Leto III. Izdaja OBČINSKI ODBOR SZDL LENART Štev. 6 Lenart, 21. marca 1962 V zadrugi Lenart lani 879 milijonov celotnega doh. doitia^ \ Na seji komisije za ustavna vprašanja, ki je bila pred nedavnim, so po živahni vsestranski razpravi sprejeli osnutek nove ustave in sklenili, da ga bodo predložili zvezni ljudski skupščini. Predsednik komisije Edvard Kardelj je v uvodni obrazložitvi dejal, da je besedilo pred-osnutka precej spremenjeno, ni pa sprememb, ki bi zadevale v načelne osnove ustave. Kot docela novi pa so se med razpravo o predosnutku ustave pojavili štirje predlogi: novo ime države -socialistična federativna republika Jugoslavija, zastava, uvedba funkcije podpredsednika republike in 42-urni delovni teden. Zastava naj bi bila rdeča z državnim grbom, da bi s tem močneje izrazili socialistični značaj jugoslovanske skupnosti narodov. Republiške zastave bi ostale nespremenjene. Načelna odločba o 42-urnem delovnem tednu, pa je kompleksna naloga, ki terja ustrezne priprave in določene izjeme. Plenum zveznega odbora SZDL Jugoslavije je te dni v središču pozornosti predvsem zaradi tega, ker so na njem obravnavali izredno pereč problem in sicer -družbeno politične vidike ekonomskih in socialnih gibanj ter naloge in delu SZDL na vasi. Referat o tem je imel sekretar zveznega odbora SZDL Krste Popivoda. Ko je govoril o lastniških in drugih odnosih na vasi, je med drugim opozoril, na program ZKJ, v katerem je rečeno, da sta modernizacija kmetijske proizvodnje in njem socialistična preobrazba dve strani enotnega procesa. Poudaril je, da je treba tudi na vasi imeti pred očmi družbeno-ekonomske in politično idejne težnje ter delovnega človeka - proizvajalca. Če sedaj nekoliko pogledamo še v svet, so dogodki v arabskem svetu bili v zadnjem času deležni največ zanimanja. Po revolucionarnih prevratih v Jemenu in Iraku je tudi bivši sirijski režim doživela podobna usoda kot one v Sani in Bagdadu. Osmega marca je revolucionarni svet prevzel oblast v svoje roke. V državnem udaru je seveda učinkovito sodelovala sirska armada. Novi predsednik sirijske vlade je Šalah Bitar, zelo delaven in ugleden voditelj socialistične stranke arabskega preporoda BAAS. Vlada je te dni objavila deklaracijo, v kateri je poudarila željo po enotnosti arabskega sveta in uniji z ZAR. V Ženevi se seje razorožitve-nega odbora OZN še vedno končajo z vedno podobnim zaključkom: sestati se bo treba znova, ker se Američani in Sovjeti ne morejo sporazumeti glede tega izredno pomembnega problema za mir na svetu. Neangažirane države, ki sodelujejo na konferenci, si zelo prizadevajo uskladiti stališča Zahoda in Vzhoda toda doslej je edini uspeh v tem, da razgovori še trajajo. V lenarški kmetijski zadrugi so lani ustvarili 879 milijonov din celotnega dohodka. K takemu dohodku so zlasti prispevale nekatere dejavnosti, med njimi naj omenimo obrat »Mesnine« v Voličili i, kjer so proizvodni 'plan presegli za 14 odstotkov. Dobro se je obnesel tudi odkup, medtem ko ekonomska enota kmetijstvo deloma zaradi objektivnih razlogov deloma pa zaradi subjektivnih ni dosegla predvidenega plana, oziroma je ustvarila 3 milijone 600 tisoč din izgube. K izgubi v kmetijstvu je največ pripomogel obrat v Cerkvenja-ku, 'kjer je bilo 3 milijone din izgube v sadjarstvu. Na izgubo so zlasti viplivale neugodne vremenske prilike. Čeprav so na tem obratu 8 let stari nasadi, še vedno ne dajajo toliko, kolikor so pričakovali. Računali so, da bo v teh nasadih 3,5 milijona din dohodka, medtem ko ga je bilo samo 400 tisoč din. V sadovnjak pa so vložili čez 2 milijona din sredstev. Na tako nizek dohodek v cerkvenjaških nasadih so poleg neugodnega vremena vplivali tudi rdeči pajek in peronos-pora. V lenarški zadrugi je zaenkrat nerentabilna tudi živina, zlasti zaradi majhnih kapacitpt hlevov in slabe delovne organizacije. Računajo, da se bo z ureditvijo pitališča v Porčiču, kjer naj (bi bilo predvidoma 5000 glav živine, stanje mnogo izboljšalo, da bo v tem primeru tudi živinoreja rentabilna. Na rentabilnost živine mnogo vipliva tudi kisla krma in to, da imajo nekaj hlevov, ki so precej oddaljeni od vode in zato proizvodni stroški naraščajo. V Jurovskem dolu so lani dosegli lepe uspehe v travništvu. Na vloženih milijon dinarjev so ustvarili kar 3 milijone din dohodka. Zaradi tega so tudi ustvarili milijon din dohodka, ki pa bi bil nekoliko nižji, če ne bi prodajali sena. V zadrugi sc trudijo, da bi letos še bolje gospodarili. V tem pogledu bodo najprej sprejeli proizvodno finančni načrt. Glede pogodbenega kmetijskega sodelovanja pa menijo, da se bo predvsem potrebno naslanjati na dolgoročne pogodbe iz zasebnimi kmetovalci, katerim bo moč tudi zagotoviti primerno odkupno ceno, medtem ko bodo tisti, ki ne bodo šli v pogodbeno sodelovanje prikrajšani pri dohodkih, ker se jim bo verjetno plačevalo po nižji ceni. Zadruga se je že dogovarjala s krajevnim odborom iz Benedikta, da bi s skupnimi sredstvi in delom zgradili cesto na Dr-vanjo. V tem kraju namreč na-(Nadaljevanje na 7. str.) IMENOVANJE OSNOVNE ŠOLE LENART V HOSPITACIJSKO EKSPERIMENTALNO ŠOLO Svet za šolstvo, kulturo in pro-sveto ObLO Lenart je na zadnji seji sklenil, da se osnovna šola Lenart preimenuje v hospitacij-sko eksperimentalno šolo, ki bo delovala za območje občine Lenart. Do ustanovitve te šole je prišlo na predlog Zavoda za prosvetno pedagoško službo v Mariboru. Lenarška osnovna šola je že dosedaj opravljala hospitacij-sko vlogo. Sedaj pa se bo njena dejavnost razširila na razglabljanje teoretičnih in praktičnih izkušenj šol. Eksperimentalna šola v Lenartu bo zlasti spremljala uvajanje novih učnih načrtov, učbenikov, novega načina ocenjevanja, testiranje učencev, skupinsko delo z učenci itd. Ho-spitacijsko eksperimentalna šola v Lenartu bo mnogo pripomogla k izboljšanju pouka na naših šolah. SEJA ZADRUŽNEGA SVETA KZ ZGORNJA ŠCAVNICA Na seji zadružnega sveta KZ Zg. Ščavnica — Velka 4. marca so člani poslušali poročilo o delu upravnega odbora v letu 1962 in poslovno poročilo. Iz poročil in razprave je razvidno, da je dobro gospodarila, vendar je premalo skrbi posvečala kmetijstvu. Razpravljali so tudi o določitvi sadjarskih in živinorejskih okolišev in o obnovi vinogradov v Krembergu. Ob te j priliki so tudi govorili o priključitvi površin ekonomske enote Trate iz mariborskega Agrokom-binata k zadrugi Zg. Ščavnica za kar so dani ekonomski pogoji. Na seji so tudi izvolili novi upravni odbor zadruge. PRVA SE IA OBČINSKE TURISTIČNE ZVEZE Na prvi seji občinske turistične zveze Lenart, ki je prva zveza v občinskem merilu v mariborskem okraju in se bo z reorganizacijo turističnih zvez verjetno razformirala v sedanjem sestavu, so razpravljali o nekaterih konkretnih vprašanjih s področja turizma, ki jih je nakazal zadnji občinski plenum SZDL. Navzoči predstavniki okrajne turistične zveze so poudarili potrebo po načrtnem razvoju turizma in s cenenimi sredstvi. Izrazili so tudi pripravljenost okrajne turistične zveze pri finansiranju raziskovalnih del žerjavske slatine, nahajališča soli v Zerjavcih in pri ureditvi ribnikov pri Hrastovcu. RAZPITŠČENA OBČINSKA GODBA NA PIHALA Svet za šolstvo, kulturo in pro-sveto ObLO Lenart je sklenil, da se razpusti občinska godiba na pihala, ki je delovala v sklopu glasbene šole Lenart. Do tega sklepa je člane sveta privedlo dejstvo, da se godbeniki niso redno udeleževali vaj, da so zahtevali honorarje za nastope, kakor tudi, ker občina nima dovolj sredstev, da bi jih vlagala za vzgojo lega kadra. Dosedaj se je