priloc
pottnlna plaCana v gotovini.
V Ljubljani, dne 24 septembra 1931.
Štev. 8.
Letnik LXXII. (Šol. leto 1931J32.)
v ur is
Stanovsko politiško glasilo J. V. V. — sekci/e sa Dravsko banovino v Ljubljani
Mesečna priloga »Prosveia«
Uredništvo in uprava: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6 J. Rokopisov ne vračamo. Sefrankiranlh pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak četriek. Naročnina letno 60 Din za inozemstvo 80 Din. člani sekeije J. U. U. plačajo list s članarino. Oglasi po cenika in dogovora, cm ek posebe. PoŠt. ček. rač. 11.197. Telefon 3112
" •..- ¡tliucj -MJ..-.; ¡-luuaie	. »(.«»•'«i t«? -ttVTeiUfa	IOkiuov.
K33
Učitelji in jugoslovenstvo.
Daleč za nami' je čas, ko je dobri Zmaj Jova pel v propagandne svrhe: »Dižite škole, deca vas mole!«
Od pesnikove smrti do danes so do* bili Jugosloveni tisoče šol in delo na pre* bijanju fronte nepismenosti je prineslo ogromne rezultate.
Pojavila se je pa druga neugodnost: za toliko število šol nismo imeli dovolj jugoslovenskih učiteljev! In oglasili so se jugoslovenski roditelji z apelom: »Dajete nam za našo deco jugoslovenskih uči* teljev!«
Regulirali so se učiteljski dohodki, učiteljske vrste so se oprostile strank in nepoklicnih »šolnikov« patrijarhalno bo* emskega tipa Pavla Čulurila — a naši bivši režimi so dovoljevali, daje bila na* ša unilaristična prosvetna politika kljub temu politična pastorka.
Vpliv podeželskih narodnih vzgoji* teljev in oblikovalcev jugoslovehske nat rodne psihe je bil izkoriščen in izrabljan v različne druge svrhe, tako da močni napori celih učiteljskih generacij niso mogli priti do uspeha in veljave. Sporna niti se je treba samo herostratskih pri* zorov na prosvetnem torišču: ko je en režim rušil, kar je drugi zidal, ko je en režim učitelje postavljal, drugi režim je iste učitelje preganjal. ČMvarji zakona so sami zažigali in uničevali hrani, ki jim je bil izročen v čuvanje!
Velika zabloda in zmeda je trajala leta in leta med učiteljstvorh, med deco in med roditelji. S strahom smo gledali, kako se plemensko prikrojuje mladina, naši bodoči jugoslovenski državljani in kako raztrgano, razdrepano in plaho je jugoslovenstvo v naših šolah.
Ni bilo malo onih, ki so svarili in do* kazovali, da je ministrstvo prosvete najt važnejši resor v mladi, komaj ujedinjeni državi ter da je treba odločno prekiniti z lažnim prosvetnim kurzom. V obči po* litični in partizanski atmosferi so se ti glasovi polagoma izgubljali.
Nesistematika smeri jugoslovenskega vzgojštva v osnovnih in srednjih šolah je ustvarjala vedno jačje zapreke duhov* ni unifikaciji onih, ki prihajajo ...
Zato ni bilo malo veselje za vse ju* goslovčiiske patriote, ko je v aprilu t. 1. novi uradniški zakon določal, da od iste uradniške vrste sme obstojati le ena uradniška organizacija v državi. To se direktno nanaša na učitelje in profesorje. Samo z e d i n s t v o m p r o ž e t i učitelji (nameščenci obče) lahko d e c i tolmačijo edinstvo in prednjačijo v njem!
To je prvi globoki pogoj za uvedbo untfik&torskega duha v naše prosvetne zavode. Brez u j e d i n j e n i h učite* l j e v ne more biti edinstvene* ga jugoslovenskega vzgoji s t v a naše d e c e.
Na osnovi te odredbe uradniškega zakona se je reorganiziralo tudi »Jugo* slovensko učiteljsko udruženje« in je po-
stalo edini upravičeni reprezentant uči* teljstva za vso državo. Razdelilo se je na devet banovinskih sekcij z deseto za mesto Beograd, Zemun in Pančevo. Tat ko ujedinjenim učiteljem je poslal Nj. Vel. kralj Aleksander z Bleda na kom i s sledečo zgodovinsko in važno svoje* ročno sporočilo:
»Jugoslovenski učitelji, prežeti v ljubezni do svojega naroda in svojega težavnega, toda vzvišenega poklica, so graditelji narodne duše, nje* go ve narodne zavesti in k u h ture.
Da bi v celoti ustregli že * lj a m in na d a m , kijih polaga vanje njihov kralj in narod, mora biti Jugoslovensko uči* t e l j s k o udruženje, ki z d r u ž u * j e v s e sedanje in bodoče ju g o * Slovenske učitelje, žarf š č e prosvete, steber jugosi o ve m s k e ga naci o n al i z rti a in s p 6 d * b u d a za vse lepo stremljenje v bodočnosti Jugoslavije.
Aleksander, s. r. Na Bledu, 2 0. avgusta 1931.«
Kratko kraljevsko sporočilo vsebuje v sebi vse, kar označuje našo državno prosvetno politiko in delo naših učite* Ijev. Odgovorna in velika je nalogai: bit i i steber jugoslovenskega na* cionalizma v državi, ki se še vedno izgrajuje. Kadar polagajo kraljih narod take n a d e in že* l j e na učiteljski stan, tedaj se morajo jugoslovenski učite* l j i pokazati vredni misije, ki jim je poverjena in se izkazat ti, da s 6 opravičena ta priča* kovanja.
Ne dvomimo, da bodo oni to svojo misijo in vzvišerio dolžnost izvršili do konca častno in predano. V večini so bili oni že dosedaj idealni jugoslovenski grd* ditelji.
No, zadrževali so jih pri poslu: favo* rizirana antiunitarisiična manjšina in kolebanje merodajhega prosvetnega pravca. Sedaj so te zapreke od* stran j ene in r&vna je pot, po kateri gredo lahko danes na* rodni učitelji. Kdor bo krenil na stranpotbo izgubljen. Bolje je, da se ne pridruži ohim, ki jim je jasen cilj.
Naša bojazen za mladino, da jo bo kdo V prvih spoznavanjih svoje domovi* ne odtujil jugoslovenstvu — jč prestala. Pričakujemo, da bodo vsi roditelji, ki so bili v skrbeh za svojo deco, radostno podpirali nova jugoslovehska stremlje* nja narodnih učiteljev.
Verujemo, da bo naša deca vernejša jugoslovenstvu in da se ne bo zaklinjala po prislovici: »Skin mi, babo, s čela oblake!«
»Riječ«, Zagreb, 29. avgusta 1931.
»N ar od na Prosveta, Beogrdd, 17. septembra 1931.
a..«
Prvi radio-tečaj za učiteljstvo Dravske banovine.
Tečaj je imel namen dati podlago šolskemu radiu v Dravski banovini. — Uspel je zelo Ugodno. — Lepo število novih radioamaterjev med učitelji. — Vsaka šola bo morala dobiti n6vo
moderno učilo — radio-aparat.
Tečaj za radio*tehniko, ki ga je priredila kraljevska banska uprava, je obiskovalo 53 udeležencev iz 16 različnih srezov naše ba* novine. Tečaj se je vršil v fizikalni dvorani na I. državni realni gimnaziji v Ljubljani od 13. julija do 8 .avgusta t. 1, in Sicer v večer* nih urah, ko je oddajala domača postaja. Skoraj vsi udeleženci so obiskovali poleg radio-tečaja še kak drug tečaj, ki se je vršil za učiteljstvo v Ljubljani v istem času, n. pr. tečaj za deška ročna dela, gospodinjski tečaj in drugi so bili zaposleni ves dan od jutra do poznega večera. Vodstvo tečaja je bilo poverjeno prof. Leopoldu Andreeju, Predsedniku odseka za šolski radio pri sekciji JUU za Dravsko banovino
Tečaj so obiskovali: L Azarova*Bahovec Ela, Kranjska gora, Radovljica; 2. Babnik Ivan, Boštanj, Krško; 3. Bahovec Anka. ma* turantka, Ljubljana; 4. Baša Alojzija, Perto« ča, Murska Sobota; 5 Bele Denise, Gorje, "adovljica; 6. Chvatal Franc, Krtina,, Kam* nlk; 7. Clemente Avguštin, Zg. Dolina, Kranj;
8,	Clemente Edvin, Banjaloka, Kočevje;
9.	Čebohin Franc, Stari trg, Logatec; 10. Dolgan Josip, Planina, Logatec; 11. Fegič Bogomir; Ljubljana; 12 Grašič Frane, Iška vas, Ljubljana - okolica; 13. Gregorič Edvard, Ščavnica, Ljutomer; 14. Gruden Danica, Kri-ževci, Ljutomer; 15. Hrast Alma, Cerklje ob Krki. Krško; 16. Jezeršek Ivan Rovte, Logatec; 17. Junc Leopold, Komenda, Kamnik; 18. Kenda Frančiška, Črmošnjice, Novo me« sto; 19. Kočar Angela, Stoperce, Šmarje pri Jelšah; 20. Kogej Emilija, Trdkova, Murska Sobota; 21. Kogej Leopoldina, Tomišelj. Ljubljanasokolica; 22 Kraker Lado, Raka, Krško; 23. Kuntih Matilda, Trava, Cabar; 24. Legiša Hinko, Rajhenau, Kočevje; 25. Ma* lič Justipa, Bogojjna, Dolnja Lendava; 26 Miheljč Ivo, Javorje, Litija; 27. Mokorel Vik* tor, Kropa, Radovljica; 28. Pagon Franja, Gornja Lendava, Murska Sobota; 29. Paljk Leopold, Ljubljana; 30. Pave Franc. Dolenja vas, Kočevje; 31. Pečenko Danilo, Vič, Ljub« ljanaiokolica; 32. Perko Ivan, šolski upravi*
telj, Teljče, Krško; 33. Perko Marija, me-ščanskošolska učiteljica, Jesenice, Radovljica; 34. Pivk Tilka Čatež, Novo mesto; 35. Podgornik France, Rovte, Logatec; 36. Pod-gornik Josipina, Rovte, Logatec; i7. Ponik-var Stanislav, Sv. gora Litija; .38. Razinger Lado, Ljubno, Radovljica; 39. Rudolf, Emâ, Cerknica, Logatec; 40 Rupnik tvana, Kranjska gora, Radovljica; 4i. Slana Marija, Hrast« nik, Laško; 42. Suhadolc Peter, Videm ob Sa> vi, Brežice; 43. Sest Anka, Št. Jernej, Krško;
44.	Škafar Ivan. Tomišelj, Ljubljana=okoiica;
45.	Šteblaj Marija, Tomišelj, Ljubljana=oko« lica; 46. Tomažič*Peterhel Ljudmila, Šmarje» Sap, Ljubijana-okolica; 47. Tomé Ivan Šelca, Kranj; 48. Zupan-Perko Josipina, Dobovcfe, Krško; 49. Zavrfanik Elza. Šenkov turn, Kamnik; 50. Žebre Rosanda, Begunje, Radovljica; 51. Železnik Marjan Sevnica, Brežice; 52. Žtimer Anton, Žužemberk, Novo mesto; 53 Wagner Josip. Ljubljana.
Vsi šo dobili obiskovalna spričevala.
Udeležba v tečaju je pokazala, da Se uči* teljstvo močno zanima za radio. Statistika poštne razstave na jesenskem velesejmu iz* kazuje 502 naročnika med profesorji in učitelji. To, število je za začetek dovolj veliko, da se lahko polagoma prične s programom šolskega radia
Namen tečaja je bil: 1. Udeležence prav poljudno — s primeri in poizkusi, a brez ma* tematike — seznaniti t osnovnimi {jojmi elektrotehnike, iz radio*tehnike pa omeniti le toliko, kar je potreba, da se razume delo* vanje enostavnih prejemnih aparatov.
2. Pokazati, dà se da z radiem pričeti na prav primitiven način. Ni treba imeti na razpolago tisočakov, zadostujeta že 1 do 2 stotaka.
Namen tečaja je bil v polni meri dose* žen. Metoda je bila jako praktična in zanimiva, ker je polagal predavatelj največjo važnost na poizkus. Predelana je bila sledeča snov:
Sorodni pojavi: zvonjenje, gledanje, žic* na in brezžična telefonija.
Iz statične elektrike: pozitivna in negativna elektrika, elekt. influença, električno polje, kapaciteta, kondenzator, tok v leseni palici.
Iž magnetizma: magnet, magnetna in^ fluenca, magnetno polje.
Iz dinamične elektrike: členi, baterija, akumulator, toplotni, kemični, magnetni učinki električnega toka, enote, Ohmov za* kon, polnjenje akumulatorjev, mikrofon, slu* šalo, zvočnik.
Iz nauka o valovanju: nihanje in valo« vanje. Rl	..
Iz dinamične elektrike: magnetno polje tokovodnika, elektromagnetno polje, elek* tropska teorija, indukcija, samoindukcija, tuljave.
Iz radio°tehnike: nihajni krog, dva ni* hajna kroga, resonanca, uglaševanje antene in postaje, detektorski aparati, elektronke, avdion z reakcijo, ojaeevala (s 'transformator* jem), elektroijoza omrežna anoda, aparat za direktni priključek na omrežje, izbira aparata za šolo, opis napak in motenj, elektronski generator, modulacija, opis domdče postaje, bistvo televizije in zvočnega filma, ogled študija v Ljubljani in ogled oddajne postaje v Domžalah.
