Zgodovina goričanske papirnice Goričanska papirnica je ena najstarejših papirnic na slovenskih lleh, starejša je od nje le še radeška papirnica. Od nekdanjih papirnic, ki jih je bilo na ozemlju sedanje Slovcnije devel, in v kalenh so ročno izdelovali papir, sta se do danes obdržali le goričanska in radeška papirnica. Nckatere od propadlih papirnic & obratovale prav malo časa. Najstarejša papirnica na siovenskem, fužinska pa-pirnica v Zgornji Hruiici pod Ljubljano je obratovala le 16 let (1580-15%). V drugi polovici 17. stoletja ji je sledilo le nekaj desetletij obratovanja vipavske papirnice ob Hublju nad Ajdovščino. Zužemberška papirnica je obratovala od okoli 1700 leta pa do 1785, ko je propadla zaradi premočnc konkurence strojne izdelave papirja. Radeška papirnica v Njivicah pri Radečah je pnčela obratovati okoli leta 1725, in se je leta 1854 razvila v strojno papirnico. Goričanska papirnica ima svoj izvor v loški papirnici, ki je bila ustanovljena 1740. v sedanji vasi Papirnica ob majhnem potoku, nedaleč od lzvira nekdanjega Mrzlega potoka. Loška papirnica jc delovaia do leta 1785 ob tem potočku, ki je lahko poganjal le eno vodno kolo, to pa je bilo premalo, če je hotel papirničar povečati proizvodnjo. Tedanji lastnik Johann Schvverer sc je leta 1785 odločil zgradiii večjo papirnico, mesto zanjo pa je našel ob že obstoječem jezu mlina za žito ob Sori pod Goričanami. Papirnico je pričel graditi na levem bregu Sore v bližini vasi Ladja zgrajena je bila do leta 1787, potem pa jc papirničarju zmanjkalo denarja za dokončanje oziroma za opremo papirnicc s papirničarskimi napravami. V Ljub-Ijani je našel velelrgovca Antona Domiana, ki je bil pnpravljen invcstirati denar v goričansko papirnico. Leta 1788 je steklo delo v papirnici, papirničar pa je Domianu vračal dolg z dobavami papirja. Vendar v tem času niso obratovalc le tc tri paprinice na ozemlju današnje Slove-nije. Na Goriškem je lela 1767 postavil Tomaž Kuiner v Ajdovščini pravcato manufakturo, saj je že leta 1769 izdclovala 12 vrst papirja in to v velikih količinah, tako da je kmalu postala ena izmcd najmočncjših papirnic v No-tranji Avstriji. V Podgori pri Gorici pa je ob Soči pričela obratovati šc ena paprinica in sicer nekako istočasno kol goričanska papirnica. Leta 1859 se je razvila v sirojno papirnico, po celem svctu pa je znana po tem, da sta v njej lastnik baron Ritter von Zahony in kemik Larl Kcllner opravljala poskuse za posiopck kuhanja cclulozc po sulfitncm postopku z direktnim ogrevanjem s paro. Poskusi so bili uspešno zaključeni, leta 1883 pa sta prejtla privilegij, kakor se jc lakrat imenoval patcnt. Papirnica v Podgori jc bila uničena v I. svetovni vojni. V goričanski papirnici je bila postavljena lovarna eelu-lozc po Ritlcr-Kellncrjcvem postopku lcta 1890 in tako torcj letos tovarna praznujc 100-lctnico neprekinjcncga izdclovanja sulfitne cclulozc. Omeniti moramo šc cno papirnico, ki jc pričcla z obra-tovanjem v času ročnc izdclavc papirja. Lcla 1836 je postavil mariborski advokat dr. Hartnagcl v I.obnici pri Rušah papirnico. Po trch dcsctlctjih živolarjenja jc pro-padla, sai v hudi konkurcna sirojnih papirnic ni mogla vcč vzdržau. Goričanska papirniea pa sc jc utrdila na iržišču nckda-njc Kranjskc, nekaj pa je ludi izvažala na Siajcrsko. Lcia 1800 prcvzamc papirnito družina (irundncr, ki jc lmcla papirnito v lasii vsc do lcla 