Spedizione tn abbonamento postale Poštnina	▼ gqfawrtnj
Leto X., št 21 („jutro« št. 123 a)
Ljubljana, ponedeljek 1. junija 1942-XX
Cena cent. 70
Upravmštvo: Ljubljana, Pucclnljeva ulica 5 — Telefon št. 31-22, 31-23, 31-24
Lnseratm oddelek: LJubljana, Pucclnl-Jeva ulica 5 — Telefon 31-25, 31-26
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase tz Kr. Italije in inozemstva Ima
Unione Pubblicità Italiana S. A., Milano
PONEDELJSKÀ IZDAJA
Uredništvo: Ljubljana, Puccinljeva uL 5. Telefon ét. 31-22, 31-23. 31-24, 31-25. 31-2« Popedeljska izdaja »Jutra« Izhaja vsak ponedeljek zjutraj — Naroča se posebej m velja mesečno L. 2.59 Za inozemstvo L 3.80 Rokopisi se ne vračajo — Oglasi po tarifu
CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicità di provenienza italiana ed estera:
Unione Pubblicità Italiana S.A., Milano
timenti
2»co prigionieri, 345 carri armati, 21 auto-blinde, 53 cannoni, oltre 2o© znto-mezzl distrutti o catturati
Il Quartier Generale delle Forze Armate comunica in data di 31 maggio il seguente bollettino di guerra n. 730:
In Cirenaica proseguono i Combattimenti in corso dei quali nuove gravi perdite sono state inflitte al nemico. Tra i prigionieri — clie superano i duemila — sono l'ammiraglio di squadra sir Cowan e un comandante di brigata. Sono stali inoltre distrutti o catturati 345 carri armati, 21 auto-blinde, 53 cannoni, oltre 200 automezzi.
L'aviazione ha rinno—to-gli attacchi contro colonne avversarie colpendo e incendiando gran numero di veic. i. La piazza di Tobruk è stata intensamente bombardata da poderose formazioni. In combattimenti contro la caccia italiana e germanica l'aviazione inglese ha perduto 16 apparecchi; due altri erano costretti ad atterrare rispettivamente nei pressi di Bengasi ed Apollonia: gli equipaggi sono stati cattu-
rati. Tre nostri velivoli non hanno fatto ritorno.
Bombardieri in quota e in picchiata hanno battuto gli aeroporti tli Malta e cacciatori di scorta distrutto uno Spitfire. TTn nostro aereo non è ritornato alla base. Altri sono tornati con morti e feriti a bordo.
Nel Mediterraneo orientale un piroscafo di 3000 tonnellate veniva avvistato e silurato da nostri velivoli.
Un nostro sommergibile non è tornato alla base. Le famiglie dell'equipaggio sono state informate.
Un limitato numero di bombe dirompenti e di spezzoni incendiari lanciati nella notte passata su Messina e nella zona tra Co-miso e Vittoria, non ha causato vittime. L'equipaggio di cinque uomini di un bombardiere nemico abbattuto dalla difesa contraerea di Messina in una precedente incursione è stato fatto prigioniero nell'Isola di Filicudi (Eolie).
ovite
2ooo ujetnikov, 345 tankov, 21 oklopnih avtomobilov, 53 töpev, nad motornih vozil uničenih ali zaplenjenih
Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil 31. maja naslednje 730. vojno poročilo:
V Cirenaiki se nadaljujejo borbe, v katerih so bile sovražniku prizadete nove hude izgube. Med ujetniki, ki jih je nad 2000, sta tudi admiral eskadre sir Covvan in en brigadni poveljnik. Nadalje je bilo uničenih ali zaplenjenih 345 tankov, 21 oklopnih avtomobilov, 53 topov in nad 200 motornih vozil.
Letala so znova napadla sovražne kolone in z bombami zadela ali zažgala veliko število vozil. Velike skupine letal so intenzivno bombardirale tobruško trdnjavo. V letalskih spopadih z italijanskimi in nemškimi lovci je angleško letalstvo izgnbilo 16 letal. Dye sta bili prisiljeni pristati v bližini Bengazija odnosno Apolonije. Njuni posadki sta bili ujeti. Tri naša letala se niso vrnila na svoje oporišče.
Bombniki in strmogiavei so bombardirali letališča na Malti, lovci, ki so jih spremljali, pa so uničili 1 Spitfire. Eno naše letalo se ni vrnilo na oporišče. Na drugih letalih je bilo več mrtvih in ranjenih.
Na vzhodnem Sredozemskem morju so naša letala opazila in torpedirala 3000-ton-ski parnik.
Ena naša podmornica se ni vrnila v pristan. Družine njene posadke so bile obve-gčene.
Na Messino in na področje med Comi-Hom in Vittorijo je bilo v pretekli noči od-
vrženih manjše število rušilnih in zažigal-nih bomb. žrtev ni bilo. Na otoku Filicudi (Eolsko otočje) je bila ujeta posadka sovražnega bombnika, ki ga je protiletalska obramba v Messinl malo prej sestrelila o priliki letalskega napada. Posadka je štela pet mož.
Priprave za ofenzivo v Cirenaiki
Monakovo, 31. maja. s. Listi objavljajo na. prvih straneh napoved pričetka ofenzive v Cirenaiki in vest italijanskega vojnega poročila, da se bitka razvija v prid čet osi. Odmor, ki je nastal na cirenaiški fronti po ofenzivi v preteklem januarju, ni bil samo posledica peščenih viharjev. Tudi vprašanje oskrbovanja s Silicije proti Tripolisu in Bengaziju je bilo odločilno in rešitev tega vprašanja je zahtevala mesece in mesece dela in borb. Osne podmornice, bombniki, italijanski in nemški lovci so držali v šahu angleške pomorske sile, oslabljene zaradi odhoda bojnih ladij na Indijski ocean. Neprestane italijansko-nemške letalske napade na Malto so sami angleški opazovalci smatrali za grozeč znak, da se nekaj pripravlja. Malta je bi?a paralizirana. To budno oko, naperjeno r.a oskrbovalne poti iz Italije proti Cirenaiki, je moralo biti oslepljeno, da so konvoji lahko dospeli na nasprotno obalo Sredozemskega morja.
Nemško vojno poročilo
Zopet 4 ladje potopljene na Severnem morju — Hude angleške letalske izgube
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 31. maja. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo:
V	srednjem in severnem odseku fronte bo dovedle lastne napadalne akcije do uspeha.
V	zaledju so madžarski oddelki uničili v dveh tedenskih borbah močnejše boljševiške tolpe. Sovražnik je izgubil pri tem poleg številnih ujetnikov 4000 padlih, 21 topov ter mnogo drugega orožja in municlje.
V	bitki pri Harkovu se je odlikoval hrvatski polk.
Med ostanki konvoja na Severnem morju, ki ga zasledujejo in napadajo že več dni naše pomorske in letalske edinice, so bile z bombami poškodovane nadaljnje 4 tovorne ladje. Pri tem je prišlo do letalske bitke, v kateri je bilo sestreljenih 6 sovražnikovih letal, med njimi tipa Tomahawk in Hurricane.
V	severni Afriki se borba nadaljuje. Nemška in italijanska lovska ter strmo-glavna letala so sestrelila 25 angleških letal.
Ob obali Rokavskega preliva je izgubilo angleško letalstvo pri lovski akciji dve letali.
Ob nizozemski obali so pri napadu na nemški konvoj spremljajoče zaščitne edinice sestrelile 8 sovražnikovih letal.
Angleško letalstvo je v pretekli noči izvršilo terorističen napad na notranje mesto v Kölnu. Rušilne in zažigalne bombe so povzročile veliko škotlo, predvsem v stanovanjskih okrajih in na nekaterih javnih poslopjih, med drugimi tudi na treh cerkvah in dveh bolnišnicah. Pri tem izrecno proti civilnemu prebivalstvu naperjenemu napadu je imelo angleško letalstvo najtežje izgube. Nočni lovci in protiletalsko topništvo so sestrelili 36 angleških bombnikov.
Nad obalnim ozemljem je en bombnik sestrelilo mornariško topništvo.
Oddelek nočnih lovcev generalnega poročnika Humberta je dosegel 600. nočno letalsko zmago, kapetan Streit svojo 25. in 26., nadporočnik Knacke pa svojo 28. letalsko zmago.
Izjalovljeni Thnešenkovi načrti
Berlin, 31. maja. s. Strogo uraden komentar k izrednemu poročilu iz.Hitlerjevega glavnega stana ne tvorijo samo številke o ujetnikih in plenu, temveč tudi dva zemljevida, ki so ju objavili vsi večerni listi. Prvi kaže položaj v odločilni fasi Timošenkove ofenzive. Ogromnim sovjetskim
silam je uspelo prodreti nemške črte In se približati do Krasnograda. že se je razvijal dvojni obkoljevalni manever za prijem izza hrbta in za zabitje klina za hrbtom nemških sil v Doneski kotlini. Operacijsko polročje, ki si ga je izbral maršal Timošenko za veliki napad, ni bilo večje kot 3500 km-', torej 1000 km obširnejše kakor ves polotok Kerea. Glavni cilj maršala Ti-mošenka je bil presnetiti in uničiti nemške divizije, ki so to zimo držale črto Kra-matorsk-Bralakleja. Z napadom na fronti, ki je bila komaj 60 km dolga, in sicer z ogromnimi sredstvi ni uspelo doseči tega cilja. Sovjetski razvrstitvi se je nudil velik odpor, s katerim je bila postopno pripravljena past, v katero se je sovražnik pognal.
Drugi zemljevid kaže obsežnost te pasti in posamezne faze operacij, ki so se končale s popolno utrditvijo obkoljevalne-ga pasu. Močna nemška kolona, ki je iz-nenadila sovražnika za hrbtom in je cd-rezala ogromno sovjetsko maso, je sklenila obroč pri Bralakleji. Zemljevid kaže tudi, da teče sovjetska fronta seiaj vzdolž črte od šebekina na severu ter odtod vzhodno od Pečega in Bralakleje vzdolž levega obrežja Donca do Slavjanska.
Nemški tisk podčrtava, opozarjajoč na veličino nove zmage nemškega orožja, da so v bitki dragoceno prispevali rumunski 1. armadni zbor ter italijanske, madžarske in slovaške skupine. Na bojišču so žrtvovali lastno kri za odstranitev boljševiške nevarnosti, piše »Börsenzeitung«, sinovi več evropskih narodov. Gigantska bitka je zaključena, čeprav Moskva in London nočeta niti priznati, da se je bitka vršila. Vest londonskega radia, da imajo boljševiki zopet iniciativo v tem odseku, pomeni samo, da so nekatere posamezne skupine dvignile, belo zastavo in je to edina iniciativa, ki jo lahko imajo v sedanjih okoliščinah sovjetske čete. Ostanki treh armad eo na pohodu proti zapadu proti ujetniškim taboriščem. Reuter je poročal včeraj zjutraj iz Moskve, da je obkolitev kolo3alna mistifikacija nemške propagande, žep ne obstoja, je izjavila londonska agencija. Prav resnično, pripominja glasilo nemških oboroženih sil, žepa ni več, iz enostavnega razloga, ker je po uničenju boljševiških sil prenehal obstojati.
Uspešne akcije nemškega letalstva
Berlin, 31. maja. s. Nemški strmogiavei so učinkovito napadli, kakor poroča yr-
EKSPOZE GROFA CIANA
o zunanjepolitičnem položaju in vzrokih sedanje vojni
Rim, 31. maja. s. Včeraj popoldne so se sestali senatski odbori za finance, za zunanje zadeve, za devizne in carinske zadeve ter so nadaljevali razpravo o proračunu zunanjega ministrstva. Skupna seja odborov je bila pod vodstvom predsednika senata grofa Suarda. Udeležili so se je poleg drugih zunanji minister, tajnik Stranke, ministri za korporacije, za ljudsko kulturo ter devize in valute in državni podtajniki v ministrskem prcdsednišlvu in ministrstvih za notranje, finačne zadeve, za javna dela in korporacije. Spočetka so govorili senatorji Maraviglia, Delfino in Aloisi o odnešajih z Nemčijo, Albanijo in Japonsko. Vladni poročevalec Salata, ki je govoril že dan prej, se je odrekel besedi. Nato je zunanji minister grof Galeazzo Ciano podal obširen ekspoze o italijanski zunanji politiki.
Italijanska politika je bila v odnosu do Anglije v tem, da se sproži vojna z Veliko Britanijo, kjerkoli so podane možnosti za napad in za borbo. Proti njej so se postavile velike sile v zraku, na kopnem in na morju in so se dosegli uspehi ter vezalo na njeni strani velike sile, tako da se lahko reče, da je Italija že od vsega početka sedanje vojne tudi na vojaškem področju bistveno prispevala k dosedanjim uspehom in da jo njeni zavezniki s tega vidika prav posebno cenijo. Minister je poveličeval junaštvo vojakov vseh vrst orožja in na vseh frontah in jim je izrazil ganljivo zahvalo.
Nato je prešel k mednarodnim dogodkom v zadnjem letu. Posebej je obeležil politične in diplomatske momente v sedanjem razvoju vojne, ki je v zadnjih mesecih spričo intervencije Japonske, Zedinjenih držav in Rusije zavzela značaj spopada svetovnih sil. Obeležil je razloge ameriške intervencije v vojni in je opozoril na zgodovinske besede, ki jih je Duce izrekel 11. decembra, ko je dejal, da je Amerika z neskončno vrsto izzivanj sama sebe usodno pognala v vojno. Formalno se je intervencija pričela pred šestimi meseci toda ameriška nevtralnost celi dve leti prej ni bila nič drugega kakor za-
hovno nemško poveljstvo, velik most preko Donca, južnovzhodno od Harkova, ki je bil zadet z bombami že v prejšnjih dneh in ki so ga sovjetske čete naglo popravile z ogromnim trošenjem človeških življenj. Kljub hudemu protiletalskemu ognju so strmogiavei v zaporednih valovih zadeli z bombami vseh kalibrov važni objekt ter ga hudo poškodovali. Tudi drugi večji mostovi preko Donca so bili bombardirani, nakar je nemško letalstvo sistematsko razpršilo in obkoljevalo iz nizke višine čete na pohodu in sovjetske kolone vzdolž-prometnih zvez v tem odseku fronte. Sovjetske čete so imele ogromne izgube. Bojna letala so razen tega bombardirala letališča v sovražnikovem zaledju in povzročila občutno škodo. Cilj nemških bomb so bila tudi važna železniška križišča. Zadet in pognan v zrak je bil dolg vlak s strelivom in pogonskimi snovmi, ki se je odpravljal z nekega kolodvora.
Z madžarskega vojnega področja
Budimpešta, 31. maja. s. Madžarski glavni stan objavlja, da madžarske skupine z zavezniškimi četami sodelujejo v uničevalni bitki južno od Harkova. V teku operacij in v zmagovitem prodiranju so madžarske čete zajele mnogo ujetnikov in ogromen vojni plen. Posebno so se v bitki zadnje dni izkazali brzi oddelki ersekuja-varskega polka, ki so se že odlično izkazali v teku zimske vojne. V odseku Donca se je nadaljevalo izredno učinkovito ofenzivno izvidniško delovanje. Madžarsko topništvo je z dobro merjenimi streli pognalo v zrak skladišče streliva v zaledju fronte. Oddelki honveda so uničili nekaj partizanskih tolp in zajeli ogromno količino pušk in strojnic. Madžarsko protiletalsko topništvo je sestrelilo tri sovražne bombnike.