Predavalo še je 36 ur.
Iz predelafiega je jasno, da je vodja te* čaja podal ysb snov zaokroženo iti v smislu Sedanjega starija radio-tehnike, udeleženci tečaja So dobili o vsem, kar nas sedaj za* nima: radio, gramofonsko ojačenje, televizija in zvočni film, prave pojme.
Sestavljena aparata, detektorski aparat in avdion z reakcijo, sta montirana prosto na deski kakor naj bodo vsi šolski aparati, in bosta pri prihodnjih tečajih o radiu na razpolago.
Propagandni del je opravil isti predava< telj na podlagi člankov v tedniku »Radio* Ljubljana«, ker je v to določeni predavatelj prof. Niko Kyret odpotoval V Švico.
Glede prihodnjih tečajev za radio*teh* niko bi bilo priporočati:
1.	Da se tečaj osamosvoji in razširi zlasti v praktičnem smislu, tako da bo zaposloval udeležence ves dan deloma praktično deloma teoretično.
2.	Da se uvede na učiteljišču v zadnjem ali predzadnjem letniku neobvezen pouk o radio*tehniki.
Ne samo radio, ampak zlasti namerava* na sjjlošna elektrifikacija naše banovine zahtevata nujno, da se spozna vse naše ljud* Stvo v prvi vrsti pa mladina z najprimitiv* nejšimi pojmi splošne elektrotehnike in specialne radio-tehnike.
Poštena beseda dnevnega lista o učitelj s t vu.
Učiteljstvo in javnost.
Ni lahka in zavidanja vredna naloga, ki jo ima vršiti naše učiteljstvo. V šoli silni napori z mladino, ki je še mnogo pod vpli* vom v vojni nastale psihoze, izven šole več ko preveč zlohotne in le malo dobrohotne kritike, doma pa dostikrat težke skrbi za lasten dom, da mora v resnici imeti vsak učitelj mnogo idealizma, da kljub vsem te* žavam vrši svojo prosvetno misijo med na* rodom A ta misija je z učiteljskim poklicem nerazdružljivo zvezana in ka'kor v vsej preteklosti, tako bo tudi v bodočnosti pričakovala javnost, da je učitelj prosvetni vodi* telj na deželi. Prav tako pa je ludi brez vsakega dvoma, da hoče učiteljstvo ostati tej svoji nalogi zvesto in da ni to le prazna beseda, dokazuje vse ogromno prosvetno in gospodarsko delo, ki ga vrši naše učiteljstvo po vseh naš,h narodnih društvih.
Zato gre tudi učiteljstvu za njegovo delo vse priznanje javnosti, ki se v glavnem te svoje naloge tudi zaveda. Toda treba je, da se javnost te svoje naloge zaveda šj v veeji meri, ker le tako bo učiteljstvu omogočeno, da postane res žarišče vsega prosvetnega dela in obenem steber jugoslovenskega nacionalizma.
Politične razmere so nekoč skoraj one* mogočale, da bi moglo učiteljstvo v vsem obsegu vršiti svojo izvenšolsko nalogo. Kajti takrat, ko so imele besedo stranke, se je od učiteljstva v prvi vrsti zahtevalo, da je agi* tator za stranko: Kdor je bil strankarski pri* ganjač, ta je bil od stranke nagrajen, kdor pa te ne haš ponosne naloge ni vršil, ta je moral biti pripravljen na marsikatero prega* njanje. Ko pa se je režim menjal, je bil zo* pet v nevarnosti, da bo preganjan zato. ker je vršil to, kar se je pd njega zahtevalo. Tako je bil podeželski učitelj v stalni nevarnosti, da bo imela vsaka sprememba režima zanj najtežje posledice in čisto varen je bil prav za prav le oni učitelj, ki bi se znal prilagoditi vsaki spremembi politične situacije, ki bi znal vsak hip menjati svojo barvo. Jasno je, da so takšne razmere morale nad vse slabo vplivati na učiteljstvo, ker že nihče ni več vedel, če mu bo v škodo prosvetno delo, ki_ gi vrši med narodom. V čast učiteljstvu je treba reči, da je učiteljstvo samo tudi še pravočasno spoznalo* kako velika nevarnost mu preti, če se ne bi emancipiralo od kvarnega vpliva strankarskega boja. Po težkih naporih se je ta emancipacija tudi posrečila in cranes je vse učiteljstvo enotno združeno v svoji organizaciji in zato tudi dovolj močno, da se
loti samo svojega dela in da je samo v službi naroda in prosvetnega dela.
Če se je znalo osamosvojiti učiteljstvo od starih predsodkov, pa še ni mogoče reči, da se jih je znala čisto oprostiti tudi javnost. Še vedno je dosti ljudi, ki bi hoteli, da je učitelj samo organizator za to ali ono skupino, še vedno je dosti ljudi ki ne morejo prav razumeti, da je pravo prosvetno delo mogoče le, kadar se vrši samo na narodni podlagi in kadar nima drugega interesa, kar kor da koristi kralju, državi in narodu. Je pa še dosti drugih predsodkov, ki so krivi, da ni še prišlo do popolnoma harmoničnega sodelovanja med šolo in domom. Ni še čisto izginila ona stara miselnost ko da se prosvetnega delavca sodi predvsem po njegovem socialnem, položaju, ne pa ¡do njegovem dejanskem deiu. Tisto čisto starokopitno vihanje nosov še yedno ni čistef izginilo, na čeprav je tako smešno, da si ga more dovoliti le človek brez vsakega okusa.
Je pa še dosti drugih vzrokov, da se še hi razvilo prbsvetno delo na deželi — in tudi V mestih — do one višine, kakor b: bilo v interešu naroda. Vse te vzroke je treba počasi pričeti odpravljati, in sicer čisto po na* črtu. Zato pa je tudi potrebno; da Se z vso odkritosrčnostjo pogleda resnici v ooi, in naj bi ta bila včasih še tako neprijetna. Prepri* čani smo, da se bo skupščina jugoslovenske* ga učiteljstva tudi s temi delikatnimi stvarmi bavila, želeli pa bi, da bi se prihodnja skup= ščina posvetila samo temu vprašanju: kako odpraviti vse težave", ki ovirajo učiteljstvo pri njegovem prosvetnem in narodnem delu. Kakor smo že omenili, je velik dei teh vzro* kov na strani javnosti, toda nekaj jih je tudi na strani učiteljstva. Ta ugotovitev pa nima nobenega očitajočega namena, temveč naj bo samo vzpodbuda, da se doseže še večji na* predek, kakor je že dosežen.
Žarišče prosvetnega dela in steber jugoslovanske misli mora biti naše učiteljstvo. Nobenega dvoma ni, da naše učiteljstvo to tudi hoče biti, jirav tako pa ni dvoma, da mora javnost učiteljstvo pri tem stremljenju podpirati. Javnost mora učiteljstvu dajati veselje do dela s tem, da ima smisel za učiteljske frpfrebe, učiteljstvo pa mora v javno« sti s svojim delom vzbujati vedno novo spoštovanje. V tej harmoniji je jamstvo napredka in zato naj bo delu za ustvaritev te harmonije posvečena največja in prva skrb.
Pedagoški tečaj v Mariboru.	Reliefni zemljevid Bleda in okolice za šole.
(Konec.)
Gospod predavatelj nam je pozneje pre* daval tudi o notranjem ustroju češkoslova* ških šol, na katerih igrajo posebno važno vlogo takozvana društva učiteljev in staršev. Z roditeljskimi sestanki, ki se vrše ločeno po razredih, je doseglo novodobno šolstvo mnogo uspehov Drugi važni činitelj je pedagoško nadzorstvo — ki tvori naravnost program češkoslovaškega šolstva. Saj stavlja kontrolo učitelja v ozadje, v ospredje pa nasvet — ki je najvažnejši. Ko nadzornik nadzoruje, razglablja z učiteljstvom o šolstvu. Ni nadzornik, temveč svetovalec in prijatelj učiteljev. Predaleč bi me zavedlo, če bi hotel opisati ves notranji ustroj tega šolstva, s katerim je učiteljstvo napravilo v dveh letih korak za 20 let naprej.
Po njegovem predavanju se je razvila živahna debata, 'ki je bila silno zanimiva in je imela le to napako, da ji je bila dorasla le mala družinica poslušalcev, ki se je na* zadnje zgrnila okoli g. predavatelja, ki je na vsa vprašanja odgovarjal s prepričevalno jasnostjo.
Po debati se je g. nadzornik Senkovič g. predavatelju najlepše zahvalil in izražajoč željo, da ga kmalu zopet vidimo med seboj — ali pa mi pridemo na Češkoslovaško, kjer si bomo lahko ogledali napredek njihovega šolstva, o katerem nam je g. predavatelj po* vedal toliko zanimivega
Zvečer je priredil ozek krog predavate-ljevih čestilcev z g. predavateljem sestanek, kjer je g. predavatelj odgovoril še na razna zanimanje vzbujajoča vprašanja.
Drugi dan dne 25 avgusta je predaval dr. Werthmann z Dunaja o strnjenem pouku.
Kot dr Prihoda prejšnji dan, tako je dr. Werthmann podal tudi tega dne najpreje nekoliko zgodovinskega razvoja šolstva v splošnem, stavljajoč mu ob strani njegove vrline in napake ter pokazal na teorijo in prakso strnjenega pouka, ki ni mogel pronik* niti v šolah toliko časa, dokler so stavili v njega sredino idejo pouka — ne pa otroka samega.
Opomnil je, da so vladala glede strnje* nega pouka razna nesporazumljenja in ob* razloži, kako ga razumejo vsak .po svoje: Klemm, Seyfert in Bertold Otto.
Postavil je nato poslušalce pred tisti moment, ki je spremenil Avstrijo čez noč iz svetovne monarhije v malo — v sociali* stično državico.
Učiteljstvo izobraženo po načinu, ki je bil star skoro 50 let — je imelo zastarelo naobrazbo, ki v novodobno povojno življe* nje ni več spadala. Čutilo je splošno kulturno potrebo zgraditve šolstva v popolnoma no* vodobnem smislu.
Podal je nato potek poskusa reforme avstrijskega šolstva, ki ga je izvedlo učiteljstvo s svojim prizadevanjem in sodelovanjem staršev, kajti vsi dobri poskusi se raz-bijejo največkrat na nerazumevanju staršev. Zborovanja staršev so bila tista moč, ki je novo šolstvo popularizirala Starši so priha* j ali pogosto celo v šolo k pouku.
Za ta novi pouk je hotelo biti pripravljeno tudi učiteljstvo, katerih nekaj je uživalo pred vojno — nekaj po vojni učiteljsko izobrazbo. Staro učiteljstvo je postajalo ved* no starejše, mlajše pa ni dobivalo nastavitve. Poleg tega je vsled zmanjšanja države postalo več učiteljstva nepotrebnega.
In na teh žalostnih razmerah se je za* čela tudi reforma učiteljske izobrazbe.
Bivši učitelj in prvi prosvetni minister Otto Glockel je tolmačil socialne reforme in preoblikovanje avstrijskega šolstva — šolski praktiki in starši so z vnetim delom
LISTEK
R G.:
Refleksi iz gospodinjskih tečajev.
Takole — v uri tihe nemotenosti so mi prišli prijetni spomini in se izlili v pero...
Minile so počitnice in ž njimi tudi iz* obraževalni tečaji za učitelje(ice). Tovariši in tovarišice se vračajo na svoja službena mesta z novimi stremljenji, z ojačeno voljo in s pomnoženim znanjem!
To je krepka zavest!
Učiteljice smo po Večini posečale go* spodinjske tečaje, ki smo jih letos imele kar pet, in sicer 3 strokovne ali praktične in 2 metodična ali teoretična. (Treba bo urediti terminologijo!)
Nekatere smo bile 'za stvar tako navdu* šene, da smo kar zaporedoma obiskovale strokovni irf nato še metodični tečaj. Brez zadnjega namreč ne moreš otvoriti gospo* dinjsko*nadaljevalne šole.
In zato smo šle!
Šle z novim pogumom v novi tečaj.
Pa nam ni žal! Predavanja v teoretičnem tečaju so bila lepa, prežeta ljubezni in navdušenja za predmet od strani predavate* ijev.
V praktičnem tečaju smo'kuhale in pekle, da so se prijetne vonjave razširjale skozi okna na vrt in daleč tja na cesto. Kot lepa pesem!
Bilo nas je malo preveč in tako smo druga drugi jemale kuhlo ali valjar iz rok, da smo bile tako po mogočnosti vse soudeležene na
ustvarili novo šolo, za katero so delali po* skuse 5 do 6 let in za katero se danes zani* naj o vsi, ki hočejo biti v pedagogiki moderni. Otroke so razdelili v bolj nadarjene in manj nadarjene in tako na osnovni šoli zasnovali dva oddelka. A za bolj in B za manj nadar* jene, takozvani A*Zug in B-Zug. Šole so razdeljene v osnovne (Grundschule), glavne (Hauptschule), srednje (Mittelschule) in visoke (Hochschule).
Na osnovni šoli n. pr. na Dunaju dobe otroci vse: zvezke in knjige, ki jih ni malo in tudi druge potrebščine, ki jih potrebujejo za šolo.
Z novo osnovno šolo je bilo treba tudi novega gesla.
