TISKOVINA Poštnina plačana pri pošti 2253 Destrnik CENA: 0,60 EVRA 20. NOVEMBER / LISTOPAD 2009, GLASILO OBČINE DESTRNIK, LETO XIV, ŠTEVILKA 10 (135) IZ VSEBINE Pogovor z v. d. direktorja Gradnje Destrnik Miranom Čehom.....................stran 2,3 Fotografija: Ksenija Munda Obvestilo Vse, ki bi želeli kar koli objaviti v decembrski številki časopisa Občan (novoletna voščila, članki, zahvale …), obveščamo, da bomo besedila sprejemali do 1. decembra 2009. Besedila, prejeta po tem datumu, bodo objavljena v januarski številki Občana. Hvala za razumevanje. Uredništvo časopisa Občan Občan - 20. november 2009 Pandemska gripa.......................................stran 4 Zakaj vsi govorijo o subvencijah..............stran 5 JAVNA RAZGRNITEV dopolnjenega osnutka občinskega prostorskega načrta (OPN) Občine Destrnik in okoljskega poročila..................stran 12 Aktualno Pogovor z v. d. direktorja Gradnje Destrnik Miranom Čehom Vsekakor smo zadovoljni, da smo v grobem ustvarili pogoje za delovanje podjetja Leto se počasi izteka. Veliko je bilo postorjenega. Vsakodnevno srečujemo delavce Gradenj Destrnik, kako rešujejo ta ali oni problem, zato smo tokrat na razgovor povabili v. d. direktorja Gradenj Destrnik Mirana Čeha, da nam malo več pove o delovanju podjetja. Občan: Samo dva meseca nas ločita od novega leta. Kako bi ocenili letošnje leto? So dela potekala po načrtu, ali je prihajalo do kakšnih zapletov? Miran Čeh: Podjetje Gradnje Destrnik d. o. o. je mlado podjetje, njegovo rast pa načrtujemo tudi v prihodnje. Dela so v glavnem potekala po načrtu, z nekaterimi odstopanji, kar pa je normalno pri tako mladem podjetju. Tudi zaposlitve so potekale po načrtu. Občan: Pri katerih večjih projektih na območju Občine Destrnik ste sodelovali? Miran Čeh: Večji projekt, ki smo ga izvajali skupaj s podizvajalci, je izgradnja športnega igrišča pod šolo v Destrniku. Občan: Ob občinskem prazniku smo bili priča posodobitvi podjetja. Ali lahko z voznim parkom, s katerim razpolagate, Izdajatelj: Občinski svet Občine Destrnik Uredništvo: Ksenija Munda, Milena Širec, Jasmina Bauman in Melitta Hameršak. Glasilo prejemajo vsa gospodinjstva v občini Destrnik brezplačno. Medij OBČAN - GLASILO OBČINE DESTRNIK je vpisano v razvid medijev pod zaporedno številko 275. Naslov uredništva: OBČAN, Vintarovci 50, 2253 Destrnik. Telefon: 02/761-92-50 Telefaks: 02/761-92-52 E pošta: casopis.obcan@siol.net Časopis OBČAN izhaja v nakladi 900 izvodov Prva številka časopisa Občan je izšla 25. julija 1996. V. d. odgovorna urednica: Ksenija Munda Lektorica: Bojana Kolenko Oblikovanje in tehnično urejanje: Pika, Zmagoslav Šalamun, s.p., Biš 61, 2254 Trnovska vas, 070/670-740 Tisk: Tiskarna Grafis, Požeg 4, Rače Fotografija na naslovnici: Fontana pred OŠ Destrnik 2 vse postorite v zastavljenih rokih? Miran Čeh: Naš strojni park še ne premore vseh strojev, ki bi jih potrebovali za opravljaje del, vendar v tako kratkem času, odkar podjetje obstaja, tega tudi ni moč pričakovati. Sredstva so namreč omejena tudi pri nas. Vsekakor pa smo zadovoljni, da smo v grobem ustvarili pogoje za delovanje podjetja. Seveda smo morali urediti tudi sedež podjetja – notranjost in tudi okolico, vse to urejamo, ko imamo kaj prostih kapacitet. V tem trenutku urejamo javno razsvetljavo in parkirišče za deponijo materialov. Upamo, da nam bo do konca leta to tudi uspelo. Občan: Kako ste svetovno krizo občutili v vašem podjetju? Ali se kljub vsemu pojavljajo potrebe po širjenju podjetja z novimi zaposlitvami? Miran Čeh: Zadali smo si, da bomo zaposlili kar nekaj delavcev. V prvi fazi zaposlujemo s sofinanciranjem Zavoda za zaposlovanje RS in iščemo vse možnosti, da s pomočjo subvencij nekako pokrijemo manjkajoča sredstva. Tudi pri nas se pozna svetovna kriza, ko nabavljamo material, ga moramo plačati takoj oziroma nekateri zahtevajo tudi plačila preko avansov. Mi pa na drugi strani dobivamo sredstva na naš TRR v skladu s pogodbo, to je v 30 dneh po končanju del. Občan: Zaradi svetovne krize je veliko ljudi ostalo brez služb tudi pri nas, zaradi tega je vedno več vlomov v naše domove. Policija nas preko medijev opozarja, kako naj svoje domove čim bolje zavarujemo pred nepridipravi. Kako je z varnostjo v vašem podjetju? Miran Čeh: V tem smo večjo pozornost posvetili varnosti našega podjetja, saj smo pred nekaj tedni doživeli vlom, ki se je na srečo končal brez večje materialne škode, ker smo bili po vklopu alarmnega sistema hitro na mestu dogodka. Zato smo se odločili v zgradbah in zunaj njih nadgraditi sistem še z videonadzorom. Občan: Letos je bilo kar veliko neviht. Ali s kapacitetami, s katerimi razpolagate, lahko nemoteno odpravite vse nevšečnosti, ki jih le-te povzročijo? Miran Čeh: Nevšečnosti, ki jih povzročijo nevihte, lahko odpravimo dokaj hitro. V primeru naravnih nesreč, Občan - 20. november 2009 Aktualno kakršno je bilo lansko avgustovsko neurje, pa nam v skladu z dogovorom priskočijo na pomoč naši poslovni partnerji. Občan: Zima se neusmiljeno približuje. Kako ste na Gradnjah Destrnik pripravljeni nanjo? Miran Čeh: Prepričan sem, da smo na zimo dobro pripravljeni. Načrt zimske službe, ki smo ga predstavili Občini Destrnik, je že potrjen. Snežni koli so postavljeni, posode za pesek so napolnjene, vsi naši podizvajalci so pripravljeni, na zalogi imamo tudi določeno koli- čino soli. Občan: Kakšni so načrti za leto, ki je pred nami? Miran Čeh: V tem letu načrtujemo še nekaj manjših nabav, med drugim tudi stroj za čiščenje pločnikov. Po pregledu načrta in pogodb bomo v naslednjem letu izvedli še nekaj zapo- slitev in s tem zaokrožili podjetje. Upam, da bomo v letu 2010 že ustvarili toliko prihodkov, da bomo lahko dodatno zaposlili kader v upravi podjetja. Pogovarjala se je: Ksenija Munda Fotografije: Monika Arnuš Koncert Mešanega pevskega zbora KD Destrnik »S pesmijo pozdrav jeseni« 30. oktobra je v kulturni dvorani občine Destrnik potekal vsakoletni koncert mešanega pevskega zbora, ki ga vodi Slavica Lajh. Člani zbora so tudi letošnji koncert pripravili pred dnevom reformacije in dnevom spomina na mrtve. Prav reformacija je namreč Slovencem prinesla prvo knjigo in knjižni jezik ter seveda tudi prvo omembo pojma Slovenec. Na koncertu je bilo moč slišati ljudske, narodne, prekmurske in še kakšne pesmi. Mešani pevski zbor je ob začetku in koncu koncerta pripravil pester izbor pesmi: Čej so tiste stezice (kor. ljudska/J. Leskovar); Rož, Podjuna, Zila (J. Mikula/P. Kernjak); Gorenjska zdravica (narodna/pri. M. Hubad); Mejsec svejti (prekmurska/G. Gonza); Venite rožce moje (narodna/C. Pregelj); Naj bo pomlad (S. Avsenik/prir. D. Tement) in Čebelar (L. Slak/prir. S. Lajh). Koncerta so se udeležili tudi člani Destrniškega okteta pod vodstvom Marije Stöger. Pripravili so izbor treh pesmi: Tam na vrtu (V. Albreht/R. Gobec); Tiho skrita med gorami (M. Olup/ Mihelčič/J. Močnik) in Ko prišla bo pomlad (ljudska/n. Zlobko). Na odru kulturne dvorane pa je bilo moč videti tudi mešani pevski zbor iz Gerečje vasi, ki ga vodi Peter Kranjc. Zapeli so dve pesmi: Slovenska deže- Občan - 20. november 2009 la (J. Razlag/B. Ipavec), Oj, vinček (l. Gregorič/ J. Petjak). S pesmijo o vinu so nas spomnili tudi na