S finskega bojišča
Helsinki, 31. maja. s. Na Karelski ožini so sovjetske čete v zadnjih 24 urah ponovno napadle s pehoto in sicer v obalnem odseku Finskega zaliva. Finsko topništvo je naglo razpršilo sovjetske množice, ki so napadale, ter je preprečilo akcijo težkega sovjetskega pehotnega orožja, ki je podpiralo v začetku akcijo na-padajočih siL Nasprotniku so bile zadane krvave izgube. V osrednjem odseku te fronte je finsko topništvo v nekem pasu na sovražnem ozemlju, kjer sovjetske čete mrzlično utrjujejo postojanke, razpršilo skupine inženjercev, in povzročilo veliko eksplozijo. Najbrže je zletelo v zrak veliko skladišče streliva in je pri tem izgubilo mnogo ljudi življenje. Na fronti Aunusa je bilo živahno izvidniško delovanje s sledečim uničenjem sovjetskih čet Na fronti vzhodne Karelije je težko finsko topništvo v pasu Maaselkeja zažgalo vas, kjer so taborile sovjetske čete, in povzročilo eksplozije tudi v številnih skladiščih goriva. Izredno živahno je bilo tudi v pretekli noči izvidniško delovanje sovražnega letalstva nad Finskim zalivom. Sovjetsko letalo je metalo bombe na Kot-ko. Bombardirani so bili tudi drugi kraji v obalnem pasu finskega zaliva med Kot-ko in Esbo, vse te akcije pa so povzročile neznatno škodo. Zaradi pojava sovjetskega letala je bil v Helsinkih dvakrat alarm, ki je trajal poldrugo uro, toda silovita protiletalska obramba je letalo prepodila. Po poročilu glavnega stana se ni pripetilo nič pomembnega v drugih odsekih fronte.
vesa. za katero je ameriška vlada vztrajno podpirala Veliko Britanijo. Grof Ciano je obeležil poskuse ameriške vlade, da bi pognala, v vojno tudi dežele Južne Amerike. in odpor, ki so ga te države pokazaie na konferenci v Rio de Janeiru, ki se je zaključila tako, da ni bilo zavzeto soglasno stališče proti silam trojnega pakta, kakor si ga je od nje obetala washington-ska vlada. Na konferenci so prišle do izraza duhovne veze med Italijo, Argentino in Cilom, ki sta znali uveljaviti svojo zunanjepolitično neodvisnost.
Grof Ciano je nato govoril o vojni z Rusijo. Opozoril je, kako je italijanska politika od nekdaj Izhajala z realistične osnove, da mora nujr.o priti do ostrega spopada med osnima silama in boljševizmom r.e le zaradi idejnih sporov, ki so zmerom ločili ti sili od Rusije, marveč tudi zaradi tega. ker so njune življenjske potrebe narekovale, da se branita ruskega pritiska proti zapadu in boljševiškega napada na strukturo evropske civilizacije. Duce je to jasno videl in je v svoji daljnovidni politiki že v španski vojni spoznal prva znamenja tega spora. Izkušnje, pridobljene v španski vojni, so ga privedle do prepričanja, da je bilo treba diplomatsko pripraviti protiboljševiško fronto. Tega nazora sta bil tudi Nemčija in Japonska, tako da se je nazadnje 1.1937 sklenil pakt proti Kominterni. Politika Rusije je v prvem pričetku evropske vojne morala podati dokaz. kakšni so prav za prav realni nameni sovjetske vlade. Rusija je, kakor znano, v avgustu 1.1939 sklenila z Nemčijo pogodbo, ki je pa niti najmanj ni izpolnjevala. že nekaj tednov po njeni zaključitvi je pričela svoj pohod proti zapadu in je zasedla najprej del Poljske in baltske države, nato pa napadla Finsko in nazadnje Rumuniji iztrgala Besarabijo. To prodiranje je imelo jasen namen, da se ustvarijo postojanke, s katerih bi Rusija lahko napadla Nemčijo in Balkan ter prodrla proti Egeiskemu morju in Adriaticu. Spričo te nevarnosti sta se Nemčija in Italija v poletju 1940 odločili ustvariti prvo črto odpora in sta prevzeli jamstvo za rumunske meje ter zahtevali, da se ustavi sovjetsko delovanje na Balkanu. Tedaj je dejansko nastal spor z Rusijo, ki se je moral razviti v vojno. Ta vojn^ je bistveno obrambnega značaja in od nje zavisi ohranitev bogastva civilizacije, ki smo ji predani bolj kakor svojemu lastnemu življenju in za katero je Italija prispevala ekspedicij-ski zbor. ki se je junaško boril in se pripravlja na to. da v še večji meri prispeva v tej borbi, tako da bo delež Italije v vojni na vzhodu v pravilnem sorazmerju z njeno silo in z njeno voljo do borbe.
Italija in Nemčija sta se dolgo diplomatsko pripravljali, še preden je izbruhnila vojna z Rusijo, da se ji postavita v bran. Ojačili sta protiboljševiško fronto in ustvarili v Podunavju in na Balkanu vse potrebne pogoje za odpor proti sovjetskemu pritisku. Grof Ciano je na tem mestu široko obeležil politiko osnih sil na tem področju, ki je bistvenega pomena za obrambo italijanskih interesov. Neposredni nameni osnih sil so bili, da se odpravijo zadnji sledovi politike Male antante, da se spremene meje med Madžarsko in Rumunijo ter Rumunijo in Bolgarijo in da se angleški vplivi izločijo iz Grčije. Ta akcija se je pričela v poletju 1940 in je trajala leto dnj ter prišla do izraza v obliki sistematskih vojaških pobud, ki so na eni strani dovedle do ustanovitve bloka držav, ki so se priključile trojnemu paktu in so postale njegove zaveznice, na drugi strani pa do zasedbe Grčije in nove razporeditve ozemlja bivše Jugoslavije. Tako je bilo mogoče pričeti z borbo s Sovjetsko zvezo tudi s pomočjo aktivne solidarnosti južno-evropskih držav, ki so tudi zagrabile za orožje v borbi proti Rusiji.
Zunanji minister je zatem označil probleme, ki so nastali po razsulu bivše Jugoslavije, in smernice, ki jih je določil Duce za politiko na tem področju. Treba je bilo rešiti adriatiški problem in zagotoviti Italiji kontrolo nad tem morjem, ustvariti neodvisno Črno goro, izpopolniti teritorij albanske države in ustvariti tesno sodelovanje s Hrvatsko. Minister je kratko očrtal italijansko-hrvatske sporazume iz meseca maja preteklega leta in vse delo, ki ga je Italija opravila, da zagotovi integralnost in stanovitnost hrvatske države. Zgodilo se je to z energično akcijo njenih čet, s sodelovanjem med obema državama na vseh poročjih in posebej na gospodarskem, ki ga je vodil poseben stalni odbor pod vodstvom senatorja grofa Volpija di Misurata. Doseženi so bili konkretni rezultati in grof Ciano je opozoril na odpravo carinskih mej med Dalmazijo in Hrvatsko, na ustanovitev italijansko-hrvatske finančne družbe za javna dela v Hrvatski, na koncesije italijanski gozdni milici za eksploatacijo gozdnega bogastva na ozemlju, ki so ga zasedle italijanske ečte.
Grof Ciano je posebej govoril o položaju v Črni gori in Grčiji. V Črni gori se nadaljuje delo, s katerim bo dežela dosegla svojo popolno avtonomijo v okviru italijanske interesne sfere. Za položaj Grčije so značilne gospodarske in predvsem prehranjevalne težave. Italija je v sporazumu in s sodelovanjem zavezniške Nemčije ukrenila vse, kar je bilo mogoče, da se kakorkoli krijejo potrebe grškega civilnega prebivalstva. Grof Ciano je o tej zadevi podal vrsto točnih podatkov, ki pričajo 0 pre-atanih naporih, in je naglasil, da so perspektive za bodočnost boljše. V političnem pogledu vlada v Grčiji mir spričo budnega delovanja italijanskih vojaških in civilnih oblasti.
Zunanji minister je zatem govoril o Albaniji. Izkušnje so pokazale, je med drugim dejal, kaj je Italija dovršila in kaj »e dela v Albaniji. Dokazale so. da se lahko tudi na področju najbolj kočljivih interesov ustvari koristna solidarnost med posameznimi narodi. Ne glede na vojno je Italija vztrajno zasledovala svoj cilj. da poslane ta dežela živ in deloven del njenega imperialnega sistema. Na gospodarskem področju je sistematsko razvijala svoj načrt za ojačenje potenciala krajevnih gospodarskih činiteljev. V še mnogo večji meri pa se je razvilo njeno delovanje na političnem področju, na katerem je celo preseglo okvir zastavljenih nalog. Grško-italijanska vojna je zahtevala od albanskega naroda znatne žrtve. Prenesel jih je s trdno odločnostjo. Zadržanje Albancev je bilo v italijansko-grški vojni vsak trenutek zgledno, prežeto s trdno zvestobo do zveze obeh narodov, z odločnim zaupanjem v zmago italijanskega orožja. Albanski tovariši so se borili in so trpeli ob strani italijanskih bratov za skupno zmago. Zmaga, za katero so konkretno prispevali, je razkrila duhovne energije, ki so prišle do izraza v Krujovi vladi. Italija bo te energije jačila in jih vselej skrbno podpirala. Ustvaritev velike Albanije je bila nagrada Albancem za njihovo zaupanje, hkratu pa je odprla široko področje za razvoj italijanskih imperialnih možnosti. Italija je sedaj prisotna sredi Balkanskega polotoka, v dolini Var-darja in v dolini Morave, tako da so nastale skupne meje s prijateljsko Bolgarijo in se je odprla pot za italijanski promc-t z Egejskim in Črnim morjem. Albanija je samo s priključkom bivšega jugoslovanskega kosovskega in debarskega ozemlja pridobila nadaljnjih 800.000 prebivalcev in 15.000 kvadratnih kilometrov ozemlja, bogato poljedelsko področje in tudi bogata rudarske revirje, v katerih se pridobivajo krom, magnezij, svinec in cink.
Grof C ano je nato kratko obeležil od-nošaje Italije s Francijo po premirju. Opozoril je, da so povsem enakega značaja in harmonično vzporedni odnošajem, ki vladajo med Francijo in Nemčijo. Odnošaj; s Turčijo, Švico in Španijo so dobri. Posebno prisrčni in solidarni so odnošaji s Španijo, ki je bila prijateljsko razpoložena do osnih sil že ves čas sedanje vojne.
Ko je tako izčrpal vse posamezne probleme italijanske zunanje politike, je grof Ciano podal še njen obči okvir v sistemu njenih zvez ter je posebej opozoril na intimno in neprestano sodelovanje, globoko sporazumevanje in popolno solidarnost Italije z Nemčijo in Japonsko. Naše vlade in naši narodi, je dejal, se v polni meri zavedajo, da je vojna, v kateri &e sedaj bore na različnih bojiščih, edina možna rešitev. Njihovo sodelovanje spričo tega ni samo izraženo v popolni lojalnosti, marveč tudi v trdni odločitvi, da se prenesejo vsi napori in izpolnijo vse obveznosti, ki so si jih sile trojnega pakta medsebojno naložile. Grof Ciano je obeležil značaj tega sodelovanja in je opozoril, da italijanskih vojakov ne veže z nemškimi in japonskimi tovariši zgolj bratstvo v orožju, marveč tudi enoten pogled na vojno in enotni načrt. V njegovem okviru se bore tako v Rusiji kakor v Afriki, v Sredozemlju kakor na Atlantiku in na Pacifiku. Na tej osnovi prehajajo vojske vseh treh sil od zmage do zmage. Minister je na tem mestu izrazil vdan in navdušen pozdrav zavezniškim oboroženim silam.
Svoj ekspoze je zaključil s sintezo vojaških operacij, ki jih razvijajo oborožene sile trojnega pakta v tem trenutku in ki jim spričo obsežnosti ter veličine, pa tudi spričo bliskovito doseženih uspehov ni primere v svetovni zgodovini. Borba bo še dolga in ostra, ker sovražnik ve, da se bori za svoj lasten obstanek. »Nasproti sovražni trdovratnosti,« je minister dejal, »pa postavljamo še tršo in neomajno borbenost. Ta naša volja je varno jamstvo, da bo dosežena zmaga, ki jo bo znal italijanski narod skupno s svojimi zavezniki doseči za vsako ceno po ukazih Duceja in v imenu Kralja.«
Govor zunanjega ministra je bil često-krat prekinjen s ploskanjem in ob zaključku je grof Ciano žel splošno živahno odobravanje vseh prisotnih. Predsednik senata se je zahvalil zunanjemu ministru za skrbno in širokopotezno obeležbo zunanjepolitičnih problemov. Spomnil se je v vojni padlih borcev in izrazil v imenu italijanskega naroda navdušen pozdrav vsem bojevnikom. Predlagal je v znamenje popolnega odobravanja režimske zunanje politike, da se načrt zakona o proračunu zunanjega ministrstva odobri z aklamacijo, kar se je med navdušenimi in dolgimi manifestacijami tudi zgodilo. S tem je bila razprava o proračunu zunanjega ministrstva zaključena.
Vojna na Kitajskem
Tokio, 31. maja. s. Japonske oborožene sile so v Birmi dovršile očiščevalne operacije na področju okrog Mitkijine in Ka-leve, v Junanu pa so razpršile okrog 3000 Kitajcev, ki so se v južnem predelu dežele umaknili v džunglo.
Tokio, 31. maja. s. Z nekega japonskega letalskega oporišča v srednji Kitajski poročajo, da je japonsko letalstvo kljub slabim vremenskim prilikam razpršilo in pognalo v beg ostanke čet pripadajočih desetim divizijam, ki so bile poslane na pomoč v pokrajino Cekiang. Japonska letala so sovražnika napadla z bombami in letalskim orožjem. Bombardirane so bi1 tudi sovražne postojanke in skladišča goriva ter vojaški objekti v okolici Kuhsie-na.

Nova žrtev atentata
Ljubljana, 31. maja
Kakor poroča nedeljski »Slovenec«, so v sredo opolnoči oboroženi komunisti odgnali iz Male vasi pri Ježici Ivana Povše-ta in njegovo mater. Ivan Povše je bil vnet član Katoliške akcije. Komunisti so obe žrtvi odpeljali do Save. Tu so s kamenjem pobili mater in jo vrgli v reko, odkoder pa se je k sreči rešila. Sina Ivana so umorili in ga nato vrgli v Savo, kjer so ga našli v četrtek. Ivan Povše je bil iz revne delavske družine. Oče je vrtnar, sin pa je bil fotografski pomočnik. Vso dobo učenja in tudi pozneje je trpel pomanjkanje. Prosti čas je posvetil delovanju pri delavski Katoliški akciji in je odločno nasprotoval komunizmu.
