ji 263997 T + LETNIK IV GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE naša skupnost JANUAR 78 številka 1 DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE GROSUPLJE delovni uspeh pozd €L€KTROS€RVIC€ Grosuplje 20, JANUARJA JE BIL TEHNIČNI PREVZEM NOVO ZGRAJENEGA POSLOVNEGA OBJEKTA POZD " ELEKTROSERVICE " GROSUPLJE/ CESTA NA KRKO 9, V OBJEKTU SO PISARNIŠKI PROSTORI/ SKLADIŠČA/ MANJŠA DELAVNICA, POMOŽNI PROSTORI IN STANOVANJSKI PROSTORI ZA SAMSKE DELAVCE V SKUPNI IZMERI 1,080 MŽ. Iz delo občinske skupščine POMEMBNI NAPREDEK V RAZVOJU KRAJEVNE SAMOUPRAVE Krajevna skupnost je osnovna družbena celica - v naši občini jih je 23, - v kateri delovni ljudje in občani zadovoljujejo in uresničujejo vse svoje potrebe in interese in ima izredno pomembno vlogo pri dograjevanju našega družbenopolitičnega in samoupravnega sistema. Nova vsebina dela krajevne skupnosti terja tudi nove samoupravne odnose, ki pa jih ni moč vzpostaviti in utrditi kar čez noč, temveč se razvijajo postopoma, z vsemi začetnimi slabostmi, z vztrajnim izkanjem boljšega in nemalokrat tudi s spopadi z zagovorniki preživelih odnosov. Ko je zbor krajevnih skupnosti na svoji decemberski seji obravnaval razvoj samouprave v krajevnih skupnosti v naši občini, so delegati ugotavljali, da so naše krajevne skupnosti konstituirane po ustavnih načelih in da so sprejele tudi svoje statute, ki pa po večini še niso v celoti usklajeni s kasnejšo zakonodajo. Zato je ena prvenstvenih nalog krajevnih konferenc SZDL, da poskrbijo za uskladitev statutov KS, na podlagi konkretne analize razmer v posamezni krajevni skupnosti. Mnogo bolje je samoupravne preobrazba krajevnih skupnosti zaživela v praksi. V večini KS so bile dosežene korenite spremembe samoupravnih odnosov. Povsod tam, kjer je zbor delegatov kot najvišji organ krajevne skupnosti ustrezno delegatsko zastopan in izvršuje naloge iz svoje pristojnosti, je v proces odločanja vključenih bistveno širši krog občanov. Ponekod pa najpomembnejše odločitve še ostajajo domena svetov krajevnih skupnosti. Takim poskusom, in teh ni veliko, se je treba odločno upreti, kar je naloga vseh organiziranih socialističnih sil v krajevni skupnosti. Splošna ugotovitev je bila, da so bili v razvoju samoupravnih odnosov v krajevnih skupnostih doseženi pomembni rezulta-ti, da so vse krajevne skupnosti izredno prizadevne in da od njih prihaja vrsta sprejemljivih pobud. Dosežena je dobra povezanost organov krajevnih skupnosti s krajevnimi družbenopolitičnimi organizacijami, delegacijo za zbor krajevnih skupnosti občine in tudi z organizacijami združenega dela, kar vse zagotavlja akcijsko enotnost krajanov pri uveljavljanju njihovih interesov po delegacijah in delegatih v pristojnih organih. Vse krajevne skupnosti naše občine so tako samoupravno organizirane, da so sposoben, kljub nekaterim kadrovskim, prostorskim in materialnim problemom, dovolj učinkovito uresničevati vse pravice in dolžnosti delovnih ljudi in občanov v tej osnovni družbeni celici. POROČILO O ŠOLSTVU PRED DELEGATI Zbori skupščine občine so enakopravno s skupščino občinske izobraževalne skupnosti, na skupni seji v mesecu decembru obravnavali poročilo o šolstvu za šolsko leto 1976/77. Občinski izobraževalni skupnosti so dali priznanje za uspešno in plodno sodelovanje in povezovanje z vodstvi osnovnih šol. Ugotovljeni so bili pomembni uspehi pri dopolnilnem in dodatnem pouku in šole naj v tej smeri z delom nadaljujejo. Priporočeno je bilo, naj bodoče poročilo o šolstvu prikaže tudi učni uspeh po ocenah. Kazalo bi tudi analizirati, koliko učencev nadaljuje šolanje na srednjih, višjih in visokih šolah in koliko se jih po končani osnovni šoli zaposli, oz. ostane na kmeti- jah. Kadrovske probleme na šolah je treba reševati z načrtno štipendijsko politiko in skrbeti, da se bodo štipendisti že med šolanjem vključevali v delo in dogajanje na šoli. Osnovna šola Louis Adamič naj s svojim pedagoškim teamom, ki ga sestavljajo pedagog, sociolog in socialni delavec, prouči možnost rekategorizacije otrok motenih v telesnem in duševnem razvoju ter svoje predloge posreduje komisiji za kategorizacijo. Usmeritev je, naj bi se čimveč takih otrok vrnilo v normalno šolanje. Ugodno so bili ocenjeni tudi