bližajoči se god sv. Martina. Nenazadnje Slovenci z martinovanjem pokažemo, kako vinogradniška je naša dežela. In ker ob martinovanju skorajda ne gre brez zvokov harmonike, je na koncertu nanjo zaigral Alex Vrečar. Slišali smo dve skladbi: Tovornjakar (ansambel Pogum) in Glas harmonike (L. Slak). Predstavili so se tudi učenci OŠ Destrnik, člani mladinskega pevskega zbora, ki ga vodi Ernest Kokot. Zapeli so: Ko zvonovi zapojo (A. Šifrer) in Baraba ba. Ob koncu koncerta pa se je na odru pridružila še Saška Šteger, ki je nekaj let obiskovala Glasbeno šolo Karola Pahorja na Ptuju – solo petje. Zapela je dve pesmi: Nad mestom se dani (D. Velkavrh/ J. Privšek) in Ich liebe dich. Koncerta sta se udeležila tudi župan Občine Destrnik Franc Pukšič in predsednik KD Destrnik Marko Pukšič. Oba sta koncert pospremila s spodbudnimi besedami, obiskovalci pa so nastopajoče pospremili z bučnim aplavzom in dobro obiskanostjo koncerta. Besedilo: Jasmina Bauman ZAHVALA Člani MePZ KD Destrnik se zahvaljujemo vsem, ki ste s svojo navzočnostjo polepšali naš tretji koncert z naslovom ”S pesmijo pozdrav jeseni”. Prav posebej pa bi se radi zahvalili tistim, ki ste tako ali drugače pomagali pri koncertu. Hvala vsem gostom: MePZ Gerečja vas, oktetu KD Destrnik, otroškemu pevskemu zboru naše šole, solistki Saški Šteger in mlademu harmonikarju Alexu Vrečaju. Hvala tudi Jasmini Bauman za vodenje koncerta, Vladu Simoniču za zelo lepo sceno na odru, kmetiji Lovrec za dobro kapljico, vsem ženskam, ki so pripravile dobro pecivo, SIP TV, ki je skupaj z Brankom Veseličem pripravila ozvočenje in posnela koncert. Za konec pa naj velja povabilo na naš naslednji koncert. MePZ KD Destrnik 3 Aktualno PANDEMSKA GRIPA Pandemska gripa (prašičja, nova gripa, influenca) je akutna okužba dihal, ki jo povzroča virus gripe A (H1N1). Naš imunski sistem se do sedaj s tem virusom še ni srečal, zato je verjetnost okužbe večja kot pri običajni sezonski gripi. Virus pandemske gripe se prenaša enako kot virus sezonske gripe, to je s kužnimi kapljicami, ki nastajajo pri kašljanju, kihanju, govorjenju, z neposrednim tesnim stikom z obolelim, s posrednim stikom prek onesnaženih rok, površin in predmetov (jedilni pribor, kozarci, telefonske slušalke, kljuke …). Da bi preprečili okužbo, je pomembno izvajati higienske ukrepe, še zlasti umivanje rok. Kašljamo in kihamo v papirnati robec, ki ga nato odvržemo v smeti. Če kašljamo in kihamo v dlan, si je po tem treba nujno umiti roke, enako tudi po tem, ko smo se z rokami dotikali nosu, ust in oči. Bolezenski znaki so enaki kot pri sezonski gripi: povišana telesna temperatura, mrazenje, glavobol, utrujenost, suh kašelj, bolečine v žrelu, izcedek iz nosu, bolečine v mišicah in kosteh, lahko tudi bruhanje ter driska. Potek pandemske gripe je podoben kot pri sezonski gripi, le da je pri njej več okuženih in obolelih, pri večini poteka bolezen razmeroma blago, veliko okužb poteka tudi brez simptomov, velik pa je delež mladih. 4 Inkubacijska doba je od 24 ur do 4 do 5 dni. Bolezen se običajno začne nenadoma z glavobolom, bolečinami v žrelu, mrzlico in s suhim kašljem. Nato nastopi vročina, izrazite bolečine v mišicah in slabo počutje. Najbolj izrazit znak okužbe je vročina, ki v 24–48 urah lahko doseže 41°C. Bolezen lahko poteka različno težko. Lahko le z blagimi znaki bolezni, lahko pa poteka v zelo težki obliki in celo nastopi smrt. Največ zbolevajo otroci in starejši ljudje v domovih za ostarele. Smrtnost je največja pri bolnikih s kroničnimi osnovnimi boleznimi, kot so kronične obstruktivne pljučne in srčno-žilne bolezni ter sladkorna bolezen. Pred pandemsko gripo se najučinkoviteje zaščitimo s cepljenjem. To je zlasti priporočljivo za kronične bolnike, pri katerih je večje tveganje za težji potek bolezni: to so osebe s kroničnimi boleznimi obtočil, dihal, sečil, jeter, s sladkorno boleznijo in z drugimi presnovnimi boleznimi, nekaterimi živčno-mišičnimi boleznimi ter boleznimi vezivnega tkiva, z malignimi obolenji, nekaterimi boleznimi krvi in krvotvornih organov in oslabljenim imunskim sistemom zaradi bolezni ali zdravljenja z zdravili, ki slabijo imunost. Pandemsko cepivo je »mrtvo« cepivo. Pomeni, da vsebuje inaktivirane dele virusa pandemske gripe in zato ne more povzročiti bolezni. Kot pri drugih cepljenjih, so tudi po cepljenju s pandemskim cepivom možni neželeni učinki. Najpogosteje so to lokalne reakcije na mestu cepljenja. Večina neželenih učinkov je blagih in prehodnih ter minejo v nekaj dneh. Resni neželeni učinki po cepivih proti gripi so redki. Pri nas se je cepljenje začelo v začetku novembra. Poteka v cepilnih centrih, od katerih je nam najbližji v Zdravstvenem domu Ptuj. Cepili se bodo lahko vsi, ki bodo želeli. Prednost imajo zdravstveni delavci in kronični bolniki. Raziskave kažejo, da je cepivo učinkovito in varno. Cepljenje je priporočljivo za vse, tudi za nosečnice in majhne otroke, še posebej za kronične bolnike s kroničnimi boleznimi dihal, z astmo, s srčno-žilnimi boleznimi, z ledvično boleznijo, jetrno okvaro, s sladkorno boleznijo, z oslabljenim imunskim sistemom, z nevrološko boleznijo, zaradi katere je prizadeto delovanje pljuč. Ne smejo se cepiti ljudje, ki so alergični na katero koli sestavino cepiva (npr. na jajčno beljakovino). Ne smejo se cepiti tudi bolniki med akutno boleznijo. Pri njih je treba cepljenje odložiti. Franc Mršnik, dr. med. spec. Občan - 20. november 2009 Aktualno ZAKAJ VSI GOVORIJO O SUBVENCIJAH? Primerna razpisa za mikro podjetja na podeželju in kmetije z dopolnilno dejavnostjo Zadnje čase vedno več ljudi govori o subvencijah in o nepovratnih sredstvih. Želim predstaviti možnost subvencioniranja projektov podjetniškega značaja, predvsem za mikro podjetja s podeželja. Najprej nekaj formalnosti. Kaj pomeni beseda subvencija? SSKJ (Slovar slovenskega knjižnega jezika) jo definira kot denarno podporo, pomoč, navadno iz družbenega, državnega proračuna. Večkrat slišimo namesto izraza subvencija tudi izraz nepovratna sredstva. Torej, kar se tiče projektov podjetniškega značaja, imata oba izraza enak pomen. Od kod subvencije? Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo (EU) smo postali neto prejemniki, kar pomeni, da EU določene projekte subvencionira v določeni višini. Ta ni nikoli 100 %. Ponavadi EU vse projekte sofinancira okoli 85 %, 15 % mora država Slovenija sofinancirati še vedno sama. Subvencije so namenjene dvigu razvitosti Slovenije na primerljivo raven z ostalimi članicami EU. Glavni mehanizmi, namenjeni krepitvi celovite konkurenčnosti Slovenije, vključujejo aktivnosti strukturne in razvojne politike na petih področjih.Občan izhaja v podeželski občini, zato se bom usmerila predvsem na možnosti črpanja nepovratnih sredstev za mikro podjetja. Ko govorimo o mikro podjetjih, moramo najprej vedeti, katera podjetja po priporočilu Evropske komisije 2003/361/EC spadajo v to kategorijo. V osnovi lahko vidimo, da je mikro podjetje tisto podjetje, ki ima do 10 zaposlenih in manj kot 2.000.000 evrov letnega prometa in/ali bilančne vsote. Mikro podjetja na podeželju, ki so registrirana pod določeno dejavnostjo in se želijo prijaviti na kak razpis za sofinanciranje projektov, spadajo pod