Dr. Ehrlich in Viktor Rojic na Žalah
V soboto po žalnem opravilu v stolnici sta bili krsti s truploma vseučiliškega prof. dr. Lamberta Ehrlicha in akademika Viktorja Rojic-a prepeljan: na Zale. Prevoz je izvršil proti 11. uri z avtofurgonom Mestni pogrebni zavod, ki je s pomočjo katoliških akademikov tudi uredil mrtvaški oder v moliln ci na Žalah. Pred črnim mramornim oltarjem sta bili na stopnišče položeni obe krsti, na levi dr. Ehrlichova, na desni Rojičeva. Črn tekač je vodil od vrat h krstama. Samo dva trnjeva venca sta bila položena ob krsti, darovanje drugih vencev je bilo odklonjeno v dober namen. Molil-nica je bila razsvetljena, goreh so vsi lestenci. V soboto do večera in v nedeljo
so prihajali kropilci, ki so prinesli na obe krsti tudi lepega cvetja. Velika množica se je začela zbirat] popoldne, da izkaže pokojnikoma zadnjo čast.
Zadnja pot Iva Peršuha
Prvi izmed žrtev komunističnega atentata je g. Ivo Peršuh v soboto popoldne nastopil svoje romanje v prezgodnji grob. Proti 17. uri se je zbralo na Žalah mnogo pogrebcev. Po svojih predstavnikih in članih so bile zastopane prav vse katoliške organizacije. Mnogo je bilo klerikov in akademikov. Prispela sta tudi mestni župan dr. Jure Adiešič in bivši ban dr. Natlačen.
Ko so prenesli krsto iz kapelice sv. Andreja pred molilnico, je v imenu pokojnikovih tovarišev spregovoril g. Velkavrh, uradnik Vzajemne zavarovalnice. Pogreb je vodil šentpetrski župnik g. Košmerl ob asistenci štirih duhovnikov, med katerimi je bil tudi prof. Janko Mlakar, eden izmed vodilnih mož pri Vzajemni zavarovalnici. Pevci, pokojnikovi tovariši iz Vzajemne zavarovalnice, so pred molilnico zapeli ganljivo žalostinko. Nato se je razvil dolg sprevod v cerkev pri Sv. Križu, kjer so bile opravljene obredne molitve in so pevci spet zapeli žalostinko. Potem so ponesli pokojnika do groba na desni strani pokopališča. Ko so bile opravljene molitve, so se pevci posledniič poslovili s pesmijo, nakar so ob ihtenju svojcev in tovarišev začele padati grude na krsto. Devet vencev in več krasnih šopkov je vidno izražalo žalovanje za pokojnikom.
Ljubljana, 31. maja.
Za nami je teden dni sončnega vremena, ko ni padla skoraj niti kaplja dežja. To se zgodi redkokatero leto ob koncu maja. Letošnji povpreček padavin v drugi polovici majnika je daleč pod običajnim povprečkom, saj je že prislovično, da nam ledeni patroni prinesejo v maju dosti dežja. Ob izredno toplem vremenu si je letos vsa rast zelo opomogla. Kopalci so prišli na svoj račun, mladina se je nasončila in ustrojila kožo, da bo lahko vzdržala poletno pripeko.
Toda zdaj je že spet čas, da nam nebo nakloni dežja. Vse zadnje dni je obetal barometer spremembo, toda vselej je veter spet pregnal oblake. V soboto je kazalo na dež in gospodinje so se veselile: naj se le vlije, da se malo ohladijo žulji na rokah. Dan za dnem je namreč bilo treba pridno zalivati vrtove. Toda tudi v soboto še gospodinje niso bile uslišane. Samo nekoliko je porosilo. Nedeljsko jutro je vstalo oblačno, ozračje je bilo ohlajeno. Medtem ko je toplomer v Zvezdi čez teden nekajkrat pognal živo srebro kar čez 40 stopinj Celzija, je v nedeljskem
jutru bilo komaj 17 stopinj Celzija. Sonce je za kratek čas spet posijalo, ali kmalu nato je bilo nebo spet zamreženo. Vsekakor je vrsta sončnih dni z nedeljo prekinjena in pričakujemo dež.
Ljubljana je (zlasti ob večerih) polna prijetnega vonja. Odkar odcvita španski bezeg, so začele akacije razširjati svoj močni vonj in tudi lipe so že v razcvetu. Ljubljana ima zadosti akacij, še živilski trg se šopiri z njimi. Nadalje jih imamo na Resi j evi cesti, v Gledališki ulici, v Pe-trarkovi (bivši Komenskega) ulici, v Tivoliju, polno jih je na Gradu in še po raznih cestah in zasebnih vrtovih. Letos so akacije izredno bogate cvetja, da so drevesa kakor pobeljena od snega. S kostanji, ki odcvitajo, močno poživljajo zeleno obrobje našega mesta.
Ob lepih dneh, še zlasti ob toplih poznih popoldnevih in večerih nudi Ljubljana zelo razgibano sliko. Meščani romajo proti Tivoliju, ki je zdaj v najlepšem okrasju. V zgodnjih dopoldanskih urah pa je živahno na živilskem trgu. ki se polagoma polni z domačo zelenjavo. V soboto so gospodinje vse pokupile, ker je pač bilo treba poiskati nadomestka za izostalo meso.
F® bo]ih na polotoku Kerču
Z vzhodne fronte, 31. maja. s. Posebno poročilo dopisnika agencije Stefani: Ko smo v nizkem poletu preleteli ves polotok Kerč v vsej njegovi dolžini, smo se ianko prepričali, kakšna je bila bitka za Kerč. Nebo je bilo jasno tega majskega iutra in sonce je žarko sijalo. Sledili smo cesti, ki razpoiavlja polotok po dolgem. Tu pa tam se je dvignil oblak prahu in še nižje smo leteli, da bi bolje vileli. Bile so kolone t;sočev ujetnikov, ki so počasi korakali od vzhoda proti zapadu. Utrujeni so bili in izmučeni zaradi strahot, ki so jih preživeli v teku zimske vojne. To je bil pohod ostankov znanih treh sovjetskih armad, 44., 47. in 51. armade, ki so 'ods nakopičene na ožini Kerča, da bi prodne preko Krima v Besarabijo. V tej smeri se te kolone sedaj resnično pomikajo, toda niso več »Timošenkovi biseri«. Sedem napadalnih divizij, deset pehotnih divizij, divizija kozakov in štiri oklopne brigade, ki naj bi vse pregazile, so bile pregažene in nji-kovi pripadniki so sedaj samo že žalosten sprevod ljudi, ki začrtavajo v cestni prah posledice strašnega poraza. Ob strani te prometne zveze, ki je edina na otoku, se širijo stepna polja s številnimi močvirnatimi predeli in jezerci; zdi se, kakor bi jih prevrgel potres. Rdeči so povsod izkopali jarke in zaklonišča ter zgradili kazen; a te in oklopne postojanke in so vse podmini-rali. Nemško letalstvo in topništvo je vse pognalo v zrak. Teren je preprežen z ogromnimi jarki in velikanskimi kopn" nami. Niti en kvadratni meter površine ni raven. Vse je bilo prevrženo od viharnega ognja Nemcev in Rumunov in od same sovjetske artiljerije. Ves teren pokrivajo ostanki razbitih voz in drugih sredstev, motornih vozil, topovi vseh kalibrov in
tanki vseh velikosti. Nudi se peklenski pogled, tem bolj zaradi tega, ker se najde tu pa tam še neprizadet pas, odkoder so se morali rdeči zaradi spretnega nemškega manevra naglo umakniti. Ce ne bi tega storili, bi bil ves polotok Kerč sedaj ogromno pokopališče.
Kjer so potekale borbe, je zemlja prekopana in pokrita z motornimi vozili in uničenim orožjem, toda najgloblji vtis naredi veliko število trupel v temnih sovjetskih uniformah, številni vojaški oddelki pokopavajo sedaj te ogromne sovjetske pobite mase. To so žrtve boljševiškega strupa. Ko smo preleteli to področje, smo krenili nad Kerč in Garmisk-Burnun, ki je vojaško pristanišče mesta. Okrog mesta se dvigajo nizki griči in daleč pred nami smo videli Azovsko morje. Tudi te griče so rdeči utrdili, toda služili so samo za en dan kot pribežališča boljševiškim vojakom, ki so prišli s severa in niso mogli dospeti do mesta Kerča. Med Kerčem in pristaniščem je cesta, po kateri so šli nekateri boljševiški oldelki in utonili nato v morju, ker je bilo nemogoče preplavati rokav morja, ki loči Garmisk-Burnun od Tamana. Na tej točki so bile najbolj srdite borbe., ki so se jih udeležili Rumuni. V teh izredno srditih borbah je bil ranjen polkovnik Grodtsch in je poveljništvo oddelkov prevzel njegov rumunski tovariš, toda nekaj ur nato je bil zadet tudi polkovnik Kontrne. Oba zavezniška poveljnika slavne brze kolone, ki je prevalila vso ožino in razpolovila sovražno vojsko, sta bila ranjena v borbi in sta dokazala, kako popolno je bratstvo rumunskih in nemških čet. Videli smo natančno tudi, kakšno škodo je nemško letalstvo povzročilo v Tamanu, ki so vrata na Kavkaz.
Preglas češke vlade
Praga, 31. maja. s. Protektoratska Vlada je sr.oči objavila po radiu izjavo, v kateri pravi med drugim, da je nekaj Čehov, vdi-njanih pri sovražniku, izvršilo atentat, ki lahko povzroči najhujše posledice za češki narod. Lahko se že sedaj reče, pravi izjava, da je treba atentat, čigar žrtev je postal namestnik državnega protektorja v češkem in moravskem protektoratu, pripisati delovanju Beneša in njegovih sokrivcev. Izjava naglaša, kako je vladal v deželi zgleden mir, tako da je Nemčija spričo dobrega obnašanja češkega naroda prav na dan pred atentatom objavila, da so se povečale možnosti za deželno avtonomijo. V januarju t. 1. je Hitler priznal zvestobo češkega naroda do velike Nemčije in podvzeti so bili vsi ukrepi za obrambo češkega naroda pred njegovimi sovražniki. Delo, ki ga je Nemčija opravila, je bilo kronano z najboljšimi uspehi. Mnogo Čehov je bilo rešenih, mnogo drugim se je njihov položaj zboljšal. Vsa dežela je bila deležna nemške zaščite. Proglas ugotavlja nadalje, da ni mogoče pripisati vsemu narodu krivde za atentat, kajti večina disciplinirano sledi svoji vladi. Kdor pa bi se postavil na stran Anglije in njenih zaveznikov, pravi proglas, bo postal javni sovražnik češkega naroda in oblasti bodo z njim kot takim tudi postopale. Izdajalec naroda je, kdor podpira take elemente in se odločno ne postavi proti njihovemu delovanju, če hoče češki
Seja rumunske vlade
Bukarešta, 31. maja. s. Ministrski svet je imel včeraj sejo, ki so se je udeležili tudi guvernerji Besarabije, Bukovine in Transdnjestrske pokrajine. Guvernerji so na seji podrobno poročali o izvedbi kmetijskega načrta, kakor ga je določil maršal Antonescu, o obdelavi polja, pa tudi o položaju industrije v omenjenih pokrajinah. Podpredsednik vlade prof. Antonescu je nato dal podrobna navodila za povečanje kmetijske in industrijske produkcije v teh krajih. V bodoče se bo izvajala v teh deželah politika širokopoteznih kreditov za zboljšanje industrije in trgovine.
Nemško-madžarski
trgovinski sporazum
Budimpešta, 31. maja. Nemška in madžarska vlada sta sklenili nov spc-azum o vzajemnem trgovinskem prometu. Po tem sporazumu se cene blaga v prometu med obema državama ne bodo smele povišati brez sporazumnega pristanka pristojnih oblasti obeh držav.
Žrtve angleškega napada na Pariz
Pariz, 31. maja. s. Angleška letala so v noči na soboto ponovno napadla nekaj pariških mestnih okrajev. Po dosedanjih podatkih je bilo med civilnim prebivalstvom ubitih 40 ljudi, okrog 100 pa ranjenih Nočni napad je trajal dve uri. Sest angleških letal je bilo sestreljenih.
Odbit angleški letalski napad
Berlin, 31. maja. s. Preteklo sredo je 27 angleških letal tipa Spitfire v bližini nizozemske obale napadlo nemško rečno brodovje. Tri nemške ladje in nemško obalno topništvo so sestrelile 5 sovražnih letal, mnogo drugih pa je bilo poškodovanih.
Kazen za občevanje s sovražnikovimi državljani
Rim, 31. maja. s. Dne 9. maja so v hiši grofice Senni Giuliane v ulici Arco dei Ginnas štev. 5 priredili sprejem, ki se ga je udeležilo več ljudi, med njimi tudi neki ameriški državljan, ki je bil nameščen pri rimskem veleposlaništvu Zedinjenih držav in se je pripravljal, da skupno z ostalim osebjem veleposlaništva zapusti državo.. Policijski organi so zvedeli za ta dogodek in so takoj aretirali vse prisotne in sicer grofico Senni Giuliano, grof eo di Cesaro Colonno Simonetto, grofa Piera Ranieri-Bourna del Monte, barona Sanjusta di Teu-lada Orazija, Branca Guida, grofa Anto-nellija Petra in grofa Larusso Rafaela.
Včeraj se je sestala pokrajinska konfi-nacijska komisija in je odredila glede njih naslednje policijske ukrepe: grofica dj Cesaro Colonna Simonetta je bila kon-finirana za dobo 3, grofica Senni Giuliana za dobo 1 leta. Ostalim sta bila izrečena opomin odnosno svarilo v smislu zakona o javni varnosti.
Stroge obsodbe
zaradi poneverb
Dunaj, 31. maja. s. Posebno sodišče je obsodilo na smrt Maitina Herzoga, uradnika v tovarni železniških strojev, ki je z izumetničenim knjigovodstvom pri svoji tvrdki utajil 1800 ton železa in jih prodal z dobičkom 15.000 mark.
Sodišče v Gdansku je obsodilo na smrt Bruna Mietza, ravnatelja prehranjevalnega urada v Gdansku, ki je poneveril večje število živilskih nakaznic. Več njegovih sokrivcev je bilo obsojenih v zapor po več let.
Ivan Speri v Nümbergu je bil obsojen na 3 leta prisilnega dela, ker je skrivaj predajal kože.
Posebno sodišče v Berlinu pa je obsodilo na smrt nekega starejšega delavca, ki 3i je prisvojil oblačila, določena za vojake na bojišču.
Komunistični proces v Plovdivu
Sofija, 31. maja. s. Pred vojaškim sodiščem v Plovdivu se je pričel proces proti 30 komunistom, ki so z orožjem napadli koncentracijsko taborišče, v katerem je bilo mnogo komunistov, z namenom, da bi jih osvobodili. Med spopadom je bil ubit bolgarski policijski stražnik. Državni tožilec je pri razpravi zahteval smrtno kazen za glavne obtožence in zapor za vse ostale.
SPORT
... in še ne
Tri nedelje pred koncem
vemo zagotovo, kdo bo letos nogometni prvak Italije
narod živeti, ne sme zmanjšati teka svojega dela, se ne sme umikati iz borbe, ki se je pričela z nemško pomočjo za rešitev njegove domovine. Izjavo so podpisali vsi člani protektoratske vlade.
Povečanje turških davkov
Carigrad, 31. maja. s. Velika narodna skupščina razpravlja o novem državnem proračunu. V novem proračunskem letu bodo nekateri davki povišani v skladu s sedanjim izrednim položajem. Tako se bodo povišali davki na živino, zaščitne carine na izvoz, gledališke takse in razni koleki za 30%, davek na alkoholne pijače in tobak za 31% odnosno 37%, na platno, sukanec, volno, steklo in loščeno blago za 50%, na svileno blago in krzno za 100%.