napori šol pri izvajanju zakona o združenem delu. INTERES ZA GLASBENO ŠOLO NARAŠČA Zanimanje za glasbeno šolo v občini je vse večje, ne le na Grosupljem, ampak tudi v lokalnih centrih Ivančna gorica in Dobrepolje. Zato bo Občinska izobraževalna skupnost preučila možnost za postopno ustanovitev glasbene šole in oddelkov v občini. NA SEJI ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE 28.12.1977 SO BILI za sodnike porotnike Občinskega sodišča v Grosupljem so dodatno izvoljeni: 1. ZUPANČIČ Franc, roj. 26/3-1927, Malo Hudo, Ivančna gorica 2. NOVAK Franc, roj. 14/8-1941, obrtnik, Videm 3. GORENC Franc, roj. 5/1-1935, ključavničar. Sp. Slivnica 4. ZAJC Anica, roj. 21/6-1942, ortopedagog, Grosuplje, Cesta na Krko 18 5. Č05 Miroslav, roj. 6/4-1938, v socialni delavec, SGP Grosuplje 6. VOLKAR Bogomir, roj. 21/9-1950, tek. tehnik, Šentvid pri Stični 7. GLIHA Mirko, roj. 26/11-1954, orodjar, Malo Hudo 8. AHLIN Marija, roj. 9/3-1940, ekonomski tehnik, Perovo 9. VERGO Jože, roj. 24/8-1927, delavec Kompolje 10. STRMOLE Ignac, roj. 25/7-1927, Stična 86 11. RUS Slavka, roj. 27/4-1939, Grosuplje, Pod gozdom c. 12. ZUPANČIČ Marjan, roj. 15/1-1948, strojni tehnik, Grosuplje,Ljubijanska 13. PERME Anton, roj. 11/1-1947, ključavničar, Dole 8, Polica 14. TAVZELJ Zoran, roj. 22/9-1956, elektromehanik, Predstruge 15. PINTAR Ivanka, roj. 25/3-1956, fizioterapevt, Šentvid pri Stični 16. JAKOš ing. Tone, roj. 31/3-1932, IMP Ivančna gorica ZBORI SKUPŠČINE OBČINE GROSUPLJE SE BODO PREDVIDOMA SESTALI 22. FEBRUARJA 1978 TER OBRAVNAVALI odlok o občinskih priznavalninah, predlog statuta občine, srednjeročni plan razvoja obrtništva v občini, poročilo odbora podpisnikov samoupravnega sporazuma o financiranju krajevnih skupnosti, odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, odloka o sprejetju zazidalnega načrta za Višnjo goro in Šmarje, dogovor o usklajevanju davčne politike v letu 1978 in odlok o zakloniščih. Iz dela družbenopolitičnih organizacij OBISK PREDSTAVNIKOV REPUBLIŠKEGA SVETA ZAVEZE SINDIKATOV V četrtek 19. januarja je občino Grosuplje obiskal Ivan GODEC -sekretar sekretariata Republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije3 s svojimi sodelavci. V razgovoru z vodstvi občinske skupščine in občinskih družbenopolitičnih organizacij se je zlasti zanimal za dosežene rezultate in spremijujoče težave pri uveljavljanju zakona o združenem delu. Gostje so obiskali tudi delovno organizacijo "Instalacije" Grosuplje, kjer so v razgovoru s političnim aktivom ugodno ocenili sprejete samoupravne splošne akte in aktivno vlogo osnovne organizacije sindikata ter si ogledali tudi proizvodne prostore. KULTURA IN TELESNA KULTURA V ZDRUŽENEM DELU Na eni izmed sej v mesecu decembru je Občinski svet zveze sindikatov meddrugim obravnaval tudi problematiko s področja kulture in telesne kulture v združenem delu. Izvršne odbore osnovnih organizacij sindikata je zadolžil, da morajo najkasneje do konca januarja 1978 poskrbeti za izvolitev komisij oziroma referentov - organizatorjev kulturnega življenja v temeljni ali drugi organizaciji združenega dela, ki bodo vzpodbujali in razvijali različne oblike kulturnega delovanja delavcev in poskrbeli, da bo kultura postala enakopravni del razvojnih programa temeljnih in drugih organizacij združenega dela. Za načrtno aktivnost pretežnega števila delavcev, organizacijo tekmovanj v okviru delovne organizacije in za sodelovanje na tekmovanjih v občinskem merilu pa bodo skrbele komisije oziroma referenti za šport in rekreacijo. OBRAČAJTE SE NA DRUŽBENEGA PRAVOBRANILCA SAMOUPRAVLJANJA -- ---------------rr —~ _ _ _ _ ~ m—_ :—:~z: Družbeni pravobranilec samoupravljanja bo tudi v letu 1978 deloval v prostorih Občinskega sveta zveze sindikatov Grosuplje, Kolodvorska ulica 2 in sicer vsako drugo sredo od 14. do 16. ure. Samoupravni organi, delovni ljudje ter predstavniki delovnih in drugih organizacij združenega dela, obračajte se za pomoč in nasvet za doslednejše uveljavljanje vaših samoupravnih pravic in obveznosti, ki izhajajo iz ustave, zakona o združenem delu in drugih določb samoupravne in delovne zakonodaje, na družbenega pravobranilca samoupravljanja ! Zaradi boljše preglednosti objavljamo uradne dneve družbenega