okrilje Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (ARSKTRP). Agencija za namene investicij podjetniškega značaja razpisuje različne javne razpise. Najpomembnejša razpisa na tem področju, ki bi prišla v poštev, sta dva, in sicer: pisih, želim pa predstaviti nekaj osnovnih korakov za začetek razmišljanja o prijavi. – Ukrep 312: Javni razpis za dodeljevanje sredstev iz naslova ukrepa Podpora ustanavljanju in razvoju mikro podjetij – Ukrep 311: Javni razpis za ukrep 311 – diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti Najprej je potrebno vedeti, ali vaše podjetje zadovoljuje administrativne zahteve javnega razpisa. Vsak javni razpis ima določene zahteve, ki jih morate kot podjetje izpolnjevati pred prijavo, npr.: število zaposlenih, bilančni izkazi preteklih let, poravnane obveznosti do države, podjetje ne sme biti v stečajnem postopku, postopku prisilne poravnave ali likvidacije, odgovorna oseba vlagatelja ne sme biti stara več kot 60 let, vrednost investicije brez DDV mora znašati vsaj 40.000 evrov itd. V primeru prijave na ukrep 311, torej prijave v primeru kmetije z dopolnilno dejavnostjo, morajo te, razen naštetim, ustrezati še drugim pogojem: odgovorna oseba mora imeti prijavljeno stalno bivališče na naslovu kmetije in biti vpisana v register kmetijskih gospodarstev, v času oddaje vloge se mora ukvarjati s kmetijsko dejavnostjo, kmetija mora biti vpisana v register kmetijskih gospodarstev, biti mora dejavna (za dejavno kmetijo se šteje, če ustvari bruto prihodek iz kmetijskih dejavnosti oziroma iz kmetijskih, gozdarskih in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah vsaj v višini ene bruto minimalne plače v letu pred letom objave javnega razpisa ter vloži zbirno vlogo na ARSKTRP v predpisanem roku). Zaprta finančna konstrukcija je še ena od zahtev ARSKTRP. Projekt je potrebno izpeljati brez subvencije (z lastnimi finančnimi ali s posojilnimi sredstvi). Subvencija se pridobi po izpeljani investiciji, o čemer je potrebno tudi nadzorno poročati ARSKTRP ter izstaviti zahtevek. Pred nakazilom subvencije ARSKTRP preveri izpeljavo investicije na terenu. Pred začetkom razmišljanja o prijavi si je potrebno ogledati tudi točkovnik in se pri določenih točkah, kjer lahko, tudi sami oceniti. Če ugotovite, da vaše podjetje zadostuje tem osnovnim administrativnim pogojem, imate zaprto finančno konstrukcijo in ste ocenili, da bi lahko nabrali dovolj točk, je smiselno razmišljati o prijavi na enega od razpisov. Oba razpisa sta si dokaj podobna, se pa na razpis Ukrep 311 lahko prijavijo kmetije z dopolnilno dejavnostjo oziroma tisti samostojni podjetniki, ki imajo MID, se morajo prijaviti na ta ukrep. Vendar pazite. Pri subvencijah in projektih je vedno tako: Projekt mora biti uspešen brez subvencioniranja. Subvencija je lahko samo dobrodošel del projekta, vendar ta nikakor ne more biti začet ali izveden zaradi subvencije. Upravičeni stroški so: – gradbena in obrtniška dela (samo v določenih dejavnostih, ki jih imajo podjetja registrirane kot osnovno dejavnost, to so: D, E, P, Q, 55, 75, 87, 85.10 in 96.090); – usposabljanje za potrebe opravljanja dejavnosti; – nakup nove opreme, vključno z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo in – splošni stroški (npr. honorarji arhitektom, inženirjem ter svetovalcem) do višine 10 % skupno priznane vrednosti naložbe. Upravičeni stroški naložbe so samo stroški, nastali od datuma izdaje odločbe o pravici do sredstev (v nadaljevanju: odločba) do 30. 6. 2015. V naslednjem članku (v decembrskem Občanu) boste podrobneje izvedeli vse o operativni izvedbi prijave na razpis in o vodenju projekta. Zgoraj je podanih nekaj osnovnih podatkov o teh dveh raz- Iris Kuri, 2. a Občan - 20. november 2009 Sabina Žampa MOJI MALI MUCKI Moji mucki se zelo radi igrajo. Ime jim je Tačka, Sivko, Smrdljivi, Pika, Črna in Pepelka. Lovijo tudi miši. Zelo radi spijo. Zjutraj in zvečer dobijo domače mleko, ker imamo krave. Ko pridem iz šole, jim dam hrano iz pločevinke. Če jim ne dam hrane, začnejo skakati in se motati med nogami. 5 Občan Oktober – mesec varstva pred požarom V ponedeljek, 2. novembra, je v prostorih kulturnega doma Destrnik potekala podelitev praktičnih in knjižnih nagrad za najboljše spise s področja požarne varnosti. Predsednik GZ Destrnik Janez Irgl, poveljnik GZ Destrnik Marjan Irgl in župan Franc Pukšič so nagrade izročili Žanu Lorenčiču, Teji Žugman in Damjani Žampa. Podelitve so se udeležili tudi predsednica Sveta članic Podravske regije Nataša Turk, predstavniki PGD Desenci in PGD Destrnik, namestnica ravnatelja Mira Anderlič ter starši nagrajencev. Predsednik GZ Janez Irgl je najprej pozdravil prisotne. Na kratko je spomnil, da je bilo v letu 2009 kar nekaj velikih dogodkov – junija je bila na objektu OŠ Destrnik izvedena operativno-taktična vaja Destrnik 2009, obeležili so 40 let PGD Destrnik in 10 let GZ Destrnik, v septembru pa še 80 let PGD Desenci. Še posebej pa je vesel, ker učenci s svojimi spisi vsako leto dokažejo svoje sodelovanje z gasilci. Poveljnik Marjan Irgl je predstavil aktivnosti, ki so potekale skozi celo leto, še posebej pa v oktobru – mesecu varstva pred požarom. Župana Franca Pukšiča veseli, da že tako majhni otroci, kot je Žan, vedo, kaj pomeni zvok gasilske sirene in s tem, ko o tem obvestijo starše, pripomorejo k čim hitrejši intervenciji. Teja pa že sedaj ve, da so gasilci tisti, ki prvi priskočijo na pomoč. Sklop spisov je zaključila Damjana, ki je povedala, kaj pomeni biti gasilec, da ta ni samo prisoten na požarih ampak ob vseh naravnih nesrečah, ki nas prizadenejo. Povedal je še, da si v občini razen za požarno prizadevajo tudi za prometno varnost, saj vsak meter pločnika pomeni večjo varnost za naše pešce. Sad vseh teh odločitev pa je višja kakovost življenja občank in občanov, kar se odraža tudi v spisih otrok. Podžupan se je zahvalil predsedstvu GZ Destrnik in obema gasilskima društvoma za opravljeno delo na področju požarne varnosti ter pri odpravljanju posledic neurij. Izrazil je zadovoljstvo, da se vključuje tudi šola in skrbi za požarno varnost pri mladih. Pomočnica ravnatelja Mira Anderlič pa je predlagala, da bi v prihodnosti nagradili tudi učence, ki niso uspešni na literarnem področju, imajo pa npr. spretnost modeliranja. Veseli jo, da šola tako tesno sodeluje z gasilci, žalosti pa, da je med učenci vedno manj dobronamernosti. Besedilo in fotografije: Ksenija Munda 6 GASILCI IN NESREČE Gasilci morajo biti ob nesrečah hitri in ne smejo biti lenobe. V požaru nosijo posebne uniforme in čelade. Imajo hiter gasilski avto. Pripravljeni so žrtvovati svoja življenja. Gasilci rešujejo tudi živali. Svoje delo opravljajo brez plačila. Teja Žugman, 3. a POŽAR V HLEVU Leta 2008 je gorel hlev v Janežovskem Vrhu. Ob pol petih sem zaslišal glas sirene. Nisem vedel, kaj in kje gori. Čez nekaj časa sem zagledal dim. Oče je šel gledat, kje gori. Ko se je vrnil, je povedal, da gori hlev. To sem hotel videti tudi sam. Z očetom sva šla še enkrat pogledat. Videla sva, da gori srednje velik hlev in da so že rešili vse živali in traktor. Gasilci so požar hitro omejili in pogasili. Enkrat so morali še iti po vodo, če bi se še enkrat vžgalo. Na