Skupščina je tudi odobrila poseben zakon, ki določa 120 milijonov izrednih naknadnih kreditov za oborožene sile.
Carigrad, 31. maja. s. Snoči se je sestala parlamentarna skupina ljudske stranke. Na seji je zunanji minister Saradzoglu obširno poročal o mednarodnih dogodkih v poslednjem tednu.
Nesreča angleškega letala
Lizbona, 31. maja. s. Severnozapadno od Oporta je padel v morje angleški trimo-tornik. Izmed '6 članov posadke sta 2 1 utonila.
Naše gledališče
DRAMA
Ponedeljek, 1. junija: Zaprto.
Torek, 2. junija: ob 17.: Romeo in Julija.
Red Torek. Sreda, 3. junija: ob 17.30: Vdova Rošlinka. Red A.
Četrtek, 4. junija: ob 17.30: Poročno darilo. Red Četrtek. W. Shakespeare: »Romeo in Julija«. Tragedija ljubezni in rodbinskega sovraštva je delo, v katerem je prikazal dramatik vse faze zveste ljubezni in uničujoče sile sovraštva, ki se unese šele ob truplih svojih žrtev. Subtilna lirika in močna dramatika označujeta potek dejanja. V naslovnih vlogah Vida Juvanova in Jan. Režiser: dr. B. Kreft. Inscenator: ing. E. Franz.
OPERA
Ponedeljek, 1. junija. Zaprto.
Torek, 2. junija: ob 16.30: Faust. Red B.
Sreda, 3. junija: ob 17.: Boccaccio. Opereta.
Red Sreda. Četrtek, 4. junija: ob 15.: Evgenij Onjegih. Izven. Cene od 20 lir navzdol. Ch. Gounod : »Faust«. Libreto tega dela je posnet po istoimenski Goethejevi tragediji. Zasedba partij bo sledeča: Faust — Franci, Mefisto — Popov, Margareta — Vi-dalijeva, Valentin — Janko, Marta — Go-lobova, Siebl — Polajnarjeva, Wagner — Dolničar. Dirigent: D. 2ebre. Režiser: C. Debevec. Zborovodja: R. Simoniti. koreograf: P. Golovin.
Zanimiva predstava Puccinljeve opere »La Boheme«. V Operi pripravljajo nastop dveh mlajših članov v »La Boheme«. Pri tej priložnosti bo nastopil v tenorski partiji mladi tenorist Janez Lipušček, ki bo imel v vlogi Rudolfa	* možnost pokazati
svoje znožnosti v okviru velike in zahtevne partije. Prav tako bo z nimiv nastop Friderika Lupše v partiji Collina; Lupševe sposobnosti so občinstvu že znane, v liku filozofa Collina prihajajo tako pevske kakor igralske strani ustvarjalca do popolne veljave. Ostala zo ba partij bo običajna.
Izredno napete in kakor nalašč privlačne za prireditelje in občinstvo so letošnje zaključne tekme v glavni nogometni konkurenci po Italiji, saj niti zdaj, ko manjkajo samo še tri nedelje do dovršitve tega že nad 6 mesecev trajajočega tekmovanja, še ni nobeno izmed obeh — ali recimo morda tudi treh — najvidnejših moštev za letošnjo nogometno lovoriko sigurno, da je že njegova. Torino in Roma sta ji sicer najbližja, toda še zmerom precej daleč, še bolj iz daljave pa jo gleda Venezia, toda kako bo vse to na koncu, je še vse v rokah sreče in slučaja, ki sta razen znanja in zgoditkov prav tako odločilna v teh igrah z žogo.
Toda bodisi kakor koli, včerajšnja nedelja je spet prinesla 8 novih podrobnih odgovorov za končno rešitev tega vprašanja in morda je bil med njimi vsaj eden takšen, da bo razčistil položaj v najvažnejšem delu tabele, gori med prvim in tretjim mestom. Kaj se je torej utegnilo zgoditi včeraj?
Enajstorica Torina, ki je vodila od zadnje nedelje in je Romo pustila za seboj, je morala včeraj prestati hudo preskuš-njo. Na igrišču Venezie je težko zmagati in strokovnjaki so mnenja, da to tudi To-rincem ni uspelo, čeprav so šli na to pot s trdnim sklepom, da bodo premagali še to zadnjo viro letošnje sezone. Če je pa le bilo tako, potem so storili odločilen korak proti zadnjemu cilju. Roma, za katero se je včeraj začela lagodnejša faza nastopov, je to nedeljo imela doma opravka z Ambrosiano iz Milana. Malo jih je bilo, ki bi bili gostom pripisovali še tako skromne izglede na popoln uspeh in tako smemo računati tudi mi, da bo Roma spet prevzela vodilno mesto med vsemi.
Med ostalimi partijami včerajšnje nedelje so bile zanimive še tele: dvoboj med Laziom in Milanom na igrišču slednjega ter gostovanji Napolia v Bologni in Li-vorna v Genovi, pa tudi start Modene v Torinu bi utegnil prinesti kaj novega. Tri-estinci so se doma srečali s Fiorentino in bi bili morali po računih na papirju tudi spraviti obe točki. Skoda, da so v sredini tekmovanja toliko popustili, ker bi bili sicer tudi sedaj še imeli nekaj tehtne besede v njem.
XXVIII. kolo je v ostalem obsegalo tale srečanja:
v Bologni: Bologna-Napoli (prva tekma se je končala z 2:1 za B.), v Torinu: Juventus-Modena (2:0 za J.), v Genovi: Genova-Livorno (0:0). v Romi: Roma-Ambrosiana (2:0 za R.). v Milanu: Milano-Lazio (2:2). v Bergamu: Atalanta-Liguria (1:0 za L.), v Venezii: Venezia-Torino (2:1 za T.) in v Triestu: Triestina-Fiorentina (2:1 za F.).
•
V diviziji B so bila včeraj vsa močnejša moštva angažirana na zunanjih tekmah, tako da se jim bržkone ni vse izteklo tako, kakor so mislila in želela. Pri vsem tem pa je imel vodilni Bari ven-
darle najlažjo nalogo, saj v vsej Lucci ni dobrih nogometašev dovolj, da bi mu mogli škodovati na njegovi vztrajni poti proti vrhu. Drugačna pa je zadeva pri onih treh enajstoricah, ki se poganjajo za sedež na drugem meslu, od katerih so vse tri včeraj imele samo trdo delo: Padova v Pisi, Vicenza v Udirvah in Pescara v Lodiu. Komaj verjetno, da bodo tudi odslej vsa tri moštva ostala na isti višini. Ogorčene so bile slednjič nekatere medsebojne borbe z repa tabele, kjer se razna moštva še zmerom skušajo rešiti pred odhodom v nižjo divizijo.
Zadnji spored je bil razdeljen med naslednje pare:
Udinese-Vicenza, Fiumana-Prato, Lucchese-Bari, Novara-Savona, Siena-Alessandria, Brescia-Pro Patria, Fanfulla-Pes-cara, Pisa-Padova in Reggiana-Spezia. (Tekme so bile na igriščih najprej navedenih klubov.)
Predsednik CONI-a
pri Pogfavniku
Predsednik CONI-a nar. svetnik Manga-niello, ki je preteklo nedeljo z večjim spremstvom vrnil obisk hrvatskim športni kom, je bil pred odhodom iz Zagreba sprejet v avdienci pri Poglavniku dr. Pa-veliču, kateremu je pri tej priliki v imenu italijanskih športnikov poklonil krasno carilo — bronasti kip atleta. Poglavnik se je zahvalil za počastitev in izjavil, da smatra to darilo kot simbol medsebojnega po-življanja športnih odnošajev med fašistično in ustaško mlaiino, ki obe stremita za tem, da bi se okrepile mladostne sile obeh narodov.
Predsednik CONI-a je o prilik: svojega obiska v Zagrebu obiskal številne italijanske ustanove v Zagrebu, po končanem teniškem turnirju za romski pokal — v katerem so, kakor znano, premočno zmagali Italijani — pa je prisostvoval tudi velikemu sprejemu, ki ga je v Zagreba priredil pooblaščeni minister Casertano v navzočnosti mnogih oficielnih predstavnikov hrvatske vlade, ustaškega pokreta, diplomatskega zbora in zastopnikov raznih športnih organizacij.
Nemec dr. von Halt, predsednik evropske atletske komisije. Kakor poioòajo iz Berlina, je predse inik mednarodne atletske federacije Šved Edström imenoval dr. j von Halta, ki načeluje atletSKi federaciji v Nemčiji, za predsednika evropske atletske komisije. Obenem je bil za častnega glavnega tajnika te komisije imenovan znani nemški športni funkcionar dr. Diem, za predsednikovega namestnika pa prof. Misangyi iz Budimpešte. Razen teh treh gospodov sestavljajo komisijo še dr. Puccio Pucci (Italija), Méricamp (Francija) in Ekelund (švelska), eno m^sto pa je rezervirano za finskega delegata, ki ga bodo šele določili.
Iz zgodovine vojevanja s strupenimi plini
Po vsem svetu, lahko bi se reklo, na obeh vojujočih se straneh, kakor tudi v nevtralnih državah, je vzbudila razumljivo ogorčenje nedavna Churchillova grožnja o uporabi strupenih plinov v vojni. Angleška propaganda se je poslužila prilike in je uporabo plinov že v naprej hotela naprtiti Nemčiji, prav tako kakor je dokazovala v prvi svetovni vojni, da so Nemci bili tisti, ki so prvi uporabili pline proti sovražniku. Uporaba plinov sicer ne bi bila nič novega, kajti posluževali so se jih v svojih vojnah že stari Grki, kljub temu pa so se ljudje zgrozili ob misli na plinsko vojno.
Zgodovinska raziskovanja dokazujejo, da so strupeni plini bili znani tudi že najstarejšim narodom. Posluževali so se jih pri uničevanju svojih sovražnikov. Naj-brže je bil prvi plin, ki se ga je človek posluževal, ogljikov okis, ki se, kakor znano, razvija pri izgorevanju in smrtonosno učinkuje na organizem. Velike žrtve je zahteval ogljikov okis od ljudi, ki so stanovali v predzgodovinskem času po jamah in špiljah, kjer ni bilo nobene odprtine. Privedle so jih na misel, da se tega plina lahko poslužijo tudi proti drugim. Primitivni narodi so z njegovo uporabo osvajali pečine, kjer so bili naseljeni njihovi sovražniki, ali kjer so se nahajale živali, ki so jim preprečevale dostop. Pred jamami so zakurili ognje in zatrpali dohode ter potem prepustili plinu, da je opravil svoje uničevalno delo.
V zgodovinskem času je bila znana uporaba strupenih plinov v grškem proročišču Delfih, kjer je svečenica omamljena od plinov prerokovala. Po dolgotrajnih poskusih se je pa posrečilo ugotoviti kemične sestavine tega plina. V zgodovini starega veka je zabeležena uporaba strupenih plinov pod imenom »grškega ognja«. Zgodovinar Tukidid poroča, da so se Spartane! poslužili strupenih plinov v peloponeški vojni pri osvajanju mesta Plateje. Izdolbili so drevesna debla in vanja naložili žvepla in žerjavice. Na svoji strani so odprtine zamašili, tako da so iz proti sovražniku obrnjenega koncev začeli uhajati strupeni plini, ki so nasprotnika prisilili, da se je umaknil, ali pa je bil od plinov pogubljen.
Nekaj podobnega so uporabljali tudi Rimljani, ki so podobno kakor Grki neko zmes metali v sovražnikove položaje izzivajoč v njih ogenj in zastrupljenja. Leta 671. se je posrečilo Kalinikosu, stavbeniku v sirskem mestu Helaopolisu, grški ogenj izpopolniti in odtlej se imenuje bizantinski ogenj. Sredstvo Je seatojalo iz žvepla, kamene soli, smole in živega apna ter so ga s pomočjo nekakih škropilnic usmerjali proti sovražniku. Očitno je pri tem bila najvažnejša sestavina apno, ki razvija v stiku z vodo veliko toploto, zaradi česar se je vžgala v zmesi nahajajoča se sol in razvijala pline.
S pomočjo strupenih plinov so leta 678. razbili Bizantine! arabsko mornarico pri Kizlku ln obranili leta 716. tudi sam obkoljeni Carigrad. To sredstvo Je bilo Izpopolnjeno z nekim novim izumom leta 41., ko Je cesar Konstantin VII. samo s 15 ladjami s pomočjo bizantinskega ognja potolkel rusko mornarico brojefio nad 1000 ladij. Ta bitka je pokazala kako učinko-
vito je to sredstvo v vojni in je zato cesar ukazal, da mora ostati stroga tajnost Bi-zanca. V svojih zapiskih je cesar zabeležil, da je sredstvo prinesel angel prvemu krščanskemu vladarju Konstantinu, da se ga smejo posluževati samo kristjani ter da je njega izdelovanje skrivnost Carigrada. Cesar je ukazal, da strupenih plinov, ki so jih s posebnimi cevmi namerjali proti sovražniku, ne sme spoznati noben drug narod. Neka v cerkveno zidovje vzidana plošča govori o tem, da bo tisti, ki bo izdal tajnost, smatran za izdajalca in nevreden krščanskega življenja. Kljub temu se je zgodilo, da je prav bizantinska vojska bila hudo prizadeta zaradi uporabe strupenih plinov v vojni proti Saracenom. Ti so še izpopolnili uporabo strupenih plinov in so se jih uspešno posluževali. Proti koncu križarskih vojn je izšla celo neka arabska knjiga o uporabi plinov, ki se razvijajo iz arzena in opija in proti katerim se ne more nihče ubraniti.
Dokazano je, da so tudi Kitajci že pred mnogimi stoletji poznali uporabo nekega kemičnega sredstva, ki je razvijalo žve-plov vodik in arzenske pline. Kitajci so s to maso polnili posode in jih metali v sovražne položaje. Ko so se lonci razbili, so se začeli razvijati strupeni plini in tolikšen smrad, da so bili sovražniki prisiljeni pobegniti. Obstoje dokazi, da je v poznejših letih tudi Leonardo da Vinci zagovarjal uporabo strupenih plinov v oblegovalnih in pozicijskih vojnah. Razumljivo je, da se je z razvojem znanosti izpopolnilo tudi kemično vojevanje. Danes imamo celo vrsto strupenih plinov, ki se mora pred njihovimi učinki vsakdo zgroziti.
Radio Ljubljana
PONEDELJEK. 1. JUNIJA 1942-XX
Ob 7.30: Poročila v slovenščini. 7.45: Slovenska glasba. V odmoru (8.00) napoved čaiA. 8.15: Poročila v italijanščini. 12.15: Koncert vaške muz'ke. 12.40: Pesmi in na-pevi. 13.00: Napoved časa; poročila v itafli-janščini. 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13 20: Iz znanih filmov, orkester vod; drrgent Bar-zizza. 14.00: Poročita v italijanščini. 14.15: Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D M. Sijanec. 14.45: Poročala v slovenščini. 17.15: Koncert violinista A'berta Dermelja in pianista Marijana Lipovška. 19.30: Poročila v Slovenščini. 19.40: Lahka glasba. 20.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30: Vojaške pesmi. 20.45: Klasični orkester, vodi dirigent Manno 21.35: Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Sijanec, sodelujeta sopranistka Ksenija Vid ali in basist Frid. Lupša. Operna g<Lasba. 22.15: Koncert pianistke Marije Collina. 22.45: Poročila v italijanščini.