pravobranilca samoupravljanja za prvo polletje 1978: 8. in 22. februar, 1., 15. in 29. marec, 12. in 26. april, 10. in 24 maj ter 7. in 21. junij. Volitve 1978 SKUPNA SEJA OBČINSKE KONFERENCE SZDL IN OBČINSKEGA SVETA ZVEZE SINDIKATOV GROSUPLJE S skupno sejo občinske konference SZDL in občinskega sveta zveze sindikatov Grosuplje, ki je bila 2k. januarja, je končano obdobje predvolilnih priprav. Na seji je bilo podano poročilo o poteku politične aktivnosti v dosedanjih pripravah na volitve ter pregled poteka evidentiranja možnih kandidatov za delegate. Celotne predvolilne priprave so bile dobro opravljene, čeprav so v posameznih temeljnih skupnostih šele v zadnjem času bolj krepko poprijeli in nadomestili zamujeno. Na skupni seji so bili sprejeti organizacijsko politični dokumenti kot dogovor o merilih in sestavi družbeno-političnega zbora, sklep o postopku delegiranja delegate iz SZDL v družbenopolitični zbor skupščine ter rokov nik za izvedbo posameznih opravil za volitve. Podprta in sprejeta so bila stališča, da je potrebno povsod, kjer obstojajo pogoji, ustanoviti posebne in združene delegacije in da so splošne delegacije za SIS zares samo izjema. S skupne seje je bil poslan poziv vsem delovnim ljudem in občanom naj se vključijo in sodelujejo v postopke kandidiranja ter z naj večjo odgovornostjo izberejo kandidate, ki so pripravljeni s svojim delom prispevati k nadaljnjemu razvoju samoupravnih odnosov. FEBRUAR - KANDIDACIJSKI POSTOPKI Volitve delegatov za skupščine družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti so razpisane za 9. in 12. marec 1978. Kandidacijski nostopki v temeljnih samoupravnih skupnosti, t.j. v TOZD in KS morajo biti končani do 10.2.1978. Ti postopki bodo opravljeni na temeljnih kandidacijskih konferencah, ki jih skličejo predsedniki osnovnih organizacij sindikatov oziroma predsedniki krajevnih konferenc SZDL Na temeljnih kandidacijskih konferencah bodo določili kandidate za posamezne delegacije, ki so ali bodo določene s statutom ali statutarnim sklepom. Do 12. 2. 1978 se bo sestalo predsedstvo OK SZDL in na podlagi mnenj temeljnih kandidacijskih konferenc oblikovalo predlog možnih kandidatov za DPZ. Do 22.2. 1978 se bo sestala občinska kandidacijska konferenca, ki bo s tajnim glasovanjem določila listo kandidatov za DPZ in določila mandatarja za sestavo Izvršnega sveta občinske skupščine. MOŽNI KANDIDATI ZA NOSILCE VODILNIH FUNKCIJ V OBČINSKI SKUPŠČI-NI IN SKUPŠČINAH SIS V skladu z volilnim pravilnikom so bili evidnetirani možni kandidati za vodilne funkcije v občinski skupščini in skupščinah SIS. Za posamezne funkcije so bili evidentirani: Funkcija Možni kandidat Kandidacijski postopek v predsednik SOB Lesjak Janez, roj. 1/10-1915, Grosuplje DPZ ^no^predsedn i k SOb Zgonc Edo, roj. 17/6-19^2, Dobrepolje KS Ponikve predsednik IS SOb Koščak Janez, roj. 18/^-1931, Grosuplje - predsednik ZZD Perko Jože, roj. 21/3-1950 Motvoz in platno predsednik ZKS Mencin Marica, roj. 23/11-1931 KS Grosuplje predsednik DPZ Petek Janko, roj. 22/1-1925 Izobraževalna skupnost predsednik skup. Mendiževec Valentin, roj. 1V2-1927 KS Ivančna gorica predsednik 10 Eršte Vinko, roj. 12/12-1943 KS Grosuplje Skupnost otr. varstva predsednik skupščine Plankar ing. Štefan roj. 7/10-1947 KS Grosuplje predsednik 10 Lučovnik Hilda, roj. 11/6-1915 KS Grosuplje Telesno kulturna skupnost predsednik skupščine Gaberšček Alojz, roj. 6/4-1936 KS Grosuplje predsednik 10 Malnar Blaž, Kul turna skupnost roj. 3/2-1951 KS Grosuplje predsednik skupščine Intihar Jože, roj. 20.2.1944 KS Ivančna gorica predsednik 10 Videnič Slavko, roj. 18/6-1936 KS Šentvid Skupnost social, skrbstva predsednik skupščine Smolič Andreja, roj. 27/11-1941 KS Grosuplje predsednik 10 Lendero Tomaž, roj. 25/7-1923 KS Dobrepolje Skupnost social, varstva predsednik skupščine Makovec Marija, roj. 19.9.1924 KS Grosuplje predsednik 10 Ahlin Rezka, roj. 8.7.1936 SGP Grosuplje predsednik skupščine Pejovič ing. Nedeljko, roj. 4/11-1928 Kovinastroj predsednik 10 Zdravstvena skupnost Kastelic Janko, roj. 24.11.1950 KS Metnaj predsednik skupščine Novljan Melita, roj. 21.5.1947 KS Grosuplje predsednik 10 Škrjanc Alojz roj. 3/9-19,35 Skupnost za zaposlovanje KS Grosuplje