umrestà« — je jàla. »0, ma« — jou — »poglčdte, at če dol u te piču« 8) — je jòu — »adna« — je jòu — »ugasčiua« — je jòu — »na gori« — je jou. — »Parlijte ji nu mare.« »A ne!« — je jàla — »sa ste mi jòu, de san tu glih. Alòra« — je jàla — »na smičn Parlit« — je jàla. — »Tista je glih vaša!« je jàla. JEZIKOVNA POJASNILA: (1) An = tudi; (2) «unièt = tlačan, podložnik, kolon; (3) gledal = iskat; 'f) uši»lii najde; (5) Bog se revežu ni zdel glih (pra-vičen), ker ni prav razdelil imetja, malo (mrvico) sem, Halo (mrvico) tja, ampak je dal vse gospodu; (6) *ala — dvorana; (7) tu se je pravljičarka zmotila; Hondo bi biti «jàla», ker se nanaša na smrt; (8) an Cc dol u ic pìéu tam doli v tistem kotu. N, B - Zaradi tehničnih težkoč je večina naglasov Hznamovanih s krativcem ( .. ) medtem ko bi morali Hfi zaznamovani z ostrivcem ( ^ ) in je treba tiste z*oge bolj poudarjeno izgovorili, ★ Ce primerjam obe barnaški zgodbi, na novo zapisano in ono iz leta 1940, vidim, da ■Jova — iz leta 1967 — ne samo ni nič slabša °C1 starejše, ampak je celo bolj zaokrožena, n°tranje povezana in logično izpeljana. Pred- vsem pa je tokrat lepo utemeljen siromakov beg od doma. Pognalo ga je razočaranje nad božjo in človeško ureditvijo sveta: njegovi otroci stradajo, medtem ko gospod daje kruh in meso psom ! V svet ga vleče megleno upanje, da se mu bo nekje morde vendarle nasmehnila sreča ali pravica. Njegove želje mu poteši Smrt. Ni namen tega pisanja poglabljati se v vsebino naše pravljice. Želel sem samo namigniti, kaj vse lahko tiči v nenapisanih ljudskih zgodbah. Naši predniki so vanje vtkali svoje upanje, svoja spoznanja, svoje trpljenje in veselje, svoje petek in svetek. Obenem pa bi rad nazorno, z otipljivim zgledom pokazal, da je še zmerom vredno in potrebno zbirati pravljice in da so prav na tem prikupnem koščku sveta tudi še danes živa izročila, ki so starinska in moderna obenem-Ce pomislimo, da je Dolenj Barnàs, od koder poteka pravkar objavljena pravljica, v rav- »Naj volja bo krepka ko tvoje gore, naj moč ti bo taka, ko tvojih je rek, ki trgajo jez in potresajo breg; a mirno, ponosno srce naj ti bo, ko tvoje pomladi polje je cvetno!« SIMON JENK° 1 nini, nedaleč od Čedada, kdove kakšni lol-klorni zakladi se skrivajo šele v odročnih vaseh od Idrijce mimo Nadiže in Tera do Rezije, v ti pisani pahljači hribov in dolin, ki ji je ime Beneška Slovenija! Rajni profesor Trinko m drugi za njim so do zdaj zapisali samo nekaj drobcev za poskušnjo, vse drugo še čaka dela voljnih rok. Sam zadnje čase pogosto hodim v Rezijo, kjer bi rad zajel čim več starega pripovednega bogastva. Med drugim je tam prišla na dan tudi pravljica o Smrti. Povedala mi jo je na svojem domu na Sòlbici poleti 1966 Valentina Jielich, po domače Tina Vàjtova. V solbaškem zaselku Ladina so ljudje družabni in se radi zbirajo zdaj pri ti zdaj pri oni hiši. Tako smo 12. avgusta zvečer sedeli pri Vàjtovih. Šestinšestdeset-letna gospodinja Tina je bila dobro razpoložena in je stresala najrazličnejše zgodbice kot iz rokava. Na vsem lepem se je nečesa domislila in nas vprašala, menda bolj zaradi lepšega, saj je že vnaprej vedela, da bo naš odgovor pritrdilen. Vprašanje se je glasilo: »Man pravet smrt?