namreč dogajalo, da so se godbeniki naučili igranja v šoli, potem pa so igrali na domačih zabavah. Za javne prireditve pa so se premalo zanimali. V KZ Lenart je živinoreja zaenkrat nerentabilna. Stanje se bo izboljšalo z ureditvijo pitališča t Porčiču. SEJA OBČINSKEGA KOMITEJA ZKS Osnovni problem v vseh delovnih organizacijah je kader Na seji Občinskega komiteja ZKS Lenart 28. februarja, katere so se udeležili nekateri predstavniki — komunisti iz delovnih organizacij in uprave ObLO in razpravljali o izvajanju družbenega plana v letu 1962 in ugotovili, da je bil plan slabo izvajan da so samo štiri delovne organizacije dosegle, oziroma presegle plan. Osnovna ugotovitev na seji je bila, da bo potrebno v bodoče posvetiti prvenstveno skrb šolanju novega kadra, ki ga skoraj v nobenem podjetju nimajo. Zlasti pa se pomanjkanje tega čuti v Gradbenem podjetju in v Gostinskem podjetju Lenart. Skoraj nobena delovna organizacija ne šola lastnega kadra, čeprav bi prvi strokovnjaki že lahko nastopili službo, če bi jih pravo- Čimprej se je potrebno lotiti izdelave | statutov delovnih organizacij V prvi polovici meseca februarja se .je vršil razširjeni ple-num občinskega sindikalnega sveta po vprašanju statutov delovnih organizacij. Temu plenu-rnu so prisostvovali tudi nekateri predsedniki in tajniki sindikalnih podružnic. Na plenumu smo se dogovorili, kako pristopiti k izdelavi statutov delovnih organizacij. Pred dnevi pa je bilo posvetovanje po vprašanju statutov delovnih organizacij na katerem se je pokazalo, da doslej k izdelavi statuta še ni pristopila nobena delovna organizacija. Na tem posvetovanju smo se dogovorili, da je potrebno v vseh delovnih organizacijah takoj imenovati komisijo za sestavo statutov v teh pa bi naj bili zastopani predstavniki delavskega sveta, upravnega odbora, sindikalne podružnice itd. Občinski sindikalni svet bo v kratkem pripravil seminar za predsednike komisij na katerem bi naj predsedniki sprejeli osnovni napotek za sestavo statutov. Organi družbenega upravljanja kakor tudi sindikalne podružnice bodo morali storiti vse, da se zamujeno nadoknadi. V komisije za sta- tute bodo delovne organizacije oziroma kolektivi delovnih organizacij morale prav gotovo imenovati najsposobnejše kadre. Nujno bo, da bodo komisije pristopile k temu delu z vso resnostjo kajti od .tega je odvisno kakšen ibo vsebinsko statut delovne organizacije. O statutih cTelovnih organizacij govorimo že precej časa, prav tako pa je bilo o tem že mnogo pisanega v našem dnevnem časopisu. Zato je prav gotovo vsakomur jasno kaj želimo doseči z novimi statuti in kakšna naj bo njihova vsebina. Gotovo je, da ,bodo sindikalne organizacije morale pri tem odigrati pomembno vlogo in poskrbeti, da bo pri sestavi statutov aktivno sodeloval sleherni član sindikalne podružnice, ker le tako lahko pričakujemo, da bo statut na eni strani registra-tor dosedanjih uspehov, na drugi strani jasna smernica za nadaljnji razvoj delovne organizacije in vseh odnosov v okviru proizvodnega procesa. EMKA ie KMET. PROIZVODI ee gozd. proizvodi delavski svet svet proizvajalcev upravni odbor Organizacijska shema KZ Lenart Organi upravljanja nove kmetijske zadruge Lenart so pred kratkim sprejeli novo organizacijo poslovanja, ki jo objavljamo. Bistvena razlika od prejšnje sheme je v tem, da sedaj dobijo poslovni okoliši, dosedanji obrati večje pravice in obveznosti. Na viseh poslovnih okoliših bodo poslej imeli delavske s^rete in upravne odbore, ki bodo koordinirano s krajevnimi zadružnimi sveti lahko vplivali na politiko zadruge. Novost je tudi v tem, da se je ukiniila ekonomska enota blagovni promet in se Vključila v kmetijsko ekonomsko enoto po poslovnih okoliših. Tako bodo poslovni okoliši imeli v bodoče tudi večji interes za odkup kmetijskih pridelkov in živine. Lovski turizem ima vse pogoje za hitrejši razvoj časno izšolali. Ugotovili so tudi, da so ekonomske enote še vedno samo na papirju in da nimajo določenih materialnih pristojnosti. Komunisti bodo skupaj s sindikati morali storiti vse, da bodo neposredni proizvajalci v ekonomskih enotah lahko uveljavili pravice, ki jim gredo. Kritično so tudi obdelali problem informiranja kolektiva o vseh važnih gospodarskih vprašanjih in to, kako se spremlja izvajanje družbenega plana. Skoraj ni primerov, da bi kolektivi odločali pred sprejetjem družbenega plana podjetja. Večina podjetij je družbeni plan poslala prej občini, preden so ga v kolektivu obravnavali. Še vedno je družbeni plan bolj zadeva direktorjev in računovodij. V občini smo na področju lovskega rturizima napredovali zlasti zadnjii dve leti. Lovske družine, ki so skoraj v vseh večjih krajevnih središčih, so imele v tem čaisu v gosteh zlasti lovce iz Italije za katere Je zinano, da so njena lovišča iztrebljena. Nekatere družine se sicer branijo tujih lovcev, čeprav ti prinašajo precejšnje devize, z izgovorom, ker bodo lovišča prekmalu uipastošili. To je deloma res, vendar se bo temu mogoče izogniti zlasti s hitrejšim gojenjem divjadi za kar so prvenstveno odgovorne lovske družine same. Kakšen dohodek ustvarja lovstvo, nam povedo šte- vilke. V zadnjih dveh letih so lovske družine ustvarile skoraj 9 milijonov din dohodka, od tega 31 odstotkov deviznih sredstev. S temi sredstvi se da marsikaj storiti. Sedaj nekatere lovske družine želijo graditi svoje lovske koče. Ob tem se vprašujemo, če bodo 'ti objekti zares izkoriščeni. Gotovo je, da bi bilo pametnejše sredstva združiti in zgraditi v občini eden večjii lovski dom z gostiščem in pitališčem divjadi, kamor bi lahko brez sramu povabili tuje lovce in druge turiste. Zelo bi nas veselilo, če bi se oglasil kak lovec in napisal svoje mnenje. NEKAJ ZAPOZNELIH, VENDAR ZGOVORNIH ŠTEVILK O IZPOLNJEVANJU PLANA V LETU 1962 Čeprav bi morali poročati o izpolnjevanju plajnskih nalog v letošnjih dveh mesecih, nam je to zaradi pomanjkanja podatkov nemogoče, zato se ozrimo nazaj v leto 1962 in z nekaj številkami ilustrirajmo, kako smo izpolnili sprejete obveznosti. Podatki niso preveč razveseljivi. Sicer pa naj govorijo številke: Naziv Trg. podj. »Potrošnik« Lenart Trg. podj. »Izbira« Cerkvenjak Gostinsko podjetje Lenart Gradbeno podjetje Lenart Klemos Lenart Mizarska delavnica »Brest« Voličina Pekarna Lenart Krojaštvo in šiviljstvo Lenart Dimnikarstvo Lenart Iz podatkov je razvidno, da so planske obveznosti dosegli oziroma celo presegli v Gostinskem podjetju Lenart, Brestu, Pekarni in v Krojaštvu. Pri Gostinskem podjetju je plan storitev toliko presežen zlasti zaradi zvišanja cen. Najslabše je lanskoletni družbeni plan izpolnilo Gradbeno podjetje, ki pa je istočasno ustvarilo nižja sredstva za osebne dohodke, kakor so bila planirana. Po odbitku pavšalne družbene obveznosti so si v tem kolektivu vse razdelili na osebne dohodke, za sklade pa ni ostalo ničesar. To je hkrati edinstveni primer v naši občim. Izpolnitev plana leta 1962 v % Realizirani osebni dohodki v Realizirani skladi v % 86,5 89,8 89,4 73,7 69,5 69,9 110,3 152,9 156,9 63,8 60.6 28,6 65,2 61,9 220,7 135 148,1 60,5 103,7 94,7 60,6 177,6 106,5 175,4 .64,5 — — skupne službe: zadružni svet rl -| oosp. rac. sektor upravni odbor splošni sektor rl komerc. sektor J plan. anal. sektor ee predelov. usa ee str. • tr. park ee mesnine EE PREDELOV. SADJA svet proizvajalcev svet proizvajalcev svet proizvajalcev DELAVSKI SVET po benedikt PO cerkvenjak po jurjev dol OOZD. GOJIT. DELA ] H | mizarska delavnica 3 { prevozi • str. 0. MEHAN. DELAVNICA predelava UPRAVNI OOBO« PREDELAVA SA0JA j