In to je: Ves pouk iz otroka in ta zahteva tri osnovna načela: 1. domačinske stal* nosti, 2. strnjenega pouka in 3. samopouka.
Otroci delajo samostojno. Pouk se navezuje na najbližjo otrokovo okolico Posebno se pa ozira na otrokove doživljaje in sa* mostojno opazovanje. Začetni pouk se zato prične v narečjih.
Predavatelj je nato navedel za vsako po* samezno leto in vsak posamezni predmet število tedenskih ur, potem pa obdelal način in obseg pouka nekaterih predme t >v.
Popoldne so prišli v dvorano učenci manjšinske šole v Mariboru, ki so bili razne starosti. Z njimi je dr Werthmann praktično preizkusil moderni strnjeni pouk. Z otro* ci je obravnaval temo: Kako smo potovali nekdaj in danes. Otroci so izdelali nekak načrt za potovanje iz Maribora na Dunaj. Pouk je bil zanimiv, vendar meni ni nudil nič novega.
Debata je pokazala, da tudi za nekatere druge ne. Iz nje se je razvidelo, da mnogo naših tovarišev izvaja to novo metodo tudi po naših šolah. Te metode pouka so nam več ali manj znane — mnogim še posebn.> zato, ker so se udeležili tudi pedagoških studijskih potovanj na Dunaju in si tam na lastne oči ogledali novodobno moderno avstrijsko šolstvo.
Popoldne istega dne je nastopila simpatična zdravnica dr. W i n t e r j e v a , ki je s svojim predavanjem pokazala izredno vi* soko zanimanje za pereča vzgojna vprašanja.	| "PTSfl
Besede so ji žuborele iz ust, omamljala nas je blagozvočnost bratskega jezika, očarala nas je z dovršenim referatom o individualni psihologiji v praksi.
Predavateljica je pokazala, da ni samo zdravnica teles in duš, temveč tudi vzgojiteljica mladine.
Dokazala nam je, da le individualna psi* hologija tvori lahko temelj moderni vzgoji. Le z njeno pomočjo nam je mogoče dvigati malodušne, le z njo zadržujemo nepravilni duševni razvoj bahačev in onih, ki se pre* cenjujejo.
Koliko vzgledov nam je podala iz svoje prakse na zagrebški posvetovalnici za otro* ško vzgojo.
Absolutno odklanja vedno opominjanje in zametuje telesno kazen. Malodušnim tre* ba poguma, potrebni so vzpodbude in dviga Bahači potrebujejo umerjenosti. Povsod vladaj ljubezen in prizanesljivost. Tako izginejo iz naših šol manjvredni in zanemarjeni — ne bo več kandidatov za oslovsko klop
Ga. predavateljica je kritično ocenila ne* uspehe srednje šole in dokazala neupraviče* nost sedanjih disciplinskih predpisov, ki vzbujajo v mladih dušah odpor in povzročajo mnogo slučajev nervoze in duševne apatije. Neuspehov v srednji šoli ni 'kriva osnovna šola, kriv je temu prepad, ki zija med obe-
zaslugi kuhanja. — Če se nam je kuha posrečila in je kritika po kosilu dobro izpadla, smo kvitirale pohvalo vse, ki smo bile pri isti skupini, v nasprotnem slučaju so pa bile krive tiste, ki so najboij mešale!
No, jaz se nisem preveč vmešavala in to iz trojne previdnosti:
li da se ne bi opekla, ker smo kar cele tenderje premoga nalagali na ognjišče,
2. da ne bi kaj pripekla — ali da rabim kuharsko*strokovni izraz — prismodila, kar se ti lahko pri najbolj nedolžnem razgovoru s tovarišico zgodi, in
3 sem opazila, da so bile tiste, ki so -kazale veliko zanimanja, močno utrujene, tako da se jim niti peti ni ljubilo, ko je nas druge žilca prijela.
Peti pa znajo naša dekleta, peti! Takrat se je kar samo kuhalo! Najbolj prijetno je postalo v kuhinji okrog % 12 ure, ko je kosilo bilo že skoraj gotovo in miza pogrnjena.
Zjutraj, da bi bili videli naše tovarišice! Z resnim obrazom so sledile razlagi jedilnika in z istotako resnim licem in nedostopno držo so šle na delo ter tiho prinašale skupaj moko, maslo, sladkor, dišave... ter tehtale in mešale. Mešati se mora dosti, da se peni. Pri tem začnejo roke boleti in vroče ti postane, da ti lica žarijo.
To vse sem opazovala od strani, ker se iz same miroljubnosti nisem hotela vmeša* vati. Saj sem že zgoraj povedala, da se ne vmešavam rada. Pa če me je kdaj usoda za* tekla, da sem dejansko pokazalo svojo umet* nost v kuhanju, so me kmalu rešile spret* nejše roke, češ, da se ne bom preveč utrudila.
Jaz sem jim verjela (dekletom namreč) in se z zadoščenjem oddahnila Tako pa tudi niso tovarišice nikoli mene pogledale, če se
Učiteljski dom v Mariboru je izdal prvo domačo stensko šolsko sliko »Bled in oko* lica« Slika obsega ves Gorenjski kot Julijskih Alp in velik del Kaiavank in bo našim šolam izvrstno služila kot učilo o najlepšem delu ffiiše zemlje. Obenem pa bo po svoji pestri izdelavi v okras ne samo šolam, am= pak tudi privatnikom in vsem institucijam, ki so v zvezi s tujskim prometom. Sliko je napravil po reliefu Gorenjske v ljubljanskem muzeju g. Vokač, natisnila pa jo je litografija Mariborske tiskarne. Velikost ji
ma šolama. Krivda je v sistemu, ki ustvarja med osnovno in srednjo šolo nepremostljive diference. Ako bi vladalo v srednjih šolah toliko razumevanja za otroško dušo, kakor ga najdemo pri učiteljstvu osnovnih šol, pa bi bilo za mladino bolje. Tako je govorila ga. predavateljica in nam razgalila našo lak-rano vzgoje — nepoznanje otroške duše, na* šo napako neprestanega discipliniranja in kaznovanja. Predavala je o tem tudi zadnji dan dopoldne in živahna debata, v kateri so se govorniki dotikali vseh perečih vzgojnih vprašanj, je dokazala, kako je ga zdravnica globoko posegla v naše vzgojne probleme in nam pokazala pot k zmiselni, mode.nrn pe* dagoškim in psihološkim načelom odgovar* jajoči mladinski vzgoji.
S tem je bilo konec njenih duhovitih odgovorov na stavljena vprašanja. Pripomi* njam, da je bil ves njen nastop tako dovr* šen, vsebinsko tako aktualen in brez vsake učenjaške stilistične navlake, da ji ostanejo udeleženci hvaležni za vedno.
Popoldne — zadnji dan je govoril še tov), strokovni učitelj Franc Martine o indi= vidualni psihologiji v šolski praksi.
Odkril nam je področje, iz katerega je dokazoval, kako vpliva okolica na otroke, ki se hočejo uveljavljati, a ne najdejo razumevanja pri vzgojiteljih. Zato se ne morejo znajti v človeški družbi kot njeni polnovredni člani in se nam izgubljajo in propadajo
Koncem predavanja je tov. O s t e r c povzel glavne misli vseh predavateljev in izvajal iz njih zaključke, našim kulturnim, so* cialnim in gospodarskim razmeram primerne.
je pri kritiki vprašalo, kdo je preveč ali pre* malo solil. Bila sem vedno neprizadeta in tako sem lahko z najnedolžnejšim obrazom gledala po mizi in tovarišicah.
Ker sem torej veliki del prakse prepustila svojim marljivim tovarišicam, sem se pa tembolj v duhu bavila s kuhanjem. Skušala sem vse to cvrenje in vrenje, kuhanje in dušenje spraviti v sklad z živiloznan* stvom, posebno z vitamini. Poznamo že namreč 4 vitamine: A, B, C in D, ki so v človeški prehrani jako važni Če enega manjka, potem tudi človeku nekaj manjka, in zato se mi je problem zdel dovolj važen, da se ž njim ukvarjam... Po vsestranskem opazovanju in premišljevanju se mi je posrečilo dognati, da smo res v vsakem jedilniku te 4 vitamine dobile na mizo.
Ni čuda, da smo uspevale!!
No, neveste niso uspevale, tega ne morem reči!
To pa zato, ker so se preveč trudile in so si hotele prilastiti znanje kar celega je* dilnika. To pa ne gre in ima tudi ljubezen svoje meje!
Me druge, ki si nismo mogle dati slad* kega imena »nevesta«, pa smo ostale skrom* no pri oni jedi, kamor smo po skupini spa* dale. In to je red! — Tako si tudi udov ni* smo preveč pretegnile, kar je bilo opažati pri nevestah — in le tako je bilo mogoče zdržati 2 tečaja.
Moji znanci doma kar niso mogli razu* meti, kako sem kljub svoji slabotni konsti-tuciji prišla še tako cela domov. Zaključila sem tečaj z dvadnevno partijo na visoko Pohorje Znancem pa sem povedala, da so me moje dobre lastnosti, kakor zmernost in skromnost ohranile živo.
je 70:90. Cena je dokaj nižja od podob* nih inozemskih izdelkov. S trakom obrob* ljena in s palicami opremljena stane namreč le 60 Din, brez palic pa 50 Din. Razpošilja jo Učiteljski dom v Mariboru v posebnih ovitkih, tako da jo dobi naročnik nepoško* dovano. Dobiti jo je pa tudi v vseh večjih knjigarnah. Kakor čujemo, izide v isti za* ložbi še nekaj stenskih šolski učnih slik iz drugih področij. Ta korak je le pozdraviti. Vsaka šola mora imeti ta zemljevid.
S tem je bilo konec pedagoškega tečaja in odhajali smo polni optimizma in načrtov za bodočnost.
O sklepu omenjam še, da je prvi dan ob začetku predavanj pozdravil navzoče v ime* nu JUU tovariš Petrovec Ciril, želeč tečaju najboljšega uspeha.
Živahne debate so se pa nadaljevale še zvečer v prijateljski družbi, kar je ponoven dokaz, kako globoko je zaoral tečaj v našo pedagoško njivo.
CIKORI7A
Imajo namreč moji znanci in jaz žalostne izkušnje: Nekoč sem se vpisala v mi* zarski tečaj, ker sem se hotela naučiti žagati, oblati in zabijati. Žagali in oblah smo tri dni, moja deska je bila ravna in gladka, a jaz sem morala podolgem leči v postelj in uravnavati svoje ude in mišice. S tem večjim občudovanjem so me to pot sprejeli, ker sem zdržala napor dveh tečajev. Poleg tega uživam priznanje, da sem žrtvovala počitnice v bodoči prid in blagor slo* venske kmetice Naj bo! —
No, počitnic nisem žrtvovala! Ne mogla bi jih lepše preživeti!
Imajo ti tečaji nekaj na sebi! Prideš v prijetno družbo veselih in dobrih tovarišic, se razvedriš in postaneš mlada. Četudi no* siš štiri križe in sive lase, se ti zdi, da po* stajaš od dne do dne mlajša in to na duši in telesu.
To je pomlajevanje, ki bi ga priporo* čala marsikateri starejši, pa tudi mlajši to« varišici, ki misli, da ji življenje ničesar več ne nudi. »Človek postane šele v družbi člo» vek!« Te besede mi prihajajo ob teh spominih na misel.
V takem skupnem žit ju šele spoznaš, v kolikor si tovariš in prijatelj, koliko prožne sile imaš, da se prilagodiš različnim ljudem in okoliščinam. Imaš prijetno priliko da čutiš dobroto in prisrčnost tovarišic, 'ki te obdajajo. Mene vsaj ni nobena razočarala. Nasprotno moram priznati, da so mi pustile vse lepe spomine, ki jih bom rada obujala. Posebe se rada spominjam tovari šice Ančke, ki vedno zadene žebelj na glavo in ki nas je s svojim dobrodušnim humor jem prijetno zabavala. Morda se še v kakem tečaju srečamo!
Učiteljska tiskarna priporoča nOVe zvezke vsem osnovnim in viš. narodnim šolam.
Učiteljem in učiteljicam, ki poučujejo
srbohrvaščino t
Tovarišice in tovariše, ki poučujejo srbohrvaščino, opozarja sekcija, da je pričelo Jugoslovensko učiteljsko udruženje v Beogradu izdajati svoj mladinski list z imenom „Jugoslovenče
Gospod minister prosvete je s svojim odlokom O. N. br. 65.925 od 11. sepl. 1931. odobril, da smejo učitelji ta list uporabljati in ga razpečavati v šolah.
List bo izhajal mesečno na 20 straneh in bo tiskan v latinici in cirilici. Letna cena listu je 10 Din, mesečna cena 1 Din, ki je pa vezana samo na naročila preko šolskih upraviteljstev. Naročnino je poslati istočasno z naročilom. Naklada lista znaša 50.000 izvodov. Naslov uprave in uredništva je: „Jugoslovenče" — Beograd, Kralja Milutina ulica br. 66. Pri naročilih je točno navesti naslov in zadnjo pošto.
Udruženje računa v prvi vrsti na učitelje', ki poučujejo srbohrvaščino, da bodo pri pouku srbohrvatskega jezika uporabljali kot čtivo list „ Jugoslovenče"
lz tega razloga se obrača do njih, da takoj zberejo naročnino in pošljejo naročilo preko šolskega upraviteljstva na gori navedeni naslov, ker je prva številka že v tisku. Udruženje računa, da bo vsak razred naročil najmanj po 4 izvode lista.