« Je bil den muž anu je bil bàsen (1) otrùk. Anu tuw wasè an bil štufčl (2) wse za ode ddržet,(3) a mel ne dwònejst, anu a mel spe naa sinyco. Anu e mdžel (4) te se prevydinet,(5) te tuw no driio ves, da ce te mu du ddržet, ko nišči ni tel mu te ito. Je bilu masa muc (6) dwònejst. A šel, a srìtel Boa, ma un a ny vedel, da to Bu. Bo bil vèdel, ma ne lepo. E rèkel : »Kdmbe reš(7) s ti otrokòn?« — ke a mel zaveto, vite, tuw ne kočice.(8) »Ma« — an di — »ja rin iske nime.(9) »Be« — an di — »če ti si kontènt, ču te ite ja.« »Kiri bej ste vy?« An di : »Ja si 10) Bu.« »Ooojme« — a rekel — »ste me del masa muc otrùk, vves načon. Mčšete(ll) mi de dnaà, dwa, nu ne italyku otrùk !« — a rekel. An di : »Nejvinča mizerja« — an di — »men ja« — an di — »tuw wasè !« »Be« — an di — »ko ti me nače, tej ti če !« A šel. Šel dolu na de must, a srìtel naa òspuda. »Kan reš ty?« »Òjme« — a rekel, an di — »kan ren? Ja rin iske nune, da pojte mi daržet.« »Be« — an di — »če to kòj ito, ču te ite ja!« »Kòbej za de muž ti se?« An di : »Ja se hudyc.« An di: »Nysi(12) tei Bòa, cu te tabe, ke ti si hudyc? Via! W krej od mie!« (13) — a rekel — »nacon !« Šel. Paršel dolu stran, a sritel na Žano. »Kàmbe rete, muž, s tem otročyčon?« »Òjme« — an di — »kan ja ren?« — an di. — »Ja ren isket nune« — an di — »ke nišči nače me ti daržet taw mej vasè.« »Ben« — na di — »če ti si kontènt, ču ti iti ja.« »Kira bej ti se?« Na di : »Ja si smrt.« O, da tò ke an càka un ! Da onà dìla jošt.( 14) Oni» na ne lèda ni taa wbòaa(15) ni taa wboàtaa, ni taa mlàdaa ne taa starna. Da onà pobira skràja. »Jošt te prow!« — a rèkel — »to je za mìa (16) sinvčo!« Sladka materina govorica, lepa mimo zemsklh vseh glasov, mojih misli in čutil glasnica, tvoj oblij me zadnji blagoslov. ANTON MEDVED Sveti Jervaž pri Nenuili Alùra to šlo ta cerkve an to krstilo no mu wzèlo vrne da Gwen. Na di: »A» ma ime da Gvven« — na di. »Kopàre« — na reklà, na di — »ja ny-men nine ( 17) reči« — na di — »za wan det za Šenk isomò(18) otroòycu. Però« — na di — »ja vin, da ste wbo kàrje.« (19) Na di : »Ja ču wan de dvi sjòrte rož: te riise rože, te sempjèrinave, anu te šengvvonave, ke se mu wzèla yme da Gwen« — na reklà. Na di : »Ja ču wan det« — na di — »da hote mel — na di — »mate se narčdet tej no mòjo (20) naa midea« (21) — na reklà, na di — »ko prydete ta yše,(22) an« — na di — »kraj« — na di — »a ma no hčv, ke na je wsa tuvv skule,(23) anu nišči na mòre je oščepčt.(24) Niden profesor na mòre oščepčt isò hčarč. An« — na di — »vy« — na di — »mate se naròde no mòjo pošteno oblečen an« — na di — »prežantčjla (25) se ta pred kraja, da vy vy ste den mide an da vy čete mo oščepč hčy. An če reči : Leje midee leta dòlu, kàko ne lažyjo ta dò pod àrbulave,(26) profesorje, ke nišči na mòre oščepč me hčarč! Pa ty je ne oščepčvveš! Ti maš kontinwè,(27) da go.(28) Anu« — na di — »vv kopàri jse rože vv mate je skiie.(29) Nu« — na di — »mate prlìwet rudi (30) tuvv de litro vvodč, magàri den kap nùtor, anu« — na di — »ko prydeta ta isèj hčere« — na di — »ta prvi din po-khopyte nàret, naredite kryž tačez nju. Ano pokropyte jo ziz isemi te bile rože. Te seòn(31) din ištes,(32) te tretnji din na če be zdràwa. Anu« — na di — »dopo čete me pa te riise rože, mate skiie pa ite, pa itè mate djat... mate dja, da to je medežyna. Anu« — na di — mate te po svetu tadčj, an« — na di — »to ke bòte me vydel, da ja se tapar lève, račyte, da izde da ni tym-pa(33) več, da ny jčmejta medežyne, da ne wzamyte kàke širop. Anu ko bète vydel, da ja se tapar noè, pokropyte z rože, ke j ti če oščapčt. Ke« — na di — »vy čete pry milionàri« — na di. — »Vaše otročyče čete si dja wse na pošt. Anu« — na di — »was ove-zàwen,(34) kopàre« — na reklà — »Gwòn-čiča« — na di — »se šla daržet, nu« — na di — »se šla daržet, nu« — na di — »ko vvaš sinčč« — na di — »bo se dženel« — na di — »ja be tela ràdi pry na vàSe žanyt-ke,(35) na mìa fijoča(36) žanytke.