PREDELAVA VRTNIN j legenda: EE — EKONOMSKA ENOCA PO — POSLOVNI OKOLIJ H PO VOLlClNA 1centralno skladišče Sindikalni občni zbor v Klemosu V soboto 3. marca so imeli v Klemosu redni sindikalni občni zbor. Na zboru so razpravljali o tem, da vsi člani tega kolektiva niso v celoti seznanjeni s pravilniki o delitvi čistega in osebnega dohodka. Čeprav so na eni sindikalni seji sklenili, da se pripravi več predavanj, so do sedaj imeli samo predavanje o ustavi. Sindikat je lani uspel organizirati enolončnice, ki jo dobivajo delavci. Poleg tega je tudi sodeloval pri proslavah in v komisiji za polaganje izpitov za kvalificirane delavce. Govoreč o slabostih v obveščanju je bilo med drugim tudi ugotovljeno, da so člani delavskega sveta prepozno obveščeni o sejah ter se zato ne morejo kvalitetno pripraviti za seje. Šolski obisk se izboljšuje Vesti SEMINAR ZA VODSTVA SZDL Občinski odbor SZDL je 2. marca priredil celodnevni seminar za vodstva SZDL v občini. Seminarja so se udeležili člani občinskega odbora SZDL, predsedniki in sekretarji KO SZDL ter kmetijski strokovnjaki iz zadruge Lenart. Na seminarju so se pogovorili o metodah in oblikah dela te množične organizacije. Zlasti so temeljito obdelali, kako naj bi SZDL bolj kot doslej vplivala na razvoj kmetijstva v Občini. Podobne seminarje bodo te dni priredile tudi krajevne organizacije SZDL za svoje člane odborov in za predstavnike drugih organizacij. RIBICI O PROSTOVOLJNEM DELU Ribiči iz lenarške občine so se na občnem zboru v Mariboru pogovorili, da bo vsak ribič opravil v tem letu 10 prostovoljnih delovnih ur pri urejevanju ribnikov, oziroma da bo plačal 1.500 dinarjev, če ne bo prostovoljno delal. Ker je 150 ribičev, se bo nabralo kar precej delovnih ur. Končno ,so znani rezultati dela osnovnih šol naše občine v letošnjem I. polletju. Z uspehi se kdovekako šole ne morejo pohvaliti, čeprav so med njimi nekatere izjeme. Ob zaključku prvega polletja je s pozitivnimi ocenami izdelalo razred 80,3 % šolarjev, medtem ko je lani razred izdelalo 81 %. Ta primerjava nam pokaže, da je letošnji šolski uspeh v primerjavi z lanskoletnim uspehom v 1. polletju za ca. 0,7 % slabši. Ta številka nam sicer ne daje realne slike, ker se je verjetno letos kriterij ocenjevanja nekoliko poostril, na drugi strani pa je skupna slika v marsičem odvisna od subjektivnega ocenjevanja vsakega posameznika. Tako bi lahko rekli, da je učni uspeh ostal na lanskoletni ravni in, da se lenarška občina uvršča nekako na četrto ali peto mesto v občinah bivšega mariborskega okraja. Na kvaliteto pouka in na stanje ocen je nedvomno mnogo vplivala tudi nepopolna zasedba učiteljev na šolah, kakor tudi njihov kvalifikacijski sestav, ki je iz leta v leto slabši namesto boljši. Šole imajo sistematiziranih 62 učiteljskih mest, 38 mest predmetnih učiteljev ter 8 upraviteljskih mest. V celoti je torej predvidenih 108 delovnih mest, dejansko pa jih je zasedenih komaj 81, od katerih jih približno 23 % tvori nekvalificirano osebje. Šole so zaradi takega stanja razpisale v prvem razpisu 51 učnih mest, od tega 24 na nižji stopnji in 27 na višji stopnji. Stanje je izredno pereče zlasti pri visokokvalifici-ranem kadru. Šole bi potrebovale 38 predmetnih učiteljev ali profesorjev, dejansko pa so v vsej občini samo trije, 15 kandidatov pa izredno študira na Pedagoški akademiji. Cene »Potrošnik« ima lokale štir, a cene dviga ko hudir. Sto štiri bila je uradna cena, zakaj pa zdaj po sto šest se prodaja moka bela? Drugi problem je stanovanjski. Kvalitetnih kadrov ne dobimo v občino, ker ni primernih stanovanj. Da bi to pereče vprašanje vsaj delno premostili osnutek občinskega družbenega plana predvideva gradnje in adaptacije stanovanj v Benediktu, Jurovskem dolu in Gradišču, morebiti celo v Lokavcu. Šolski upravitelji so preobremenjeni z administrativno finančnim delom, zato jim ne preostaja dovolj časa za poglobljeno in študijsko pedagoško dejavnost, zaradi česar je tudi pouk prikrajšan na kvaliteti. Iz tega vzroka je svet za šolstvo na zadnji seji sklenil, da lahko vse šole nastavijo tajnike, ki bodo vršili posle administrativno tehnične narave. Na šolah naše občine je Zelo zanemarjena tudi telesna vzgoja predvsem zato, ker imamo samo enega kvalificiranega učitelja za telesno vzgojo. Da bi ta problem vsaj za silo rešili, se bodo šole povezale s srednjo šolo za telesno vzgojo v Mariboru, odkoder naj bi dobili potreben kader. Svet za šolstvo pa je poleg tega mnenja, da je potrebno letos razpisati vsaj dve štipendiji za srednjo oziroma višjo šolo za telesno vzgojo. Obisk šolskega pouka se iz leta v leto izboljšuje. Lani je obisk dosegel 96 %, medtem ko se je letos povečal na 97,3 %, kar je v prvi vrsti zasluga učiteljev, ki so v stalnem stiku s starši preko roditeljskih sestankov ali oseb- Moj oče je padel v prvi svetovni vojni. Za njim je moja mati dobivala invalidsko pokojnino in je pred kratkim umrla. Zanima me, če imam pravico do povrnitve pogrebnih stroškov, ker sem živela z materjo in jo oskrbovala. Živim sama zase in nimam premoženja? B. M. ZG. PORČIC Vprašanje samo ni povsem jasno, ker ni mogoče ugotoviti, ali je Vaša mati prejemala po svojem možu družinsko invalidnino ali družinsko pokojnino. Če je prejemala družinsko invalidnino, niste upravičeni do pogrebnine niti do posmrtnine. Po 49. in 50. členu zakona o vojaških vojnih invalidih lahko namreč prejmejo pogrebnino in posimrt-nino samo svojci umrlih osebnih vojaških vojnih invalidov, dočim svojcem družinskih invalidskih upravičencev ob njihovi smrti ne pripada niti pogrebnina,- niti po-smrtnina. Če pa je Vaša mati prejemala po možu družinsko pokojnino po predpisih o pokojninskem zava- rovanju, imate pravico do pogrebnine v znesku 25.000 din in posmrtnine v višini dvomesečne pokojnine. Pravico do pogrebnine imate pod pogojem, da ste oskrbeli pokop umrle matere, pogoj za pridobitev posmrtnine pa je, da ste do materine smrti živeli z njo v družinski skupnosti. Pavle Lešnik referent za invalid, zadeve Ob. LO Lenart Odkar v Gradišču nima Elbl več gostilne se je postrežba spremenila na slabše. Tudi toplih jedi ni več mogoče dobiti. Kaj je temu krivo? N. I. SP. SENARSKA Vprašanje smo poslali Gostinskemu podjetju Lenart v katerem sestavu je tudi gostilna v Gradišču. Kljub dvakratnemu opozorilu naj na vprašanje odgovorijo, niso odgovorili. Kolikor vemo, se stvari v gradiški gostilni urejajo in gre na bolje. Štefanec Tone odgovorni urednik »Domačih novic« OBČINSKI LJUDSKI ODBOR LE1NART OBRAČUN KRAJEVNEGA PRISPEVKA ZA LETO 1962 IN PLAN ZA LETO 1963 „ . ji Plan za Odpisi Dejanski Izkoriščeno ^ Krajevni odbor leto 1%2 zaradi toče plan do 31.121962 č« ____ Neizkoriščeno Plan za leto 1963 _ prenjp^ ocj zaposlit, skupaj v leto 1963 dohodka od kat. 7 + 8 + 9 Neplačane -g obveznosti g 1962 ft O 1 1. Lenart 2. Zamarkova 3. Jurovski dol 4. Zg. Ščavnica 5. Lokavec 6. Benedikt 7. Cerkvenjak 8. Gradišče 9. Gočova 10. Voličina 11. Selce 12. Čermljenšak 13. Rogoznica Skupaj: 7 - 10 12 1,632.295 945.384 3,036.054 2,694.383 402.897 2,136.403 2,677.363 1,565.204 284.285 787.049 401.272 494.030 100.901 138.532 81.360 59.490 64.425 10.490 21.180 352.222 73.980 142.890 404.770 231.290 185.160 51.660 1,493.763 864.024 2,976.564 2,629.958 392.407 2.115.223 2,325.141 1.491.224 141.395 382.279 169.982 308.870 49.241 970.814 392.018 1,766.820 1,646.956 297.361 1,459.628 1,292.594 1,159.723 176.920 376.273 167.236 260.321 46.268 522.949 472.006 1,209.744 983.002 95.046 655.595 1,032.547 351.501 35.525* 6.006 2.746 