1864. Do lcta 1829 jc papirnico vodil Južcf Grundncr, od lakral Jaljc pa Wcr-ncr Grundncr. Lcla 1X44 jc bila goričanska papirniLa žc modcrno opremljcna, zaposlovala pa |c 27 ddavcev. Lcta 1843 pa jc sickcl prvi papir •, papirncga siroja v lovarni papirja v Vcvčah. Nacnkral s<> sc papirnicc / ročno izddavo znaslc prcd dcistvom: ali da sc samc opremijo s papirnim sirojcm ali pa propudcjo. Radcški papirnici jc nckako uspclu luia 1854 postaviu unoslavcn papirni Mroj brcz sušilnc skupinc, v (joričanah pa jc prcvzcl papirnicu lulu 1860 Slanislav (irundncr. Vcndar s<> dolgovi lc naraš-Oali in lca 1964 jc prišln d<> pmpada gončanskc papirnicc in licitaujc. Kupil jci jc lidclis Tcrpini. za laslnikc vcvškc papirnicc. Slanislav (irundiiL-r jc uslal vodja papirnu.v, ki pa |c lcla 1X65 pogorda. Kcr pa |c hila zavarovana, so lahko pnOcli šu isio lcio gradm novn dvorano /a papirni slnii in brusilnico lcsa. I'rvi podatki nbsiajajo, da jc vcvška pupirmcu v svojih nbralih v Gnričanah, Mcdvi>dah in na Vcrju i/.ddovala lcsovino k-ta 1870, ko je vcvško papirmco prcv/.da graška firma I.evkan. Za papinn stroi v guriLanski papirniu |xi imaiiKi /acnkral prvc podatkc o pn i/vodnji papirja šdc i/ lcla 1X79. I.csovino si> upo-rabljali kui surif m<> v vcvški in noriCanski papirniu, nckaj pa ludi v p.iprinKi iui Vcrju, k|cr ic hil kia IXX9 |Mislavl)cn papirni ,ln>|, ki pa sc |l* /.a vcdno uslavil, ko jc brusilnica lcsa ln p.ipirnis.a na Vcrju lcla I9l(i fHiKnri-la. l'n koneani prvi -.vuovni vojni je v\t nhrali: prcv/ila ndprla ta program. Tovarna celuloze Medvodc je morala najprcj sanirati kritične točke v proizvodnji celu-lozc, obencm pa jc pričcla iskati partnerja, ki bi ji poma-gal postaviti papirni stroj. Zanimanje za postavitev papir-nega stroja jc imelo podjotjc AERO, kcmična in grafična industrija CIcljc, saj jc pmrcbovalo papir za svojc obrate. Prišlo jc do združitvc lela 1973, postavilcv papirnega stroja z encrgctiko pa jc bila izvedcna v rckordncm času. Svcčana oivoritcv in zagon papirnega stroja je bila 2i. aprila 1976. Papirni stroj je izdelala firma Andritz iz (iradca, siriij jc bil zgrajcn za delovno hiirost do 350 m min s širino siia 4100 mm. Pri širini papirncga iraku 375 cm jc bila lctna kapacilcla sin>ia 20.000 lon. Energetika jc bilu zgrajona za proizvodnj« 40 [on parc na uro, oprcmljcna pa jc s parno lurhino. ki piiganja generator / močjo 6.4 MW. Naslcdnja vcčja invcslidia |c bila rckonslrukcija kuha-rij«-- v proizvodnji cclulozc, ki jc bila nujna, da sc jc ohranila varnosi pri proizvodnji. Ccini kuhalmk jc bil prcdstavljcn za novo lokacijo in povcčan, iz zaustavljenc luvarnc cduloze v Zagrfbu pa sla bi]y nabavljcna dva knhalnika. Invosiicija jc bila uspcšno zaključcna lcla 194X. Sčasoma so sc modcrnizirali ludi oslali oddclki v proizvodnii cclulozc m jc scdai polrcbni) lc šc npraviii modcrnizacijn lcsncga prosuua in pripravc lcsa. l)a hi lahko invarna osiula kiinkurcnčna v pmizvodnji papirja, ic bilo poirchno izvcsii rckonMrnkcijo papirncga siroja, ki jc hila opravljcna lcla 19X7. Zamcnjuni mi hili ccli sklupi papirncga siruja in moniiran nov diluzorski natok, nov sisicni mokrih sliskalnii., povočana jc hila Mišilna sknpina in vgraicn plmski grclcc, vgrujon jc bil nuv gladilnik ii) prcnrcjcii parno-kondcnzalni sisicm. Dclo papiincga siroia scdaj nadzomjc rauinalmk. Kcktinstruk-tija jc uspcla, saj |c dcli