« »O, da če to kdj itd, otra,, ču dobrò te was isket ja !« Aldra šel. ParščI ta yše čenče (37) naà fr0nkiča,(38) kdj rože. E rekel žanč, an di: »Itàko nu itàka« — a rèkel, an di. —- »Ja se nalìzel (39) smrt. Ni ke si tei Bòa ni ke si tei hudyca, ma« — an di — »smrt dìla jošt« — an di — »na ne lèda ni wbòaa ny wboàtaa. Alòra« — an di — »itàko nu itàko. Njan« — an di — »ja man iti \v dol (40) se wze den lipe lipe went (41 ) anu« — an di — »man se prezantèt ta pred kràja. Ke« — an di — »a ma šči, ke nìden profesor na mòre je oscapèt.« Wzel lèpo te lybre nu de lòpes nu no ilašo anu šel. ParSèl, a ròkel, an di: »Kraj maješta!« Bašta, ne so a nàle(42) vvlest,(43) basta, an di: »Ja si de profesor« —a rèkel, an di : — »Ja si col, da waša hcy je itàko bòlna, ja ba tel jo oScapèt.« »Ooo« — a ròkel — »italyko profesòr-jow, ke je paršlo, polèdni leta dòlu, da kàko ni maò wsìkane krèpe!(44) — a ròkel — »Pa ti či me wsìkano tej dobro ke ta driie!« »Be« — an di — »cu provòt« — an di — »vy« — an di — »mate mi de tre gòrni tympa. Tadej« — an di — »ore na try dni, ko ja na bon jo oščapel wàse hcarò, me Wsìkate šijo!« (45) Da go ! Alòra je šel \von.(46) Ko a je paršel won, a je wlòdel iso hcy nu se prestrašel. An di: ’Nejzad to na bo rìsenl' Un ni znel hčarč. Na je mela čez ves žwot no wso vy-što (47) wse no samo skrilo. Però na ni vydla nikàr. Na je bila tuw kòve.(48) Alòra je šel ta. To prve je nàredel kryž ta čeznjo ano dòpo a je jo pokropèl ziz ito wodò. »Njan« (49) — an di — »ja rin, parà-jan zìi tra.« Alòra ko to bìlo drrii din, ke a parščl, je vvdel da isà skrila na wže napynjana, vite, won. Alòra šel tjà, spe nàredel kryž anu spe jo pokropèl. Ko a parščl te trètnje din, a je wlèdel da skiila se je riscìpila wsa. Ko to bìlo te trètnji din, ke an parščl, ke a jo pokropèl, ita skiila šla wsa w krej, da na je paršla tej na ryba, lipa anu frešk tow kòve. Alòra pa oòà se čiidel. »Kòbaj njan« — an di — »men li det« — a rèkel. An di: — »Ba te bil mlad, da ty ba bil sin, ba tel ti det nju za prinèipèso.« »Aaa« — rekel — »ne!« An di: »Mie dejta mi bčče,(50) ke doperàn(51) bčče.« Be, a mu dal bčče, a obàsel bččow. Anu parščl ta yše nu dal žanč. An di : »Nà nje, le zdelale ròdi otroke, anu ja ren zaplate went dolu ke si w/.el w dol, anu do zaplàtet tò ke si wzel, an tade rin posvete.« Alòra un počel odèt osdepàwa jiide. To ke a vydel smrt tapar làve, a rèkel : »Iz-de« (52) — an di — »ny tympa ved, wza-myte kàko medežynco itako, kak šerop !« To ka je vydel ta par niè, a je pokropèl z isème rože, ne so oSdepàwali jiidi. Alòra un parščl soprameljonàrjo, mel bèdow rat.(53) Anu pa žyvel lepo dopo. Pa olrocè so počele rast, ne so wràsle. Alòra ko to hilo, ise sin počel te (54) no hdy, šin ke a mel se poràdet. Anu te din, ke a je se poročel, ke ne so se individàli (55) wse nje parantàt (56) òkulec,(57) ke ne so bile tapar tàwule,(58) paršlč prij taw cìr-kow, ne so poročile an paršlč ta tàwolo, no jedle, un se spomanol, da ko je mu raklà òtra. »Hòjme!« — a rèkel — ko ja se nà-redel !