48.549 2.973 1,396.021 660.033 2,150.346 1,726.032 278.948 1,596.389 1,674.963 1,422.214 301.205 1,059.487 455.736 400.733 128.340 239.000 46.500 162.400 36.600 3.600 88.800 118.600 96.000 10.500 151.000 29.400 30.900 5.700 2,157.970 1,178.539 3,522.490 2,745.634 377.594 2,340.784 2,826.110 1.849.715 276.180 1,216.493 487.882 480.182 137.013 227.834 190.900 777.673 1.300 15.996 293.130 12.526 25.000 19.590 22.780 4.460 + 1500 + 9.000 + 3000 17,157.520 1,817.449 15,340.071 10,012.932 5,362.664 13,250.447 1,019.000 19,596.586 1,596.054 + 13.500 Referent za komunalne in gradbene zadeve: * prekoračeno Slavko Kurečič ih Sliki OBČNI ZBOR OBČINSKEGA STRELSKEGA ODBORA Številčna rast strelskih družin V sredo 13. marca je bil občni 2&or Občinskega strelskega odbora. Na zboru so bili zastopniki vseh strelskih družin v občini. Po uvodnih formalnostih je Oskar ŠORLI predsednik občinskega strelskega odbora prebral poročilo, ki ga v povzetku objavljamo: »Z ustanovitvijo občinskega strelskega odbora leta 1961 je v strelstvu opaziti velik napredek, ki-se zlasti odraža v številčni krepitvi strelskih družin z mladimi ljudmi in v širitvi strelskih družin. Do pred kratkim je bilo v sestavu občinskega strelskega odbora 6 družin, medtem ko se je pred nedavnim priključila še strelska družina Cerkve-njak. Tako so sedaj skoraj v vseh krajevnih centrih ustanovljene strelske družine. Iz poročila predsednika Obč. strelskega odbora izhaja, da se strelske družine borijo zlasti s kadrovskim problemom. Primanjkuje kvalitetnega vaditeljskega kadra, ki bi bil pripravljen in sposoben organizirati delo v strelskih družinah. Glede tega leži nekaj krivde tudi na okrajnem strelskem odboru, ki je posvetil premalo skrbi kadrovsko slabim strelskim družinam in občinskim strelskim odborom. Za vzgojo kadra bo kazalo organizirati razne seminarje.« Občinski strelski odbor in strelske družine so sodelovali z ostalimi družbenimi organizacijami in forumi, zlasti pa je bilo sodelovanje uspešno z organizacijo ZROP in z oddelkom za narodno obrambo občine, ki je vsestransko pomagal, kjer je bilo potrebno. To sodelovanje naj bi se po besedah predsednika še izboljšalo s hitrejšim vključevanjem pripadnikov predvojaške vzgoje v strelske družine. Vodstva strelskih družin so tudi obravnavala sodelovanje z odborom za telesno vzgojo pri ObLO. Sklenili a so tudi, da se vključijo v občinsko zvezo iza telesno vzgojo do katere usitavnovitve iz neznanih razlogov se ni prišlo. Pred strelskimi družinami so precejšnje naloge. Strelci se bodo zlasti ipiorali sistematično pripravljati na različna tekmovanja, kjer bodo dosegli večje rezultate kakor so jih dosedaj. Veličastno proslavo ob Dnevu žena V CERKVENJAKU Ob prazniku žena je organizacija SZDL v sodelovanju z vsemi društvi in šolo priredila veličastno proslavo. Organizacijo proslave je prevzel sekretariat osnovne organizacije SZDL in dalj časa vršil temeljite priprave. Z dobro organizacijo in pismenimi vabili smo uspeli prebivalstvo zelo zainteresirati. Pritegnil pa jih je tudi nastop na novo ustanovljenega ženskega pevskega zbora, ki se je tokrat prvič predstavil dbčinstvu. Ob 15. uri je bila dvorana tako polna, kot le redko kdaj. Ko se je zavesa odprla, je na, odru že stal 50-članski ženski pevski zbor. Hkrati pa so obiskovalci lahko občudovali okusno urejeno dekoracijo, ki jo je postavil tov. Lorber. Najprej je zbranim spregovorila tov. Tušak Pavla. V kratkem govoru je orisala zgodovino borbe žena za enakopravnost, obenem pa podčrtala skrb ljudske oblasti za našo že-(Nadaljevanje na 7. strani) POGOVOR Z DOPISNIKI Čeprav smo že večkrat opozorili naše dopisnike, da se je pod dopisom potrebno lastnoročno podpisati ter poslati točen naslov .bivališča, se mnog:i tega ne držijo in nam pošiljajo anonimna pisma, ki jih nikakor ne moremo objaviti, čeprav bi zaradi vsebine bila primerna za objavo. Torej, držite se pravila, da se je pod dopise potrebno podpisovati, sicer dopisi romajo v koš. Od časa do časa se nameravamo pod tem naslovom pogovoriti z nekaterimi dopisniki, katerih dopisi so bili ali niso bili objavljeni. M. F. iz Gradišča nam je poslala dopis o praznovanju 8. marca v Gradišču. Čeprav je dober, ga nismo objavili, ker smo tovrstnih poročil dobili veliko iz vse občine. Pišite čimbolj strnjeno in o zadevah, o katerih malo pišemo v našem listu. O raznih proslavah dobimo vedno do- volj poročil. Neki naš bralec nam je poslal zanimiv prispevek o najemninah za stare zgradbe. Objavili bi ga, če ne bi bil podpisan samo z besedo »Najemnik«. K. Ž. iz Cerkvenjaka nam je poslal prispevek za rubriko »Strogo zaupno«. Prispevek je premalo dokumentiran in preveč oseben, povrh tega pa še podpisan s kraticami. Ne pride v po-štev za objavo. K. M. iz Hrastovca nas vprašuje, zakaj tako malo pišemo o športu. To ne bo držalo. Pisali bi sicer še več, vendar smo glede tega v glavnem navezani na edino telesnovzgojno društvo v Lenartu. O tem društvu pa spet ne moremo pisati v vsaki številki. O gradnji športnega igrišča pa bomo odgovorili v rubriki »Vprašujete — odgovarjamo« kdaj drugič. Urednik V zadnjih treh letih so občani naše občine opravili veliko prostovoljnih delovnih ur. Največ se je storilo pri gradnji vodovoda in kanalizacije v Lenartu, pri adaptacijah in gradnjah gasilskih domov, pri gradnji severne magistrale in ureditvi turistične postojanke v Zavrhu. Skupaj je bilo opravljenih prostovoljnih ur v vrednosti 2,600.000 din. Na sliki: kopanje jarkov za vodovod v Lenartu. V BESEDI Gasilska društva v naši občini tare predvsem kadrovski problem. Na eni strani se čuti premajhen dotok mladih ljudi v društva, na drugi strani pa iinajo premalo kvalificiranega vaditeljskega kadra. Zato je pobuda GD Gradišče, ki je na lastno pest začelo s tečajem za izprašane gasilce toliko bolj pomembna. Tečaj obiskuje 17 slušateljev. Predavajo društveni predavatelji — podčastniki. Na sliki: za uspešno gašenje požara je potrebna strokovna izobrazba. Mizarska- delavnica »Brest« v Zavrhu je lani presegla proizvodni načrt za 35 odstotkov, kar je lep uspeh, zlasti še, ker je delo zelo otežkočeno zaradi tesnih in nefunkcionalnih prostorov v katerih se stiska okrog 15 delavcev. S preselitvijo v Lenart v preurejene prostore se bo stanje občutno izboljšalo. Na sliki: delavci »Bresta« v tesnem delovnem prostoru. NAGRADNA UGANKA V zadnji številki je iz tehničnih razlogov nagradna uganka izpadla, zato jo danes ponovno objavljamo. Na uganko objavljeno v 3. številki »Domačih novic« smo dobili samo dva odgovora. Rešitve sta poslala Franc Ivanek, V. P. 5379 Karlovac in Franc Ivanek, Vukovski dol. Kljub temu, da tovariš Franc Ivanek iz Vukovskega dola ni v celoti pravilno odgovoril na vprašanja, smo se odločili, da ga nagradimo z brezplačnim prejemanjem »Domačih novic« v letu 1963. VPRAŠANJA: 1. Ime in priimek igralca, ki je igral naslovno vlogo sodnika v drami »Mladost pred sodiščem«, ki je bila lani uprizorjena v Lenartu? 2. Katerega kmetijskega orodja je sestavni del »otka«? 3. Točen naziv naselja v katerem stoji grad Hrasto-vec? f 4. Naštejte vseh 7 krajevnih središč v občini? 5. Kako uradno imenujemo občinski forum, ki za območje občine sprejema odloke in druge predpise? 6. Harmonikar po domače? 7. Prvi sekretar slovenje-goriškega okrožja med NOB? 8. Kaj predstavlja kratica SZDL? 9. Ime in primek padlega partizana iz Gradišča (padel je v okolici Jakobskega dola)? 