srečo se ni. Živali, ki so jih rešili, so dali v sosedov hlev. Od tistega dne me je vedno strah, ko zaslišim glas sirene. Žan Lorenčič, 4. a Občan - 20. november 2009 Občan GASILSTVO NA SLOVENSKEM Letošnje leto je za gasilce spet eno izmed pomembnejših, kajti slovensko gasilstvo šteje 140 let. Tudi za naše gasilsko društvo – PGD Desenci je to leto posebno, saj praznujemo 80-letnico. Gasilski dom Prostovoljnega gasilskega društva Desenci leži sredi vasi in je lepo obnovljen. Kratek sprehod skozi zgodovino društva: Naše društvo je nastalo leta 1929. Takrat so napredni kmetje iz Levanjcev, Desencev, Svetincev, Ločiča in nekaterih sosednjih vasi na pobudo takratnega župnika g. Razbornika ustanovili takrat imenovano Prostovoljno gasilsko društvo Desenci z okolico – za potrebe varovanja premoženja ter ljudi pred požari. Že leta 1929 je komaj ustanovljeno društvo odkupilo zemljišče in zgradilo orodišče s stolpom, ki še danes stoji ob glavni cesti v Desencih, ter kupilo novo motorno brizgalno z različno opremo za gašenje, ki jo še danes s ponosom hranijo v gasilskem domu. Leta 1941 so kupili vprežni voz za prevoz opreme in gasilcev. Na žalost je bilo v obdobju med 2. svetovno vojno in po njej iz različnih vzrokov uničenega ter izgubljenega precej društvenega gradiva in opreme, vendar je hitro po vojni društvo spet zaživelo. Leta 1947 je bila organizirana večja gasilska vaja in veselica. 1955 so kupili prvo vozilo, ki pa ni bilo dolgo v uporabi, saj sta bila uporaba in vzdrževanje zelo zahtevna ter draga. 1956 je bil razvit nov gasilski prapor. Sredi 60-ih so kupili novo motorno brizgalno. Leta 1968 je društvo ustvarilo pomembno pridobitev, to je bila strešna sirena za alarmiranje gasilcev in obveščanje prebivalstva pred nevarnostmi. 1976 so razvili mladinski prapor in podpisali listino o pobratenju z Dobrovoljnim vatrogasnim društvom Petrijanec iz sosednje Republike Hrvaške. Istega leta so kupili tudi kombi. Ob praznovanju 50. obletnice so kupili nov gasilski terenski avto. 1981 so pričeli dograjevati gasilski dom z manjšo garažo in garderobo. Leta 1991 so nadaljevali z gradnjo prizidka in s celotno adaptacijo gasilskega doma za potrebe sodobnejšega delovanja ter uporabe za različne prireditve. Žal je najmočnejši zagon zmotila priprava na osamosvojitev Slovenije. Od leta 1992 deluje v društvu do sedem desetin, ki še danes navdušujejo z množičnostjo in tudi rezultati. Ob 65. obletnici obstoja so blagoslovili kip sv. Florjana. Istega leta so kupili avtoprikolico. Ob 70. obletnici so kupili in predali namenu novo gasilsko vozilo s preurejeno prikolico za orodje, ki še danes služita namenu. V letu 2000 je društvu vendarle uspelo nadgraditi in pokriti garaže in prejšnji prizidek. Ob praznovanju 75. obletnice je bila dokončana zadnja faza gradnje gasilskega doma. V letu 2007 je bila kupljena vsa potrebna oprema po tipizaciji gasilskih vozil, vpihovalec zraka, motorna brizgalna in osebna oprema operativnih gasilcev. To je bil poseben dan za društvo, saj so razvili novi društveni prapor, ki predstavlja ponos društva in zavest članov. Skozi vsa leta so društvo spremljale nesreče (požari, poplave itd.). Vendar je v kroniko zapisan verjetno najtežji dan – 15. avgust 2008, ko smo se spopadli s katastrofalnim neurjem s točo, ki je uničilo strehe skorajda na vsakem objektu in prizadelo infrastrukturo ter kmetijske pridelke, ob tem pa je bil še požar na večji kmetiji. Takrat so imeli največjo vlogo naši gasilci, ki so prostovoljno priskočili na pomoč sokrajanom. Zadnje čase nas ogrožajo vse močnejša neurja z večjimi poplavami – zaradi večletnega nevzdrževanja odvodnih potokov porečja Pesnice. Ker je naše področje predvsem kmetijsko, z velikimi polji žitaric in večjim številom večjih kmetij, predstavlja poplavljanje Pesnice veliko gospodarsko škodo. Naše gasilsko društvo šteje 130 članov, od pionirjev do veteranov. Spada v II. kategorijo in je s PGD Destrnik povezano v GZ Destrnik. Zelo aktivno je tudi na tekmovalnem področju. Različna priznanja in pokali za sodelovanje na tekmovanjih gasilskih zvez, regijskih, pokalnih ter meddržavnih tekmovanjih so naš poseben ponos. Damjana ŽAMPA Osnovna šola Destrnik-Trnovska vas Seja sveta V četrtek, 15. novembra, so se na svoji 15. redni seji znova sestali destrniški svetniki. Med drugim so obravnavali rebalans proračuna Občine Destrnik za leto 2009 in predlog proračuna Občine Destrnik za leto 2010. Seznanili so se tudi s statutom Javnega zavoda Lekarne Ptuj. Razpravljali so o delovni uspešnosti direktorice Lekarn Ptuj, dali soglasje k ceni storitve pomoči na domu in potrdili vrednost točke za nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč za leto 2010. Rebalans proračuna je podrobneje predstavil direktor občinske uprave Miran Čeh. Prihodkov je za 2,8 milijona, odhodkov pa 3,6 milijona evrov. Povedal je še, da do sedaj še ni bilo potrebe po zadolževanju. Večino projektov so uspešno izpeljali. Največ težav pa imajo, ker še vedno ni petega razpisa za RRP, s katerim bi lahko sofinancirali izgradnjo kanalizacije v Vintarovcih in jo tudi dokončali, saj je sedaj investicija prav zaradi tega ustavljena. Tudi zdravstveni dom počasi dobiva svojo podobo. Otvoritev načrtujejo proti koncu leta. Proračun za leto 2010 pa je predstavil kar župan sam, med drugim je povedal, da največ težav pri sestavi občinskega proračuna povzroča osnutek državnega proračuna 2010, Občan - 20. november 2009 kjer ni omenjen denar za investicije v Slovenskih goricah. Pa tudi sredstva za peti razpis RRP so se zmanjšala, saj naj bi sedaj znašala 200 milijonov evrov, 100 milijonov pa bodo razdelili enkrat po letu 2012. Posledica zmanjšanja sredstev je, da bodo morale občine dati več svojega denarja. Najbolj pa ga jezi, ker so v državnem proračunu izbrisali sredstva tako za nove kot za stare projekte, kar seveda ni razumljivo. Tako smo v občini Destrnik prikrajšani kar za 2,5 milijona sredstev iz državnega proračuna. Sestal se je tudi z ministrom Patrikom Vlačičem, da bi prišel pogledat na teren in se kar na kraju samem seznanil s problemi po vseh občinah, ne samo pri nas. Seveda pa bi si ob tem ogledal tudi preobremenitev ceste Ptuj–Lenart zaradi tujih tovornjakarjev. Podrobneje je proračun za leto 2010 obrazložil Miran Čeh, ki je povedal, da bodo nadaljevali z rekonstrukcijo cestnih odsekov, izgradnjo kanalizacije, parkirišča pri OŠ, pripravili bodo projekte za kanalizacijo v Janežovcih, nadaljevali spremembo občinskega prostorskega načrta, vse pa je seveda odvisno od razpisov in od tega, koliko sredstev bodo občine lahko pridobile preko razpisov. Ksenija Munda 7 Občan Odgovor na članek Volkmerjev dom – dom kulture Res je, Evropa nas združuje in povezuje. Ravno zato je še kako pomembno, da kot majhen narod stopimo skupaj in se trudimo za našo prepoznavnost v veliki družini evropskih narodov. Avtorica članka Majda Kunčnik piše o kulturi, ki je zagotovo pomembna, vendar so družba, kultura in komunikacija med seboj tesno povezane, z drugimi besedami bi lahko rekli, da ena ne more delovati ali obstajati brez druge. Družba razvija kulturo skozi komunikacijo. Skoznjo se v kulturi uveljavljajo norme, ki bi jih naj pripadniki družbe sprejeli