predsednik skupščine Vovk Jože, roj. 24.2.1931 KS Sp. Slivnica predsednik 10 Centa Jože, roj. 12.9.1949 SGP Grosuplje Skupnost invali d.pokoj n.zavarov. predsednik skupščine predsednik 10 Ljubič Milan, roj. 23.1.1930 Bučar Rezka, roj. 6.2.1944 SGP Grosuplje Instalacije Gros. Tudi o teh evidentiranih možnih kandidatih bodo obravnavale temeljne kandidacijske konference. EVIDENTIRANI MOŽNI KANDIDATI ZA DRUŽBENO POLITIČNI ZBOR SKUPŠČINE SKUPŠČINE OBČINE GROSUPLJE Vodstva družbenopolitičnih organizacij so evidentirala možne kandidate za D P Z , predsedstvo 0K SZDL je na dveh sejah opravilo vsklajevanje ter skupni seji 0K SZDL in OSZS predlagalo, naj da v razpravo temeljnim kandidacijskim konferencam predlog možnih kandidatov. Kot možni kandidati so bili sprejeti: 1. BAJT FRANC, roj. 31.3.1925, Ponikve, upokojenec 2. BALANT MARJAN, roj. 20.11.1957, Radohova vas 3. BERČON Franci, roj. 4.5.1951, Obolno, kmet 4. DOLENC DANILO, roj. 1.10.1950, Stolarna Dobrepolje, vodja tehn.službe 5. ERJAVEC AVGUST, roj. 28.1.1926, Ivančna gorica, upokojenec 6. GOLI BRONKA, roj. 31.3-1958, Kovinastroj Grosuplje, Razdrto 7. GRUDEN FRANC, roj. 9.11.1939, 5marje-Sap 8. HOČEVAR KAREL, roj.9-9-1932, Grosuplje, Motvoz in platno 9. JANŠA JANEZ, roj. 17.9.1958, Žalna, študent, 10. KAVŠEK JOŽE, roj. 3.2.1927, Šentvid pri Stični, upokojenec 11. KRIŽMAN MIRJANA, roj. 9-3.1958, Grosuplje, študent 12. KOGOVŠEK TONE, roj. 3-10.1957, Velika Loka, študent 13« LAVRIČ SILVA, roj. 28.3-1943, Zavod za revmatične in srčne rekon. Šentvid 14. LJUBIČ ing. TONE, roj. 1.3-1921, Sp. Slivnica, upokojenec 15. LESJAK JANEZ, roj. 1.10.1915, Grosuplje, predsednik SOb 16. LUŽAR JANEZ, roj. 31.6.1915, Grosuplje, upokojenec, 17. MEDVED SLAVKO, roj. 6.12.1923, Ivančna gorica, upokojenec 18. MIŠIGOJ JOŽE, roj. 15.11.19^2, Motvoz in platno Grosuplje 19. LIKAR-MILAVEC HELENA, roj. 2.9.1951, Grosuplje 20. NOVAK ANDREJ, roj. 16.12.1948, Black S Decker Grosuplje 21. OREL NACE, roj. 18.4.1931, Zagradec 22. PETEK Janko, roj. 22.11.1925, Trg. podjetje TABOR Grosuplje 23. PETRIČ ANICA, roj. 3.7.1940, Dekliško vzgajal išče Višnja gora 24. RADI JANJA, roj. 20.8.1956, Ivančna gorica, študent 25. STARIHA JOŽE, roj. 2.2.1913, Ivančna gorica, 26. VOVK MINČI, roj. 11.8.1934, Višnja gora 27. VOVK JOŽE, roj. 24.2.1931, Sp. Slivnica 28. ZAJC ALOJZ, roj. 26.6.1938, Splošno mizarstvo Grosuplje Iz delovnih organizacij RAZVOJNA POT TOZD LIVARNA IVANČNA GORICA ==================================:===== (nadaljevanje) S kvalitetnimi izdelki, smo se uveljavili na zahodnih in vzhodnih tržiščih. Dolgoročno smo se povezali z zahodno-nemškimi firmami kot: SIEMENS, AUDI, KOYO. Tem firmam bomo že letos prodali 1 milijon dolarjev proizvodov, v prihodnjem letu pa že 2 milijona. Tudi na vzhodna tržišča smo se vključili in imamo podpisanih pogodb preko milijon dolarjev. Da bi bili sposobni slediti zahtevam sodobne tehnologije, smo iskali možnosti skupnega vlaganja v osnovna sredstva preko trgovskih hiš in delovne organizacije IMP. Nova naložba, ki bo veljaja cca 3 milijarde starih din, bo prinesla novih 5 tisoč ton kapacitet ter popolno avtomatsko linijo. S to naložbo bomo lahko ustvarili 15 tisoč ton letne proizvodnje in dosegli produktivnost preko 45 ton na zaposlenega. Nova tehnična pridobitev v letošnjem letu je izgradnja antikoro-zijske linije? deutroflux napravo. Že ob izgradnji nove livarne v Ivančni gorici smo imeli v programu izgradnjo take linije za barvanje in zaščito odlitkov, polizdelkov in izdelkov iz proizvodnega programa livarne. Ker so bila finančna sredstva strogo namensko planirana, se je to linijo pričelo graditi v letošnjem letu. Vedno večje zahteve kupcev zaradi temeljne zaščite odlitkov, so nas prisilile, da stvari uredimo. Zahtevnejši kupci hočejo pred barvanjem oz. zaščito, tudi 100 % kontrolo preizkusa možnih razpok na odlitkih, zato je bilo potrebno nabaviti napravo za preizkus razpok (deutrofluK). Celotna tehnologija in notranji transport odlitkov je urejen tako, da potujejo odlitki iz čistilnice v p>osebnih paletah skozi prostor, kjer je naprava za preizkus razpok, od tu pa na barvanje oz. zaščito. Celotna vrednost znaša 3 milijone 840 tisoč dinarjev. Vso opremo in montažo je opravilo podjetje