10. V katerem kraju v občini so našli okamenino velikega kuščarja? Reševalce opozarjamo, da je vsaj četrtina vprašanj vzetih iz »Domačih novic«. Zato, če naš list v celoti preberete, ne bo težko pravilno odgovoriti. Rešitve pošljite na naslov: »Domače novice« Lenart, Ptujska cesta 3, do vključno 1. aprila 1963. REŠITEV NAGRADNE UGANKE IZ 3. ŠTEVILKE »DOMAČIH NOVIC« 1. 1954. leta, 2. 17 tisoč, 3. skoraj 2, 4. 1943, 5. 11, 6. ključavničarstvo, aluminij, 7. mariborska, 8. mejaš, 9. PD Cerkvenjak, 10. Zg. Ščavnica — Velka. 60 LET GASILEC Rodil |se je 1883. leta v Sv. Trojici, sedaj Gradišče v Slov. Goricah, kjer še danes po malem čevljari, čeprav mu že oči in moči nekoliko pešajo. Kljub vsemu pa še vedno najde čas za delo iv gasilski organizaciji. O tej njegovi priljubljeni dejavnosti nam je MARTIN PUCKO povedal: Od kdaj ste gasilec in kdo vas je za to navdušil? Toplega poletnega dne 1903. leta v času mlačve se je nenadoma vnelo neko gospodarsko poslopje v trojiškem trgu. Pustil sem mlačev in ise nemudoma odpravil na požarišče, kjer sem se znašel med prvimi. Takratno vodstvo gasilskega društva me je zaradi prizadevnosti na požarišču povabilo naj se včlanim v to humano organizacijo. 18. avgusta 1903. leta so me vpisali v gasilsko društvo Gradišče. Dva doživljaja iz gasilske službe, ki vam bosta ostala vedno v spominu? Vsako sodelovanje pri gašenju požarov je bilo enkratno doživetje. Doživljajev, ki bi posebej izstopali se ne spominjam. Najrajši pa se spominjam vsakolet- Martin Pučko še vedno aktiven gasilec nih občnih zborov, na katerih smo pretresli uspehe in neuspehe ter si zastavili nove naloge. Kaj priporočate mlajšim gasilcem? Mlajšim gasilcem priporočam, naj vestno delajo na požariščih, širijo naj gasilske vrste, naj se izobražujejo. Delajo naj tako, da jih bo tudi tov. Tito vesel. Tovariša Pučka ob raznih prilikah videvamo v svečani uniformi. Na svojo uniformo je ponosen in tega ne skriva (pred nikomer. V prostem času rad prebira knjige in časopise. V gasilski organizaciji si je gotovo nabral precej izkušenj, zato ga velja posnemati! MESARSKA Če sonce sije al sneži, mesar veselo se smeji. Kaj njemu deka manj al dre! Zato ne beli si glave! O KURJAVI Občinski ljudski odbor je dobro gospodaril, saj s kurjavo je zelo skoparil. Da kur jave več hi prihranili, pisarne vkup so utesnili. Mala križanka VODORAVNO: 1. največji sesalec, poškodba kosti; 2. ne črna, bodeč plevel; 3. 100 m!, el. energija, njo (krajše); 4. vodna žival, prvi sogl. abe, kratica za umobolnico; 5. milijonski del (dvoj.); 6. čistilno sredstvo kovin in stekla, prva črka, kisik in neptunij; 7. industrija čokolade, stara oblika veznika, predlog s 4. in 5. skl.; 8. mesto v Dalmaciji, dvospev; 9. proti tuberkul. dispanzer, avtonomna pokrajina Kosovo. NAVPIČNO: i. nočno zabavišče, domača žival; 2. lomljiva posoda; 3 it. spolnik, začimba, slov. pisatelj (zač.); 4. človek z dolgimi prsti, 12. črka, prebivalec Indije; 5. vinograd je v pozni jeseni . . .; 6. preprosto orožje, kisik, lirična pesnitev; 7. središče vrtenja, del posode, upanje; 8. rudnik bakra; 9. krajevni prislov, znoj. MALO KRIŽANKO pošiljata z lepimi pozdravi vsem vojaka-gardista Jože Perko in Mihael Zemljič iz Beograda. Illlllll 1 2 3 4 5 6 7 3 4 5 6 7 8 9 STROGO ZAUPNO Filmski spored gradišče 24. marca oh 15. in 19. uri »till ulenšpigel« nemško-francoski barvni film t kinemaskopu 30. marca ob 19. uri »od aljaske do mehike« nemšlki barvni film v kinemaskopu 31. marca ob 15. in 19. uri »obračun na atlantiku« ameriški barvni film v kinemaskopu volicina 24. marca ob 15. in 18. uri »bernardine« ameriški barvni film v kinemaskopu 31. marca ob 15. in 18. uri »beli sužnji« sovjetski zgodovinski barvni film NEPOTREBNO DELO Na račun nepotrebnega dela v državni upravi je bilo že veliko napisanega in izrečenega. Prizadeti upravni organi so bili na to tudi večkrat neposredno opozorjeni, vendar se stvari počasi izboljšujejo. Vzemimo samo dva primera: v obeh primerih gre za postopek oddelka za gospodarstvo Občinskega ljudskega odbora Lenart. SZDL v Selcih je zaprosila za dovoljenje za točenje alkoholnih pijač in za pustno veselico. Priložila je potrebne dokumente, vendar je imenovani organ zahteval potrdilo, da gostinsko podjetje Lenart ne bo priredilo veselice v tem kraju, kjer niti nimajo gostilne. Zakaj tako potrdilo, če pa lahko družbene organizacije pri- rejajo zabavne prireditve v kolikor izpolnjujejo določene pogoje? Drugi primer: ko SZDL Lenart je vložila prošnjo za izdajo dovoljenja za točenje alkoholnih pijač na družabni prireditvi za 8. marec. Priložili so vse potrebne dokumente razen potrdila, da je bilo oselbje, ki bo točilo, zdravniško pregledano. To je po zakonu potrebno, vendar se to ni zahtevalo ob priliki družabne prireditve po sindikalnem občnem zboru članov sindikata občine, banke in PLM, na drugi strani pa se je pismena zahteva umaknila tudi v tem primeru, ko je interveniral predsednik ko SZDL. Čemu tako poslovanje? neurejene razmere pri Dimnikarjih Na rovaš dimnikarjev slišimo večkrat kako pikro. Včasih smo si to razlagali s tem, da ljudje pač radi marsikaj govorijo, toda sedaj se nam zdi stanje tako, da ga je potrebno nekoliko obelodaniti tudi v tej obliki. Voličani se pritožujejo, da v njihovem kraju že tri mesece ni nihče pometal dimnikov. Izvedeli smo, da si osebni dohodek delijo mimo pravilnika, da nimajo direktorja oziroma, da ta sploh te službe ne opravlja, nimajo vajencev, ker pri njih zaradi nemogočih razmer nihče ne vzdrži ali pa ga sami odslovijo ali bolje povedano naženejo. Lani so t tem kolektivu ustvarili izgubo, zato so vsa sredstva iz čistega dohodka razdelili na osebne dohodke, ničesar pa v sklade. Stanje bo vsekakor kazalo urediti. Morebiti bi prisilna uprava zaenkrat bila najbolj prikladna oblika. slovenske gorice &bopbi PARTIZANSKA BOLNICA PRI SMRDELJEVIH V ZG. VOLIČINI Piše: Franjo Škrbine Jeseni leta 1944 se je vrnil iz nemške vojske Smrdeljev sin Andrej in se pridružil partizanom. Ugodna lega njegove domačije je očeta pripravila do tega, da je začel v gospodarskem poslopju kopati bunker kot skrivališče za partizane, ki so se vedno pogosteje oglašali. Bunker so začeli kopati jeseni leta 1944. Največ je kopal stari Smrdelj, njegov sin Andrej in Persalov Raj-ko iz Pernice. Mesto so izbrali na vzhodnem koncu gospodarskega poslopja, pod listnjakom. Imel je dva vhoda, glavnega, prikritega s kupom desek, in zunanjega zasilnega, ki je bil predviden za izhod, če bi Nemci odkrili bunker. Vhod je bil tesno ob zidu, nametan z zemljo, na kateri je rasla mala češnja. Bunker je imel obliko pravokotnika, opremljen s pogradi in majhno mizo v sredini. Na mizici je bila petrolejka, na pogradih pa slam-njače s čistim perilom. Že takoj, ko je bil bunker gotov, so ga začeli uporabljati kot bolnišnico. Vse delo okrog bunkerja so opravljali ponoči. Izkopani material je Smrdelj odvažal in ga pokrival z gnojem. Skrb za bolnišnico je ležala na Smrdeljevih. Bolnike in ranjence je sprejemal le oče Smrdelj. Pogosto jih je celo sam nosil v bunker, jim Oče Smrdelj prinašal hrano in jim sploh stre-gel. Kuhala in prala je njegova žena. Za prehrano je spočetka skrbel Smrdelj sam. Ko pa so v Zg. Volioini osnovali odbor OF, so sosedje pomagali s hrano. Zdravila je Smrdelj prinašal iz Maribora sam. Po skrivnih poteh jih je dobival od neke bolniške isestre iz mariborske bolnišnice. Zdravil in obvez je nabral toliko, da jih je še ostalo po osvoboditvi. Bolnišnica je delala v strogi tajnosti. Mnogokrat jo je sam Smrdelj ponoči stražil, cesto pa tudi njegovi otroci. Podrobno je bil izdelain tudi načrt za primer, če bi sovražnik