in spoštovali. Funkcija komunikacije nas zbližuje in združuje, saj je potrebna za obstoj družbe in vsakega posameznika. Glede na to, da je človek del neke družbe, mora znati komunicirati in na ta način funkcionirati v njej. Skozi komunikacijo spoznavamo ljudi, ki imajo nam podobne ali skupne interese, in tako počasi nastaja neka družba. Kultura povezuje vedenje, norme, vrednote in pravila ter je način, kako živimo vsak dan. Prav tako je kultura nasičena s komunikacijo, saj so vse norme vidne skoznjo. Kultura je temelj vedenja, ki se seveda izraža skozi komunikacijo. Ta je torej pomembna za razvijanje in širjenje same kulture. Komunikacija nam omogoča usklajevanje mnenj, širjenje znanja, izmenjavanje informacij, doseganje različnih ciljev pa tudi vzpostavljanje, vzdrževanje in spreminjanje medosebnih odnosov v neki družbi ter kulturi. Torej družba, kultura in komunikacija so med seboj tesno povezane in z odstopanjem od „normalne“ komunikacije odstopa tudi kultura, kar se v zadnjem času dogaja tudi v naši občini, kjer so posameznikom tuje tudi nekatere vrednote, predvsem mislim na spoštovanje, solidarnost, ohranitev kulture in jezika. Vsekakor je treba ohranjati zgodovinski spomin, kajti narod, ki ne spoštuje svoje preteklosti, nima svoje prihodnosti in tega se v Občini Destrnik še kako zavedamo. Ne samo jaz, kot župan, ampak tudi člani občinske uprave in občinskega sveta ter vaških odborov. Z namenom ohranjanja kulturnega izročila našim zanamcem smo v naši občini izdali zbornik, sofinancirali zbornik o Leopoldu Volkmerju, od župnije odkupili kulturno dvorano in jo zgradili na novo, postavili spominsko obeležje na destrniškem pokopališču ter sofinancirali obnovo številnih kapel in križev. Na vse narejeno smo ponosni, še posebej zato, ker je na te pridobitve ponosna tudi večina naših občanov. Vsekakor se mi ne zdi kulturno pisati članka v imenu skupine občanov, saj mora biti vsak predstavnik neke skupine izvoljen ali pooblaščen, da lahko zastopa interese skupine. Glede na to, da so prihodnje leto lokalne volitve, niti nisem bil presenečen nad histeričnim napadom gdč. Majde Kunčnik, ki ni prvi, saj se zavedam, kakšen je namen njenega članka, moti me le to, da ga nista podpisala skupaj z avtorjem. Vedno sem za to, da se odkrito pogovarjamo, in gdč. Majda, tudi vi in vaša skupina bi se lahko oglasili na občini, če bi imeli pošten namen. Ali se ne morete ali morda tega ne želi avtor članka? Občutek imam, da je vaša skupina spregledala leto lokalnih volitev, te bodo šele prihodnje leto. Kar se tiče poimenovanja naše kulturne dvorane, mi, gdč. Majda, verjemite, da tako jaz, kot tudi občinski svetniki in občinska uprava delamo na tem, da bo dobila ime Volkmerjev dom kulture in to v kratkem. Za to smo se odločili, ker spoštujemo naš kraj, naše korenine in seveda tudi velike Slovence, ki so delali in živeli tod. 8 Skrajno neokusno se mi pa zdi, da se posamezniki, ki se imajo za intelektualce, spustijo tako nizko, in verjemite, srce me boli, da se nekdo spusti tako nizko, da ime zavednega Slovenca izkorišča za dosego lastnih interesov. Nekaj podobnega smo doživeli tudi na praznovanju 80-letnice delovanja PGD Desenci. Župan Franc Pukšič OBČANI PIŠEJO ... SE PROJEKT ZAKLJUČI SAMO S POHVALAMI Minilo je nekaj več kot leto dni od velike katastrofe, ki je zajela našo občino. Na objektih je škoda v večini sanirana. Narava si je opomogla. Ljudje se s strahom in grozo spominjajo razdejanja, ki ga je povzročila ujma 15. avgusta 2008. Ob zaključku tako velikega od narave vsiljenega projekta je prav, da naredimo analize, zaključna poročila in nagradimo vse tiste, ki so s svojim delom ter angažiranostjo največ pripomogli k uspešnemu zaključku naloge. Vsem je znano, da najbolj požrtvovalne že lep čas nagrajujejo. Prav je tako. Ni pa prav, da se želi izpustiti poročilo o opravljeni nalogi. Pogrešam oziroma pogrešamo poročilo, iz katerega bi bila razvidna končna ocena škode, višina dobljenih vseh sredstev za odpravo škode, razdelitev in poraba teh sredstev za sanacijo, poraba ur prostovoljnega ter plačanega dela in predlagani ukrepi pripravljenosti ob morebitni naslednji takšni katastrofi. Zavedati se moramo, da se takšna katastrofa lahko ponovi kadar koli, saj živimo v času velikih vremenskih sprememb. Glede na veliko število pohval, podeljenih priznanj, lastne hvale občinske oblasti in vsebinsko ter vzgojno neprimerne dramske ponazoritve dogodka učencev osnovne šole Destrnik in vseh aktivnosti v času odprave škodnega dogodka pričakujem ali bolje pričakujemo, da nam župan odgovori na nekaj vprašanj, na katera nimamo oziroma ne moremo dobiti ustreznih odgovorov. Prvo vprašanje se nanaša na razmerje med ocenjeno in stvarno povzročeno škodo na objektih ter zemljiščih. Koliko pomoči v denarju ali v drugih oblikah je prišlo v občino z državnega nivoja in z drugih naslovov. Koliko lastnih občinskih sredstev v denarju, v materialu in v delu je za obnovo porabila občina. Znana je lestvica delitve sredstev za obnovo, ni pa znano, koliko posameznikov je dobilo pomoč v posameznem razredu. Zato sprašujemo po številu prejemnikov pomoči v posameznem razredu in kako so porazdeljeni po vaseh občine Destrnik. Na koncu še vprašanje, koliko sredstev je ostalo in kam so ali bodo razporejena, oziroma koliko je bilo primanjkljaja in kako ga bo občina dopolnila. Z odgovori bi bil odpravljeni dvomi o vseh nejasnostih okrog odprave škode. Občani si ta vprašanja zastavljamo. Odgovorov ne najdejo. Čudimo se, da je občinska oblast pohitela s priznanji, pozabila pa je podati končno poročilo o opravljenem delu. Prav je, da se skupaj izognemo gostilniškim debatam in ugibajočim odgovorom ter da odgovore dajo najodgovornejši v občini. Zavedamo se, da je župan obremenjen z delom, vendar pričakujem oziroma pričakujemo, da bo konstruktiven in bo podal odgovore na moja oziroma naša vprašanja. Vladimir Vindiš in skupina občanov Destrnika Občan - 20. november 2009 Uradni vestnik 9/2009 20. november 2009 LETO XIV, številka 9 VSEBINA 4.SKLEP 1. ODLOK o spremembah in dopolnitvah Odloka o proračunu Občine Destrnik za leto 2009 o soglasju k ceni za odjem plina po plinovodni mreži v občini Destrnik podjetju Istrabenz plini d. o. o. 2. SOGLASJE 5.SKLEP K CENI STORITVE POMOČI DRUŽINI NA DOMU o soglasju k ceni za odjem plina po plinovodni mreži v občini Destrnik podjetju Istrabenz plini d. o. o. 3. SKLEP o določitvi vrednosti točke za ugotovitev nadomestila za uporabo zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča za leto 2010 1. Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93 in dopolnitve), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/2000 in 79/01) in 15. člena Statuta Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 10/2005) je Občinski svet Občine Destrnik na 15. redni seji, dne 5. 11. 