Kovinoservis Jesenice. Ker je delovna organizacija IMP Ljubljana zaradi razližnih dejavnosti postala prevelika, je pred nami reorganizacija in bo iz sedanje delovne organizacije nastalo z delovnih organizacij, ki se bodo združile v sestavljeno organizacijo IMP Ljubljana. Nove delovne organizacije bodo omogočile nadaljnji tehnološki razvoj in uresničitev dohodkovnih odnosov. Tudi TOZD Livarna Ivančna gorica se bo v skladu z zakonom o združenem delu reorganizirala v delovno organizacijo Livar Ivančna gorica, s sedežem v Ivančni gorici, s tremi temeljnimi organizacijami. Poleg sedanje temeljne organizacije Livarne sive in nodularne litine, se je delovna enota za finalno proizvodnjo in vzdrževanje, na referendumu dne 23.12.1977 določila, da se organizira v TOZD hladnovodnih armatur, poleg tega pa so se delavci livarne barvnih kovin Ga- Ijevica Liga Ljubljana in Žičnica Ljubljana odločili, da se s 1.1.1978 pripojijo k novo ustanovljeni delovni organizaciji Livar Ivančna gorica kot temeljna organizacija Livarna barvnih kovin. Tako bo delovna organizacija Livar že v prihodnjem letu zaposlovala 500 delavcev in ustvarila 25 milijar celotnega prihodka. Prepričani smo, da bo nova organizacija livarske dejavnosti prinesla nove uspehe. Zavedamo se, da smo s to samoupravno preobrazbo storili šele prvi korak. Pred nami je še veliko nalog, da uredimo dohodkovne odnose med seboj in da se tesno dohodkovno povežemo s trgovskimi hišami. Nadalje je pred nami pomembna investicija da izgradimo nove proizvodnje prostore za TOZD hladnovodnih armatur v Ivančni gorici ter novo livarno barvnih kovin v Ljubljani. Dosedanje delo pa nas bodri, da bomo naloge v prihodnjem obdobju izvršili in tako izpolnili naš srednjeročni razvojni program. Iz delo samoupravnih interesnih skupnosti IZOBRAŽEVANJE PROSVETNIH DELAVCEV Občinska izobraževalna skupnost je v dogovoru z vodstvi osnovnih šol v občini in v sodelovanju z Območnim izobraževalnim centrom občine Grosuplje, organizirala enodnevni seminar za prosvetne delavce osnovnih šol naše občine in sicer: - 23. januar 1978 je bil seminar v osnovni šoli "Louis Adamič" Grosuplje. Ta seminar je bil namenjen delavcem osnovnih šol "Louis Adamič" Grosuplje in osnovni šoli "Tone Tomšič" Dobrepolje. Udeležba je bila dokaj dobra, saj je bilo navzočih 74 prosvetnih delavcev. - 24. januarja 1978 pa je bil seminar v osnovni šoli "Ferdo Vesel" Šentvid za delavce osnovne šole .Šentvid, Stična in Dekliškega vzgajališča Višnja gora. Seminarja se je udeležilo 66 pedagoških delavcev, med njimi tudi delavci posebne osnovne šole pri Zavodu za srčne rekonvalescente Šentvid. Na seminarju sta bili obravnavani dve zelo pomembni in aktualni temi za sodobno družbeno angažirano šolo: - marksistična zasnovanost vzgoje in izobraževanja, idejnost pouka - večji poudarek vzgojni komponenti pouka, smotri sodobne družbeno angažirane šole. Lahko trdimo, da je to velik napredek na področju izobraževanja ob delu tudi naših prosvetnih delavcev. Seminar je v celoti uspel. Sprejet pa je bil tudi sklep, da bomo podobne seminarje še organizirali, saj se naši prosvetni delavci zavedajo, da le s stalnim izpopolnjevanjem bodo lahko kos vedno zahtevnejšim nalogam na področju vzgoje in izobraževanja. PREDAVANJA ZA STARŠE Pogoj za doseganje dobrih rezultatov na področju vzgojno izobraževalnega dela, je skladno delovanje vseh dejavnikov, ki so vanj vključeni. Vzgoja je resnično zahtevno delo in človek, ki se v to delo vključuje, mora biti prvenstveno sam izoblikovana osebnost, če to ni, je njegova in naša skupna dolžnost, da postane. V ta namen so nekatere osnovne šole v sodelovanj z območnim izobraževalnim centrom Grosuplje v mesecu decembru organizirale predavanja za starše: Kakšni vzgojitelji smo? (najpogostejše napake družinske vzgoje). Predavanja v Šentvidu pri Stični se je udeležilo 170 staršev, v Višnji gori 135, v Stični pa 40. Ugotavljamo, da si starši želijo strokovne pomoči pri vzgoji svojih otrok, zato bomo s predavanji nadaljevali tudi po ostalih šolah. ZIMSKA ŠOLA V NARAVI šola v naravi, kot ena izmed oblik pridobivanja znanja, spoznava nja krajev in ljudi ter določenega znanja s področja plavanja in smučanja, je tudi v naši občini dobila svoje mesto in