Inserirà jte v »Jutra«! Obnovite naročnino!
Zlatenica
Zlatenica, imeno pobarvana koža, ie tako viden in upadljiv pojav, ki razburja ravnotako bolnika kakor negovo okolico, bolj ko katera druga motnja zdravja. Zlatenica je pač samo znak bolezni, ki naznanja čisto nenaravno, včasih pa tudi težko obolenje, ki ogroža življenje.
Vzroki zlatenice so zelo ravnovrstni: povečini je v zvezi z obolenjem jeter ali pa ž-olčnega mehurja. Ni pa redkost, da je v zvezi z obolenji druge vrste, kakor tudi z nalezljivimi bakterielnimi okužbami in zastrupljen ji.
Prvi prvi vrsti obolenj udrò v kri žolčna barvila, ki se pri zdravem, torej normalnem človeku izlivajo v črevo, in pobarvajo vse telesno tkivo rumeno-zeleno. Opazujemo to jasno na koži, najbolj pa je vidno na beločnici očes, ki je rumeno pobarvana. Obilno se izlijejo barvila v sečno vodo, ki postane temnorjava ali pa celo črnorjava.
Najbolj pogosta je takozvana katara-lična zlatenica, za katero zbolijo otroci in odrasli, ki 90 poprej po večini bili popolnoma zdravi. Zbolijo namreč z znaki nekakšnih želodčno-črevesnih motenj. Nekaj dni po teh prvih znakih, po bruhanju, odvajanju, slabem počutenju, malenkostni vročini nastopa počasi zlatenica. Koža če-sto postaja znatno bolj rumena celo tedaj, .ko drugi znaiù bolezni pojemajo, da bi čez nekaj tednov izginila. Na vsak način traja zlatenica dalj časa — vsaj v večini primerov — kakor tudi sam občutek bolezni in bolečin.
Pogosti vzrok tega obolenja so motitve v prebavilih, zlasti v vročih poletnih mesecih. Včasih je vzrok preobilno zavžitje surovega sadja in surove hrane iz ne dovolj čistih virov. Izkušeni zdravniki odklanjajo mnenje laikov, da bi rumena obleka zlatenice nastopala zaradi jeze ali razburjenja. Temu nasproti ni dvoma, da pri bolnikih na žolču in na jetrih te bolezni slabo vplivajo na celotno bolnikovo stanje. Duševna razburjenja lahko zlatenico povečajo ali celo lahko pogodujejo nastanek zlatenice.
Za prehod zlatenice v težje obolenje so vzrok izvesta! povzročitelji in strupi. Zategadelj je potrebna za ugotovitev vzroka zla.tenice natančna zdravniška preiskava. Različni povzročitelji infekcije lahko povzročijo poškodbe na jetrih, potem obolenja žolčnih potov, in s tem morejo tudi izzvati zlatenico. Tedaj je ona resen znak bolezni. Pri tifusu, paratifusu in pljučnici, prii najpogostejših zastrupi jen jih z živili pomeni pojav zlatenice posebe težko obliko vzročne osnovne bolezni in poškodovanje celega telesa. Pa tudi drugi povzročitelji bolezni, ki jih pri nas večinoma po imetm poznamo, izzivajo zlatenico: povzročitelji malarije in rumene bolezni. Neznani so nasi še pozročitelji, ki so odgovorni za pogosto nastopanje nalezljive zlatenice z visoko vročino, ki smo jo za časa prve svetovne vojne videli precej pogosto. Bile so celo epidemije take vrste zlatenice. Pri vseh infekcijskih boleznih stoje v ospredju splošni bolezenski znaki, manjša ali višja vročina, težak občutek bolezni, glavobol in bolečine v mišicah, slabo razpoloženje, pojavi se celo motnja zavesti, žolčna barvila povzročajo poleg rumene kože tudi srbenje, ki zelo muči bolnike. Praskanje pa povzroča spremembe na koži, opraskline,' čire. Koža je podvržena krvavitvam, prav tako sluznice v nosu, želodcu, črevesu in s tem tudi poškodbe notranjih organov. Vsi ti znaki nastopajo v najhujši obliki pri akutni rumeni sušici jeter, ki po večini v zelo kratkem času s krči in z nezavestjo vodi v smrt. Prav za prav ne poznamo pravega vzroka te strašne bolezni. Sreča je, dai je ta bolezen redka. Zelo podobno potekajo zastrupljenja s fosforjem in z arzenom. Videli smo jih pri samomorih s temi snovmi in tudi v obratih, obrtih in industrijah. Pri težkih zastrupljenjih z gobami tudi nastopa zlatenica.
Predvsem se kaže zlatenica pri žolčnih kamnih in pri boleznih žolčnega mehurja, če zapre kamen odtok in odtočna pota v črevo, ali če nastane vnetje, mora slediti zlatenica. V ospredju stoji lokalno obolenje zaradi kamna ali pa vnetje z značilnimi boleznimi. Prelvsem ni treba, da pa zlatenica pomeni posebe težko obolenje. Ce traja zlatenica dalj časa, ali pa, če postane močnejša, je potreben krirugičen poseg, operacija.
K skupini teh bolezni spada zoženje in zaprtje žolčnih potov od zunaj zaradi novotvorb dobrega ali hudega značaja v jetrih in v okolici žolčnega mehurja. V tem primeru nastopa zlatenica počasi v teku več tednov in jo odstranimo samoumevno le, če odstranimo njen vzrok. So zlatenice,
ki lahko trajajo včasih zelo, zelo dolgo, sem pa tja tudi celo življenje. Tako vrsto zlatenice opazujemo tu in tam pri izvest-nih redkih boleznih krvi. Da je koža pn tej bolezni rumena, ne pomeni veliko — namreč sama zlatenica ne, pač pa bolezen. Ne smemo z zlatenico zmenjati bledo-rumenega videza, torej barvila zelo slabokrvnih otrok in ol raslih. Pri prvi zlatenici je rumena tudi beločnica. Tako imenovana zlatenica pri novorojencih nastopa v prvih dneh življenja in zgine ob koncu prvega tedna, najdalje pa v 14 dneh. Ta pojav je skoraj brez izjeme nedolžen, torej naraven pojav.
Za nas pride najpogostejše v poštev pri otrocih, pa tudi pri odraslih kataralični ikterus zlatenica, obolenje jeter kot sprem-
ljevalec infektov, zlaati prebavil, želodca in čreves. Od drugega leta starosti naprej vidimo to vrsto zlatenice celo pri dojencih. V splošnem se pri primernem zlravljenju popolnoma ozdravi. So pa obolenja, ki preidejo v akutno rumeno sušico jeter. Na vsak način moramo, če zbolimo za zlatenico, poklicati zdravnika k otroku kakor k odraslemu, da predvsem ugotovi vzrok zlatenice. Načrt za zlravljenje moremo narediti samo, če poznamo osnovni vzrok bolezni.
Zlasti v današnjih časih moramo odrasli in otroci paziti zastran prehrane. 6e tako preprosta in navadna hrana je neškodljiva, če je zdrava, snažna ln brezhibno pripravljena. Proti enostavnim oblikam katar a-lične zlatenice se moremo samo tako bo-
riti, da se varujemo napàk v prebrani, torej v dieti zlasti «a časa vroče dobe. Po možno6ti torej moramo uživati hig.enično
brezh-bna jedila. če pa nastopi bolezen, poskušajmo ovreti, da se bolezen ne razvije, namreč tako, da nič ne jemo m da izpraznimo črevo. To pa samo toliko časa, dokler ne pride zdravnik. Včasih ai telo pomaga samo, z bruhanjem in odvajanjem. Za p. .1 čas je na mestu, da se varujemo mastnega (kar danes ni tako težko), masti v kakršnikoli obliki pa tudi mleka.
V zelo težkih primerih se nam posreči obdržati bolnika pri življenju z doslednim zdravljenjem. Včasih so že bolnika pripisali smrti, ker pa je bil dosleien glede predpisov, je ostal živ. Sladkor, insulin, ima venomer v zdravljenju veliko vlogo. Dr. D—t.
„Lepšega ptiča ni
u
Brez truda in dela ni jela, brez študira-nja in premišljevanja ni napredka v gospodarstvu. Osnovne pojme o umnem kokošar-stvu bi morali dati otrokom že učitelji na ljudskih šolah. Saj ga ni človeka, ki ne bi bil prepričan o koristih domače perutnine. Tudi kmetijska anketa, ki je bila pred tremi leti v Ljubljani, je ugotovila, da moramo po gospodarski važnosti uvrstiti perut-ninarstvo takoj za govedorejo in svinjerejo. Marsikdo bi najbrže sodil, da gre konjereji daleko prednost pred perutninarstvom. Imel bi prav, ako bi presojal gospodarski pomen posameznih panog po njihovi trenutni denarni vrednosti. A ta način presojanja ni pravilen; ne odločuje namreč denarna vrednost gospodarske panoge v tem ali onem trenutku, ampak hitrost, s katero kroži vloženi kapital v kaki panogi. In četudi je hipna vrednost vse naše perutnine manjša od vrednosti konj, je pa vendarle njen letni dohodek mnogo višji kakor dohodek iz konjereje. Poleg splošno narodnogospodarskega ima perutninarstvo tudi velik socialen pomen. Naša dežela je pretežno dežela malega človeka, majhnih posestnikov, bajtarjev, delavcev, sploh ljudi, ki imajo le malo zemlje in zato ne morejo rediti druge živine kakor perutnino.
Med perutnino zavzema pri nas daleko najodličnejše mesto — kokoš. Pa ne kokoš poljubne pasme, zanešene k nam iz Italije ali Nemčije, Francije, Anglije, Azije, ampak naša štajerka. Od kokoši imamo predvsem številna jajca v teku leta, v gotovih časih so na razpolago mladi piščanci, pozneje tudi kopuni in stare kokoši, ki dajejo za slovo kuhano ali pečeno meso, okusno juho in perje. Kakšno korist ima naš kmet, poleg njega pa uradnik, obrtnik, delavec, ki redijo tudi na tisoče kljunov? Ena izmed največjih koristi je gotovo ta, da dobiva gospodinja dan na dan neko število jajc, ki jih deloma porabi v domačem gospodinjstvu, deloma pa proda. Poraba jajc
C,"'.*?* ->1
je po svetu silno različna. Dočim znaša na vsakega prebivalca in leto v Kanadi 234 jajc, v Belgiji 236, na Angleškem 172, v Italiji 110, je pa pri nas mnogo, mnogo nižja, komaj kakih 60. Koristno je za gospodinjo, da ob priliki lahko zakolje domače pišče ali kokoš. Da ima gospodinja od svoje kokošjereje res tudi dobiček, da je nj«-no perutninarstvo tudi rentabilno, je pa treba še nekaj več. Povprečna nesnost naših pasemsko mešanih kur po deželi znaša letno komaj 75 jajc. Ce imajo živali tudi pv>-storno izletišče, jim je vendar treba dodajati med letom precej žitne hrane. Ce je to samo slabo domače žito, ki ni za drugo rabo, potem se vsa stvar še nekako izravna; če pa mora delavec krmsko žito kupovati, ima pri takem kokošjem gospodarstvu gotovo izgubo. Zato je ugotovila že on;<. njena anketa, da se pri nas izplača perutninarstvo samo v kmečkem gospodarstvu kot sestavnem delu kmetijskega obrata ^ato tudi ne priporočamo, da bi povečav?/, število perutnine, ampak jo samo izboljs«i> na večjo nesnost in nekoliko večjo telesno cežo.
če ima gospodar svoje kokoši v (oliko prebrane in izboljšane, da mu neso r. i loto povprečno vsaj 100 jajc, potem lahko i^če, da ni vsaj piče metal proč, ampak dobil plačano, četudi ne po bogve kako visoki ceni. Ko bo pa brskala po slovenskih vrtovih in hostah samo belonoga štajerka, ki bo dajala povprečno po 130 do 140 jajc na leto, potem bo imel naš kmet lahko zavest: kokoš mi plača trud in delo! Posebno Do lahko to trdil tedaj, ko bo dobival kakih 40 do 60 jajc v zimskih mesecih, ku imajo jajca lepo ceno. Zato, slovenski kokošar: skrbi, du boé imel v svoji čredi le najboljše kokoši in izbrane peteline od najboljših nesnic! Potem šele boš imel korist od svojih kokoši-jajčaric!
Spomladi ob valjenju dobivamo poleg jarčic tudi številne petelinčke. čim prej se iznebiš mladih petelinčkov in zanikrnih jar-
ponovl v ali tev ie enkrat. Oa Igra puran imenitno vlogo pri gostijah, to tudi veste. Da bo meso bolj tolsto, treba žival prej opitati, kar velja tudi za vso ostalo perutnino. Dober tek!
• • •
fiic, toliko koristnejše bo zate. To velja posebno v primeru, če moraS krmiti mlado perjad iz lastne roke, brez močne paše v naravi; trdijo namreč, da izkorišča pete-linček kvečemu do 12. tedna starosti dobljeni živež še kolikor toliko dobro.
Kaj pa gos ? Tudi ta je kot zelo koristna ptica razširjena po vsem svetu in daje jajca, meso in perje. Kjer so krajevne razmere zanjo ugodne, prinaša lep dobiček; saj je Izrecno pašna ptica in zato njena reja poceni. Tudi goske si izrediš z majhnimi stroški in trudom. Zato pa da gos mnogo mesa, masti in perja. Mlade goske izborno izkoriščajo hrano in imajo tudi dobro ceno. A vode ji ne sme manjkati; ta je njen življenjski element, brez katerega ne uspava. Znese 30 do 35 jajc, po večini dobro oplojenih, zlasti če ima na razpolago dovolj zelenjave, prostora, zrnja in vode. Tu-cd mladi, komaj izvaljeni gosiči hočejo ze-l«ši.Jnve. če odjemlješ gosem jajca in one-rjw?gočiš valjenje, prično svoj valilni poizkus do trikrat na leto in znesejo do 50 jajc. — Najimenitnejše, kar daje gos, je njeno vjwo. ki je pečeno, pa tudi prekajeno, okus-iu» jed. 2e davno slovijo prekajene prsi po-«suorjanske gosi. češke gospodinje visoko cenijo gosjo mast, ki se da dolgo hraniti tu služi za prav okusno pripravo razne ze-Ifcujadl; gosja jetra pa veljajo vsem »slad-Hogobcem«, kakor jih naziva Koseski, za delikateso. Spitana ln oskubljena, 6®4 kg težka gos je dafla kg masti. Tudi kri pitanih gosi je odlična in jo uporabljajo umne kuharice za razne poslastice. Gosje perje, ki služi za polnjenje posteljnine, je važno trgovsko blago. Zbirajo ga od zaklanih gosi kakor tudi od kokoši, ki pa ima nižjo ceno. Da imajo od gosi več koristi, skubijo žive gosi dvakrat na leto, sredi junija in avgusta, seveda samo po trebušni in prsni strani ter pod krili.
Ali se izplača reja rac ali ne? Vse je odvisno od okoliščin: na kakšnem kraju jih rediš, koliko živeža dobe same in koliko ga moraš dodajati, kakšne so možnosti vnov-čenja. če dobe mlade račke večino piče v naravi in jih spraviš čez 8 tednov že na trg ter dobro prodaš, ti je pošten dobiček zagotovljen. To velja zlasti za mesne race. Več uspehov pa dosežeš z racami-jajčari-cami, ki se zadnje čase vedno bolj širijo. Take race so srnjerjave keki-kembelske race in pa indijske tekačice. Posamezne živali znesejo po 120 do 150 jajc na leto; torej dobro tekmujejo s kokošjo. O račjih jajcih se slišijo tu in tam očitki. In res niso posebno užitna jajca rac, ki nimajo za vsakdanjo pijačo in kopanje na razpolago čiste vode, ampak edinole ostudno gnojnico. Gnojnica je strup za živalski organizem.