2009, sprejel ODLOK o spremembah in dopolnitvah Odloka o proračunu Občine Destrnik za leto 2009 1. člen V Odloku o proračunu Občine Destrnik za leto 2009 (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 13/2007) in Odloku o spremembah in dopolnitvah Odloka o proračunu Občine Destrnik za leto 2009 (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 2/2009) se 2. člen spremeni tako, da se glasi: Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV v eurih Skupina/Podskupina kontov/Konto/Podkonto Rebalans 2009 I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+73+74) 2.817.788 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 1.891.187 70 DAVČNI PRIHODKI 1.553.938 700 Davki na dohodek in dobiček 1.474.923 703 Davki na premoženje 29.855 704 Domači davki na blago in storitev 49.160 706 Drugi davki 0 71 NEDAVČNI PRIHODKI 337.249 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 55.860 711 Takse in pristojbine 2.000 712 Globe in druge denarne kazni 1.200 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 0 Občan - 20. november 2009 714 Drugi nedavčni prihodki 278.189 72 KAPITALSKI PRIHODKI 47.200 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 47.200 721 Prihodki od prodaje zalog 0 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih dolgoročnih sredstev 0 73 PREJETE DONACIJE 0 730 Prejete donacije iz domačih virov 0 731 Prejete donacije iz tujine 0 74 TRANSFERNI PRIHODKI 878.401 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 878.401 78 PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE 1.000 787 Prejeta sredstva od drugih evropskih institucij 1.000 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 3.576.458 40 TEKOČI ODHKODKI 743.146 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 172.920 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 28.090 402 Izdatki za blago in storitev 521.110 403 Plačilo domačih obresti 7.200 409 Rezerve 13.826 41 TEKOČI TRANSFERI 818.128 410 Subvencije 27.546 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 441.700 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 42.580 413 Drugi tekoči domači transferi 306.302 414 Tekoči transferi v tujino 0 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 2.007.184 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 2.007.184 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 8.000 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim 0 osebam, ki niso proračunski uporabniki 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 8.000 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.) 9 Uradni vestnik 9/2009 (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) - 758.670 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB Skupina/Podskupina kontov/Konto/Podkonto Rebalans 2009 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 7.000 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 7.000 750 Prejeta vračila danih posojil 7.000 751 Prodaja kapitalskih deležev 0 752 Kupnine iz naslova privatizacije 0 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) 9.520 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 9.520 440 Dana posojila 0 441 Povečanje kapitalskih deležev in naložb 9.520 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 443 Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) -2.520 C. RAČUN FINANCIRANJA Skupina/Podskupina/Konto/Podkonto Rebalans 2009 VII. ZADOLŽEVANJE (500) 50 ZADOLŽEVANJE 500 Domače zadolževanje 0 0 0 VIII. ODPLAČILO DOLGA (550) 55 ODPLAČILO DOLGA 550 Odplačilo domačega dolga IX. POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) 75.390 75.390 75.390 Župan Občine Destrnik: Franc PUKŠIČ, univ. dipl. ing. el. 2. V skladu z 38. členom Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev (Uradni list RS, št. 87/2006) in s 15. člena Statuta Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 10/05) je Občinski svet Občine Destrnik na 15. redni seji 5. 11. 2009 sprejel SOGLASJE K CENI STORITVE POMOČI DRUŽINI NA DOMU Občinski svet Občine Destrnik daje izvajalcu storitve pomoči družini na domu Centru za socialno delo Ptuj, s sedežem Trstenjakova ulica 5 a, Ptuj soglasje k ceni storitve pomoči družini na domu v višini 4,03 EUR za opravljeno efektivno uro od 1. 7. 2009 dalje. Številka.: 900-9/2009-15R-6/8 Destrnik, 5. 11. 2009 Župan Občine Destrnik: Franc PUKŠIČ, univ. dipl. inž. el. 3. Na podlagi 6. člena Statuta Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 10/2005) in 15. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 1/99) je Občinski svet Občine Destrnik na 15. redni seji 5. 11. 2009 sprejel -836.580 SKLEP -75.390 o določitvi vrednosti točke za ugotovitev nadomestila za uporabo zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča za leto 2010 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) XI. NETO FINANCIRANJE 758.670 (VI.+VII.-VIII.-IX.) STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH DNE 31. 12. 2008 9009 Splošni sklad za drugo 836.580 Posebni del rebalansa proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk – kontov in načrt razvojnih programov sta priloga k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Destrnik. Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti. 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Destrnik. 10 Štev.: 900-9/2009-15R-2/4 Destrnik, 5. 11. 2009 1. člen Vrednost točke znaša: – za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča: 0,002709 evra, – za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča: 0,00021672 evra. 2. člen Z uveljavitvijo tega sklepa preneha veljati sklep o določitvi vrednosti točke za ugotovitev nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, številka: 032-53/2007-8R/10, z dne 14. 12. 2007 (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 13/07) in sklep o določitvi vrednosti točke za ugotovitev nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2009, številka: 032-55/2008-11R-14b/19, z dne 18. 12. 2008 (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 15/08). 3. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Destrnik, uporablja pa se od 1. 1. 2010 dalje. Občan - 20. november 2009 Uradni vestnik 9/2009 Številka: 900-9/2009-15R-7/9 Datum: 5. 11. 2009 Datum: 15. 10. 2009 Župan Občine Destrnik: Franc PUKŠIČ, univ. dipl. inž. el. Obrazložitev: – Vrednost točke je bila določena 14. 12. 2007: za zazidana zemljišča v višini 0,00258 evra in za nezazidana stavbna zemljišča v višini 0,0002064 evra. – V letu 2009 je bila vrednost točke znižana, in sicer za zazidana zemljišča na višino 0,0000475 evra. – Predlog zvišanja je 5 % na vrednost iz leta 2008. Župan Občine Destrnik: Franc PUKŠIČ, univ. dipl. inž. el. 5. Na podlagi 10. člena Pogodbe o koncesiji, št. 528/99, z dne 1. 10. 1999, za izgradnjo in upravljanje krajevnega omrežja za distribucijo in oskrbo z utekočinjenim naftnim plinom v občini Destrnik ter v skladu z 29. členom Statuta Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 10/05) izdaja župan Občine Destrnik naslednji 4. SKLEP Na podlagi 10. člena Pogodbe o koncesiji, št. 528/99, z dne 1. 10. 1999, za izgradnjo in upravljanje krajevnega omrežja za distribucijo in oskrbo z utekočinjenim naftnim plinom v občini Destrnik ter v skladu z 29. členom Statuta Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 10/05) izdaja župan Občine Destrnik naslednji o soglasju k ceni za odjem plina po plinovodni mreži v občini Destrnik podjetju Istrabenz plini d. o. o. SKLEP o soglasju k ceni za odjem plina po plinovodni mreži v občini Destrnik podjetju Istrabenz plini d. o. o. 1. Občina Destrnik daje soglasje k ceni za odjem plina po plinovodni mreži v občini Destrnik podjetju Istrabenz plini d. o. o., in sicer v naslednji višini: Cena je oblikovana po 10. členu pogodbe in znaša: – nabavna cena plina fco Destrnik 499,1078 EUR/t – kalo 5 % 24,6554 EUR/t – marža 129,9186 EUR/t 0,0810 EUR/kg + inflacija – od podpisa pogodbe do 1. 