« Domovina, zlata mati, naša četa ti Je vdana, pri zastavi posvečeni te pozdravlja zate vžgana. Stalna Je ljubezen naša, kot so naše gore stalne, Iskra, kot so naši vrelci in kot reke srebro-valne. JANEZ E. KREK »Kàbe ste nàredel odà?« An di: »Two niino méon(59) te klycet, ke na me ovezàla jta din, Ice na šla na krst, anu« — an di — »nysi šel je klycet ! Po-dyjta (60) den mument« — a rekel — »ke« — an di — »ja rin jo isket ! « A šel ore w setmetjéri (61 ) anu ko a paršel ore, bila na krèpica ito, vite, te mrtve. A šel ta, a jo pènol.(62) An di: »To boš lordi (63) ti, otra?« Per bun,(64) na je wstàla ore. »Pojte« — je rekel, an di — »ke nes« (65) — an di — »wže se pòroče l sin anu« — an di — »ja se zabel. Skuzejte« — a rekel — »mate me skuzè kàrje!« »E« — na di — »se sa, da ste zabel injèn, ke ste si pomòel. Prid ste si myslel kej nàme, ma injèn« — na di — »ste zabel. Be« — na di — »počijte de mumènt, tadej« — na di — »cewà j tet, pojtè, owà letazde« — na di — »nuw totenkàmero.« (66) Ko to parslò nùtor, a je wlèdel, so bile svide or ta zdolè drò un por sofèt.(67) Dne so bile na puld dne manjì, te driie šce ma-njì, dna je bìla lete talyku, na bìla revà-na.(68) »Ojme« — an di — »otra, leta zde, dna de se wàsnot !« »Be« — na reklà, na di — »ti ki ma \vmrit« — na di — a ma revàno svičo.« »Be« — an di — »kiraa to je, rečyta me.« »Ma« — na di — »na smin wan recè wen.« »Po« — a rèkel — »ba to bila ma, mate me recè, da kiraa svica to je!« »Ne« — na di. Na di : »To waš sosed tuw dworè.« »O, da zawàjen bòdi, Bu, ke a re, ke da prez taà sawà riidi se klèla!« tuw nju. Be, si sa, sviéica se revàia. »Njen« — na di — »awà!« Šlo indavènt,(69) na a pajàla tuw no driio cìrkuw. A vyde: dno nasè vyle nuw cirkow, dno nasè lopate, to driie nasè zane, za prest, dno naslo wòlno za dèlet, dno na-slb za šywet, bàsta, wsak mèl svo dolo. »Da cujte čujte« — an di — »ni òdijo miši, ni pùlijo (70) nùtaw cìrkuw jimprè-šte,(71 ) tò za dèlet !« »He!« — na reklà onà. Na di: »Tò ke dilanio w nadéje tana isèn svèto,« — na raklà, na di — »to se dì la pa tana te driien. Mjan« — na di — »awà !« To šlo. To je bilo na jezaru. Anu so mie te bèke,(72) ke ni dijo, da to prekrylo Šent Lenart Maryjo vèrgino, te ke stojyjo dòlu w wodo leta tàko. No ta zore so bile wtycace, ma wse čbnče law. Na reklà: »Kopàre« — na di — »rèwa dro ore ne kònèc« — na di. — »Ja was owi-zàwen anu was preawizàwen, da vy ha na stresel bek, gwaj !« (73) Alòra to riide šlo na ore. Spe reklà : »Da vy be ne strèsel, kopàre!« To paršlo skoe ore na konèc. Na di : »Da vy be ne strèsel, Bu obàre, Bu obàre!« Njamò mu parSèl tej de wum,(74) da kòbaj na ma ovizè italyku čas.(75) Un počel trest, lete tàku letè. Ite wtyčace so šle wsè nuw wòdo on to pòcalu lastèt taz àjer.(76) Ha, bàSta, to revàio (77) skore dolu na konèc, un bil wàlel (78) wse ite bèke nutur vir,(79) bàSta, wse wtycace. Na di: »Banadèn,(80), kopàre, vy bodete!« — na di. — »Vy ste krstel wse te otrocyce, ke so bile ta nùtre nel limbo,(81) ly ke so wmòrle prez krsta.« An di : »Na vi krepàla, dtra. MèSeta bi bìla me reklà prid, ke tèon (82) strèst wse, da bčšec(83) šle wsè nùtor« — an di. — »Itàko letè da muč(84) jih je šče taw-oè!«(85) »Njelè, se owizàna od Bòa« — na di — »ja nyse smela wan recèt. Alòra njen« — na di — »awà, ke« — na di — »to óra!« Devi kalyku tympa na a wodìla onà, ma un ny vedel. Šlo, paršlo dolu, ke bil spe setmetjere. »Da otra, wlèziwa nùtor, cewa vyde spe svìce.