Kaj naj rečemo o puranih? Kakor afriški pegat tako hoče tudi severnoameriški puran mnogo, mnogo svobode, torej obširno torišče za svojo prehrano. Teh ugodnosti mu Slovenci ponajveč ne moremo nuditi, zato jih tudi ne moremo rediti v večji množini. Posebno pozimi nimamo od purana prav nobenega dohodka, ampak ^ame stroške. Toda stoj! Eno lepo in zelo koristno lastnost ima pura: zelo rada vali. Zato je velikega pomena za nas, ki stremimo za izboljšanjem naše kurjereje s pomočjo prvovrstnih jajc. Jajca morajo biti izvaljena od začetki marca do srede maia. A kure imajo svojo glavo in svoj svet in ne kvo-čejo. kadar bi človek hotel. Kaj početi? Prosi najbližje strojno vališče, da prevzame jajca v valjenje; ne boi se, da bi imela naša štajerka antipatijo proti umetnemu valjonju. Le pravilno se mora valjenje vršiti: i.7vniirn< »-.'č^inrj oa morajo priti por pravo, živo kokljo, ki smo jo pravočasno pripravili za to nalogo. Ce pa ni na raz- ( polago stroja, potem pa se poslužite pure, j ki vam izle-".e 20 jajc naenkrat in >c treba.
Za dobro voljo
Vremeaarfi
Je pratikar s pratiko v roki saspal,
so sanje ga nesle v nebesa,
vratar ma Je rekel: »Kar prav M prišel,
ne bodeč zamudil kongresa!«
Svetniki iz maja krog mize sedi, so zbrani ie vsi iz svečina, Matija udiri s sekiro svoji, ma prva beseda Je dana.
»Na Zemlji pa nekaj te čase ni prav, zdaj pratika jim je na poti, premaknili radi bi maj na svečin, da topli bi bili vsi koti.
To pravim vam. bratje, iz svečira ne grem. ne Agata, Blaž in Polona, ne Valentin, Julija, Peter Damjan in druga svetniška kolona.
Vsi dnevi v svečanu zasedeni so, zamenjali tudi ne bomo, ta mesec je naš in naš bo ostal, ker vsi smo za geslo: »Pro domo!«
So vstali trljaci, ledeni mozjé in rekli v globokem so basu: »Ne gremo v svečan mi svetniki trijé in Zofka je z nami na glasu!«
Matija odložil svoj ostri je bat in rekel je družbi veselo: »Da složno potekel ta naš bo kongres, vnaprej se mi to je že zdelo!«
J« stopil h zemljanu in rekel taki: »Prišel si iz Novega mesta, glej, tamle so vrata, kjer Peter stoji, kar ravna na Zemljo je cesta.
Meščanom ìrróri nebeški pozdrav, ti skrbi za šolske registre in pratiko pusti In maj in svečin, svetnike — vremenske ministre!«
Poslal ga je Peter na Zemljo nazaj, ko sonce ?e l'amo je vstalo, svetnik» v nebesih imeli po prav fn vse je pri starem ostalo.
Mara J. Tavčarjev».
—	Ali pi ješ eno uro pred kosilom vodo, kakor sem ti svetoval?
—	Poizkusil sem, toda po desetih minutah sem moral prenehati, sicer bi se bil razpočil.
•
Eden izmed pogrebcev: »Vrednost kakšnega človeka, ki smo z njim preživeli življenje, spoznamo šele tedaj, ko nam umre.«
Vdova: »Res 1e! Nikoli nisem vedela, za kako vsoto se je bil moj mož zavaroval!«
Rudolf je stal žalostno na dvorišču.
»Kaj ti je, Rudolf?«
»Olga je huda name.«
»Zakaj?«
»Zmenila sva se, da se dobiva danes ob štirih v kavarni, pa sem se zamudlL Prišel sem šele ob petih in Olga je tam ča» kala že dve minuti!«
«
»Mamica, mislim, da Stempiharjev Rudi, med nama rečeno, nima smisla za gtasboi Dejal mi je, naj boben prerežem, da bi videl. kaj je v njem!«
Josip Korban:
Vse pozaMjena
»Kaj so pa napravili potem s tistimi razbojniki?« je vprašal Primož z drhtečim glasom.
»I, kaj ? Rabelj je nabrusil meč... in glave so padle.«
Urša je končala svojo istorijo.
Primož je krepko potegnil iz vivčka oblak dima.
»Saj boljšega ne zasluži takle ropar, ki krade in ubija... ubija in krade. En sam smrtni greh je vse njegovo življenje!«
Nekoliko pomolči, da si v duhu še enkrat naslika strašne prizore iz življenja tolovaja Ciprijana.
V sobici je hlad. široki listi vinske trte zapirajo pri nizkem oknu pot sončnim žarkom. Nekaj jih pa zadržuje krasni nagelj s svojim dolgim zelenim slapom, ki globoko pada v izbo. Kakor prekrasni rubini žare v gostih poganjkih rdeči cveti. Kjer so dekleta, tam mora biti cvetje!
»Veš kaj, meni se pa smili Bernard,« pretrga Primož sveto tišino.
»Zdaj moram na njivo,« ga prekine Urša, »se bova pa še po večerji kaj pomenila. Kar vlezi se za ta čas!«
»Oh, kako je zala,« je pomislil. »Sama dobrota je te ženske! Kakor vosek je njeno lice! Malo me trga po udih, pa je že rekla, naj ležem. Kdaj sem slišal take besede iz ust svoje Mine?«
Malo pobinglja s svojo nesrečno nogo, ki po nji vrta vražji protin, in še kar sključen na klopi dalje prede svoje prijazne misli.
»Presneta babnica, kako lepo ji teče beseda! Pa delo! Vse hoče sama opraviti.«
Lahna rdečica mu pobarva lice. Glej ga zlomka! Skušnjavec je že spet v hiši. Kadar je Primož takole sam, pa se vtihotapi norčavi nevidni gost, da bi ga zmedel.
»Se ta teden pojdi v župnišče,« gepeče Bkušnjavec. »Gospod so dobri. Bodo že tako
napravili, da se bosta lahko vzela. Tisto koleno, ki si z Uršo v sorodu, je daleč... Kratka prošnja na višjaga duhovnega pastirja, pa se bomo zavrteli na svatovskem plesu!«
»Vem,« odgovarja Primož, »tisto kilavo sorodstvo bi ne bilo zadržek. Stokrat hujša stvar mi nagaja!«
Pozabil je na protin in ves razburjen planil kvišku.
»Mina še živi!... To je tisto!«
»V Rim pošlji prošnjo,« svetuje tajni še-petalec. »Za kako cigareto ti jo napiše Mu-zov študent; saj zna latinsko! Vse po pravici mora zapisati kakor se j'.1 bilo zgodilo. Najprej tisto, kako je prišel Sklednikov Janez iz Amerike (le dobro ga naj prekuhajo v peklu!).«
Primož si napenja možgane:
»Kdaj je že to bilo?... Že res! Komaj leto dni zakonskega jarma... Jaz z lesom na Hrvaškem — Mina sama doma ... Pa ti pride grdoba vasovat in babo premotit!«
Stara ljubezen je kakor Koruznikova krava: Nič ne veš, kdaj ti bo zbezljala... O, kakšne sitnosti je uganja.' Janez pred poroko! Ko bi njeni starši ne bili na njegovi strani, nikdar bi Mina ne gospodinjila na Primože vem domu!... Hvala Bogu, da samo dobrih dvanajst mesecev! Kako malo medu — pa koliko pelina se je nabralo v tej kratki dobi!
O, vse, kar mu je Mina storila hudega, mora popisati Muzov študent, da bodo sveti oče videli, koliko je bilo trpljenja!
Ali more Primožu zameriti krščanski človek, da nI solzice potočil za njo, ko je pobegnila v širni svet s Sklednikovim fan-tinom? In da še današnji dan prav nič ne pogreša nezveste žene?
Oh, vse bi bilo dobro... ko bi le tistega nebogljenca ne bila vzela s sabo... ki je v bele pleničke zavit ležal v zibelki! Tistega nedolžnega črvička bi pa ne bila smela odnesti v izprijeni svet!
Med slabe ljudi bo zašel in se pogubil!
Ob težki misli na usodo svojega sina se mu spači starikavo obličje. Žalostni konec najmlajšega tolovaja iz Uršine istorije mu v novem grozotnerm prividu razburka dušo.
Kako lahko bi se takole tudi Lojzek zmaličil! Med tujimi ljudmi se mlad človek kaj hitro izpridi in zaide na kriva pota. V domačih gorah, kjer je potenje v veljavi, ln ne primanjkuje dobrega nadzorstva, se tega ni bati Primož bi že skrbno pazil nanj in ga varoval kakor punčico svojega očesa.
Sleherno slabo dejanje se maščuje v dolini solz. Se ni pretekla petorica let po tistem sramotnem begu — pa ,t<- je že pokazal prst božji: V jami, kjer je kopal Janez, se je uurla plast rude in ga .•odsula ... O, vse po vrsti mora zapisati Muzov študent. Da mu je sina odpeljala, da se boji za fantovo dušo ... Pa še to, da Sklednikovemu odpušča grdobijo. Sveti oče bo videl, da Primož ni slab kristjan, pa bo...
»Xaj pa Mina?« se poroga skušnjavec. »Ne boš odpustil babnici, ki se zdaj sama klati po svetu?«
»Ne bom ... Sama si je kriva!«
Da ženi privošči sedanje križe in težave, to seveda ne sme priti v študentovo pisanje. Si/eti oče bi so razjezil, pa bi ne dal dovoljenja.
»Da, tako bomo napravili« vzklikne Primož.
»Prihodnji teden pojdem k Muzi, pa napišemo. Fant bo vesel cigaret!«
Zadovoljen si pomane roke. žarečega obraza sede za mizo.
Zdaj bo pa treba Uršo vprašati. Kaj bo neki rekla babnica ? ... I. srečna bo, saj bo preskrbljena na svoja stara leta! Se misliti ni, da bi mu odrekla. Kako je zadnjič zardela od veselja, ko ji je bil prinesel ži-dano ruto s sejma ln jI rekel tiste besede. Okajen je res bil nekoliko — kdaj je pa še prišel pravi sejmar trezen domov? — toliko ga pa le še ni imel pod kapo, da bi ne vedel, kako je obrnil besedo. Ali ni rekel, da ima rajši eno Uršo kot pa deset Min?
Da, tako je povedal! In dobro se je zdelo Urši. Po še zlagal se ni! Saj jo res rad vidi. čedna ženska je... Mlada sicer ni več, lahko bi nekaj let brez škode prodala; lepotica tudi m ... malo pošepa včasih ... in tista bradavica na dolgem, kljunastem nosu jo precej kazi. Pa kaj za to! Saj Primož tudi ne bo dobil nagrade zaradi lepote. Preveč je koščen in putigrom mu nagaja ... O, drugače je pa UrSa pridna in kratkočasna — njeno srce pa kakor lz voska!
Ne mogel bi več živeti brez nje, tako se je je privadil! Ko Primož v take lepe misli zatopljen sanjari pri mizi, se zdajci začuje-jo lahki koraki v veži. Na stežaj se duri odpro in visoka, suha ženska stopi v sobo. Za roko drži fantiča, ki je bil komaj zlezel v prve hlačice. »No, kako boš rekel, Lojzek?... Sk'.eni roči-*« lepo in reci: Ljubi očka, ne bodite hudi... o, ti nesrečni otrok, mar si že pozabil? Veš, Primož, boji se te, ko si pa tako strusast!«
Primož gleda, gleda ln v zadregi kaže svoje črne škrbine.
»Loj-zek, Loj-zek... kako si zrastel!« jeclja ln že drži v naročju otroka.
»Kaj se me bojiš, sirotek?«
»Kdo bi se te ne bal!« se potolažena oglasi žena, ko vidi možev dobroduSnl smehljaj. »Kot divji mož si poraščen. Takoj jutri se moraš obriti! Lase ti bo pa Mihčev Mihec porezal.«
Nepopirno sladko čustvo je prevzelo moža. Ve3 zavzet gleda samo otroka ln ga boža po licih.
»Johte, kako se je potegnil... in kako Je močan!«
»Pa očetu je podoben... Kakor bi ga zrezali lz tebe!« se Mini razvezule jezik. »Po gir i njegov orlovski nos ... oči... in usta! Ne moreš ga utajiti, da bi tvoj ne bil... da bi se ne prelivala tvoja kri po njegovih žilah!«
Pri" je pri srcu mehko, da bi se kar razjokal.
»Sta kaj lačna?« je vprašaL V veži je nekaj zaropotalo. Kakor ris Je planila Urša v sobo. Na njenem žarečem obrazu se svetijo potne srage. Iz oči ji švigajo strele.
»Videla sem te z njive-.; in te takoj spoznala.« je zahropla. »Je li, zdaj bo pa
spet Primož dober,
»Kaj me boš zar^trala, kolovrat stari!« se razjezi Mina. »če ml Primož nič ne reče, ki je moj mož, potem tudi ti nimaš pravice!«
»Tako? ... Nič n» reče... Kaj ne, Primož, da baba laže?«
»Mevža!« zarobanti razjarjena sorodnlca. »Copate si naveži na vrat. pa hodi kot ku-žek za njo! Skoda, da nosiš hlače!«
»S pametjo, Urša, pa s krščansko ljubeznijo!... čemu to'«
»Sram me je, da Imam takega sorodnika! Takoj poberem svoje reči... Kadar ti bo spet Mina ušla, pa le brž pošlji pome, da ti bom pravila storije... otrok ti stari, prism-j—i!«
Zaloputnila je duri za sabo, da so zažven-kctale šipe v oknih. Drugi dan že na vse zgodaj je Primož po dolg- n čp*u zopet lepo obrit in krr.<'-o ostrižen. Ko se Lojzek prebudi, ga «■ - obleče ln mu lastnoročno prinese zajtrk na posteljo. Potem jo pa mahneta na vas.
»Le po? . e ga fantička,« ogovarja sova-ščane. »zdaj pa imam človeka, ki ml bo hodil po tobak!«'
Ne mis" več na Uršo, niti na Študenta, ki zna pisati latinsko.
Vse je pozabljeno — še putigrom — ko pomsno vzravnan stopa - sinom po ""sL
Obnovite naročnino!
Nekatere dolenjske znamenitosti
Dolenjsko, ki je imelo v zgodovini, zlasti v srednjem veku in tudi še pozneje, važno vlogo, hrani obilico spomenikov iz tedanje mračne dobe, je pa tudi polno naravnih krasot in znamenitosti, ki pa so ostale do nedavnih let širšemu svetu nepoznane. Tudi Dolenjci sami niso znali, niti se dovolj potrudili, da bi odkrili svetu to, kar je temu delu naše zemlje podarila mati narava.