Udruženje je prepričano, da se bo učiteljstvo odzvalo in bo podprlo prvi list, kije namenjen mladini vse Jugoslavije ter bo šlo v to svrho krepko na delo.
Jugoslovensko učiteljsko udruženje — sekcija za Dravsko banovino
v Ljubljani,
dne 22. septembra 1931.
Predsednik:	Tajnik :
Dimnik Ivan, s. r.	Kobal Josip, s. r.
Znižanje osebnih draginjskih doklad aktivnim uradnikom
s 1. oktobrom 1931. po uredbi z dne 21. septembra 1931.
Položajna , skupina	Osebne draginjske doklade									
	po § 22. U. Z.			po novi uredbi			se zmanjšajo			
	v	drag. razredu		V	drag. razredu		v drag. razredu			za
	I.	II.	III.	L	II.	III.	I.	II.	III.	
V.	1250-—	1100--	1000-	1000--	850—	750—	250—	250—		250—
VI.	1200-—	1050-	950-	1000-	850—	750—	200—	200—		200—
VII.	1150-—	1000--	900--	1000-	850—	750—	150-—	150—		150 —
VIII.	1100 —	950-	850-—	975-—	825'—	725—	125 —	125 —		125-—
IX.	1050--	900-	800-	950—	800"—	700—	100—	100—		100 —
X.	1000 —	850-—	750'-	925—	775"—	675—	75—	75—		75—
Pripravnikom
se znižajo plače s 1. oktobrom 1931. po proglašenem zakonu tako:
Pripravnikom	V draginjskih razredih								
	I.	II.	III.	I.	II.	III.	I.	II.	III.
	od Din			na Din			za Din		
VIII. skupine	1850 —	1650—	1550—	1700—	1550 —	1450—	150—	100—	100—
IX. skupine	1550—	1400—	1300-- j	1470—	1320—	1220-—	80 —	80—	80—
X. skupine	1400—	1250—	1200—	1330—	1180 —	1130 —	70—	70—	70'-
Poleg plače prejemajo pripravniki rodbinsko draginjsko doklado
Upokojencem, ki niso imeli specialnih doklad, vštevnih v pokojnino, se prejemki ne znižajo.
Obrambni vestnik.
—ob. »Slovenec« priobčuje v štev. 215. od 23. septembra 1931.:
»Kaj pravite?«
»Zgodilo se je nekje v Sloveniji — kje, je postranska stvar. — Vršila se je tombola, navadna, kakršnih je mnogo pri nas. Za uspešnost tombole so potrebni ljudje, ki prodajajo tablice. Teh je dosti in tudi učiteljstvo je zaposleno s prodajo. Z večjim ali manjšim uspehom, kakor je pač iznajdljiv vost posameznika združena z ljudskim razpoloženjem in denarjem. Do sem vse kakor po navadi. Toda ta iznajdljivost je našla povsem nova pota za prodajo Nekdo je sprožil veliko idejo: Tablice naj bi se pro* dajale otrokom v šoli. Drugi pa je še pripomnil, naj otroci priporočajo doma star* šem^ nakup teh tablic, pa bodo dobili potem kakšen zvezek med letom zastonj. Mimo« grede — so to zvezki, katere kupi šolski od* bor, recte, občina — za revne učence.
Sporočam Vam to, g. urednik, ker se mi zdi to naravnost sijajna ideja. Ali bi ne kazalo to upeljati v vse naše šole? Šolski odbori itak povsod kupijo nekaj zvezkov za brezplačno razdelitev. Kako sijajne perspek* tive se nam odpirajo za razne prodajne in zbiralne akcije, posebno v sedanji veliki krizi.
In vzgojni moment! Splošno poudarja» nio, da nam, severni veji jugoslovanskega naroda, manjka praktičnega trgovskega duha, da se ne znamo znajti v vsakem polo* žaju. Ali bi ne bil to prvi korak k temu
praktičnemu pouku? Če so prizadeti revnejši, ki ne morejo kupiti, pa so prikrajšani pri zvezkih, nič ne škoduje.
Bojim se samo, da ne bi dal iznajditelj te svoje iznajdbe patentirati, kar bi splošno razširjenje gotovo oviralo. Pa možak je skromen, idealen, požrtvovalen in kaj take* ga ne bo storil, zato bi bilo priporočati dru* gim listom — posebno »Učiteljskemu Tova* rišu« — naj to ponatisne, kar bo gotovo pri* pomoglo k čimprejšnji splošni izvedbi.«
»Pravimo«, da ni prav — če je tako. Ker pa je bil izrečen a, naj povemo mi še b: Zgodilo se je nekje v Sloveniji — kje je postranska stvar — da g. katehet prodaja in ponuja otrokom v šoli razne liste ter jih nagovarja, da starše animirajo na naroč-bo.. .. — in »Slovenec« tega ne objavlja, da bi opozarjal oblast na to, kakor jc to storil v gornjem slučaju .... — Kaj pravite?!
DVE POROČILI.
KAKO SE DANES GODI KMETU.
Svetina pri Celju.
Znano je, da je danes več ali manj vsakemu delavnemu človeku življenje trdo in neprijazno, a največji siromak je sedaj go* tovo kmetski človek. — Tam na visokih bregih nad Celjem je majhna občina Svetina, ki šteje 580 duš. Že po svoji legi je taka, da so njeni prebivalci obsojeni k več kot navadnemu naporu in trpljenju pri pridobi* vanju vsakdanjega kruha; toda v zadnjem času pa so se nadloge in stiske nad nami tako zgostile, da je primerno in pravično,
da o njih izve tudi širša javnost! — Do 15. avgusta smo od davčne oblasti dobili ter* min za vplačilo tekočih davkov, a denarja ni mogoče od nikoder dobiti: les, ki je doslej bil v teh bregovih skoro edino prodajno blago, je v ceni tako padel, da se ne krijejo več niti delovni stroški; namiznega sadja nimamo, ker v teh visokih legah ne rodi; živina je pod vsako ceno. Dne 16. avgusta pa smo dobili od oblasti nov plačilni nalog: banovinski kuluk v znesku 60 do 120 Din za posameznega posestnika. Da bo pa mera stisk polna smo tudi te dni dobili obvestilo, da znaša doklada za zgradbo, oziroma pres uredbo tukajšnje šole celih 1921%, beri in reci: en tisoč devetsto dvajset en odstotek, tako da bo n. pr. samo eden tukajšnjih po* sestnikov moral za šolo plačati 24.000 Din. Svetinčani smo in hočemo biti dobri in zvesti državljani ter radi izpolnjujemo svoje tos zadevne obveznosti, a sedaj naj vsak pravično misleči človek razsodi, ali je v takih razmerah še mogoče živeti!
»Slovenec« z dne 28. avgusta 1931., štev. 193. (Podčrtalo uredništvo)
NAŠ POROČEVALEC.
Šola v Svetini je bila zidana leta 1876. za župnišče in pozneje preurejena za šolske potrebe. Ima eno učilnico 36 m2, v kateri se poučuje istočasno nad 60 otrok. Vsaso leto ostane doma povprečno 15 do 20 otrok, ker ni mogoče sprejeti vseh zaradi pretesne* ga prostora. Letos bi imelo biti v prvem razredu 74 otrok. Povprečno število šolodolžnih otrok znaša že desetletja 130. Misel na raz* širjenje šole ni šele od danes ali včeraj, ampak se plete zadeva že od leta 1904. dalje. Sedanje šolsko poslopje ne odgovarja niti najprimitivnejšim higienskim zahtevam Vsa stavba je v takem stanju, da se streha že na več mestih vdira, tramovje je vse preperelo. O kakem odlašanju popravila ne more biti govora.
Decembra lanskega leta je bil komisij* ski ogled. Zastopnik banske uprave je v največji meri upošteval takrat izrečene želje občinskih zastopnikov Ugodilo se je, da bo šola le dvorazredna in ne trorazreona, kakor bi morala biti z ozirom na število otrok. Obljubljena je bila banovinska in državna pomoč. Komisijske stroške je plačala bano* vina. Načrte in proračun je izdelala banska uprava popolnoma brezplačno. Upoštevalo se je pri tem tudi dejstvo, d.i ima občina lasten gozd in zato lahko prispeva k stavbi z lesom. Zato bo nadzidano nadstropje ie-sene konstrukcije. Prostori so odmerjeni V novem načrtu na najnujnejšo potrebo in se ni upošteval člen 14. zakona o zdravstveni zaščiti učencev. Vsi občinski zastopniki so bili s to odločitvijo popolnoma zadovoljni in naravnost presenečeni nad uvidevnostjo in dobrohotnostjo oblasti.
Ko je banska uprava izdelala načrte in proračun, je bilo potrebno vložiti prošnjo za državno in banovinsko podporo. Kot pri* logo k tej prošnji je treba izpolniti posebno razpredelnico z navedbo davčne moči in se* danje obremenitve prebivalstva. Navesti je nadalje v razpredelnici, za koliko bi se mo= rale zvišati doklade, če bi občina sama imela prispevati k stroškom za zidanje. Te do* klade bi znašale v našem slučaju 1920%, in še to le v primeru, če bi bilo dopustno izterjanje v enem letu, kar pa absolutno ne gre in oblast ne dovoli. Ne odgovarja torej ress niči niti najmanje, da je občina, ki se komaj preživlja, dobila predpisano 1921% občin sko doklado za zgradbo šole.
Višina odstotka 1920% predstavlja to* rej le razmerje namišljene obremenitve, do katere bi prišlo, če bi ne prispevala za zgrad* bo šole ne država, ne banovina in bi občina ne imela lastnega materijala na razpolago, in še to le v slučaju, če bi občina hotela kriti stroške z dokladami na davke v enem samem letu. Te podatke je moral dati ob* činski odbor le kot prilogo k prošnji za državno in banovinsko podporo, da ima oblast jasnejši pregled pri podeljevanju podpor.
Mladinska Matica.
Seja posvetovalnega odseka Mladinske Matice.
V	nedeljo 13, t. m. od 8.ure do 12. ure se je vršila seja posvetovalnega odseka Mladinske Matice. Prisotni so bili odborniki Mla* dinske Matice in vsi člani posvetovalnega odseka. Sejo je vodil tov. Skulj.
Dnevni red:
1.	Tajnikovo poročilo.
2.	Upravnikovo poročilo
3.	Urednikovo poročilo.
4.	Triletni književni program.
5.	Predlogi.
Po pozdravnem govoru predsednika je podal tov. Širok tajnikovo poročilo, kjer se je dotaknil vsega dela Mladinske Matice v tem letu in obenem omenil vse važne sklepe sej. Ker je bilo to povečini že objavljeno v našem listu, ne bomo več tega ponavljali. Omenimo naj le, da se nam obeta živahno leto dela. Tajništvu je že prišlo nekaj roko* pisov, mnogi pisatelji pa so sporočili, da se mislijo udeležiti tekmovanja za razpisane nagrade.
V	debati o tajniškem poročilu se je sklenilo, naj se važnejši sklepi sej objavijo tudi v drugih listih tako, da bo informirana o delu Mladinske Matice tudi širša javnost.
Upravnikovo poročilo. Tov Hreščak po* roča, da je glavna naloga uprave, da obdrži doseženo število naročnikov. Pri »Našem
rodu« ni kot pri drugih listih, ki določijo takoj v začetku naklado in se te naklade držijo skozi vse številke. Pri »Našem rodu« se število naročnikov izpreminja od meseca do meseca. Po izkušnjah pa, ki se jih je pridobil dosedaj, vidi, da bo treba več riskirati. — Mnogo zamudnega dela in mnogo zmeš* njav je vsled površnega naročanja. Zaradi tega opozarja vse učiteljstvo na okrožnico, ki se je razposlala te dni na vse šole. Če se bodo ravnali vsi po njej, bo prihranjena tako upravi kot naročnikom marsikakšna ne-prilika. — O fuziji »Našega roda« z »Mla* dinsko Matico« nima več smisla razpravljati. Fuzija se je izkazala uspešna in zato osta* nemo pri njej. — Glede izrednih publikacij, ki jih Mladinska Matica že toliko časa ob= ljublja. je mnenja, da se letos morajo izdati. S številkami je nato dokazal, da te publikacije ne pomenijo za Mladinsko Matico nikak nziko, ampak bo imela Mladinska Matica pri najmanjši agitaciji učiteljstva ž njimi po* leg moralnega tudi materijalni uspeh.
Pri debati o upravnikovem poročilu se je sprejel predlog, da naj se dobi na šolah, kjer ni zaradi brezbrižnosti upravitelja, še nič naročnikov, kak agilnejši učitelj tiste ali bližnje šole, ki bi prevzel nabiranje naroč* nikov.
Za izredne publikacije se je sklenilo posluževati se reklame v dnevnem časopisju, obenem pa se je sprejel tudi predlog, da se tiskajo posebni reklamni lističi, ki se razdelijo med otroke.
Glede cene za knjige izrednih poblikacij Mladinske Matice prepušča posvetovalni od* sek odboru, da jih določi po lastnem preudarku, vendar naj knjige ne bodo predraga.
Knjige naj se izdajo broširane, dalje ve* zane v polplatno in v platno. Cena knjigam izven subskripcije se zviša za 50%.