poudarek. Organizatorji letošnje zimske šole v naravi so Telesno kulturna skupnost občine. Ob činska izobraževalna skupnost ter posamezne šo le. Zimska šola bo v času polletnih počitnic, namenjena pa je predvsem učencem 5. razredov. To je prilika in čas, ko učenci, sicer v slabem tednu, spoznajo osnovno tehniko smučanja, kar je tudi bistveni namen te šole. Hkrati pa so pridobljene veščine in znanje prvi koraki vključevanja naših najmlajših v splošnji ljudski odpor. V zimsko šolo, ki postaja vse bolj del vzgojnoizobraževalnega procesa, skušamo vključiti čimveč učencev, čeprav se zavedamo, da je smučarska oprema, draga. Ocenjujemo, da bo letos v zimsko šolo v naravi vključenih preko 330 učencev. Sorazmerno dobre snežne razmere so pripomogle, da se je večina šol odločilo za organizacijo smučarskih tečajev doma. Učenci posameznih šol se bodo pod vodstvom učiteljev telesne vzgoje učili smučarskih veščin po zasneženih poljanah v neposredni bližini doma, deloma pa tudi na Polževem. Učenci osnovne šole Dobrepolje pa bodo, s sofinanciranjem staršev, preživeli nekaj dni smučanja v Bohinjski Bistrici, kjer tudi načrtujemo zimsko šolo v naravi, kadar doma ne bo ugodnih snežnih pogojev. V programu zimske šole je tudi enodnevni izlet za učence 5. razredov vseh šol v Kranjsko goro, kar bo zanje še posebno doživetje. Iz krajevnih skupnosti PLANI KRAJEVNIH SKUPNOSTI Plan krajevne skupnosti je temeljno izhodišče in najbolj uspešno in dosledno uresničevanje skupnih interesov in potreb, ki jih imajo delovni ljudje in občani na njenem območju. S planiranjem delovni ljudje in občani določajo, usklajujejo in uresničujejo vsebino in način zadovoljevanja svojih skupnih potreb. Razvitost krajevnih skupnosti je eden temeljnih dejavnikov razvitosti Celotnega komunalnega sistema, zato je naloga nas vseh, da se KS kar najbolj hitro in skladno razvijajo, to je, da si delovni ljudje in občani na območju krajevne skupnosti uspešno izboljšujejo življenjske in delovne razmere ter vsestransko uresničujejo svojo osebnost. K temu pa lahko bistveno pripomorejo usklajeni in pravočasno sprejeti plani krajevnih skupnosti. V naslednjih številkah "Naše skupnosti" bomo postopoma objavili plane vseh krajevnih skupnosti za leto 1978 in na ta način omogočili občanom celovit pregled nad planiranim delom krajevnih skupnosti. 1. KRAJEVNA SKUPNOST AMBRUS V delovnem planu in finanSnem načrtu za leto 1978 ima poleg rednega vzdrževanja vaških poti in ceste preko Bakrce še asfaltiranje ceste do Zagradca v dolžini treh kilometrov3 izgradnjo trafopostajey prostorov za ambulanto v Ambrusu, vzdrževanje pokopališča, javne razsvetljave in ureditev smetišč, v programu pa ima tudi družbeni center, za katerega izgradnjo se zbira krajevni samoprispevek. 2. KRAJEVNA SKUPNOST DOB V letu 1978 namerava ta KS na podlagi srednjeročnega programa nadaljevati asfaltiranje ceste Dob - Železniška postaja Šentvid in ceste Dob - Boga vas. V svojem programu predvideva tudi rekonstrukcijo električnega omrežja, izgradnjo nove trafo postaje v Dobu, napeljavo telefona v Hrastov dol, razširitev ceste Hrastov dol - Bučarjev kal - Velike Kompolje, ureditev kanalizacije in redno vzdrževanje krajevnih poti. 3. KRAJEVNA SKUPNOST GROSUPLJE V delovnem in finančnem programu za leto 1978 pa ima ta KS predvidene naslednje akcije: - Sofinanciranje kulturnega doma Grosuplje - plačilo POZD Elektroservice za dela izvršena v letu 1977 in ostalim - Asfaltiranje ceste Grosuplje - Brezje po pogodbi s Cestnim podjetjem Ljubljana - obveznost zapade junija 1978 - Naročilo lokacijske dokumentacije za nov VVZ Grosuplje pri PA Ljubljana - Sofinanciranje elektrike za vas Perovo 30 % predračunske vrednosti - Sofinanciranje športnega centra Brinje - objekta 30 % predračunske vrednosti - Izgradnja II. faze kanalizacije Brinje do gradička z odcepi ob Ljubljanski cesti preko Komunalnega sklada občine s sofinanciranjem občanov in najetjem kredita, ki se bo odplačeval iz prispevka za uporabo mestnega zemljišča in komunalnega prispevka na tem območju - Izgradnja pločnika ob Adamičevi cesti TABOR - gostišče pri mostu s sofinanciranjem komunalnega sklada in vodovodne enote Komunalnega podjetja Grosuplje - Asfaltiranje finih slojev - Pod gozdom. Stranska