« Alòra to paršlo nùtor, je bila na svi-čica revàna. »Otra« — an di — »na spe revàna dna, letazde !« »Go« — na di — »wan ne račen, da kiraa to je.« »Màte mi jo reče, ba to bila ma! Vy màte mi jo račet!« »A« — na di — »no !« Anu wun tel wštrčk: (86) »Vy màte mi jo raččt !« »Be« — na di — »ko ste itàko syten, kopàre, ja éu wan radè: to je wàSa!« »0« — an di — »otra òtra, pà vy« — an di — »vy na dìlate ràwno.(87) Kar si mel mizerjo, ke si was prosèi, da vy me pry-dite punj, da vy me deliberèjte (88) otrùk, vy nyste tela pry me punj. Njan ke« — an di — »ja men tùti i ben di Dio,(89) ki ja men bèéuw rat, ne velyke otrokè, marno wsia, marno ròwbo, marno njyve, marno wsè, mamo palàce, njan« — an di — mate me nastèt!« »E« — na di — »non gòva« (90) — na reklà. — »Njan« — na di — »to je wàSa svìcica anu žvel(91) žvel« — na reklà — »an« — na di — »ko vy prydete do iše, vy driiaa na stùjte reči nekàr, mako j da jera: (92) 'Tasta po jtira za se spovède!' ke tadèj« — na di — »paràjan was punj.« Alòra parSèl ta yši, pur vite, wse telo a bàret: »Da oca, kebaj ste bil italyku tym-pa? Kàmbe ste šel, reèyte be kej !« A rekel da je a jèla (93) na làwa, an so a d j àie tuw den stol. »Taste kdj po jera!« Ben, tadèj ne so šle po jèra, tadèj a wmòr, tadèj a bila revàna pràveca. Resnično, domovina, nisem te ljubil kakor cmerav otrok, ki sc drži matere za krilo; tudi le nisem ljubil kakor solznomchkobni vzdihovalcc, ki ti kadi v lice sladke dišave, da te skele uboge oči; ljubil sem te s spoznanjem. Videl sem te vso: v nadlogah in v grehih, v sramoti in v zmotah, v ponižanju in v bridkosti. Zato sem z žalostjo in s srdom v srcu ljubil tvojo oskrunjeno lepoto. IVAN CANKAR JEZIKOVNA POJASNILA: (1) bàsen = poln; (2) štufčl = dosegel, da so se naveličali; (3» daržet = držati h krstu, biti za botra; (4) mažel = moral; (5) prevydinet = preskrbeti; (6) masa muc = preveč; (7) reš = greš. Na Solbici g navadno onemi, glej niže: rin (grem), ospod (gospod), lavva (glava), noe (noge) itn.; (8) kočice = odejice); (9) niine = botre; (10) sl = sem; (11) mčšete = ste imeli; (12) nysi = nisem; (13) mie = mene; (14) jošt = pravično; (15) wboaa = ubogega (gl. op. 7); (16) mìa Lizmlga) = mojega; (17) nine = nobene; (18) isomò = temu; (19) kàrje = dosti; (20) mòjo, màjo = malo; (21) midca = zdravnika; (22) ta yše = domov; (23) tuw skiilc = v grintah, krastah; (24) oščcpčt = ozdraviti; (25> prcžantčjta = pred stavite, javite; (26) àrbulave = drevesa; (27) kontlnivč = nadaljevati; (28) go = da (pritrdilnica); (29) skile = skuhati; (30) rucli = zmerom; (31) seòn Isegondl ~ drugi; (32) Išles = enako, isto; (33) tympa = časa; (34) ovezàwen = opominjam; (35) žanytkc = svatbo; (36) fijoča = krščenca; (37) čenče = brez; (38) fròn-klča = vinarja; (39) nalizel = našel; (40) dol = dolg (v pomenu: zadolžiti se, vzeti na upanje); (41) vvent = obleka; (42) naie = pustili; (43) vvlest = vstopiti; (44) krčpe = butice; (45) šijo = vrat; (46) won = gor; (47) vyšto = obraz; (48) tuw kòve = v postelji; (49) njan, Ulnjcn, enkl. nje = zadaj; (50) bčče = denar; (51) doperàn = potrebujem; (52) izdii = tu; (53) rat = zadosti; (54) te = hoteti, imeti rad; (55) Inrdiividàli = povabili; (56) paratila! = sorodstvo; (57) dkitlcc = okoli in okoli; (58) tapar tàwule = pri mizi; (59) meon 1 melloni = sem imel; (60) počyjta = počakajte; (61) setmetjeri = pokopališče; (62) pčnol (pahnil) sunil; (63) lorčl = morda; (64) per bun = zares; (65) nes = danes; (66) totcnkiimera = mrtvašnica; (67) sofčt = strop; (68) revirna končana; (69) indavčnt ~ naprej; (70) pulijo = nosijo; (71) jimprčšte = orodje; (72) bèke = vrbe; (73) gwaj = gorje; (74) wum = jeza; (75) čas = krat; (76) lastèt taz àjer = leteti v zrak; (77) to revàio = sta prišla; (78) wàlel = vrgel; (79) vir = tolmun; (80) banadčn = blagoslovljen; (81) nel limbo = v prodpekel; (82) tiion [tehonl strest = bi bil stresel; (83) bešel j lo šle = bi bile šle; (84) muc = koliko; (85) tawnè = tam gori; (86) vvštrek = po vsi sili; (87) ràwno = prav; (88) deliberei te = rešite; (89) tutti i ben di Dio = vse dobrote sveta; (90) non gòva = ne pomaga; (91) žvellt) = brž; (82) jera = duhovna; (93) jèia làwa = začela boleti glava. Snov naše pravljice je mednarodna in zdavnaj dobro znana. V zbirki bratov Grimm naletimo nanjo pod št. 44 kot »Botro Smrt«, v novejšem kazalu pravljic ima po Aarne-Thompsonu št. 332. Mehikanci so jo pred leti porabili za celovečerni i film in iz nje posrečeno izluščili za naš čas aktualno so-cialno-kritično jedro. Slovenska varianta iz Rezije je ohranila nekaj prvotnih motivov, ki o njih v Barnàsu ni sledu : smrt gre za botro reveževemu sinu ; krstno darilo, da z njeno pomočjo revež lahko »zdravi« bolnike ; povabilo na svatbo; daljše potovanje po onem svetu, kjer revež vidi pokoro tistih, ki so delali v nedeljo; revež strese z vrb ob vodi čudne ptiče ■—■ nekrščene otročiče. Redka in folklorno dragocena sta posebej dva motiva: kazen za prepovedana nedeljska dela in skromno besedno dopolnilo srednjeveškim slikarskim upodobitvam »svete Nedelje« ; prizor, ko revež na pokopališču sune lobanjo, nam bo pomagal pri razlagi temne pripovedne pesmi »Mrtvaška kost«. Pomembno merilo pri določanju teže neke pravljice je tudi njena oblikovna, stilna podoba, njena izrazna moč ipd. Solbaško pravljico je oblikovala žena, ki že od mladih nog pripoveduje. »Smrt« je ena izmed več ko tristo pravljic, ki mi jih je Tina Vàjtova povedala v letu dni. Bravce bi najrajši povabil, da ob magnetofonu skupaj z mano poslušajo besedilo od začetka do konca. Potem bi šele prav spoznali odlike rezijanske pravljice. Kogar mika, naj pač sam poišče skrite lepote v barnaški in rezijanski pravljici. Jaz sem vesel, ker sem ob dveh pravljicah od Nadiže in izpod Kanina, zapisanih leta 1966 in 1967, lahko pokazal, da pripovedovanje pravljic v Beneški Sloveniji nikakor še ni zamrlo, nasprotno, da živi. Zato bi bilo lepo, da tudi ti, dragi moj, ki bereš te vrstice, pomagaš v svoji vasi in okoli nje iskati tako pravljico kot ljudi, ki jih znajo lepo praviti, ki jih radi pravijo ali poslušajo. Če se ti morda ne ljubi z a- pisati, kar si ali kar še boš slišal, vsaj pripoveduj to naprej. Tako boš postal tudi ti člen na brezkončni živi verigi, ki prenaša stara izročila od ust do ust, iz roda v rod, iz stoletja v stoletje. »Pravljice« so na svetu za to, da se poslušajo in »pravijo« naprej, da bojo na voljo tudi rodovom za nami, ki bojo nemara odkrili v njih še kaj več ko mi. POŠTNE PRISTOJBINE V državi Pisma do 20 g.....................................L. 50 » od 20 g do 100 g » 100 » od 100 g navzgor za vsakih 50 g . . . » 100 Razglednice 5 besed in podpis......................» 