Urednikovo poročilo. Tov. Ribičič je poročal v kratkem sledeče: »Naš rod« se spremeni letos na zunaj in na znotraj. Na-zunaj, ker bo imel vse leto iste platnice, na-znotraj, ker se nam je posrečilo pridobiti mnogo povih pesnikov, pisateljev in ilustra* torjev. Naslovna stran bo sicer preprosta, a okusno dekorativno delo. — Vsebinsko bo tudi letos list razdeljen na dva dela, za naj* manjše in za starejše. Nov pa bo v listu letos dramatični kotiček, ki ga bo vodil režiser in igralec g. Skrbinšek in na novo bodo tudi vpeljana vprašanja in odgovori. Gledal bo, da bo list ugajal, in da bo vsebinsko in ilu* strativno pester in bogat.
Pri razpravi o urednikovem poročilu se je odobrilo, da bodi naslovna stran enotna za vse leto. V rubriki »Vprašanja in odgo* vori«, naj odgovori sledijo takoj vprašanjem, vendar pa naj stavi urednik v vsako številko po eno zamotano vprašanje, ki naj je poskusijo otroci rešiti do prihodnje številke. Iz ekonomskega stališča naj se del platnic upo* rablja za inserate. — Ilustracije naj ne bodo težko umljive.
Glede honorarjev se je določilo sledeče:
Pri »Našem rodu« maj se honorar giblje od 30 do 50 Din za stran. Višino naj določi kvaliteta. Pesmi naj se ne plačujejo po dol* gosti, ampak po umetniški vrednosti
Pri knjigah »Mladinske Matice« naj se honorira od 20 do 30 Din za stran. Minimum je določen za prevode.
Isti pravec naj velja tudi za knjige iz* rednih publikacij, le če naklada preseže 3000 izvodov, naj dobi pisatelj za vsak nadaljnji izvod po 1 Din. To doplačilo pa ne sme presegati še enkratnega honorarja.
Nato se je določil triletni književni program Mladinske Matice.
Beletristične knjige.
Izdati mislimo več knjig s pravljično vsebino za najmlajše, za otroke višjih razre* dov pa več knjig, pri katerih je snov vzeta iz življenja; dalje knjigo legend, knjigo basni, par dobrih zbirk otroških pesmi, knjigo mladinskih igric in antologijo najboljših mla* dinskih pesmi in proze s slikami najboljših naših pesnikov in pisateljev in s kratkim življenjepisom. Izdati mislimo tudi knjigo Can^ karjevih črtic, ki so primerne mladini. Knjige realne vsebine: Zemljepis. Zgodovina.
Potopisi: 1. O Dravski banovini z zgo* dovinsko in folkloristično primesjo. Gospodarske in kulturne razmere osvetljene even* tuelno s primerjavami drugih prosvitljenej-ših držav in pokrajin. Omenita naj se tudi Primorje in Koroško.
2. O vsej državi po zemljepisnih forma* cijah in s posebnim oziroma na vlogo, ki so jo igrale posamezne formacije v zgodovini Oboje naj služi kot pripomoček zemljepisnemu in zgodovinskemu, deloma pa tudi pri-rodopisnemu pouku. — Dalje knjigo o našem morju. — Knjigo odkritij.
Zgodovinske črtice z ozirom na posa* mezne dobe pri Slovencih — in dalje z ozirom na posamezne dobe pri Jugoslovanih vobče.
Prirodopis.
Obdelale naj bi se v obliki črtic ali lov* skih povesti v prvi vrsti živali, ki živijo pri nas, njih življenje, njih razmerje do človeka.
Fizika.
O elektriki. Začeti pri najprimitivnejših pojmih in predelati vso snov, ki je predpisana za ljudsko šolo. Omenile naj bi se tudi naše velike elektrarne.
Tehnika: Obdelati v obliki črtic razvoj prometnih sredstev na kopnem, v vodi in v zraku in razvoj poljedelskega orodja.
Biografija: Obdelati v obliki biografije gotovo snov. Najbolj primerni in morda tudi najbolj zanimivi za nas bi bili življenjepisi slavnih izumiteljev Boškoviča, Pupina, Tesle
Pri naročilih potom Učit. gosp. poslovalnice upoštevajte knjigarno Učiteljske tiskarne.
in Edisona. Omeniti njih glavne iznajdbe, a tako, da bi se iz spisa zrcalil ves napredek tehnike.
Higijena.
Knjigo o boleznih, ki so za otroke naj* bolj nevarne. Kako naj se jih brani. Pomen snage, zraka, solnca. Obdelati te bolezni ko* lektivno, morda v otroškem oddelku bolnice v obliki dialogov.
Gospodarstvo — Gospodinjstvo.
Gospodinja in dom. Kakšno naj bo sta novanje. Kakšno pohištvo. Snaga. Higijena. Vse naj bo praktično, okusno. Naj ne manj* ka poglavje o naši domači umetnosti. — Knjiga o uporabi sadja in zelenjadi v gospo* dinjstvu. Preprosto konserviranje.
Sadjarstvo iz gospodarskega stališča s posebnim ozirom na današnjo dobo. Pomen sortiranja sadja. Gojitev najboljših vrst sadja, takega, ki se laže in draže proda.
Kmetski dom z ozirom na današnjo do* bo. Nov način modernega gospodarstva. Reja malih domačih živali. — O čebelah. — O zadružnem življenju na vasi.
Vse te knjige naj bi ne bile pisane šol* sko in mrzlo, ampak preprosto in živahno, v slogu, ki je bolj beletrističen kot znanstven.
V debati sta se pokazali glede pravljične literature v načrtu za književni progarm dve struji, za in proti. Končno se je sklenilo, naj se pravljičnost upošteva bolj kot obliko, ki omogoča lažje razumevanje življenske mo* drosti in resničnega dogajanja med ljudmi in po svetu naokrog. V moderno pravljično in bajeslovno literaturo naj položijo mladinski književniki »novo stvarnost«, ki izhaja iz zakonitosti sodobnega gibanja in gledanja na svet in življenje.
Predlogi. Predlaga se, naj prinesejo »Kresnice« članek o naših izseljencih v Ameriki.
Po izčrpnem programu je predsednik Mladinske Matice tov. Skulj zaključil sejo Posvetovalni odsek se sestane prihodnjič okrog Božiča.
S 6. seje Mladinske Matice.
1.	Lovrenčičeve legende »Tiho življenje« izidejo kot izredna publikacija Mladinske Matice za Božič Knjiga bo ilustrirana
2.	Da bomo lažje zmagovali stroške za publikacije, se uvedejo letos inserati tudi v »Naš rod« in »Kresnice«.
Šolski radio.
—r Sklepi seje odseka za šolski radio.
V soboto 19. septembra se je vršila seja odseka za šolski radio pri sekciji JUU v Ljub* ljani. Na seji so bili sprejeti naslednji sklepi: Počitniški učiteljski radio-tečaji naj se vr* šijo povsem samostojno. JUU naj posreduje, da se izvedejo po možnosti tudi na učitelji* šču posebne ure za pouk o radiu. — V založbi Učiteljske tiskarne izideta v kratkem knjigi: Niko Kuret: »Šolski radio« in Andree: »Uvod v radio*tehniko«. Odsek ni mogel za* ložiti teh knjig, ker nima nikakih denarnih sredstev in je tudi sekcijski odbor vezan na proračun. — SI. novembrom začne izvajati »Radio Ljubljana« program šolskega radia, ki ga izdela odsek. Ta program se bo oddajal v početku po eno ali dve uri tedensko, izmenoma dopoldne in popoldne. — Radio Ljubljana ima pripravljen program za Levsti* kovo proslavo, ki ga bo oddal že ta mesec. — Odsek naprosi »Radio Ljubljana«, da prevzame honoriranje šolskega radia, dokler se ne najdejo drugi viri.
—r Interesantna statistika. V vsej Drav* ski banovini ima 27 osnovnih. 10 meščanskih in 3 srednje šole svoje radio-aparate. 51 upraviteljev osnovnih šol in 1 ravnatelj me* ščanske šole imajo lastne aparate. Med osnovnošolskim učiteljstvom je 238 radio* amaterjev, med meščanskošolskim 17, a na srednjih šolah je 15 profesorjev radio-ama-terjev. Učencev, ki imajo priliko poslušati doma radio je v osnovnih šolah 432, v meščanskih 148 in v srednjih 69.
Učiteljski pevski zbor JUU.
S. CERUT — Zalog pri Ljubljani:
BIBLIOTEKA NAŠE GLASBENE LITERATURE.
Ena izmed nalog, ki sem jih prejel od našega Učiteljskega pevskega zbora ob priliki izvolitve za zborovega arhivarja, je tudi ureditev »Biblioteke naše glasbene literature«.
Ureditev »Biblioteke« mi ne bo delala nobenih preglavic, veliko težje bo zbrati ma* terijal, t. j. vsa glasbena dela, ki so izšla od »Slovenske gerlice« pa do danes. Seveda se ne bomo »branili« uvrstiti v našo biblioteko eno (ali pa vse) izmed izdaj Kastelčeve pes* marice in pozneje izišlih del. Tudi zbirka vseh del (po možnosti) našega Ribničana -Gallusa — naj bi bila v tej biblioteki.
A zadovoljimo se zaenkrat z deli, ki jih najdemo med ljudstvom v še velikem šrevilj in so pri marsikaterem društvu ali posa* mezniku v omari ali predalu v napotje. Tudi nima tako delo za posameznika one vrednosti, kot ga bo imelo v »Biblioteki«.
Do danes ima naša »Biblioteka« le pesmi, katere smo izvajali na koncertih ter celotne Zbore in Pevca. V naslednjem odstavku bom skušal pojasniti, kaj naj bi imela naša biblio* teka.
1 Vse pesmarice — posvetne in cerkvene.
2. Periodične edicije: Slov Gerlica, Glasbena zora, Novi Akordi, Edicije Glasbenih Matic: Ljubljana, Trst in Maribor.
3.	Samo* in dvospevi s spremljavo kateregakoli instrumenta.
4.	Dela izišla v samozaložbi ali pa v raznih knjigarnah.
5.	Mladinska dela: Slavčki, Druzovičeva pesmarica, Pregljeva dela, Adamičeva dela. Sem štejem tudi pesmi za mladino, 'ki so izšle v »Zvončku«, »Angelčku«, oziroma »Vrtcu«, »Našem rodu« in v »Slov. Učitelju«. Klavirska in violinska mladinska dela.
6.	Klavirski oziroma violinski albumi
7.	Komorna in sinfonijska glasba
8.	Glasba za pihala, tamburice, citre.
9.	Glasbeni del naših spevoiger.
10. Knjige in članki raznih revij, ki se ba* vijo z glasbo.
Na kratko povedano: vse, kar so napisali naši skladatelji in je izšlo. Tudi rokopisov se ne bomo branili.
Zakaj pa hočemo urediti to biblioteko? Odgovor je kratek in enostaven. Rabimo jo za razne prilike, predvsem za razne razstave. Rabili pa jo bomo, da jo pokažemo glasbe* niku*tujcu, ki se bo morda zanimal za razvoj naše glasbe. Rabil jo bo naš naraščaj, katc* remu bo vedno na razpolago Posluževala se pa bodo biblioteke vsa naša pevska dru* štva, ki bi rabila to ali ono pesem, a je ni* majo pri rokah.
V kratkem bom pričel z objavljanjem nabranih del Res, da imam že danes marsikaj zbranega in bi rad objavil imena teh del. Ali to naj ostane za prihodnjič. Pripomnim naj, da sem ta dela prejel od oseb, ki niso našega stanu. Obljubili so mi še materijala. Ker nima naš zbor denarnih virov, je jasno, da ne bomo mogli odkupiti raznih del. Pripravljeni pa smo za redka dela oskrbeti lepe prepise na dobrem, močnem papirju.
Obračamo se do slovenskega učiteljstva, duhovščine, živečih skladateljev in ostalega glasboljubečega občinstva in prosimo, da priskočite našemu zboru na pomoč pri nabira* nju gori citiranih glasbenih del. Še posebej se obračamo do naših časnikarjev in jih prosimo, naj nam tudi oni stoje ob strani ter nam pri tem težkem delu pomagajo.
Vse prosimo, naj odstopijo »Učiteljskemu pevskemu zboru« vsa glasbena dela za »Biblioteko naše glasbene literature«, ki naj postane to, kar je za upodabljajočo umet* nost »Narodna galerija«.
Na knjigarne*založnice glasbenih del se bomo obrnili še s posebnim dopisom. Upa^ mo, da nam bodo tudi te priskočile na pomoč
Obračamo se že sedaj na Kraljevsko bansko upravo in jo prosimo, naj bo v prihodnjem proračunu postavka: Za Biblioteko naše glasbene literature. Ravno tako ¿e obračamo na bolje situirane občine Dravske banovine, da se nas tudi one spomnijo, ker je mišljena »Biblioteka« zadeva, ki mora za nimati nas vse. Za naklonjenost se že v na* prej zahvaljujemo. Darovalce glasbenih del prosimo, da nam iste pošljejo na naslov: Učiteljski pevski zbor v Ljubljani — Frančiškanska ul. 6. Na isti naslov se je obračati za razne informacije.
Rešimo to, kar se rešiti da! Potomci nam bodo za to hvaležni. Ne pozabimo, da je g. prof. Kos za svoje gradivo kupil roko pise »na vago«. Še je čas, rešujmo vsi!