Zgodovina m izkopanine iz najdavnejše človeške dobe pričajo, da je človek že tedaj atrial upoštevati dobrote, ki jih tu zemlja deli. Od tod tudi toliko starodavnih naselbin. Izkopanine in mnogi dragoceni spomeniki iz davne dobe krase marsikateri muzej doma kakor v tujini, a kljub temu je ostalo Dolenjsko dolgo časa nekako pozabljeno in «1 doseglo pozornosti, kakor bi jo zaradi naravnih lepot in znamenitosti zaslužilo.
Večji del Dolenjskega pripada kraškemu svetu, ki ima več podzemskih jam in ponikalnic. Med podzemskimi jamami na Dolenjskem od zdaj znanih prednjači Županova jama. S svojimi obširnimi podzemnimi dvoranami in krasnimi kipi, ki se iskrijo v odsvitu električnih luči. se more v marsičem primerjati s svetovno znanimi jamami Razen Županove jame pa ima novomeška okolica več podzemskih jam, ki ponajveč še niso raziskane, dasi so nekatere vredne vse pozornosti.
Pri Prečni, prijazni vasici v neposredni bližini Novega mesta, so razvaline nekdaj mogočnega gradu Lue ga, ki so ga sezidali predjamsiki graščaki, katerih zadnji potomec Erazem Predjamski je umrl pri obleganju pred jamske «a gradu na Notranjskem. Lega tega gradu je zelo romantična. Pod gradom izvira iz kamnitnih sten ponikalnica Temenica; izvir je tako močan, da je takoj pod izvirom elektrarna, ki je še pred nedolgim časom edina oskrbovala Nove- mesto z električno lučjo in oskrbovala električni tok maloštevilni novomeški industriji. Očarljiv je pogled na visoke skalnate stene, od katerih loči grad globok, s skalami napolnjen jarek. Takoj pod izvirom Temenice je daleč v hrib segajoča podzemska jama, iz katere je najbiže nekoč izvirala Temenica. Ljudska domišljija trdi, da ima podzemska jama zvezo z gradom Hmeinikom na drugi strani Novega mesta. V jami je bilo in je menda še dnevno prebivališče neštetih netopirjev-pod kovni«.1 kov.
Iz Prečne in Lukenjskega gradu vodi pot proti Straži, kjer je nad vasjo Doljno Stražo spet precej velika in obsežna podzemska jama, ki jo nazivajo Stražka jama Ta še ni raziskana, a ima mnogo lepih kapnikov, med katerimi pa je mnogo že odbitih po> ljudski nevednosti, kar je pač velika škoda. Priporočljivo bi bilo, da bi se tudi ta jama, ki je precej visoko v hribu, strokovno raziskala, ker ni izključeno, da hrani mnogo podzemskih lepot.
Tudi okolica Dolenjskih Toplic, ki je poetična in romantična, kaže z vodoravnimi in navpičnimi podzemskimi votlinami značaj kraških tal. Takoj za kopališkim parkom se dviguje hrib Tabor. Od deželne ceste drže lepe stezice in poti med gostimi smrekami proti nekdanji keltski naselbini. Na vrhu, ki se imenuje »Cvinger« je 20 m globoka jama. ki zaradi nevarnega vhoda še ni raziskana. Kolikor pia so se drzni ljudje spustili po vrveh in lestvah v jamo. se sodi, da so z navpično jamo v zvezi še druge vodoravne votline. V jami s«j prav lepi kapniki.
Nedaleč od tod je bil pred davnimi leti velik samostan, ki ga omenja tudi Valvasor. Sern in tja opazi vešče oko še, ostanke nekdanjega samostana, po katerem je tudi niže ležeča bližnja vasica ob deželni cesti dobila svoje ime Meniška vas. Po ljudski domnevi je podzemska jama na Cvingerju v tesni zvezi s starodavnim samostanom in ljudska domišljija snuje razne pravljice v zvezi s to votlino.
Soteska — Dolenjske Toplice
Nekaj sto korakov od podzemske voline na vzdol je cerkvica sv. Antona nati Meniško vasjo, od koder je krasen razgled in kamor hodijo topliški kopališki, gostje zelo radi na izlet. Na severni strani ob pogorju Sv. Petra leži ob Krki Soteska z gradom in cerkvico. Pod gradom se vije počasna. temnozelena Krka. Očarujoč je od tod pogled ob sončnem zahodu. Medtem ko se zahodna stran že temni, obseva desno stran še sonce in zlati v večerni zarji drevje in grmovje in se v njej blešči mirna gladina Krke v tisoč in tisoč biserih Nedaleč od tod siprejema potok Radešco, ki priteče od Podturna in je bogata postrv'.
Nad vasjo Podturnom so razvaline gradu Rožeka. Nekaj zidu je še dobro ohranjenega, ki priča o nekdanji mogočnosti gradu in njega gospodarjev. Posestniki gradu so bili še v 14. stoletju graščaki pl. Rožek Ko so ti izumrli, je bilo posestvo večkrat prodano, v 17. stoletju pa ga je kupil od grofa Galenberga knez Auersperg. Za razvalinami je globoka dolina, v kateri še celo poletje naletiš na sneg in led.
Severno od vasi Podturna je nedaleč proč pod cesto, ki drži v Sotesko, velika podzemska jama istega imena kakor razvalina gradu Rožeka. Vhod v jamo zapirajo v skalo vdelana vrata. Nekoč je jama služila za skladišče piva nekdanje pivovarne v Soteski. Pred jamo in na nekdanji grajski pristavi pa je bilo prijetno zabavišče topliskim kopališkim gostom. Rože-ška jama je precej dolga in ima več podzemskih dvoran, v katerih se blišči mnogo kapnikov. Jama je bila že preiskana; pri tej priliki so merili toploto in so raziskovalci našli razne jamske hrošče, kobilice in dTuge žuželke.
Posebna dolenjska znamenitost, ki pa je še prav malo znana, j« Ledena jama pri vasi Kunčen na kočevskem ozemlju. Najprimernejša pot do nje je iz Dolenjskih Toplic čez Podturn v Podstenice. kamor drži dobro oskrbovana gozdna cesta po obširnih gozdovih. Od Podstenic dalje se vije po samotnem gozdu lepa gozdna pot. Potnika" pozdravljajo mogočna drevesa, z mahom porasle skale, male senožeti s pisanimi cveticami. Po dobri uri hoda dosežeš kočevsko vas Kunčen. blizu katere se še vidijo razvaline gradu, ki je bil last grofa Kunta.
V v a s i Kunčen je v 15- stoletju našla varno zavetišče Veronika Deseni šk a, druga soproga celjskega grofa Fri-
derika, pred zasledovalci tasta, starega grofa Hermana. Kočevje je ob času naselitve Kočevarjev v 14. stoletju pripadalo Orten-buržanom in je pozneje prešlo na celjske grofe. Ko je Frideriku prva žena grofica Frankopanska umrla in se je poročil z lepo Veroniko Deseniško, so trdili, da je prvo ženo umoril. Ker sta novopoTočenca bivala na gradu Fridrihštajnu pri Kočevju, je dal stari Herman grad razdejati. Veronika je pribežala v vas Kunčen in se tam skrila pred zasledovalci. Njeno zatočišče v tej kočevski vasici se da še dandanes dokazati. Toda tudi tukaj so ji prišli zasledovalci na sled in so jo odgnali v Celje. Tu so jo postavili pred sodišče, ki pa jo je spoznalo za nedolžno. Toda Herman jo je zaprl v grajski stolp in jo dal pozneje v kopelji utopiti.
Od vasi Kunčen drži pot k Ledeni jami. Pot je sicer precej strma, vendar zmogljiva. Kolikor globlje prideš, tem hladneje jc. Jama je 101 m dolga. 80 m široka in 57 m globoka. Pogled v jamo je očarljiv. Krasoto, ki jo v drugih podzemskih jamah predstavljajo apnenčevi kapniki, nadomeščajo tu ledeni stebriči in ledeni kapniki v raznih oblikah in podobah. Pogled na kristalno ledeno palačo spominja na pravljice iz Tisoč in ene noči.
Na levi strani je lesketajoče se ledeno jezero. V njem leže drevesna debla, vsa obložena z ledom, na steno sio naslonjene različne ledene podobe, za temi pa se sveti ledeni zastor. Za zastorom drži ledena stezica pod ledeno jezero. Tudi tukaj je med ledom mnogo z zmrzlim mahom poraslih debel.
Ko se vračaš iz jame, se oko še rado ozira na to redko naravno lepoto in ko prideš na vrh. te objame prijetna toplota, ki kmalu ogreje premrle ude. Priporočljivo je nadaljevati izlet v isti smeri do približno pol ure oddaljene vasi Rdeči kamen ki je dobila ime po rdečem apnencu, od tod pa na Toplo reber. Nad vasjo To:>lo rebri io se dviguje hrib Sv. Peter s prijazno cerkvico, od koder je eden najlepših razgledov na Dolenjskem. Krasen je od tod pogled na Julijske Alpe in na Karavanke, na Snežnik, proti štajerski in hrvatski strani. V nižavi pa se vije med zelenimi travniki in rodovitnim pcliem Krka proti Novemu mestu. Od tod prideš v dobri uri hoda v Sotesko, nakar se vrneš v Toplice ali na železniško postajo v Straži.
Pomen železnic za vojno na vzhodu
Nemški listi posvečajo vedno več pozornosti ruskemu gospodarstvu v zvezi s sedanjo vojno. O ruskih železnicah in prometnih zvezah piše dunajski dnevnik:
S koncem zime je nemško vojno vodstvo poostrilo svoje nadzorstvo nad ruskimi prometnimi zvezami za fronto. Predvsem proti rusk'm železnicam, ki so za oskrbovanje vojske in za splošno preskrbo prebivalstva in industrije s sirovinami izredno velikega pomena. Z vsake karte Sovjetske zveze se lahko vidi, da je železniška mreža v njenem evropskem delu, zlasti na zapadu. severozapadu in jugu. kakor tudi v prostoru okoli Moskve najmočnejša. Kljub temu je gostota železniške mreže na vsak kvadratni kilometer ravno za desetino manjša kakor gostota železniških zvez na kvadratni kilometer v Nemčiji. Ruska železniška mreža meri vsega skupaj okoli 94.000 km. Več kakor polovica od tega se nahaja danes pod nemško kontrolo. Kljub hudi zimi se je nemškm železniškim D'o-nirjem v pretežni večini posrečilo široko-tirne ruske železnice, preurediti za priključek na evropsko železniško mrežo.
Kar je Rusom ostalo železnic, je samo manjši del ruske železniške mreže. Vzrok
preobremenitve sovjetskih železnic je že desetletja dejstvo, da ozemlja, kjer se dobrine proizvajajo in trošijo, največkrat leže daleč med seboj narazen. Izračunali so, da napravi povprečno vsaka tona žita pot okoli 800 km preden pride do potrošnika. Ker tudi v mirnem času ni bilo mogoče zmagati transportn h težav, ki so se na železnicah pojavile zaradi strukture železniškega omrežja, so bili Rusi primorani močnp razširiti rečni ladijski promet. Obstojala je namreč nevarnost, da bi se zlasti za vojno važna industrija ne mogla po železnici zalagati z dovoljno količino surovin.
Ruske železnice teko na splošno v za-padno-vzhodni smeri. Prog od severa proti jugu. kj so zlasti za vodstvo vojne izrednega pomena, je le malo. Večma njih se nahaja v nemških rokah. Iz južnih pokrajin vodj v centralni prostor le ena železnica. ki pa jo neprestano ogražajo nemški letalski napadi. Moskva je pritegnila nase kakor magnet 11 železniških prog. 2e v mirnem času so vladale na moskovskem železn škem omrežju neznasne razmere. Zato je bila zgrajena 100 km vzhodno od
mesta nova železniška proga za tranzitni tovorni promet.
To velja tudi za gradnjo dvojnega tira na transsibirski železnici in odcepkov proti Komsomolsku in Nikolajevsku kakor tudi za industrijske železnice v srednjem in južnem Uralu in ob Kaspiškem morju.
Z bliskovitim prodorom nemških čet na rusko vzemlje je večina sovjetskih železnic prišla v nemško posest. Bistveni deli preostalega omrežja na vzhodu oneške kotline, v moskovskem prostoru, okoli Leningrada in proga proti Murmansku pa so stalno ogražani od nemškega orožja. Ruski način dovažanja materiala, municije in čet po železnici tik do fronte, ki je pri stanju njihovih cest popolnoma razumljiv, je imel za posledico ogromno izgubo vagonov in lokomotiv; uničena je bila tudi ve-lka množina železniških tirov. Potniki, ki prihajajo iz Rusije, vedo povedati o neznosnih razmerah na ruskih železnicah m o velikanskih zamudah, ki jih imajo vlaki. Pod takimi okolnostmi se zdi oskrbovanje posameznih okrajev z najpotrebnejšimi življenjskimi potrebščinami skoraj nemogoče, kajti vse proge so prvenstveno namenjene vojaškim transportom.
Ruske železnice so bile že v prejšnjih letih največja skrb Moskve. Redko so se v sovjetskih uradih tako hitro menjali vodje kakor v komisariatu za promet. Po-
manjkljivost ruske železniške mreže je šd vedno v tem, da poteka večina njih od za-pada proti vzhodu. Izpadek prevoznih sredstev in po nemškem letalstvu uničene proge pa so povzročile še večje težkoče. Še ena važna sprememba je nastala v ruskem železniškem prometu. V glavnem so se železnice prej oskrbovale s premogom iz doneske kotline in le 18°/o premoga so dobavili sibirski premogovniki pri Kuznecku. Vse železniške direkcije do Urala so bile navezane na doneški premog, ki ga je sedaj velika večina v nemški posesti. Nastala je nujna potreba, preskrbovati ruske železnice s premogom iz zapadnosibirskih rudnikov.
Med neštevilnimi problemi, ki so za razvoj vo.ine odločilnega pomena, je železniško vprašanje za Rusijo eno najvažnejših. Že v mirnem času ni bilo zadovoljivo, danes v vojni pa nikakor ni več kos svojemu namenu. Rusi stoje pred nerešljivo nalogo: z razdejanim železniškim omrežjem dvigniti svojo produkcijo vojnih potrebščin, ki so za zmago neobhodno potrebne.
Oglasi v »Jutru« imajo vedno uspeh!
Zaupna posvetovalnica
Skrbna mati. Imam dve leti starega otroka. Je zdrav in pravilno razvit. Nenavadnost pa kaže s svojo glavo. Od časa do časa začne kimati. Zdravnik mi je dejal, da je to le navada. Mene pa vseeno skrbi. — Ko vam je zdravnik povedal, da je samo navada, nimate vzroka se bati. Otrok se bo z vašo pomočjo zlepa sam odvadil kimanja.
Neodločen. V vašem primeru se res ne da izbirati. Zato se odločite za tisto mesto, kjer se vam nudi boljši zaslužek in za katero podzavestno čutite večje veselje.
Fantazija in stvarnost. Ker so vas po-trle nevzdržne razmere v otroški dobi. ste zagrenjeni in se družbe izogibate. To vas pa dela nesrečnega. Ce hočete svoje življe-nje spraviti v normalni tir, morate to premostiti.
Klic v puščav*. Ze dalje časa poznam lepo dekle, ki sem ga v zadnjem času vroče vzljubil, a ne vem, kako naj ji to priznam in kaj naj naredim. — Za to je tisoč načinov. Ce potrebujete nasveta in navodila, ste, bogme, žalosten fant.
Ostalim. Potrpite. na vrsto pridete vsi. Nadaljevanje v ponedeljek.