25 » z besedilom » 40 Paketi do 1 kg.....................................» 460 » za prvih 250 g » 150 Priporočeno, poleg znamke še » 130 Ekspresne pošiljke, dodatek še..................» 150 Za tujino Pisma, prvih 20 g.................................L. 90 Pisma v Francijo, Belgijo, Nizozemsko, Lu- xemburg, Zali. Nemčijo » 50 Razglednice z besedilom............................» 55 Priporočene pošiljke, dodatek še ... » 130 Ekspresne pošiljke, dodatek še..................» 180 PIER ZORUT Lani 1967. smo obhajali stoletnico smrti velikega furlanskega pesnika Pier Zorut-ija. V Brdih, na Zgornjih Ložah (Lonzano di Sopra) pri Dolenjah še stoji Zorutijeva stara graščina in znotraj na dvorišču na hiši je spominska plošča, ki pove, da je tu 27. 12. 1792 odprl oči Pier Zorut, poeta del Friuli. Hodil je v šole v Čedadu in v Vidmu, potem je postal finančni uradnik takrat še pod Avstrijo. Vedno vesele narave, bister, duhovit je zlagal furlanske pesmi vseh vrst, poln smeha in zabave, pa tudi piker v satirah, da je znal razvedriti furlansko ljudstvo, ki se je do solz nasmejalo. Pier Zorut je bil v tistih časih najbolj popularen v celi Patrie del Friul, vendar kakor se navadno zgodi velikim ljudem, je tudi on umrl skoraj zapuščen od svojih častilcev (v Vidmu dne 27.2.1867). Mi furlanski Slovenci se bomo spomnili furlanskega pesnika, ki je bil rojen na slovenski zemlji in mu je bil prvi učitelj slovenski duhovnik v briškem Šlovrencu, s tre- mi njegovimi resnimi pesmimi, prosto prevedenimi. Poslušajmo, kako je zapel maternemu jeziku : »Che tu vadiš, mari lenghe, sèrie e solete intòr intór: tu consòlis dut chest popul sùlt, onest, lavoradór!« Pojdi jezik materinski, resen, skromen naokrog: ki tolažiš tole ljudstvo pridnih in poštenih rok ! In ko je ubogi poet v jeseni svojega življenja moral toliko pretrpeti, je med solzami in smehom potožil : »Sul tramont del di voi žirant per me braide, a pas, a pas e ò dis: — Quant finirajo di pati? Ah, mi concedi il cil l'istès che lui di tramonta tranquil.« Ko v zaton se nagne dan, jaz korakoma sprehajam se po moji [brajdi in si rečem: Kdaj rešen bom teh ran? Ah, nebo usliši me da kakor ta, še jaz vtonem za gorè. Tik pred smrtjo se je Pier Zorut kot v slovo spomnil svojega rojstnega kraja : E ciaris chès colinis, ciars chei p raz ! che i agrts de me inocenze an ralegraz, cuciti che une rose, un ucelut, un gri mi tignivin content date une di. O, dragi tile grički, drage tele trate, ki so v nedolžnih letih me razveselili, da rožca ena, ptička ena, čriček en ves ljubi dan so radost mi delili. POŠTNI KODEKS Poštno ministrstvo je lansko leto uvedlo poseben kodeks, številke, da se olajša odprava poštnih pošiljk. Kodeks je sestavljen iz petih številk. Prva od 0—9 kaže eno izmed desetih poštnih okrožij v državi. Dinga, tudi od 0—9 je znak za eno izmed desetih pokrajin vsakega okrožja. Tretja, 1 ali 0, pomeni glavno mesto, 0 pa kraj zraven glavnega mesta. Četrta in peta sta za okoliš glavnega mesta. Če pa mesto ni razdeljeno na okoliše, sta zadnji dve številki 00. Kodeks (petih številk, glej spodaj) napišemo pred imenom kraja, npr. 33043 Cividale. Pisma iz inozemstva pa morajo imeti pred kodeksom še črko I, npr.: I 33043 Cividale. VAŽNEJŠI TRŽNI DNEVI IN SEJMI V VIDEMSKI POKRAJINI Tržni dnevi Buia: vsak 4. ponedeljek in 2. petek v mesecu ; Neme: vsak 2. ponedeljek v mesecu; Tarčent: vsak 1. ponedeljek in sredo v mesecu ; Čedad: vsak drugi torek, 4. četrtek in vsako soboto v mesecu; Humin: vsak petek v mesecu. Sejmi Videm: 3. četrtek v januarju; 2. četrtek v februarju; četrtek v Jurjevem tednu; četrtek pred 10. avgustom; 25. novembra; Rtinj-Artegna : 14. februarja ; 15. avgusta; Čedad: 27.