odkril bunker. Smrdelj bi odskočil v bližnji gozd, domači pa bi o skrivališču ne vedeli ničesar. iNemci so sicer slutili, da pri Smrdeljevih ni vse v redu, iskali so celo bunker — toda našli niiso nič. Z mirnim vedenjem in hladnokrvnimi odgovori jih je Smrdelj vselej znal odpraviti in prepričati, da ni nič sumljivega okrog hiše. Ob netki priliki, ko je bila velika hajka po Zg. Voličini, je Smrdelj zapustil dom in se potikal po okolici. S strahom je opazoval svoj dom. Vendar je osatl bunker neodkrit, da-si so Nemci hodili tik ob njem. V partizanski bolnišnici je bilo dbičajno po več bolnikov in tudi ranjencev. Težkih ranjencev ni bilo in jih zato ni nikdar obiskal kak zdravnik. Z zdravili so se zdravili sami. Le proti koncu je pomagala partizanka Liza, ki je dajala bolnikom tudi injekcije. Med ranjenci, ki so se zdravili v bolnišnici pri Smrdelju, so bili tudi sekretar ljutomerskega okrožja Boris. Ta je bil ob neki priliki ranjen v gleženj in ga na tamkajšnjem terenu niso imeli kam dati. Po dogovoru ga je neki kmet sredi dneva pripeljal na kmečkem vozu do Muršalka. Od tam so ga spravili najprej v Pesjak h Kranjčevim, nato je bil nekaj čaisa pri kmetu Bezjak Leopoldu v Zg. Voličini in končno je prišel v bunker k Smr-delju. Oče Smrdelj je pripovedoval, da je tega Borisa prišla čez nekaj časa iskati neka partizanka. Prišla je sicer po kurirski poti iz ljutomerskega okrožja in so ji povedali, da je Boris nekje v bolnišnici pri Smrdelju. Prišla je saima in oče Smrdelj ji ni hotel verjeti. Zanikal je vsako njeno trditev in jo odslavljal. Bila pa je vztrajna in prosila, naj jo pelje do ranjenca. Končno je oče Smrdelj klonil. Zavezal ji je oči in jo gnal v gozd. Ko sta tavala tam nekaj časa, jo je pri-vedel do bunkerja. Odkril je pokrov in jo potisnil v bunker. Oddahnik si je, ko je videl, da jo je ranjenec takoj spoznal. Pozneje so v bližini Smrdeljevih, in sicer v gozdu skopali še v hrib dobro skrit bunker. Ta je služil včasih za terence. Vhod je viden še danes. Vhod iz desek je bil pokrit z zemljo in na zemlji je bila vsajena smrekica. V bližini Smrdeljeve domačije so padle letalske bombe, ki so hišo in gospodarsko poslopje močno poškodovale. Vidovi so razpokali, velikega gospodarskega poslopja Smrdelj ni mogel več obnoviti. Po osvoboditvi se je mislilo ohraniti bolnišnico kot spomenik. V seriji dokumentarnih snemanj partizanskih bolnišnic v Sloveniji so posneli tudi bolnišnico v Volioini in. očelta Smrdelja. Gospodarsko poslopje in hišo je sedaj prevzela kmetijska zadruga. Bunker v listnjaku gospodarskega poslopja bi se dal obnoviti in bi ostal lahko kot spomenik iz narodno osvolbodilne vojne. SLOVENSKE GORICE-V PRADAVNIM Pere odkrila veliko vas iz ilirske dobe. V tleh so bile vidne še luknje v katerih so bili zabiti ■ ■ ■ koli. tedanji nosilci hiš. Hiše so gradili lesene. V tla so zabili močne kole v neki določeni razdalji. Ti koli so bili nosilci stropa in ostrešja, istočasno so pa služili kot nosilci sten. Kole so opletli s protjem in vejami, tako so nastale stene, ki so jih končno ometali z ilovico. Tudi tla so bila ilovnata. Streha je bila že sestavljena iz neotesanih tramov in Piše: Vlado Lorber (Nadaljevanje) 6 Prehoda iz mlado kamene dobe v kovinsko dobo v Slovenskih goricah ne poznamo, oziroma ni jasno začrtan po najdiščih. Gotovo so se od drugod naselila nova ljudstva, ki so že poznala kovine. Polagoma so se ljudje seznanili z rudami in začeli izdelovati svoje orodje in orožje iz kovin. Kovinska doba pomeni že znatno višjo stopnjo kulture. Prebivalci goratih krajev Srednje Evrope so se že zgodaj seznanili z uliva-njem bakra, tega so našli dovolj v svoji okolici. Seveda je bilo bakreno orodje in orožje precej mehko. Nekdo od ulival-cev bakra je morda slučajno primešal kositer in iz mešanice bakra in kositra je dobil bron, ki pa je bil že zelo trd. Orodje in orožje iz brona je bilo bolj trdo, se je dalo dobro ostriti in ostrina je trajala dalj časa. Orožje in orodje je brusil s kamnom brus-nikom. ki ga je pridobival v sosednjih kamnolomih. Ta način ostrenja potrjujejo številne najdbe brusnih kamnov v takratnih naselbinah. Bronasta doba traja v Evropi približno od 1500 — 500 pred našim štetjem. Najdb iz najstarejše kamene dobe ne zasledimo na terenu Slovenskih goric. Cvetočo bronasto obrit je imela med drugimi deželami tudi današnja Madžarska. Od tu se je širil vpliv bronaste obriti in zamenjava lončene robe v naše kraje. Kjer koli naletimo na bronaste izdelke te dobe po Slovenskih goricah, recimo bronasta sekira je bila najdena na šošta-ričevem posestvu v Oseku, je slična onim bronastim sekiram iz te dobe na Madžarskem. V tej dobi so se od vzhoda širili k nam Iliri, Slovanom sorodno pleme, zato imenujejo vsi arheologi na svetu to dobo ilirsko dobo, ali z drugim izrazom hallstattsko dobo po največjem najdišču te kulture pri Hallsttatu v Gornji Avstriji. V centralnih Slovenskih goricah je le malo teh najdišč. Eno takšno najdišče je v negovski Dobravi — okoli dvajset velikih gomil, okoli Radgone, Radomerju. Tod najdeni predmeti pa žal niiso sistematično zbrani in preiskani, ker do pred sto leti ni nihče in tudi nobeden muzej načrtno vodil izkopavanj. Svojčas je profesor Vrbnjak v okolici Ljutomera izkopaval mnogo zaponk, orodja in orožja. Vse skupaj je shramil v cerkveni zvonik, a pozneje so te predmete razmetali in uničili, ker se takrat ni našel v Ljutomeru človek, ki bi znal ceniti te prazgodovinske dokaze. V zadnjih petih letih je ptujski arheološki oddelek odkril in izkopal velika ilirska selišča v Ormožu. Na vrtu nekdanje sod-nije je arbeologinja Bernarda pokrita s slamo, ki so je »šopalic skoraj na isti način kot danes. Slično grajene so še danes nekdanje viničarije in lanišnice. Današnje hišice po naših gričih so le malo razlikujejo po gradnji od ilirskih hišic. V sredini hiše je bilo preprosto ognjišče. Arheologi so odkrili popolnoma nedotaknjena takratna ognjišča. Na njih so našli še oglje, glinaste posode in trinožne kožice. Okoli ognjišča so bile vkopane velike kropnice s koničastim dnom in so služile gospodinjam za shrambo: žita. moke, masti in drugih živil. Tako so imele takratne gospodinje kar »moderne« kuhinje. (Nadalj. v prihodnji številki) PREBERITE tudi to! Poslovalnica Center v Lenartu je pravkar prejela veliko izbiro dekorativnega blaga po ugodni ceni. Priporoča se kolektiv Veličastna proslava ob dnevu žena (Nadaljevanje s 4. strani) no in mater. Za tem je nastopil ženski pevski zbor, ki je zapel tri pesmi. Ze prvo pesem so po-slušaci sprejeli z velikim navdušenjem, najbolj pa jih je razgibala zadnja pesem, ki jo je zbor zapel štiriglasno. Z velikim aplavzom so obiskovalci dali priznanje ne samo pevkam, ampak tudi pevovodji tov. Nekrepu Milanu. Čudili so se, da mu je uspelo v tako kratkem času zbor tako disciplinirati. Sledil je vsaki njegovi kretnji, zato je zvenel precizno in sočno in kar je najvažnejše, pianissimi so bili čisti in ubrani. To uspe le redko kateremu zboru na podeželju. Tov. Nekrep bo lahko z izkušnjami in znanjem, ki ga ima, ter z glasovi v zboru, ki so zelo dobri, pripeljal zbor na tako stopnjo, da bo lahko koncertiral tudi drugod. Med deklamatorji je obiskovalce najbolj navdušila učenka 8. razreda Marica Kurnik. Doživeto in z velikim Občutkom je deklamirala pesem Elzabete S pes »Mati domovina«. Posetbno prese- nečenje pa je poslušavcem pripravil zabavni kvintet, ki je bil tudi pred kratkim ustanovljen v okviru KUD-a. Precizno in ubrano je spremljal pet učenk iz višjih razredov, ki