pot, Veselova cesta -financira Komunalni sklad in Cestni sklad občine Grosuplje - Sofinanciranje ureditve pri vrtcu - asfaltiranje - Izgradnja I. faze pločnika ob Ljubljanski cesti do odcepa Stranske ceste s sofinanciranjem komunalnega sklada - ozelenitev Grosupljega - javna razsvetljava dela Ljubljanske ceste in Ceste na Krko s sofinan- ciranjem komunalnega sklada občine - Izgradnja pločnika ob Adamičevi cesti pred Finžgar jevo hišo (financira komunalni sklad v sklopu ureditve zazidave) Poleg še prej omenjenih akcij ima ta KS v svojem programu še sofinanciranje ostalih programov, izdatke službe in nabavo opreme, ki je potrebna za delo KS. Prejeli smo DEDEK MRAZ JE BIL PRAVIČEM Proti koncu vsakega leta začno otroci pridno pisati pisma, da bi jih poslali Dedku Mrazu. Nato nestrpno čakajo na tisti dan, ki bo Dedek Mraz prišel, jim povedal pravljico in jih morda obdaril. Prihod Dedka Mraza je eno najlepših otroških praznovanj ob nastopu novega leta. KO DPM V KS Šmarje-Sap je v lanskem decembru že tretje leto skušala uresničiti načelo, naj bi vsak otrok čutil, da je zaželen, da je enakovreden vsem in da Dedek Mraz nima enih rajši kot druge. 28. decembra so se v dvorani Družbenega doma v Šmarju zbrali vsi otroci iz krajevne skupnosti. Njihove želje so se uresničile. Dedek Mraz s številnim spremstvom iz pravljičnega sveta jih je obiskal. Povedal je pravljico, šolski otroci so pripravili kulturni program in ob koncu so prišla na vrsto darila. Dedek Mraz je obdaril vse otroke do 4. razreda. Učencem višjih razredov je podaril kolektivno darilo (športne rikvizite), vsem osnovnošolskim otrokom pa je omogočil brezplačen ogled kino predstave. Sreča v otroških očeh je bila plačilo vsem, ki so pripomogli, da je akcija uspela. V BORBI SE JE KALILA NAŠA VOJSKA Mi 1 ena Lunar V izboru za najboljši spis ob Dnevu JLA, v katerem so imeli možnost sodelovati vsi učenci osnovnih šol naše občine, je posebna komisija pri Občinski izobraževalni skupnosti prisodila I. mesto spisu Pejovič Ksenije, učenke 8. razreda osnovne šole Louis Adamič Grosuplje, ki ga v celoti objavljamo. "Naša armada proslavlja 22. decembra svoj rojstni dan. Na ta dan, leta 1941, je bila v bosanskem mestecu Rudu rojena prva proletarska brigada. Sestavljali so jo ljudje različnih narodnosti, različnih ver in značajev. A v boju so bili enotni, zakaj vsi so imeli pred seboj isti cilj - svobodo. Pripravljeni so bili na sleherne napore in žrtve, kajti vedeli so, da bodo le s skupnimi močmi prebili vrata k svobodi, ki so bila za nih do tedaj premočno zaprta. Postali so velika družina: združevale so jih iste misli, isti ideali, isti cilji. Krepilo se je novo partizansko tovaritvo. Med borbami se je kalila jugoslovanska morala, ki je med njimi utrjevala prepričanje in zaupanje, da v nevarnosti ne bodo nikdar zapustili drug drugega. Dan za dnem so se v bojih srečevali s smrtjo. Čutili so njeno bližino, njen pogled, ko je iskala žrtve. Njeni ledeni prsti so se premnogokrat dotaknili izmučenih teles. Lakomni pošasti ni bilo nikdar dovolj človeške krvi! Borci pa kljub vsemu niso klonili. Čutili so pomlad, ki se jim je približevala z velikimi koraki. Vsaka kaplja krvi je pomenila korak bliže k veliki zmagi, k njihovi svobodni, srečni prihodnosti. Čete so se obnavljale, gradile. Želje po miro sovražnik na noben način ni mogel zatreti. Partizanske vojske so se vedno bolj približevale zmagi in končno osvobdile našo domovino tujega, fašističnega jarma. Naša armada je izpisala bleščeče strani svojega herojskega in revolucionarnega življenja. Iz krvi junakov, ki so padli na poti k svobodi in lepšemu življenju, se je kalila naša, jugoslovanska ljudska armada. Iz krvi njih, ki so žrtvovali največ, kar so imeli - svoja življenja, smo zgradili državo, ki ji res lahko rečemo naša Jugoslavija; zgradili smo Jugoslavijo s samoupravnim socialističnim razvojem, neuvrščeno politiko in neodvisnim položajem v svetu. Zgradili smo dve izredno močni komponenti oboroženih sil - JLA in teritorialno obrambo ter ju usposobili za učinkovito delovanje. Niti za hip ne smemo pozabiti, da je bila vedno doslej moč naša obrambe bistven dejavnik odvračanja agresivnih naklepov proti naši državi. Zatorej še naprej krepimo našo