UČITELJSKI ORKESTER JUU,
Ustanovljen je učiteljski pevslfl zbor JUU. Ali je učiteljski orkester JUU nemogoč? Nikakor! Znano dejstvo je, da pri po* deželskih orkestrih sodeluje, ako že ne vodi, po pretežni večini učiteljstvo Zberimo in združimo te sile v močno vrsto. Dobili bomo orkester, ki bo v čast nam in storili bomo svojo kulturno misijo tudi na tem polju.
Stvar bi se mogla izvesti na sledeči način: Pripravljalni odbor naj bi sprejemal pri* jave in zbral moči, ki so potrebne v močnem orkestru ter sestavil tudi program. Nato pa bi obvestil člane ter jim sporočil razne glas* btne komade, da bi jih naštudirali, ali pa bi jim jih po možnosti tudi poslal. Naštudirane komade bi si člani izmenjavali. Po načrtu pevskega zbora naj bi se tudi člani orkestra vadili v manjših skupinah v gotovih centrih, kjer je več članov v bližini. V gotovih raz* dobjih pa bi se sešli v Ljubljani, kjer bi imeli skupne vaje. Instrumente bi seveda vsak prinesel s seboj, izvzemši takih, ki so nepri-kladni za transport. Manjkajoče pa bi pre skrbel odbor.
Z ustanovitvijo našega orkestra bi sto rili velik kulturni korak, podprli pa bi tudi pevski zbor, ki bo lahko nastopal z raznimi kantatami in drugimi pesmimi s spremljeva* njem orkestra.
To bi bil približen načrt. Želeti bi bilo, da bi se merodajni faktorji zanimali in za* vzeli za to idejo, katere realizacija bo po* vzdignila naš ugled in našla najbrže tudi dovolj razumevanja.
Tovariši in tovarišice! Stavite predloge in tako privedemo stvar do uresničenja.
Fric Ljubic, Dobrovnik.
DRAGO GORUP & Co.
LJUBLJANA
MIKLOŠIČEVA CESTA i6/|.
¥
En gros.
En detall.
Izdelava in prodaja damske in moške konfekcije. — Naro čila po meri se izvršujejo hitro in točno
Splošne vesti.
INTERVENCIJE SOKOLA KRALJEVINE JUGOSLAVIJE GLEDE UČITELJSKIH IMENOVANJ.
Na VI. seji izvršnega odbora Saveza SKJ, ki se je vršila 31. avgusta t. 1. v Beogradu, je stavil član savezne uprave brat d-. Riko Fux sledeči predlog:
Ker se posamezna sokolska društva, oziroma poedini sokolski funkcionarji še vedno obračajo z raznimi intervencijami neposredno na državne in samoupravne ob* lasti in to največkrat za osebe in stvari, ki naše intervencije niso vredne in ker so take intervencije le v kvar sokolski organizaciji, predlagam:
1.	Nobeno sokolsko društvo ne sme in= tervenirati pri nobeni oblasti in v nobenem slučaju.
Če je v kakem primeru potrebna savez* na intervencija, naj to javi društvo Savezu preko svoje župe, ki mora dati o predmctvi svoje mišljenje. Intervencija se izvrši šele tedaj, če se Savez uveri, da je resnično ptr-trebna.
2.	Ravno tako je prepovedano vsem so* kolskim funkcionarjem, da bi kot Sokoli intervenirali bodisi pri poedinih oblastih ali pri njihovih predstavnikih.
3.	Če se obračajo poedini člani sokolske organizacije z intervencijami na svoje prija* telje pri poedinih oblastih, ne smejo storiti tega kot Sokoli ali pa v imenu sokolske edi* niče, marveč samo kot privatniki.
4.	V vseh primerih se je ravnati po 1. odstavku tega sklepa.
5.	Proti društvom, župam in poedincem, ki bi se ne ravnali po gornjih sklepih, se bo disciplinsko postopalo, a vse oblasti bodo zavrnile vsako intervencijo, ki ne bo dospela preko Saveza.
Predlog je bil v celoti sprejet in bo od* poslan v obliki okrožnice vsem župam, društvom in četam s posebnim opozorilom, da ga najstrožje izvajajo
—	»Jugoslovenče«. Novi mladinski list »Jugoslovenče« je dotiskan. Prva številka, ki obsega 20 strani, je natisnjena v 50 000 iz* vodih, ker približno toliko znašajo doseda* nja naročila. List je tiskan v cirilici in latinici na zelo dobrem papirju in stane naročnina letno 10 Din ali za vsako številko 1 Din. Naročnino z a list naj poberejo upravitelj* stva in jo nakažejo na upravo lista — Beograd, Kralja Milutina 66. Eventuelna zakas* nela naročila za list se bodo lahko upošte* vala, ker bo stavek za list ohranjen toliko časa, da bo ugotovljeno točno število naročnikov.
v
Šolski upravitelji in upraviteljice!
Ali izvršujete vsa svoja naročila potom Učiteljske gosp. poslovalnice v Ljubljani in Mariboru ?
V Ljubljani posluje že od 1. sept. podružnica v Frančiškanski ulici št. 6/1. in ima uradne ure od 4.-5. vsak popoldan.
Vsak član JUU mora naročati tudi druga svoja naročila potom U. G. P.
Na ta način podpiramo Učit. domova v Ljubljani in Mariboru!
Vse potrebščine lahko naročate potom U. G. P. I
—	Vse tovariše in tovarišice dosedanje dopisnike »Prosvete« obveščam, da izide prva številka IV. letnika tega mesečnika v oktobru Zato naprošam vse dosedanje do* pisnike, da eventuelne dopise za to številko čim prej pošljejo uredništvu. Želel bi pa, da se poleg dosedanjih oglasi s svojimi do* pisi tudi čimveč novih.
Uredništvo »Prosvete«.
—	Odlikovanje z redom sv. Save. Dne
22. septembra t 1. je pozvalo mestno načel-stvo — prosvetni referat v Ljubljani v pi* sarno mestnega načelnika tovarišice in to-a* riše: Marijo Grošljevo, Marijo Detelovo, Janka Polaka, Miroslava Repovša, Stanka Legata, Josipa Kobala in Tita Grčarja Mestni načelnik g. dr. Dinko Puc je odlikovance pri* merno nagovoril, jim čestital in izročil odlikovanja. V imenu odlikovance v se je zahvalil tov. Polak in prosil g načelnika, naj spo* roči zahvalo za odlikovanje na najvišje mesto. Končno je čestital vsem še šolski nad* zornik za mesto Ljubljano tov. Grum ter jih vzpodbujal k nadaljnjemu vztrajnemu šol* skemu in nacionalnemu delovanju
—	Spisek uprave in članov za Beograd.
Vsa društva opozarjamo na »uput« izvršne* ga odbora JUU v Beogradu s prošnjo, naj se točno drže navodila. Po tem je treba predvsem vpisati člane upravnega in nadzornega odbora. Upoštevajte to !
Sekcija JUU.
—	Poštninska prostost. Vse tovariše predsednike sreskih društev prosimo, naj na ovitke za sedaj še napišejo, da je društvo poštnine prosto V kratkem prejmejo za* devno štampiljiko. — Sekcija JUU.
NOVI ZVEZKI ZA OSNOVNE IN VIŠJE NARODNE ŠOLE.
Šolskim upraviteljstvom in učiteljstvu narodnih šol priporoča Učiteljska tiskarna, da nabavijo nove zvezke za osnovne šole za svoje šole in razrede, ker so ti zvezki izdelani po predpisih, kakor jih je ugotovila ko* misija v ministrstvu prosvete v Beogradu za sestavo enotnih zvezkov.
Zvezki so sledeči:
1 Lepopisnice z napisanimi vzorci. (Rjav ovitek.)
2.	Lepopisnice brez napisanih vzorcev. (Rjav ovitek.)
3.	Lepopisnice z napisanimi vzorci v cirilici. (Rjav ovitelk.)
4.	Okrogla pisava.
5.	Pisanke in vežbanke. (Zelen ovitek)
6.	Vežbanke za računanje. (Moder ovi* tek.)
7 Risanke. (Siv ovitek.)
Vsi zvezki so izdelani iz najfinejšega pisalnega papirja ter opremljeni s pivnikom.
Šolska upraviteljstva in učiteljstvo na« prošamo, naj opozore trgovce z zvezki, da naroče, ko jim poide zaloga dosedanjih zvez* kov, le nove vzorce, da bodo tako polagoma uvedeni v vse šole enotni zvezki.
Šolska upraviteljstva so prejela podro* ben prospekt in opis zvezkov.
Uvedite nove zvezke v svoje razrede!
Z uvedbo teh zvezkov koristite tudi svo* jemu stanu, ker podpirate svoja stanovska podjetja!
Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
—	»Šolski radio«. Njegovo bistvo, raz* voj drugod in možnosti pri nas. Pregled: Na pot. . Uvod: (Tehnika. — Problematika našega časa. — Kaj je radio? — Zakonitosti radia. — Radio — nov element našega življenja). I. Bistvo šolskega radia. (Radio in rokotvorni pouk — Radio kot nadomestilo učitelja. — Radio kot učilo. — Šolski radio
—	pouk. Oblike oddaj. — Namen oddaj. — Predpogoji šolskih oddaj. — Nasprotje z delovno šolo? — Ne preveč! — Osebnost pre* davateljev). — II. Organizacija šolskega radia (Vodstvo. — Urnik. — Teksti. — Stiki s postajo — Stiki s prosvetno oblastjo. — Stiki s šolami. — Skrb za tehnično plat). — III. Šolski radio drugod. (Nemčija. — Anglija. — Francija. — Švica. — Holandska. — Združene države Amerike). — IV. Šolski ra* dio pri nas (Prve pobude. — Prve oddaje.
—	Odbor za šolski radio. — Tečaji. — Kako začeti z našim šolskim radiem? — Kakšen bo naš šolski radio? — Gmotne okoliščine.
—	Ugovori. — Samo šolski radio?). — V. Primeri in dokumenti. (Urnik. -— Oddaje. — Sprejem. — Literatura). — Opombe. — Po naročilu odbora za šolski radio pri JUU, sekciji za Dravsko banovino, napisal Niko K u -r e t, suplent na državni realni gimnaziji v Kranju, član odbora za šolski radio pri JUU Knjigo, ki izide prve dni v oktobru, prejmejo vsa ravnateljstva in upraviteljstva srednjih, strokovnih, meščanskih in osnovnih šol. Ker je knjiga šolam in učiteljstvu nujno potreb* na, da se seznanijo z bistvom šolskega ra* dia upamo, da bo vsaka šola za knjižnico prevzela en izvod. Učitelji, ki žele knjigo, jo lahko naroče v Učiteljski knjigarni, Ljub* ljana, Frančiškanska ulica 6. Delo izide prve dni oktobra.
—	Veliko število novih šol v Grčiji. Od
1928. leta je bilo sezidanih 3000 novih šol* skih poslopij, kar pomeni dvakrat več nego preje v 18 letih. Od 1910. do 1920. leta je bilo sezidanih vsega 500 šol, a od 1920. do 1928. leta tisoč. V delu je še 207 osnovnih šol, 64 gimnazij, pet licejev in štiri učiteljišča, za kar se bo potrošilo 480 milijonov drahem.
—	V članku »Pedagoški tečaj v Mariboru« sta se vrinili dve pomoti. V 3. vrsti 4. odstavka I. kolone čitaj: Ondi sta priča* kovala posetnike tečaja tov. Haberman in Martine. V 1. vrsti 3. odstavka II. kolone čitaj namesto trajen — trojen.
<¡9° Šolski upravitelji i
Vaša narodna dolžnost Vam nalaga, da vt fotovite svoji šoli nabavo, z rešenjem ■tritva prosvete O. N. br. 36637/28. in 0. M br. 24398/30 odobrenih pomožnih učil v zemljepisnem oouku
Po naredbi prosvetnega oddelka Drav* ske banovine obvezana je vsaka Sola Imeti vsaj 1 izvod tega utila
Slike z Jadranu in PrSmorJs
12 različnih umetniških barvastih slik Dalmacije in Primorja, izdelanih po naših najslavnejših mojstrih prof. Crnčiču, Kovačeviife in Krušlinu.
Znižana cena Din 296'—
razume se, da skupno z učno knjigo, zavij« njem in poštnino. Slike so velike 45X60 e» ia »o pripravljene tako, da se jih lahko obm na zid. — Poleg tega, da so te lepe slike t okras šolskih prostorov, so po razpisa ministrstva za vojno in mornarico D. br. 44012/28 in ministrstva notranjih del J. B. br. 20495/31 najprimernejše sredstvo za nspešno propagando za naš Jadran. Kadite otrokom pri nazornem ponkn užitek ip» rnavsnja prirodnih lepot našega morja in Primorjai Budite v otrocih nacionalno zavest z doseg« ljubezni do jngoslovenskega Jadrana.
Oskrbo Sol v Dravski banovini vrSI samo:
Banovinska zaloga šolskih knjig in učil v Ljubljani
in volitev upravnega in nadzornega odbora poleg drugih običajnih poročil. Z upraviče« nostjo pričakujemo, da se tega zborovanja udeležijo tudi oni žalibog precej številni tovariši in tovarišice, kateri so v zadnjem času prav redki gostje naših zborovanj. — Odbor.
= NOVOMEŠKO UČITELJSKO DRU« ŠTVO JUU bo zborovalo, oziroma imelo svoj redni letni občni zbor v soboto 3. oktobra ob desetih dopoldne na deški osnovni šoli v Novem mestu, kot smo to določili že na zadnjem izrednem občnem zboru ju« nija meseca. Dnevni red običajen. Vse član« stvo in še neorganizirane tovariše(ice) vabi odbor.