Slovenka. ,Ste odkritosrčni, naivni, neizkušeni, nepokvarjeni in še ne veste, kaj je prav, kaj ni. Misel, da ste v dražbi odveč, vas, povsem razumljivo, spravlja v zadrego. Iščite družbe, posebno take, kjer vam je bilo doslej najbolj nerodno. Obnašajte se, kakor drugi in kmalu bo vaše prizadevanje nagrajeno z uspehom. Vendar ne smete pretiravati. Ce vas farmacija boli veseli, zakaj ne?
Mojca. Ste dobrosrčni, prijazni m ponosni. Ce se ž njim res ne morete nikjer seznaniti (v šoli, v kaki čitalnici ali kje drugje) ga na cesti vprašajte za kako informacijo, kie je ta ali ona ulica ali kaj podobnega. Ce bi mi bili poslali njegove podatke, bi vam morda vedel svetovati
kaj drugega	—	-
Samostansko življenje. Čeprav vam je zdaj hudo zaradi stroge vzgoje, boste kmalu sami izprevideli, da imajo vaši roditelji prav, ker še niste toliko samostojni, da bi lahko živeli brez vodstva. Zato potrpite in prav v tem samotnem življenju spoznavajte sami sebe in skušajte odpraviti svoje "napake Te so: neodkritosrčnost, nedo-stajanje volje in vztrajnosti. Cim boste pred samo seboj dosegli samostojnost bo tudi stroga vzgoja popustila. Za zdaj prosite domače, da vas spremijo, kamor si ze-
lite.	,	.
Rožmarin. Iz vašega rokopisa je razvidno, da se močno vdajate čustvom. Na življenje gledate rezignirano. Zakaj? Ce želite vedeti več. p šite na boljši papir, da se ne bo črnilo razlivalo, kakor se je v vašem
prvem pismu.
Prijatelj mraza. Da je najmrzlejši kraj
na svetu v Sibiriji, vem, ne vem pa in me zelo zanima, kje je najhladnejša točka Ev-i rope, zato prosim, da mi poveste. — Ce ne ; upoštevamo nekaterih predelov evropske Rusije in predelov ob tečaju, je najmrzlejši kraj naše zemljine v — Nemčiji! Doslej najnižja temperatura je znašala 52 stopinj pod ničlo! Med hudo zimo leta 1928—1929 pa je toplomer v istem kraju zdrknil na 51 pod ničlo.
Zgodim o krčmi »Pri sončnem zatonu«
V tistih krajih, kjer je doma ubostvo, je živel nekoč deček, ki mu je bilo ime Lazar. Njegova roditelja sta bila revna; oče je delal v rudniku, mati pa je hodila pospravljat in snažit sobe gospoda rudniškega ravnatelja. Najboljši Lazarjev prijatelj je bil ravnateljev sin Fric, ki je bil leto dni mlajši od Lazarja. Lazar je bil • priden in marljiv dečko, Prie pa bolj poreden in malce ošaben, ker je imel vedno vsega v obilju. Vendar je bil dobrega srca in je svojemu prijatelju večkrat prinesel kakih slaščic z gosposke mize. —
Lepega dne sta se bila Lazar in Fric odpravila na izprehod proti gozdu. Dečka sta se držala za roko in veselo korakala po gozdni poti, ki je bila na debelo posuta z oiumenelim listjem. Tedajci jima pri-skaklja nasproti živahna veverica. Dečka skočita za njo, da bi jo ulovila, toda veverica je bila urnejša in je jadrno šinila na bližnje drevo. Fric je pobral kamen, da bi ga zalučil za veverico, a Lazar ga je zgrabil za roko.
»Nikar, Fric! Poglej, kako liubka živalca je to; tako prisrčno naju gleda!«
Fric je spustil kamen iz rok. Veverica je skušala pobegniti na drugo drevo, toda v bližini ni bilo večjih dreves. Na koncu veje sedeč, je dejala dečkoma: »če mi ne storita nič žalega, vama pokažem po kateri poti lahko prideta do krčme pri Solnčnem zatonu.
»Nič žalega ti ne storiva, čei>rav nama ne poveš o tisti skrivnostni poti,« je odgovoril Lazar, Fric pa je bil bolj radoveden.
»Ne, ne! Le pokaži narna, kod prideva do tiste krčme, če veš,« je rekel; »prinesem ti sladkih orehov.«
»Orehov imam sama dovolj. Pot vama rada pokažem, kar za menoj pojdita.«
Veverica je skočila z drevesa in skakljala dečkoma ob strani. Pot se je vila nekai časa mei nizkim leskovim grmičjem, nato pa so zavili v temen bukov gozd. Vei.čast-na tišina je bila tod. Nič drugega ni bilo slišati kakor šelest listja in zamolklo potrkavanje žolne. Ko so prišli na nekoliko vzvišen parobek gozla, se je veverica poslovila od dečkov, rekoč:
»Zdaj pa moram nazaj. Ko prideta iz gozda, bosta kmalu zagledala krčmo pri Solnčnem zatonu. Poti ne moreta zgrešiti. Ne bodita preveč. radovedna, toda prijazna z vsakomur. Zbogom.«
In veverica je odskakljala po poti nazaj; komaj še ji je Lazar zamahnil z roko v pozdrav.
Dečka sta stopala po bukovem gozdu naprej, dokler nista dospela do kraja, kjer se je gozd naenkrat končal in pred njima se je širila prekrasna poljana, vsa obžar-jena od rdeče solnčne luči. široka, bela cesta je držala med travo in pestrimi cvetlicami; na koncu bele ceste pa je stala velika zlata palača, in nad njo se je blestel napis: Krčma pri »Solnčnem zatonu«. Dečka sta od začudenja obstala in nista mogla drugega izpregovoriti, kakor: »Ah, kako lepo!«
Bleščeča svetloba se je razlivala vse-povsodi. Na eesti pa je bilo tako vrvenje, kakršnega Lazar in Fric še svoj živ dan
nista videla. Komaj sta bila stopila na cesto, že sta se moiala umakniti na desno in na levo. Lahkotne kočije, v katere so bili vpreženi krasnobarvni, veliki metulji, so drsele sem in tja. V teh kočijah so se vozili dvorjaniki njegovega Veličanstva Solnca, ki se je pravkar peljalo v zlatem vozu s svoje dolge poti proti domu.
Fric je bil sila radveden in bi bil najrajši vsakega mimo.dočega ustavil in povpraševal. toda Lazar ga je vedno potegnil za roko in ga opomnil, kaj jima je veverica naročila.
Dečka sta dospela že tako blizu krčme, da sta lahko slišala godbo, ki je prihajala iz nje. Kraljevski godci so namreč igrali na čast solncu, ki se je vračalo domov.
Nasproti je pripeljal voz, v katerega so bili vpreženi bakreni hrošči z velikimi, svetlimi očmi. Na vozu je sedel suh možic, jedva ped visok. Imel pa je še enkrat večja prozorna krila, s katerimii je neprestano plahutal. V roki je držal dolgo, tanko palico, ki je na gornjem koncu gorela z velikim svetlim plamenom. To je bil kraljevski prižigalec zvezd, princ Netopir, ki se je vsak dan ob mraku odpravljal z doma da prižge zvezde na nebesnem svodu.
Takoj za njim pa se je peljala v dvo-vprežni srebrni kočiji kraljica Luna. v spremstvu mnogoštevilnih dvorjančkov in pažev. Lazar in Fric sta bila vsa zadivlje-na in se nista mogla dovolj načuditi vsej tej lepoti. Malo je manjkalo, da ni radovednega Frica povozila kočija kraljice Lune, ko je ves očaran hotel skočiti prel voz in se pokloniti vladarici noči. V pravem času ga je Lazar zgrabil in potegnil vstran. Kraljica Luna pa se jima je prijazno smehljala in jima zamahnila z roko v pozdrav.
Dečka sta dospela do krčme pn »Solnčnem zatonu«. Zlati napis nad vrati je žarel v taki svetlobi, da jima je skoraj vzelo vid. Ob durih je slonela prijazna, rdece-lična krčmarica, prepasana z zlatim predpasnikom. Bila je gospa Zarja. Prijazno se je nasmehnila popotnikoma in vprašala:
»Kaj pa vidva iščeta v teh krajih, mlada gospodiča? Odkod prihajata?«
Lazar se je opogumil in odgovoril: »Dobra veverica nama je v zahvalo, ker ji nisva storila nič žalega, pokazala pot tu sem.«
»A tako! Veverica je pa naš stalni gost. Zalaga nas tu li z orehi, ki jih potrebujemo za potice in drugo pecivo. Gotovo sta lačna? Kar sedita tu sem na vrt, takoj pokličem natakarje, da vama postrežejo.«
Lazar in Fric sta bila že hudo utrujena in sta izmučena sedla k belo pogrnjeni mizi na vrtu.
Zdajci je prihitelo nebroj natakarjev in v sale je nosil jed na zlatem pladnju. Nekateri pa so imeli na pladnjih rajno vince, čistejše od zlata. Pristopili so k mizi in dečka sta si vzela od vsake jedi, kolikor in kar sta si poželela. V kristalne čaše so jima natakali sladke pijače. Godba v krčmi je še ve ino igrala. Prve zvezdice so zasijale na nebu. Gospa Zarja se je spet pojavila na pragu. Nasmehnila se je prisrčno in rekla dečkoma: »Ali vama dobro tekne večerja?«
Lazar in Fric sta oba naenkrat odgovorila: »Hvala, izborno!« In Lazar je še vprašal: »Povejte no, ljuba gospa, ali lahko vidiva prežlahtno Solnce?«
Gospa Zarja se je prestrašeno ozrla naokoli:
»Pst! če bi vaju kdo slišal! Njegovo veličanstvo Solnce — moraš reči. To je ven-
Ljubiteljica filmskega traka. Filmska umetnica Silvia Sidney ni piava Američanka. Njena mati je Rusinja, oče pa je bil priseljenec. Spada med najboljše, toda ne več med najmlajše igralke. — Peter Lorre je morda najboljši filmski igralec sploh. Prilagodi se vsaki vlogi. Rodil se je v Nemčiji, a ni čistokrven Nemec.
T. J. A. Težko življenje vas je močno izoblikovalo, ravnotežja pa še niste dosegli. Ker ste doživeli marsikatero razočaranje, ste do ljudi nezaupljivi in vase zaprti. Svoja čustva znate spretno prikrivati, tako da vam nepoznavalec pripisuje celo neodkritosrčnost, kar pa ni res. Ste inteligentni, vztrajni in tudi voljo imate, le stežka se za kaj odločite in včasih vas že malenkost vrže iz ravnotežja. Mislim pa, da ste kos vsaki nalogi, ki se je resno lotite.
Naš vsakdanji kruh. še ko sem bila otrok, sem mnogokrat slišala besede: »če ti pade kos kruha na tla, ga poberi in poljubi.« Mislila sem, da je ta rek za naše čase zastarel, oni dan pa sem tak svet brala v nekem listu. Ali se vam ne zdi to ne-higienično in posebno otrokom nevarno? — Mnogo rekov, pregovorov in zapovedi ne smemo vzeti dobesedno, ker so izraženi v prispodobah. Povsem razumljivo je, da ni dopustno, da bi otrek poljubljal kos kruha, ki mu je morda po nesreči padel v nesnago na tleh, kjer mrgoli bolezenskih klic. Ta rek v tem primeru posebno mladino samo opozarja, naj ne zametava kruha, čigar pravo vrednost smo prav danes znova spoznali.
Osamljenost. Ker ste že »v letih«, se bojite, da ne boste več našli svojega zakonskega druga? — No, 2Sletno dekle danes ni več »v letih«. To je bilo nekdaj. Prav lahko še postanete srečna zakonska žena. še posebno, ko se bo raznesel glas, da imate, kakor ste meni sporočili, prijazno hišico, precejšnjo, skrbno obdelano parcelo, celo vojsko dolgouhcev in perutnine, dve kozi, dva prašička in še mnogokaj aktualnega!
Scorpion. Rokopis izdaja človeka, ki ga je življenje močno obdelalo, a je vseeno ostal pošten. Je močno čustven, v bistvu hladnokrven, vendar zaradi razmer nekoliko živčen. Ko se mu bo stanje zboljšalo, bo izbranemu poklicu nedvomno kos..
Oba 999. Pri vas prevladujejo čustva, zato izvestnih stvari ne opazite. Zlahka se daste zapeljati od marsičesa, kar je sarao navidezno. Vendar se mi zdi, ,da se v zadnjem času nagibate k stvarnosti. — Priloženi rokopis izdaja odkritosrčno osebo s še neizoblikovanim značajem. Odnos je prijateljski.
Zmožen ali nezmožen? Do žensk se obnašate nepravilno. Preresni in nerazumljivi se jim zdite. Zaradi tega pa si ne delajte skrbi. Tudi vi boste dobili tisto, ki vam je namenjena, samo če se ne vdajate kakšnim ekstremom. Nekoliko preveč zahtevate. Pomnite, da so tudi ženske ljudje, zato imajo vse svoje napake, ki jih moramo drug drugemu spregledati.
Usoda. Neodločna, plaha in neizkušena oseba. Odkritosrčnost in pretirana zaupljivost predstavljata v teh letih nevarnost. Previdnost je slej ko prej na mestu. Pričakovati je nekaj bistvenih sprememb.
dar naš kralj. Popolnoma nemogoče je, da bi ga videla, ker se zdaj spet odpravlja na pot v Ameriko.«
»V Ameriko?«
»Seveda! Solnce nikoli ne počiva, ker mora vladati vesoljstvo. Samo nekaj sekund se oddahne,
Vedno bolj se je mračilo, brez števila zvezd je že migljalo na nebu in tudi kraljica Luna se je že povzpela na nebesni svod. Lazar in Fric sta postajala zaspana. Pročelje krčme jima je izginjalo izpred oči gospa Zarja se jima je samo še smehljala in tudi izginjala; iz daljne daljave, komaj slišno, se je še čula godba; sladka utrujenost je legala dečkoma na oči. Zaspala sta. —
Ko sta se prebudila, sta ležala na mehkem mahu pod košatim gabrom. Mela sta si oči in se nista mogla načuditi, kam je izginila krčma in vsa lepota, ki sta jo uživala sinoči. Urno sta skočila pokonci. Lazar se je oziral naokoli in dognal, da sta na istem mestu, kjer sta vč&raj srečala veverico. Toda veverice zdaj ni bilo nikjer. Tedaj sta jo ubrala dečka po poti nazaj proti domu.
Noč brez spanja in težke ure skrbi so preživeli roditelji izginulih dečkov, ko so jih iskali vsepovsodi po gozdu. Zdaj, ko sta se vrnila, so mahoma pozabili na vso prestano žalost.
Lazar in Fric sta ostala zvesta prijatelja. Fric se je poboljšal, ni bil več ošaben in je posebno vzljubil živali. Ko sta dorastla, sta šla v mesto študirat in sta postala učena gospoda Lazar je bil doktor modroslovja, Fric pa doktor prirodoznan-stva. In sta živela srečno še mnogo let. Krčme pri »Solnčnem zatonu« sta se vedno z veseljem spominjala	V. B,
Urejuje Davorin Ravljen. - Izdaja za konzorcij .Jutra, Stanko Virant. - Za Narodno tiskarno <L d. kot tiskarnarja: Fran Jeran. - Za inseratni del je odgovoren Ljubomir Volčič, - Vsi v Ljubljani.