obrambo, da bomo onemogočili zrušitev tistega, kar so nam zgradili naši partizani." POSVETOVANJE OBČINSKIH GEODETSKIH UPRAV V dneh 16. in 17. januarja je bilo v Grosupljem posvetovanje občinskih geodetskih uprav iz Ljubljane, Vrhnike, Logatca, Cerknice, Litije, Trbovelj, Kočevja in Grosupljega. Sodelovala je tudi geodetska organizacija združenega dela Geodetski biro iz Ljubljane kot organizacija, ki je od nekaterih občinskih skupščin pooblaščena za izvajanje geodetskih del. Razprava, ki je tekla o organizaciji občinskih geodetskih uprav in o njihovih težavah zaradi pomanjkanja strokovnjakov in sredstev ter o njihovem strokovnem delu, je bila plodna in je nakazala nekaj sprejemljivih rešitev. Udeleženci posvetovanja so pohvalili dobro organizacijo in izrazili željo, naj bi bila taka posvetovanja pogostejša. Petrič Vinko, ing. geod. Druge pomembnejše vesti USPEŠNO SODELOVANJE Direktorica PTT podjetja tov. Julka žibert je s sodelavci 18/1-1978 opravila razgovor s predstavniki skupščine občine in občinskih družbenopolitičnih organizacij o razvoju in delu PTT službe na območju občine Grosuplje. V razgovoru so bili nanizani doseženi uspehi na področju investicij ter ugotovljen obojestranski interes za nadaljnje sodelovanje ter boljšo samoupravno povezanost krajevnih skupnosti in gospodarstva v občini s Samoupravno interesno skupnostjo za PTT promet. NOV DALJNOVOD LJUBLJANA - GROSUPLJE - KOČEVJE Republiški sekretariat za industrijo je dne 14.11.1977 izdal investitorju Savske elektrarne Ljubljana dovoljenje za gradnjo 2 x 110 kV daljnovoda Ljubljana II - Grosuplje in 110 kV daljnovoda Grosuplje - Kočevje. Z novim daljnovodom bo omogočeno vključiti v 110 kV sis tem RTP Kočevje, RT P Grosuplje in kasneje tudi RTP Ribnica. Za gradnjo ima investitor zagotovljena finančna sredstva v višini 84.588.341,00 din. Investitor je z deli že pričel. PRIPRAVE ZA GRADNJO RTP GROSUPLJE Republiški sekretariat za urbanizem je dne 7.11.1977 izdal lokacijsko dovoljenje investitorju DES Elektro Ljubljana Skupnost TOZD preskrbovalnega območja Ljubljana za izgradnjo nove razdelilne transformatorske postaje v Grosupljem 110/20 kV, moči 3 x 31,5 MVA v končni etapi, oziroma 1 x 31,5 MVA v prvi fazi izgradnje. Nova RTP bo stala ob 110 kV daljnovodu Ljubljana - Grosuplje -Kočevje in sicer v industrijski coni Grosuplje, ob cesti Grosuplje - Ponova vas, v neposredni bližini mostu preko Dubrovke. Prostorski in energetski plan za širše območje občine Grosuplje kažeta, da sedanja RTP Grosuplje moči 35/20 kV, ki je bila zgrajena leta 1936, kljub razširitvi in rekonstrukciji, ne bo mogla več zadoščati potrebam potrošnje na širšem območju občine Grosuplje. ■— Oglasi elektroservice elektrotehniško podjetje grosuplje (P 1 prosoplje f pozd elektroservice Projektiramo, izvajamo in montiramo elektroinstalacije jakega in šibkega toka, razne naprave z avtomatiko, strelovode, trafo postaje, avtomatske telefonske centrale, skupinske antenske naprave. Servis in popravila. VABI K SODELOVANJU : [I. Illlllllllllllllll ■ .... 1. SAMOSTOJNI MATERIALNI KNJIGOVODJA Pogoj : srednja ekonomska šola in 4 leta delovnih izkušenj 2* MATERIALNI KNJIGOVODJA ( 2 delovni mesti ) Pogoj : dvoletna administrativna šola ali večletna praksa pri opravljanju enakih delovnih opravil. 61000 LJUBLJANA/ DOLENJSKA 74/ telefon 23-314 61290 GROSUPLJE/ CESTA NA KRKO 9/ telefon 771-039 3. ČISTILKO za delo v popoldanskem Času. Zaželjene so delovne izkušnje. /j, V šolskem letu 1978/1979 bomo sprejeli tudi več učencev za poklic ELEKTROINŠTALATER Nastop dela je možen takoj ali po dogovoru. Delo se združuje za nedoloCen čas s polnim delovnim časom. Osebni dohodek po samoupravnem sporazumu. Kandidati morajo imeti zagotovljeno stanovanje v Grosupljem ali bližnji okolici. Redakcija je bila zaključena 27. 1. 1978. Izdaja Občinska konferenca socialistične zveze delovnega ljudstva Grosuplje, Kolodvorska c. 2, telefon 771-088. Ureja uredniški odbor: glavni urednik Jože Nered, odgovorni urednik Julijana Eršte (telefon 771-106). Tiska: KB biro tisk Grosuplje Po mnenju Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije št. 421-1/72 od 30.9-1975, šteje glasilo med proizvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.