KDOR OGLAŠUJE, TA NAPREDUJE!
= CELJSKO SRESKO UČITELJSKO DRUŠTVO bo zborovalo v soboto 3 okto« bra s pričetkom ob 9. uri v mestni narodni šoli v Celju. Zborovanja se udeleži članstvo obeh društev v okraju. Na dnevneirt redu so poročila funkcionarjev in delegatov, raz« prava o bodočem teritorijalnem območju društva, sklepanje o proračunu in bodočem delu ter volitve upravnega in nadzornega odbora. — Odbor.
= LJUBLJANSKO UČIT. DRUŠTVO
bo imelo v torek 29. t. m. od 8. do 12 ure na II. mestni deški šoli reden letni občni zbor s sledečim dnevnim redom:
1.	Poročilo o banovinski skupščini. — Poroča tov. Jožica Likozarjeva.
2.	Poročilo o državni skupščini v Beogradu. — Poroča tov. Josip Mihelič
3.	Čitanje zapisnika lanskega občnega zbora.
4.	Poročila društvenih funkcionarjev: predsednika, tajnika in blagajnika.
5.	Poročilo nadzorstvenega ,odbora.
6.	Izprememba pravil v smislu čl. 76. čin zakona.
7.	Volitve novega odbora.
8 Predlogi in nasveti.
9. Slučajnosti.
Ker je pouka prost dan in so na dnev« nem redu tako važne društvene zadeve, pri« čakuje odbor polnoštevilne udeležbe.
Odbor.
tam. V zelo živahni debati se je nato poudarjal pomen učiteljske osebnosti pri pouku in potreba složnosti med učiteljstvom na šoli. Razpravljalo se je zlasti o pomenu rokotvor« nega pouka za delovno šolo in razmotrivalo, kako privesti učence do doživljanja obravnavane snovi tudi v zemljepisnem in zgodovinskem pouku. Končno se je izrekla želja, naj bi postala učiteljišča žarišča za narodno šolstvo in dobila zato najboljše profesorje — vzorne pedagoge.
Predsednik je ob sklepu zborovanja pri« poročal udeležbo na občnem zboru Samopo« moči za otroke, tovariš Horn pa nakup bro-šurice »O treznostni vzgoji«, ki jo je spisal sam.
Arrigler, preds. M. Rupnikova, t. č. tajnica
+ UČITELJSKO DRUŠTVO JUU — ZA SODNI OKRAJ ŽUŽEMBERK je zborovalo dne 13. junija 1931. v Doberniču. — Navzočih od 30 članov 25.
Dnevni red: 1. Situacijsko poročilo.
2.	Nova pravila in reorganizacija društva predpisom §. 76. in 345 uradniškega zakona
3.	Ureditev šolstkih vrtov. Predava tov. Dequal. 4. Vtisi iz Francije, poroča tovariš Jankovič. 5. Slučajnosti.
K točki 2. Pravila JUU, ki jih je g. mi« nister prosvete z odlokom O. N. br. 37 035 od 14. maja 1931. odobril, se od člena do čle« na prečitajo. Pri tem je bil sledeči soglasen sklep:
Ker je novomeški srez zelo obširen in ima zlasti žužemberški sodni okraj s sedežem sreza prav slabe prometne zveze, bi bilo vsako smotreno delo, kakor je praksa že pokazala, nemogoče in ovirano, ako bi bilo za ves srez samo eno učiteljsko društvo, zato naj imajo šole, ki so spadale dosedaj pod sresko učiteljsko društvo UJU za sodni Okraj Žužemberk tudi v bodoče svoje društvo z nazivom: JUU sresko učiteljsko dru štvo novomeškega sreza — za žužemberšk, sodni okraj.
Nadaljnja reorganizacija društva ter volitev upravnega in nadzornega odbora se bo izvršila v smislu čl. 46. in 30./2 pravil JUU in v roku, iki je naveden v čl. 30./2 priloženih pravil, t. j. najpozneje do konca oktobra Do tedaj pa vrši odbor dosedanjega društva vse svoje posle.
Mervar, t. č. preds. R. Hrovatova, t. č. tajnica
W OBLACILNICA ZA SLOVENIJO
Potrebščine za
šolska ročna dela
Za g. učiteljice 10°/0 popust.
L. Putavt - Celje
—	Velik prirastek šolskih poslopij v Vr-baski banovini. Uradno poročilo prosvet« negfe oddelka Vrbaske banovine o stanju šol izkazuje, da je bilo v tej banovini do 6. januarja 1929. leta vsega 324 šol, ki so jih sezidali kmetje večinoma sami z malenkost« nimi državnimi podporami. Po tem datumu je narastlo število šolskih poslopij tekom enega leta za 125 in to v onih krajih, kjer jih še sploh ni bilo. Nadaljnjih 57 šol je v delu. Veliko število novih šol nam kaže lep uspeh delovanja tamkajšnje banske uprave za dvig narodnega šolstva.
—Ali ste že naročili stensko šolsko učno sliko »Bled in okolica«, ki obsega v barva« nem reliefu ves Gorenjski kot s Triglavom in Karavankami? Naročite jo pri Učiteljskem domu v Mariboru potom UGP!
—	t Majcen Alojzij. V Selnici ob Dravi je pretekli teden preminul naš tovariš Aloj^ zij Majcen po težji daljši bolezni. Pokojnik je bil v javnosti dobro znan kot narodni obmejni borec. Pred prevratom je namreč služboval 17 let na obmejni postojanki pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu, ki je vzdržala pod njegovim vodstvom vse napade nasprotnikov in ostala v slovenskih rokah. Zavedne« mu narodnemu borcu in tovarišu bodi ohranjen časten spomin!
—g V spomin pokojnemu tov. Majcenu je darovala Učiteljskemu domu v Mariboru družbica njegovih tovarišev znesek 70 Din. Darovali so: Čepe, Tomažič, Robič, Šijanec in Hren. Naj bi se spomnili na tak način še drugi znanci in prijatelji blagopokojnika!
—	Štampiljke. Enotne štampiljke za sreska društva smo izročili v delo za vsa ti« sta društva, ki so nesporna
—	DOPISOVANJE. Vse članstvo opo» zarjamo, da bo sekcija odgovarjala le na one dopise, ki bodo prihajali potom pristojnega društva.
—	Učiteljski dom v Ljubljani. Sresko društvo Ljubljana-mesto je nakazalo 1740 Din kot letni prispevek a 1 Din od svojega član« stva. Ljubljansko učiteljstvo je s tem poka« zalo, da se zaveda velike koristi, ki bi jo imel Učiteljski dom zlasti za podeželsko učiteljstvo. Razen logaškega sreskega društva ni poslalo nobeno drugo društvo dinar« skega prispevka. Tovariši in tovarišice, zganite se! — Josip Kobal, blagajnik.
—	Zahvala Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani se ob završitvi nad vse lepo uspele 42. velike skupščine v Laškem kar najiskreneje zahvaljuje ondotni Ciril-Metodovi podružnici za ves trud in izredno požrtvovalnost, ki jo je izkazala za to slavje. Prav posebno pa se zahvaljuje g. predsedniku podružnice Iv. Četini, g. dr. Fr. Rošu, žu« panu v Laškem, njegovi gospe soprogi, bla« gajničarki gdč. J. Stegenškovi in celokupne« mu odboru. Prisrčno se zahvaljujemo za lep sprejem p. n. učiteljstvu in šolski mladini, mali Sokolici Brinarjevi za ganljiv pozdravni govor, laškemu Sokolu, gasilnemu društvu in ravnateljstvu radio-termalnega kopališča za prepustitev dvorane v svrho zborovanja. Iskrena hvala vsem delegatom in družbenim članom, ki so prišli od daleč počastit veliko skupščino Topla zahvala zavednemu prebivalstvu laškega mesta za nepričakovano pozornost in hvala vsem, ki so na ta ali oni način pripomogli, da se je 42. velika skup« ščina tako veličastno izvršila — Vodstvo »Družbe sv. Cirila in Metoda« v Ljubljani.
—	Sadjarji! V dneh 25., 26. in 27. oktobra t. 1. se bo vršil v prostorih Ljubljanskega velesejma velik sadni sejem. Vsi sad« jarji so vabljeni, da se s svojim pridelkom udeleže tega sejma. Kdor namerava sodelo« vati, mora do 1. oktobra t. 1 prijaviti svojo udeležbo na naslov »Sadjarsko in vrtnarsko društvo« v Ljubljani, Resljeva cesta 24/11. V tej prijavi je točno navesti, katere sorte se bodo poslale, koliko od vsake sorte, v kakšni posodi in koliko sadja od vsake sorte (razen tistega, kar namerava poslati) ima do« tičnik sploh naprodaj, oziroma doma v zalogi. Skrbelo se bo namreč po možnosti za odjemalce ne samo za tisto sadje, ki bo po« stavljeno na sejem, ampak tudi za zaloge, ki jih imajo doma. V poštev pride samo trpež« no pozno jesensko in zimsko, skrbno izbra« no namizno sadje, zlasti jabolka in hruške, in sicer samo tistih vrst, ki se nahajajo v sadnem izboru za Dravsko banovino. — Vsa nadaljnja pojasnila daje »Sadjarsko in vrt« narsko društvo v Ljubljani«.
Popolna razprodaja mamifakturn. blaga!
Radi opustitve trgovine se bo vse blago po zelo nizkih cenah popolnoma razprodalo. — Različno blago celo pod lastno ceno.
JOSIP SLIBARf manufakturna trgovina LJubljana — Stari trg It. 21
Naša gospodarska organizacija.
—g Vsem našim naročnikom! Ker se pritožujejo nekateri naši naročniki, da niso takoj postreženi z blagom, ki so ga naročili potom UGP pri Učiteljski tiskarni, smo se tozadevno obrnili na tvrdko in dobili ta«le odgovor: »Sedaj v glavni seziji, ko dnevno prejemamo nad sto naročil, je zaposleno vse, še celo pomožno osobje, ki mrzlično dela tudi izven ur. Razumljivo je, da ne gredo naročila tako gladko izpod rok, čeprav vse prizadevanje vlagamo v to, da ustrežemo in obdržimo v zadovoljstvu vse cenjene naroč« nike. Prosimo Vas vljudno, da o tem obve« stite cenjene naročnike in jih v našem imenu naprosite še kratek čas potrpeti.« To v vednost! Od nas se redno izvršujejo naročila! Poslužujte se pri vseh naročilih UGP!
DfAnFAflO1 banovinske tkalnice iz ■ ■VgCi Sarajeva daje vsem gg. državnim uradnikom in penzionistom na 18 mesečnih obrokov.
S..	M A * anS'e®ko in češko platno
M 1% H W ■ proti najugodnejšemu mesečnemu odplačevanju.
„BRADFORD"
Ljubljana, Šelenburgova 7
Na zahtevo cenj. odjemalca pošilja zastopnika s kompletno zbirko v vsak kraj in na stanovanje. Ogled prost — nakup neobvezen.
Stanovska organizacija JUU
Iz druStev:
Vabila:
= PTUJSKO SRESKO UČITELJSKO DRUŠTVO bo imelo dne 5. oktobra t. 1. svoj redni letni občni zbor po sledečem vzporedu« 1 Poročilo o skupščinah. 2. Poročila društvenih funkcionarjev: predsednika, tajnika, blagajnika, knjižničarja ter pregle« dovalcev računov. 3. Formacija novega dru« štva. 4. Volitev novega odbora. 5. Slučajno« sti. — Občni zbor bo v Ptuju v Mladiki in se prične točno ob 9. uri. Odborova seja isti dan ob 8. uri. Prav mnogobrojne udeležbe pričakuje odbor.
= OBČNI ZBOR ŠOŠTANJSKEGA UČITELJSKEGA DRUŠTVA se bo vršil dne 3. oktobra t. 1. v Velenju po sledečem dnevnem redu: 1. Poročilo o banovinski in državni skupščini. 2. Poročila društvenih funkcionarjev. 3. Reorganizacija društva. 4. Volitev upravnega in nadzornega odbora. 5 Predavanje tov. Kramarja: »Prosvetne in narodnostne prilike v Julijski Benečiji. 6. Predlogi in slučajnosti. — Mlinšek.
= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA MA« RIBOR IN BLIŽNJO OKOLICO bo imelo svoj občni zbor dne 24. septembra 1931. ob 8. uri v prvem nadstropju Nabavljalne za« druge. Dnevni red: 1. Otvoritev. 2. Dopisi. 3 Poročilo delegatov o skupščinah 4. Poročilo društvenih funkcionarjev. 5. Likvidacija društva. 6. Ustanovitev JUU sreskega učiteljskega društva za Maribor«mesto. — Pro« simo točne in polnoštevilne udeležbe. — Od« bor.
= JUU SRESKO DRUŠTVO ŽUŽEM» BERK bo imelo svoj redni občni zbor dne 3. oktobra 1931 ob 10. uri dopoldne v Žu« žemberku s sledečim dnevnim redom: 1. Stanovske zadeve. 2. Poročilo o banovinski in državni skupščini. 3. Poročilo društvenih funkcionarjev. 4. Proračun za leto 1931./32. in določitev smernic za bodoče delo. 5. Vo« litev upravnega in nadzornega odbora. 6. Razni predlogi. — Udeležba obvezna za vse člane. — Odbor.