9. 2008 -----------------------------------------------------------------------------------------------------------SKUPAJ: 647,6818 EUR/t ali Skupaj – plinasta faza 1,5933 EUR/m3 Potrjuje se prodajna cena plina v višini 1,5933 EUR/m3. V ceno nista vključena taksa za obremenjevanje okolja s CO2 (ekološka taksa) v višini 0,0885 EUR m/3 in davek na dodano vrednost v višini 20 %. Diferenčne cene, glede na odjem (kategorije A do G iz 22. člena Pravilnika o priključku in dobavi plina št. 528/99), zaenkrat ne bomo oblikovali. Vsi porabniki bodo imeli enako ceno. Potrjujeta se ceni najema plinomera v višini 1,04 EUR/ mes. in vzdrževanja ter servisiranja plinomera 1,04 EUR/ mes. Davek na dodano vrednost ni vključen v ceno. 2. Ta sklep začne veljati takoj. Objavi se v uradnem glasilu občine, cene pa se pričnejo uporabljati od 1. 10. 2009. Z uveljavitvijo tega sklepa preneha veljati sklep o soglasju k ceni za odjem plina po plinovodni mreži v občini Destrnik podjetju Istrabenz plini d. o. o., št. 354-1/20099, z dne 8. 9. 2009. Štev.: 1. Občina Destrnik daje soglasje k ceni za odjem plina po plinovodni mreži v občini Destrnik podjetju Istrabenz plini d. o. o., in sicer v naslednji višini: Cena je oblikovana po 10. členu pogodbe in znaša: – nabavna cena plina fco Destrnik 549,8281 EUR/t – kalo 5 % 27,4914 EUR/t – marža 129,9186 EUR/t 0,0810 EUR/kg + inflacija – od podpisa pogodbe do 1. 9. 2008 -----------------------------------------------------------------------------------------------------------SKUPAJ: 707,2381 EUR/t ali Skupaj – plinasta faza 1,7398 EUR/m3 Potrjuje se prodajna cena plina v višini 1,7398 EUR/m3. V ceno nista vključena taksa za obremenjevanje okolja s CO2 (ekološka taksa) v višini 0,0885 EUR m/3 in davek na dodano vrednost v višini 20 %. Diferenčne cene, glede na odjem (kategorije A do G iz 22. člena Pravilnika o priključku in dobavi plina št. 528/99), zaenkrat ne bomo oblikovali. Vsi porabniki bodo imeli enako ceno. Potrjujeta se ceni najema plinomera v višini 1,04 EUR/ mes. in vzdrževanja ter servisiranja plinomera 1,04 EUR/ mes. Davek na dodano vrednost ni vključen v ceno. 2. Ta sklep začne veljati takoj. Objavi se v uradnem glasilu občine, cene pa se pričnejo uporabljati od 1. 11. 2009. Z uveljavitvijo tega sklepa preneha veljati sklep o soglasju k ceni za odjem plina po plinovodni mreži v občini Destrnik podjetju Istrabenz plini d. o. o., št. 354-1/200910, z dne 15. 10. 2009. Štev.: 354-1/2009-11 Datum: 9. 11. 2009 Župan Občine Destrnik: Franc PUKŠIČ, univ. dipl. inž. el. 354-1/2009-10 Občan - 20. november 2009 11 Občan Na podlagi 50. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07) in 43. člena ZVO-1-UPB1 (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo in 70/08) župan Občine Destrnik z JAVNIM NAZNANILOM obvešča občane ter zainteresirano javnost o JAVNI RAZGRNITVI dopolnjenega osnutka občinskega prostorskega načrta (OPN) Občine Destrnik in okoljskega poročila Javna razgrnitev dopolnjenega osnutka Občinskega prostorskega načrta Občine Destrnik (v nadaljevanju: OPN), ki ga je 28. 9. 2009 izdelalo podjetje UMARH d. o. o., Ul. 5. prekomorske 7, 2250 Ptuj, in okoljskega poročila, ki ga je pod št. POR/09-45 novembra 2009 izdelalo podjetje Eco Consulting, Tesovnikova ul. 21 a, 1000 Ljubljana, bo potekala v času od ponedeljka, 30. 11. 2009, do vključno srede, 30. 12. 2009, v prostorih Občine Destrnik, Vintarovci 50, 2253 Destrnik. Na spletnem naslovu www.obcina.destrnik@destrnik.si bo dostopna elektronska oblika načrta. Ogled osnutka v prostorih Občine Destrnik je možen v času uradnih ur občinske uprave, in sicer v ponedeljek, torek ter četrtek od 8.00 do 10.00 in od 11.00 do 14.00, v sredo od 8.00 do 10.00 in od 11.00 do 16.00 ter v petek od 8.00 do 10.00 in od 11.00 do 12.00. V času javne razgrnitve bo organizirana JAVNA OBRAVNAVA, in sicer v četrtek, 10. 12. 2009, ob 18.00 v veliki dvorani Volkmerjevega doma kulture, Janežovski Vrh 44. Na javni obravnavi bodo prisotnim podane obrazložitve in dodatna pojasnila k razgrnjenemu gradivu. V času javne razgrnitve in obravnave lahko na razgrnjeni dopolnjeni osnutek OPN ter okoljsko poročilo podajo pripombe in predloge vsi zainteresirani. Pripombe in predloge lahko do konca javne razgrnitve podajo kot zapis v knjigo pripomb in predlogov ali pošljejo na naslov Občina Destrnik, Vintarovci 50, 2253 Destrnik. Ustno lahko pripombe in predloge podajo le na javni obravnavi. Občina Destrnik bo preučila pripombe in predloge javnosti ter do njih zavzela stališča, ki jih bo objavila na oglasni deski in na spletni strani občine www.obcina.destrnik@destrnik.si. Pri dajanju pripomb in predlogov (z navedbo imena ter priimka ali drugih podatkov) se šteje, da je dan pristanek za objavo teh podatkov v stališču, ki bo objavljeno na naveden način. Osebe, ki ne želijo, da se v stališču objavijo njihova imena in priimki ali drugi osebni podatki, morajo to posebej navesti. Številka: 3500-7/2008-151 Destrnik, 18. 11. 2009 Župan Občine Destrnik: Franc PUKŠIČ 12 Občan - 20. november 2009 Občan OBČANI PIŠEJO ... DOGODKI IZPRED ŠESTDESETIH LET Z dedkom (Janezom Žampo) sva se že velikokrat pogovarjala o dogodkih in stvareh nekoč. Nekega dne pa mi je med drugim pripovedoval tudi o dogajanjih izpred šestdesetih let, o zadrugah v naših krajih. Ker ga vedno poslušam z velikim veseljem, sem o tem tudi nekaj zapisala, saj te stvari hitro tonejo v pozabo. Po 2. svetovni vojni je bila ustanovljena Okrajna zadružna zveza Ptuj. V njenem upravnem odboru so bili pomembni kmetje, ki so imeli dobro urejena posestva in času primerno gospodarstvo. Naj jih omenim le nekaj, kajti vseh se dedek ne spomni. Podpredsednik upravnega odbora zveze je bil Janez Toplak iz Mostja (Juršinci), člani upravnega odbora pa so bili g. Urek iz Mestnega Vrha (Ptuj), g. Muzek iz Ravnega Polja (Kungota) in g. Horvat iz Muretincev (Gorišnica). Takrat je bilo naše območje izrazito kmetijsko, zato je bilo treba po vaseh okrog Ptuja tehnološko in organizacijsko razvijati delo na kmetijah. Kmetje (člani okrajne zadružne zveze) so januarja 1946 ustanovili živinorejsko zadrugo. Njen namen je bil skrbeti za selekcijo, genetiko in tudi trg oziroma promet z živalmi. Programi so bili: pri govedu razvijati in ohraniti govedo pasme pintzgaver; v prašičereji razvijati pasmo jokšir; v konjereji skrbeti za dobre plemenjake pasme norik; tudi drobnici je bilo posvečene precej pozornosti, zlasti na območju Haloz. Ta zadruga je zelo dobro delovala, vendar so jo konec leta 1948 prepovedali oziroma reorganizirali po nalogu Komunistične partije Slovenije. Ker so bili kmetje, lastniki večjih posestev, izločeni iz vodenja zadruge, so to nalogo prevzeli uradniki. Junija 1948 je Jožef Zelenik iz Levanjcev 5 organiziral ustanovni zbor za ustanovitev kmetijske zadruge Levanjci-Desenci. Na ustanovni