-29. maja; Humin: 3. februarja; 13. junija; 2. novembra ; Špeter ob Nadiži: 29. junija; Tarčent: 29. junija; 1. nedelja julija. Jezik je sveta lastninu narodov. Ko je izgubljeno vse, sc zavest lastnega obstoja in zaklad najdražjih spominov osredotoči v Jeziku. G. MAZZINI Ji o le dni kov pozdrav in naročilo Zaradi tehničnih zaprek je prišel priljubljeni vsakoletni Trinkov koledar nekoliko z zamudo med Vas. Vsebinsko je tehtnejši kot prejšnja leta, ker hoče tudi z znanstvene plati osvetliti Trinkov lik, njegovo zemljo in ljudi. Vse drage rojake v podmatajurskih dolinah Nadiže, Tera, Idrije in Rezije prav prisrčno pozdravlja in jim želi prinesti srečo in blagoslov pod domači krov. Iz globine srca zajete pozdrave pošilja tudi vsem rojakom raztresenim po svetu, kamor jih je gnala potreba po vsakdanjem koščku kruha. Vsem našim družinam pridi v hišo pozdrav in naročilo tudi v duhu našega velikega buditelja in voditelja monsinjorja Ivana Trinka. S pobočij očaka Matajurja, kjer spi svoj večni sen, pošilja rojakom, ki še črpajo sadove in sokove iz domače grude, opomin, da zemlja domača ni prazna beseda. Del je našega življenja in če nam vzamejo zemljo, nam vzamejo tudi življenje. Materin jezik pa je najdražja dota, ki ste jo prejeli od svojih staršev; zato ste ga dolžni ohraniti in svojim mlajšim zapustiti. Ni več daleč čas, ko bo tudi v naših krajih spoštovan le tisti, ki ljubi svoj dom in mu je vedno zvest ostal. Ni več daleč čas, ko bo veljal za možaka poštenjaka tisti, ki je vemo ohranil in izročal potomcem materni slovenski jezik. Ni več daleč čas, ko se bo tudi v naših krajih uveljavil naš jezik v javnosti, v cerkvi in v šolah kot uči naša ustava in božja postava. To vero in zaupanje vam vsem izročam kot pozdrav in naročilo za leto 1968 ! Stran Leto 1968 4 Mesečni koledar ............................................ 8 Pesniku Trinku za god........................................33 Moje prvo srečanje z Ivanom Trinkom ... 35 Iz Trinkovega dopisovanja....................................51 Notte natalizia..............................................56 Božična noč..................................................57 Slovenski duhovniki Beneške Slovenije....................... 58 Starodavna cerkev............................................60 Iz domače folklore...........................................67 V soboto je v Čedadu inerčat.................................68 Črni vrh v Benečiji..........................................70 Nadiža in čečk...............................................73 Domači kraji pod Matajurjem..................................74 Cerkev sv. Kvirina...........................................92 Prijatelj Beneških Slovencev.................................95 Nekaj pisem Ivanu Trinku.....................................98 Pravljica o smrti...........................................111 Poštne pristojbine..........................................137 Pier Zorut..................................................138 Poštni kodeks...............................................140 Tržni dnevi.................................................141 Kolednikovo slovo...........................................142 Urejuje prof. Rudo Bednarik TRINKOV koledar inv.št : 4913