= SRESKO UČITELJSKO DRUŠTVO KRANJ bo zborovalo v soboto 3. oktobra ob 9. uri v Kranju v osnovni šoli na Pun-gratu. Dnevni red: L Referat o šolski higi« eni. 2 Poročila društvenih zastopnikov na skupščinah. 3. Gospodarska akcija. 4. Občni zbor. 5. Vprašanje delitve društva. 6. Pred« logi in slučajnosti. — Vsi neorganizirani naj prijavijo takoj svoj pristop Tudi mora biti do zborovanja poravnana vsa zaostala čla« narina
= RADOVLJIŠKO UČITELJSKO DRU« ŠTVO preloži svoj redni letni občni zbor na soboto 10. oktobra, ker bi bilo 3. oktobra zaradi učiteljskega župnega prednjaškega tečaja zadržanih preveč tovarišic in tovarišev. V soboto 10. oktobra je prisotnost vsakega člana obvezna! — Odbor.
= KOZJANSKO UČITELJSKO DRU« ŠTVO bo imelo svoj redni letni občni zbor dne 3. oktobra ob 10. uri v Kozjem. Dnevni red: 1. Otvoritev. 2. Poročilo o banovinski in državni skupščini. 3 Poročila: predsed« nika, tajnice, blagajnika in preglednikov računov. 4. Reorganizacija društva. 5. Volitev novega odbora. 6. Predlogi, nasveti. — Pri« dite vsi! Posebno vabljeni še neorganizirani tovariši(ice). — Odbor.
= SRESKO UČITELJSKO DRUŠTVO V SLOVENJGRADCU bo imelo svoj redni letni občni zbor dne 3. oktobra 1931 ob 9 uri v osnovni šoli v Slovenjgradcu. Dnevni red: 1. Zapisnik. 2. Dopisi. 3. Poročilo o skupščinah in situaciji. 4. Poročila društvenih funkcionarjev. 5. Reorganizacija društva 6. Volitve upravnega in nadzornega odbora. 7 Proračun 8. Slučajnosti. — Odbor.
= SRESKO UČITELJSKO DRUŠTVO SV. LENART V SLOV. GORICAH bo imelo dne 3. oktobra t. 1. ob 10 uri svoj občni zbor pri Sv. Lenartu v Slov. goricah. Na dnevnem redu je reorganizacija društva
Poročila:
+ KAMNIŠKO UČITELJSKO DRU» ŠTVO je zborovalo dne 9. maja t. 1. v Dom« Žalah.
Navzočih je bilo 89 članov od 112, t. j.
'80%.
Predsednik je podal situacijsko poročilo in dal potrebna navodila glede prejema stanarine. Dalje je prečital dopis o napredova« nju po sistemiziranih mestih.
Z ozirom na proslavo 140 letnice cerkljanske šole se je na povabilo kranjskega učiteljskega društva soglasno sklenilo, zborovati z njimi skupno dne 25. junija v Cerk« Ijah.
Tov. blagajnik je prevzel razpošiljanje formularjev za sitatistiko izvenšolskega dela učiteljstva na posamezne šole, kakor tudi vse drugo delo z njimi.
Soglasno se je nadalje sklenilo, da zbere odbor vse predloge za pokrajinsko skupščino do konca maja in določili so se delegati zanjo.
Sledila je diskusija o pedagoškem tečaju, ki jo je vodil sreski nadzornik Lukežič. Uvo« doma je ugotovil, da se je šola v Nemčiji otresla vseh pretiranosti in vodi zopet pouk učitelj sam. Zato pa v tem večji meri skuša napeti sile vseh otrok k čim intenzivnejšemu sodelovanju pri vsem pouku. Naglašal je tudi prisrčno razmerje med učiteljem in učencem
LJUBLJANA, Mlklošlteva cesta 7
priporoča svojo bogato zalogo manufakturnega blaga prvovrstnih čeških, nemških in angleških tovarn. Driani lamefteoci dobe blago tudi m obroke prati predložitvi legitimacij.
Nove knlige.
—k Davorin Trstenjak (študija) od Sa-liha Ljubunčiča. Knjiga je štampana povo« dom desetgodišnjice smrti Trstenjakove. To je potpun i svestran prikaz Trstenjaka kao narodnog učitelja. Sa potpunim poznava« njem stvari i sa oduševljenom privrženošču za rad narodnog učitelja, pisac svestrano prikazuje u kojima je prilikama živio i radio Davorin Trstenjak i kako se postepeno raa vijalo njegovo učiteljsko i narodno djelo. U knjiži upoznajemo Trstenjaka kao učite« lja u Karlovcu, Kostajnici i u Gospiču. Upoznajemo ga kao pisca, kao mislioca i pučkog propovjednika. Ali ono što najviše osvaja, to je Trstenjak kao učitelj i kako narodni prosvjetni radnik. Zato je pisac u jednom opsežnom poglavlju, pod imenom Trstenja-kova škola, dao sve bitno iz Trstenjakove pedagogije, što zaista može ostati temelj na čemu bi se mogao zasnovati sav naš kon = struktivni i napredni školski rad Cijena je knjiži Din 25, a naručuje se kod pisca, Zagreb, Djordjičeva ul. 17.
Udeležencem prvega radio
tečaja za učiteljstvo Dravske banovine
smo pripravljeni oddati v času do 10. oktobra t. 1. v propagandne
namene
e c e
1.	onim, ki bivajo v detektorskem območju naše oddajne postaje, kompleten detektorski aparat s slušalko in anteno povsem brezplačno.
2.	onim, ki bivajo izven detektorskega območja naše oddajne postaje, en radijski aparat ali radijski material zanj s popustom 20% na normalne cene.
Te ugodnosti se morejo poslužiti tud; udeleženci podi
Kot legitimacijo je predložiti obiskovalno spričevalo tečaja. — Te ugodnosti se nanašajo le na oni oparat, ki ga udeleženec rabi za osebno uporabo ali pa za šolski radio.
RadiO Ljubljana
Miklošičeva cesta št. 5
—k Maksimir Rozman: Strojepisje za trgovske in njim sorodne šole, kakor tudi za samouke. Strokovne kritike ocenjujejo delo sledeče: Od prevrata že pričakujemo učne knjige za strojepisje. Mnogo je dobrih stro* jepiscev, dobrih mehanikov iti tudi učiteljev, ali dobre Učne knjige smo, pogrešali vedno. Učiteljska tiskarna je. založila v naslovu imenovano delo, ki je baš to, kar pogrešajd trgovske in njim sorodne šole. Knjiga je delo, ki priča, da je avtor s posebno ljiibez* nijo proučil strojepisni pouk, da je praktik in kar je glavno, da je pedagog. Prepotrebni zgoddvinski uvod, njim sledeči teOrfetski del, med tisk uvrščene rizbe, praktičhi del z barvno tabelo ter lep jezik so, bistveni deli knjige. Okusna oprema, klišeji in zunanja oblika, pa dajo knjigi poseben sijaj. Knjiga je strokovnjašlco delo in bo gotovo uvedena v vse trgovske in njim sorodne šole kot obvezna učna knjiga za strojepisni predmet. Učiteljem bo z njo olajšan učni posel, učencem pa bo najboljši učni pripomoček. Prav posebno pa je treba poudariti, da se je po-služil avtor najboljše rrittode, da opozarja na tako važen takt v pisanju vaj, držo telesa
ter da je sestavljena knjiga tako, da jO lahko uporabljajo samouki. Knjiga ni na hitto roko napisanih nekaj tiskovnih pol, temveč je sad vztiižnega. vztrajnega dela in resnega poglabljanja v učni predmet. Elasti« citeta prstov, število uporabljivih črk sloven« skega teksta, psihološki moment učenca, so bile smernice avtorja-pedagoga, zato je to prvovrstno delo kar najtopleje priporočati Prav prepričan sem, da bo našla nova učna knjiga povsodi odziv in hvaležnost naročni« kov. — Prof. F. S.
»Nam na ogled poslano izdajo »Stroje« plsje« smo prejeli ter priznamo da nas je dovršena učna knjiga naravnost presenetila.
Poučen opis zgodovine pisalnega stroja od primitivnih začetkov do modernega, popolnega stroja, posebnb pa O0is hiehanizma in funkcija posanicžniH strojnih delov, je mojstrsko dovršen-
Skrbno sestavljene vaje in naloge v resnici omogočajo hitro priučenje ptavilne.'a strojepisja.
Najbolj s6 nas pa presenetili popi ln miši novi _ tes slovenski izrdži za posamezne strojne dele. Prepričani smo, da bo Sedaj ž
loV*enjem in prestavljanjem raznih strokovnih izrazov iz angleščine in nemščine konec in da se bodo novi slovenski izr&zi hitro udomačili.
Vaše delo zasluži vso pohvalo in prizna« nje ne samo od strani zasebnikov, ampak posebno še od šolske oblasti
Želimo, da bi našli povsod pravo raz= umevanje in upoštevanje truda, ki ste ga imeli s to lepo knjigo.« —- Fran Mravljak.
Tudi dogodke v največji brzini z lahkoto ujamete s
Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialnc namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5' —
FOTO-ŠPORT
Vam dela veselje le z dobro kamero, katero kupite najcenejše pri Fr. P. Zajec, optik — Ljubljana. Stari trg 9. — Ceniki brezplačno!
kamero.
Zahtevajte pravkar izišli brezplačni fotocenik.
Drogerija Gregorič - Ljubljana
Prešernova ulica štev. 5
SPOMINJAJTE SE UČITELJSKIH DOMOV
V LJUBLJANI IN MARIBORU.
MM
mm
m ^ .»v
'0'M
' m p ;

v - .V-v- :.
• y ~ ? s
1 l •• t . ,•• ...A'*,'-; . , .-f /cv.
angleškega In čeSkega suknaI
BOGATA IZBIRAI
A. & E. SKABERNÈ
LJUBLJANA
OSVALD DOBEIC - LJUBLJANA
PRED ŠKOFIJO ŠT. 15
priporoča svojo bogato zalogo galanterijskega, drobnega in modnega blaga po najnižjih cenah — Velika izbira vseh vrst
nogavic, D. M. C. in C. M. S. predmetov Na debelo!	Na drobno!

_
Specialno
olje zoper prah
za h i g i e h i č h o Čiščenje učilnic,
ianeno olje, firnpž. emajine lake, vse vrste prozornih lakov, oljnate in suhe barve, steklarski kit in vse v barvarsko stroko spadajoče blago. Tudi Študijske in umetniške barve dobite pri domačem podjetju
Mcnir tamiii n tova,ne°'ja-firne-
nCUIWa fcHnilh JJ ža, lakov in barv
LASTNIK FRANJO MEDIČ. — CENTRALA V LJUBLJANI Tovarne: Ljubljana-Medvode-Domžale. Podružnice in skladišča v Mariboru in Novem Sadu.

Oblačilnica
Varčevati...
Mi Vam hočemo in Vam tudi moremo pomagati. Naše načelo: Vse blago najboljše kakovosti za nizke cene in na dolgoročno odplačevanje je najboljši sistem varčevanja.
Zahtevajte potnika!
Otomane
peresnice, zimnice, divane ter vsa tapetniška dela izvršuje po najnižjih cenah
F. Sajovlc
Ljubljana, Stari trg štev. 6
P. n.
šolam in šol. upraviteljem
vljudno priporočam
vse vrste šolskih zvezkov iz najboljšega brezlesnega papirja in vse knjigoveške potrebščine po najnižjih cenah: platno, marmor papir, sukanec, lepenka itd.
Anton JanežU
knjigoveznica,-industrija šolskih zvezkov in zaloga vseh knjigoveških potrebščin
Ljubljana, Florjanska ulica št. 14
Na obroke!
99
ILIRIJA
Éá
Premog in drva
naiboljše vrste dobavlja
" |. Pogačnik
LJUBLJANA, Bohoričeva cesta 5.
Telefon 2059.
Dame!
Plašče, kostume in obleke, najugodneje in na obroke Vam nudi
A. Paulin,
Ljubljana — Kongresni trg št. 5
LJUBLJANA - MESTNI TRG 17/I.
Velika izbira
Blago tudi na obroke! Postrežba točna in solidna!
v manufakturnem blagu najnovejše mode nudi se Vam pri znani tvrdki
JOS. SNOJ - Ljubljana
Mestne
nice
LJUBLJANA * STRITARJEVA ULICA 5
I Nudim» veliko izbir* angleškega lin eeikega blag* za gospode in [dame. Krama izbira t zastorih, posteljne preproge, pregrinjal« in odeje. Plis rzorcast ia gladek za divane. Velike preprog» v plišu ia linolej. Belo blago za rjtihe in perilo v poljubnih širjavah
Žima, parj», pah, kap»k »d naje enoji» d» najboljše vrst»
Daje tudi na obroke / Postrežba točna in solidna
Izvrstno šolsko črnilo!
n	,	♦
„EFESIN" - črnilni prašek da v čisti vodi raztopljen dobro ohranjujoče in ceno šolsko črnilo
Št. 295,	doza za 6 — 12 litrov črnila Din 22 —
„ 296,	„ „ 20-40 „ „ ,	60'-
„ 226,	patrona za 1 liter rdeče tinte „	10 —
„ 221,	„ „ 1 „ pisarniške M n	x
Odlična priznanja!
Knjigarna Učiteljske tiskarne
v Ljubljani — Frančiškanska ulica št. 6
____