so zapele pesem iz filma »En dan življenja«, vmes pa je tudi sam zaigral nekaj poskočnih. Tako se je v eno-urnem programu zvrstilo niz točk, s katerimi so bili ljudje zelo zadovoljni. Mnogi so govorili, da tako dobre proslave že dolgo ni bilo. Na splošno je opaziti, da je zadnje čase sodelovanje med organizacijami in društvi v kraju mnogo boljše in rezultati tega so že vidni. Mnogo pa je k temu pripomogel tudi KUD, ki si je v tej sezoni zadal lep plan dela in kar je glavno, aktivno je začel delati klub ljubiteljev glasbene umetnosti. Po proslavi so bile najzaslužnejše žene pogoščene in pozno v noč se je v dvorani razlegala narodna in partizanska pesem. Mnogim je bila ta proslava veliko doživetje, ki ga ne bodo nikoli pozabili. Lubanjšek Anica Cerkvenjak Podružabljanje gozdne t a v. i proizvodnje (Nadaljevanje) Mnogo je bilo doslej primerov nenamenske in negospodarne potrošnje lesa, tudi visokovrednih sortimentov, predvsem listavcev za kurjavo. Akcija gospodarske organizacije za zamenjavo gozdnih sortimentov za drva in premog je pokazala precejšnje količine, ki so se izgubljale iz rentabilne in pravilne potrošnje sortimentov za industrijsko predelavo. Kooperativna dejavnost gospodarskih organiizaoij napram zasebnemu preoizvajalcu je doslej bila bolj kampanjska in ločena po dejavnostih. Uspehi teh V ZADRUGI LENART LANI 879 MILIJONOV (Nadaljevanje s 1. str.) meravajo začeti z večjo proizvodnjo vrtnin, kakor so peter-šilj, korenček in čebula. Te pridelke bi zmleli in jih posušene izvažali. Po tem blagu je na zunanjem trgu veliko povpraševanje. Tovarna začimb v Portorožu je pripravljena montirati potrebne sušilnice. Pri gradnji ceste do gradu v Drvanji, kjer bodo stanovali delavci, bo lenar-ška zadruga pomagala s prevozi v višini 500 traktorskih ur. akcij so boli različni, vendar v celoti še vedno nezadovoljivi. Dosedanje izkušnje so pokazale, da je bolje preiti na kompleksno ta-kozvano gospodarsko kooperacijo. Podružabljanje »celotne zasebne proizvodnje naj bi bil cilj tega procesa. Taka oblika kooperacije bo za oba partnerja bolj zanimiva in pestra, bolj življenska. Kmet-zadružnik naj bo polnopraven član svoje zadružne gospodarske organizacije. Pri upravljanju celotnega svojega kot zadružnega gospodarstva bo trajno sodeloval. Pogodbeno dolgoročno sodelovanje bo imelo trdnejše kalkulacije in finančno-pro-izvodne načrte. Gospodarjenje v posameznih kmetijskih dejavnostih bo možno kompleksno načrtovati in izvajati, česar pri razdrobljeni kmetijski kot gozdni proizvodnji ni možno 'izvesti. Uradni dnevi Sedež Občinskega ljudskega odbora Lenart: ponedeljek, sreda, petek. Pozimi: od 1. oktobra do 31. marca od 7. do 14. ure. Poleti: od 1. aprila do 30. septembra od 6. do 13. ure. Isti uradni dnevi na krajevnih uradih Lenart, Gradišče, Cerkvenjak, Voličina in Benedikt. Krajevni urad Jurovski dol: torek, četrtek, sobota. ODKUPNE CENE KMETIJSKIH PRIDELKOV IN 2IVINE PRI KMETIJSKIH ZADRUGAH LENART IN ZGORNJA SCAVNICA O m S Teža nad kg Klavnost v •/• Cena L 1» a w (T! ' Prosto Prem. Pogod. Vrsta Kvaliteta 35 g L. Sč. L. Sč. L. Sč. L. Sč. L. Sč ŽIVINA Junci mlajši I. a 18 420 420 55 55 225 225 25 25 250 250 Junice mlajše I. a 18 380 400 55 55 225 225 25 25 250 250 Junci mlajši I. 18 420 420 55 55 210 215 20 20 230 235 Junice mlajše I. 18 380 400 55 55 210 215 20 20 230 235 Junci starejši I. 36 470 500 54 54 190 190 20 20 210 210 Junice starejše I. 36 420 420 54 54 190 190 20 20 210 210 Junci mlajši II. 18 300 350 52 52 180 180 20 20 200 200 Junice mlajše II. 18 250 300 52 52 180 180 20 20 200 20tf Junci starejši II. 36 350 350 52 52 170 170 20 20 190 190 Junice starejše II. 36 300 350 52 52 170 170 20 20 190 190 Voli II. 550 550 50 52 170 180 ---— Voli III. 550 550 45 45-50 150 160 ---— Krave II. 350 350 50 50 150 160 ---— Voli IV. — 550 — 40-45 — 120---— Krave III. 350 350 45 45 125 125 ---— Krave IV. — 350 40 40 100 100 ---— Krave V. 350 350 dO 40 dO 40 80 80 ---— PRASlCl: Bacon beli I. 80-96 80-95 — — 260 260 20 20 280 280 Bacon beli II. 80-95 80-95 — — 260 250 20 20 280 270 Prima mes. II. 96-110 96-110 — — 260 240 20 20 280 260 Prima mes. I. — 80-95 — — — 230 — 20 — 250 Prima mes. III. 111-125 111-125— — 250 250 20 20 270 270 Mesni iznad 125-180 125-180— — 250 250 20 20 270 270 Mesnati izpod 80 80 — — 250 250 --— — TELETA: Teleta I. nad 90 90 — — 275 275 --— — Teleta II. 70-90 70-90 — — 250 250 --— — Teleta — zasilni — 70-90 — — Lenart 5 in Zg. Sč. zakol do 150 do 250 Ovce Zg Sčavnica od 80 do 120 Odbitki: KZ Zg. Sčavnica: pri goveji živini se odbije od 6 — 7 %, pri teletih 2 % in pri prašičih 3 '/o. KZ Lenart: Odtegljaji pri normalni sitosti živine je za go- vedo najmanj 6 •/•, za prašiče 2 •/». Pri prenahranjenostl ži- vine je odtegniti odnosno odbiti še po dogovoru za govedo do 4 %, za prašiče 3 %. Vrsta — sorta Kvaliteta Debelina v Cena za v mm kg L. Sč. KMETIJSKI PRIDELKI: Jabolka vse vrste čista, zdrava Jabolka vse vrste, čista, zdrava I. a 65 — 65 65 I. 60 — 60 — Jabolka vse vrste, čista, zdrava n. 50 — — — Jabolka vse vrste, čista, zdrava in. 40 — 25 — Jabolka zdrava, vseh vrst n. — — 35 — Fižol: cipro, suh, čist In zdrav i. — — 180 180 Fižol prepeličar čist in zdrav I. — - 150 150 Fižol enobarvni i. _ — 130 130 Fižol mešani — — — 100 100 2itarice: pšenica, rž suha, čista, i. — — 50 50 ječmen, oves suh in čist, i. — — 40 40 Koruza suha, čista i. — — 50 50 Oljarice: bučnice cele b. olja v % 17 č. s — — 120 120 Golice b. olja v % 37 „ — — 260 260 Luščene b. olja v % 28.5 „ — — 200 200 Sončnice dom. cele olja v »/o 13 „ — — 40 41 Sončnice ras. son. olja v % 20 „ — — 60 64 Repica son. olja v •/« 23 „ — — 70 65 Seno, detelja, otava, franko hlev „ — — 20 — Slama in šar — — 10 — Krompir jedilni sortni, odg. deb. «» — — 25 25 Gobe suhe, bele — — 5.000 3-5.000 Čebula bela _ — 80 — Česen — — 200 — Orehi zdravi ti — — 170 180 Zelje — glave »» — — 30 — Repa bela — — 10 — Jabolčnik sladek — — 45 lit. — Jajca — — 20 kom. 20 Svinjske kože I. — — — 210 Svinjske kože — n. — — — — 160 Opomba KZ Lenart: Kože vse vrste po ceniku od Koteksa Ljubljana Divjačina vse vrste po ceniku od Vajda Cakovec Opomba KZ Zg. Sčavnica: Navedene cene veljajo za pšenico z naj- več 2 '/• primesi, rž največ 2 "/«, ječmen in oves z največ 2 ■/• primesi ln koruza z največ 14 "/« vlage. Cena jajc bo še verjetno padla. OPOMBA UREDNIŠTVA: Za morebitne spremembe cen v času do naslednje objave uredništvo ne jamči, ker e e cene gibljejo glede na ponudbo in povpraševanje. Avto Fiat-Zastava 600 v brezhibnem stanju prodam. Ogled ob nedeljah dopoldne v Lenartu, Ptujska cesta 53. BREZ ELEKTRIČNEGA MOTORJA V KMETIJSTVU NI USPEHA Človeške roke so postale p redragocene, da bi jih uporabljali za nerazumsko delo. Zato napreden gospodar vpreže umetnega delavca — električni motor povsod, kjer mu ta lahko dela hitreje, bolje in ceneje. ELEKTROMOTOR : DELAVEC = 25 : 1000 = 1 : 40 ELKO CRPALNI AGREGAT pripravi v eni uri toliko vode, kakor delavec ves dan, a porabi komaj eno knlovatno uro. Elektrika za to črpanje nas stane petindvajset, delavec tisoč dina rjev. Električni motor dela hitreje in štiridesetkrat ceneje. Zahtevajte tudi Vi naše prospekte in ponudbe. ELEKTROKOVINA MARIBOR v kraj Zgornja Ščavnica Tokrat pa nas je pot zares popeljala v Zgornjo Ščavnico, kjer smo zabeležili nekaj zanimivosti. Prihodnjič pa se bomo podali v Voliaino. Zadruga Zgornja Ščavnica — Velka se pretežno ukvarja z živinorejo, sadjarstvom in vinogradništvom. Vse te dejavnosti pospešuje v lastni proizvodnji in v kooperaciji. V olbeh primerih dosega lepe uspehe. Proizvodni uspehi bi bili še znatno večji, če bi zadruga razpolagala z večjimi kmetijskimi površinami in z večjo mehanizacijo. Odtod tudi v zadnjem času RAZGOVORI O ZDRUŽITVI EKONOMSKE ENOTE VELKA Z ZADRUGO ZGORNJA ŠCAVNICA V zadrugi Zgornja Ščavnica računajo, da bo še v tem letu prišlo do združitve obrata Agro-kombinata Maribor na Velki. Ta obrat ima raztresena zemljišča na območju ščavniške zadruge in kot tak nima posebne perspektive. Nima pogojev, da bi kot obrat Agrokomibinata Mariibor intenzivno in smotrno gospodaril na 'em območju, ki je zelo od rok, saj je oddaljen od Maribora skoraj 30 km. Ob sedanjem stanju, ko zadruga Ščavnica in obrat na Velki vsak po svoje gospodarita, čeprav sta neločljivo povezana, nastajajo veliki stroški. Vzemimo samo primer traktorskih uslug. Ker je mnogo površin obrata Velka na območju ščavniške zadruge, pride do večkrat nepotrebnih premikov kmetijskih strojev, ki občutno podražijo proizvodnjo. Na tem območju gre seveda tudi za enotno politiko pri socializaciji vasi, ki pa je ne moreta dobro izvajati dve sorazmerno majhni kmetijski enoti. V Ščavnici celo predlagajo, da bi se priključila njihova zadruga k Agrokombinatu Maribor. Če bi to bilo smotrno in perspektivno, pa prepustimo v razmišljanje in odločanje odgovornim organom. V bistvu gre za to, da se na ščavniškem območju uredi proizvodnja, ki je pogoj za hitrejši napredek tega območja. Temu cilju pa je potrebno prilagoditi oblike proizvodnje. OBSEŽNI NAČRTI ZA RAZŠIRITEV PROIZVODNJE V zadrugi Zgornja Ščavnica — Velka imajo obsežne in daleko- Urejuje uredniški odbor: Ernest Smid, predsednik — Člani: Edo Zorko, Mirko Košmerl, Jelka Firbas in Tone Stefanee — Odgovorni urednik: Tone Stefanee — Uredništvo in uprava Lenart, Ptujska cesta 3-II — Izhaja stalno na 8. straneh drugi in četrti četrtek — Letna naročnina 400 din, imozem-stvo 800 din — Tekoči račun pri NB Lenart št. 604-14-608-12 — Ime »Domače novioe« — Tiska CP »Celjski tisk« Celje. sežne načrte, ki naj bi v prihodnjih letih bistveno vplivali na obseg in značaj kmetijske proizvodnje na tem območju. Izdelali so načrt proizvodnje za prihodnjih 20 let. Med drugim predvidevajo, da bi se naj dolina Ščavnice, ki obsega Dra-žen vrh in obronke Rožengrunta usmerila v živinorejsko proizvodnjo. Na tem območju naj bi se zgradili goveji hlevi za 3 tisoč glav krav molznic. Prav tako predvidevajo izgradnjo farme za rejo 6 tisoč prašičev — bekonov. Računajo nadalje, da bi v prihodnjih letih uredili dolino Žic, ki se povezujejo z žitensko in gasterajsko dolino, z žerjavško dolino in z obronki Zg. Ročice. Tudi tukaj naj bi se proizvodnja usmerila v živinorejo. Predvidevajo gradnjo hlevov s kapaciteto za 2 tisoč krav molznic in 5 tisoč prašičev — bekonov. V sklopu te proizvodne enote nameravajo urediti predelovalnico mleka za proizvodnjo sira in masla. Posneto mleko, ki bi ga ob tem dobili, pa bi uporabljali kot krmilo za prašiče. Proizvodnja v teh velikih objektih bo docela mehanizirana, tako, da bo tudi delovna storilnost na primerni višini. Farma v Lenartu za 5 tisoč glav bebi-ibif bo j>otrebova!a teleta, zato so se v Sčavnici odloČili za vzrejo krav. Vedo tudi, da mleka ne ibodo mogli plasirati na mariborski trg, ker bo ta oskrbovan z mlekom iz Agrokomibinata, zato ga bodo sami potrošili za prašičjerejo. Sir in maslo, ki ga bodo proizvajali, pa bodo z lahkoto plasirali na trgu. Tudi v sadjarstvu imajo v ščavnici velike načrte. Na gričih Ploderšnice, Sladkega vrha, Trat, Zgornje Velke in Dražen vrha nameravajo urediti intenzivne sadjarske komplekse. V ta namen bodo zgradili tudi potrebne objekte za uskladiščen je sadja in nabavili potrebno mehanizacijo. Letos in prihodnje leto nameravajo začeti z obnovami v Dražen vrhu vse do Zgornje Velke, da bi povezali obstoječe sadovnjake obrata Zg. Velka. Načrti iso vsekakor smeli. Uresničiti jih bo moč le s skupnimi močmi, ki so, kakor kaže, v bodoči večji kmetijski zadrugi. j KULTURNI IN LOVSKI DOM Če pridete v Zgornjo Ščavnico boste lahko kaj hitro opazili razliko med cerkvijo in kulturnim domom. Kulturni dom, če sploh lahko zasluži to ime, se stiska kot nebogljenček ob cesti za Ščavnico, medtem ko cerkev lepo urejena kraljuje nad okolico. V redu, potrebno je. da se cerkev. kot zgodovinski spomenik urejuje, toda potem ne smemo i pozabiti na kulturni dom, ki je skrajno neprivlačen in neprime-P ren za večje kulturne prireditve, Iker je tesen in zastarel. V Ščav-I uici se nekateri kulturni delavci trudijo, kako bi z majhnimi sredstvi dom čimprej usposobili za njegovo večjo družbeno in kulturno funkcijo. Obstoječa stavba kulturnega doma v sedanjem stanju vsekakor sodi med najslabše v občini, čeprav bi v kraju potrebovali dom, ki bi bil tudi odraz ekonomskega stanja tega kraja, ki pa je dokaj močno. V Ščavnici niso čakali. Kar sami so začeli z zbiranjem sredstev. Nekaj se jih je že nabralo. Računajo pa, da bodo letos dobili vsaj 500 tisoč din sredstev slovenskem jeziku. Po zaslugi nekega organista, ki je slabo obvladal nemški jezik, se je vedno bolj uveljavljala slovenščina. Med ustanovitelji šole v Zg. Ščavnici so bili Polič, Kukovec, Senekovič, Šuman, Bauman, Ludvik Zajfrid, Divjak, Sernc, Golob in Lubčina. Zanimivo je, da je šolo obiskovalo ob njenem začetku 135 otrok, danes pa jih obiskuje 381. Šolski zgradbi sta dotrajali, zlasti to velja za drugo šolo, ki je bila grajena 1911. leta. Zunanjost šol je dobesedno odbijajoča. Zato jih bo potrebno vsaj prebeliti. Zaenkrat jim sredstva tega ne dopuščajo. Resno pa računajo, da bodo prihodnje leto dobili toliko sredstev, da bodo uredili fasade in da bo tako 100-letnica šole tembolj sve- iz krajevnega samoprispevka. V načrtu imajo poglobitev odra v dvorani, razširitev dvorame za meter in podaljšanje za nekaj metrov, tako, da bi pridobili precej novega prostora. Urediti nameravajo tudi garderobe. Sedaj si belijo lase s tem, kje dobitii sredstva za plačilo načrtov, saj bi s temi sredstvi lahko mnogo storili pri preureditvi kulturnega doma. V zadnjem času tudi razmišljajo o gradnji lovskega doma. Precej sredstev že imajo, tudi lesa so nekaj nabrali. Lovci so se zavezali, da so pripravljeni pri gradnji pomagati s prostovoljnim delom. V lovskem domu nameravajo urediti večjo sobo za sestanke in družabne prireditve, majhen bife in nekaj prenočišč. Glede na bližnjo Avstrijo in na italijanske goste — lovce se bo ta gradnja vsekakor izplačala. 100 LETNICA ŠOLE IN NJENI PROSTORI Prihodnje leto bodo v Zgornji Ščavnici slavili 100-letnico šole. Leta 1864 se je v tem kraju prvič začelo z rednim poukom, ki je bil sprva sicer še v nemškem in čano proslavljena. O 100-letnici ščavniške šole bomo še poročali. Pisma bralcev Spet se oglašam iz Makedonije. Nestrpno čakam vsaki drugi ponedeljek, ko mi kurir prinese »Novice«. Malokdaj jih utegnem do kraja prebrati, ker jih moram dati drugim tovarišem, ki jih prav tako težko čakajo. Z menoj so tovariši iz Benedikta, Cerkvenjaka, Gradišča, Voličine, Jurovskega dola in Zg. ščavnice. Posebno privlačna je zadnja stran >NovLc« na kateri vedno znova spoznavamo naše kraje. Zanima me kaj je s prosvetnim društvom v Benediktu, o katerem zadnji čas nič ne pišete. Mi v armadi se ukvarjamo z različnimi dejavnostmi. Slovenci smo ustanovili celo svoj pevski zfbor, ki se je že večkrat uspešno predstavil v Kavadarcih. kjer služimo vojaški rok. Poleg tega se aktivno ukvarjamo tudi s športno dejavnostjo. Vas pozdravlja Franci Strmšek, Kavadarci