sestanek sta kot gosta in predstavnika Okrajne zadružne zveze Ptuj prišla g. Janez Toplak ter g. Vobič iz Hajdine. Prišli so tudi vsi kmetje iz Levanjcev in Desencev ter se včlanili v splošno Kmetijsko zadrugo Levanjci (z omejenim jamstvom). Upravni odbor je isti dan soglasno za predsednika izvolil Jožefa Zelenika iz Levanjcev in podpredsednika Janeza Žampa. Za člane upravnega odbora so bili izvoljeni: Alojz Pihler, Alojz Gregorec (Desenci), Franc Čeh (Desenci), Mihael Biškop (Levanjci) in Anton Kramberger (Levanjci). Zadruga je začela zelo hitro delovati Občan - 20. november 2009 kot trgovina in odkup. Trgovec (redno zaposlen) je bil g. Čuček. G. Alojz Pihler (Levanjci 1) je prostor za trgovino odstopil v svoji hiši. Zadruga je takrat odkupovala vse poljske pridelke, trgovina pa je bila založena z mešanim blagom (živila, tekstil in drugo, potrebno za kmetijsko pridelavo). Ta kmetijska zadruga je v obdobju od 1. junija 1948 tako dobro gospodarila, da so iz dohodka, ki ga je ustvarila, kupili novo vprežno kosilnico, kotel za žganjekuho in že so bili dogovorjeni, da kupijo novi traktor Chalmes, ki bi ga plačali z lesom. Vendar je decembra politična oblast odločila, da se mora zadruga Levanjci pripojiti k splošni zadrugi Janežovci in vsa sredstva, imetje, inventar, vključno z denarjem, v dobrobit zadruge prenesti na zadrugo Janežovci. Kmetje, zadružniki vasi Levanjci in Desenci, so tako ostali brez zadruge ter imetja. Konec maja 1949 je takratna oblast kmetom, ki so živeli na področju krajevnega ljudskega odbora Levanjci (ta vključuje vasi: Levanjci, Desenci, Zg. Velovlek), predpisala tako visoke davke, da jih niso mogli plačati v roku. Zato so poslali davčnega izterjevalca (Jožefa Ogrizka), ki je potem vsem davkoplačevalcem zarubil živino, vozove in orodje. Postavil pa je tudi rok in ukazal, naj dolg poravnajo v roku 14 dni, sicer jim bodo odvzeli živino, vse zarubljeno imetje pa bo izročeno kmetijski obdelovalni zadrugi v Janežovcih (ki je nosila ime dr. Jožeta Potrča). Na območju krajevnega ljudskega odbora Levanjci je nastala velika zmeda. Kmetje niso vedeli, kako si naj pomagajo, da ne bi padli v kolektivizacijo ali bili ob imetje. Da bi se obvarovali, je prišel prve dni v juniju v Desence na kmetijo Alojza Gregoreca predsednik Okrajne zadružne zveze Ptuj Simon Belšak. Svetoval je, naj ustanovijo kmetijsko obdelovalno zadrugo in jim bosta živina ter imetje ostala. Gospodinje in gospodarji na kmetijah so v to pristali. Tako je bila izterjava davkov ustavljena. V 14-dnevnem roku je bila kmetijska obdelovalna zadruga registrirana pri okrajni zadrugi Ptuj. In končno je v kmetijsko obdelovalno zadrugo s celotno kmetijo vstopil Alojz Pihler iz Levanjcev 1, Jože Zelenik iz Levanjcev 5 pa s polovico kmetije, kolikor je je imel v lasti. Njegova žena svoje polovice posestva ni dala. Kmetje iz Desencev so šli v kmetijsko obdelovalno zadrugo Levanjci kolektivno, medtem ko iz vasi Zg. Velovlek ni pristopila nobena kmetija. Zadruga je delovala 3 leta, potem pa je bila z zakonom ukinjena. Ostali kmetje iz Levanjcev so kmetovali samostojno, izpolnjevali obvezno oddajo in plačevali visoke davke. Leta 1949 je bil januarja v dvorani farnega doma pri Sv. Urbanu na Destrniku sestanek, na katerega je prišel tudi dr. Jože Potrč. V svojem govoru je povedal, da je nastopil čas, da se ustanavljajo kmetijske obdelovalne zadruge in da je potrebno velike kmetije vključiti v sistem kolektivne obdelave. Na tem sestanku mu je nekaj Urbančanov javno pritrdilo, da moramo imeti kolektivne kmetijske obrate. Kajti tiste kmečke delavce, ki nimajo lastne zemlje, premožni kmetje izkoriščajo. Hitro po tem sestanku so nastali montirani procesi in aretirali so kmete: Janeza Pukšiča (Janežovski Vrh), Ignaca Belca (Vintarovci) in Alojza Cvetka (Svetinci). Hitro po aretaciji omenjenih kmetov je bil sodni proces in izrečena sodba (zaplemba posestva ter nekaj mesecev ječe). Tako je nastala kmetijska obdelovalna zadruga na območju Svetincev, s sedežem na Destrniku. Kmetijski obdelovalni zadrugi Janežovci (dr. Jožeta Potrča) in Destrnik sta bili leta 1951 ukinjeni. Iz zaplenjenega posestva pa je nastalo državno posestvo v Placarju. Vse, kar se je dogajalo na področju kmetijskega zadružništva na območju naših krajev in države Jugoslavije, so bili procesi, ki jih je izvajala Komunistična partija Jugoslavije. Zadružništvo v Sloveniji in Jugoslaviji (torej tudi v naših krajih) je bilo od novembra 1948 na podlagi zakona o zadružništvu iz leta 1937. 1948 je v Beogradu Edvard Kardelj izdal nov zakon o zadružništvu in po njem se je zadružništvo razvijalo tako, kot je navedeno v tem zapisu. Ob tem je rekel in zapisal: »Kmet ne more biti več nosilec kmetijske pridelave; družinske kmetije se ukinejo in nastopijo kolektivne delovne organizacije.« Leta 1949, zlasti v prvi polovici, so bili hudi pritiski na kmete, da predajo svoje imetje v zadruge in se vključijo v kolektivno pridelavo. Številni kmetje so se temu izmikali in iskali različne poti, kako se izogniti predvidenemu boljševiškemu življenju. Med temi je izjemoma izstopil Jože Kuri iz Janežovcev, ki so ga hoteli na vsak način prisiliti, da bi vstopil v kmetijsko obdelovalno zadrugo Janežovci. A kot razgledan kmet je na vse načine razmišljal, kako naj se izogne temu zlu. 13 Občan Kmalu se je odločil, da gre v Beograd k predsedniku države Josipu Brozu Titu in mu pove, kaj se dogaja s kmeti na območju Slovenskih goric. Tako je nekega jutra vzel nahrbtnik, vanj naložil malico in šel na vlak za Beograd. Ko je srečno prispel, se je napotil na ministrstvo za notranje zadeve Federativne republike Jugoslavije. Pristojni uradniki na ministrstvu so ga spoštljivo sprejeli in mu namesto sprejema pri tovarišu Titu omogočili sprejem pri ministru za notranje zadeve republike Jugoslavije tovarišu Rankoviču. Tovariš minister je gospoda Kurija lepo sprejel. Ta ga je pozdravil v lepi slovenski besedi. Ker pa minister ni razumel slovenske besede, ga je g. Kuri spoštljivo pozdravil še v nemščini, iz česar je minister ugotovil, da je gospod Kuri razgledan Slovenec. Ker pa minister ni znal ne nemško ne slovensko, je takoj po telefonu poklical tovarišico Vido Tomšič, ki je takrat delovala v zvezni vladi. Poklical jo je z naslednjimi besedami: »Tovarišica Vida! Odmah dođi kod mene. Ja imam ovdje jednog tvog Slovenca, a ne znam jel je Slovenec ili Nemec.« Nekaj minut sta počakala in že je prišla ministrica. G. Kuri ji je razložil, kaj vse se dogaja v Slovenskih goricah s kmeti. Vida Tomšič je vse to prevedla ministru. Ta pa je odgovoril: »Tovariš Kuri! Želim vam sretan put i stvari čemo mi urediti.« In ko se je g. Kuri vrnil domov, ga ni več nihče nadlegoval, da mora vstopiti v kmetijsko obdelovalno zadrugo. Pa tudi ostali kmetje so bili deležni milejšega odnosa. Dokaz, da je navedeno res resnično, je pripovedovanje samega gospoda Kurija. Kasneje pa je to resnico potrdil veterinar dr. Vrečko, ki mu je to pripovedovala sama Vida Tomšič. Pripovedi Jožeta Kurija in Vide Tomšič dr. Vrečku sta se popolnoma ujemali. V letih 1949–1950 so bile izrazito močno obvezne oddaje. Ker so morali kmetje iz vasi Levanjci (ki niso bili v kmetijski obdelovalni zadrugi) imeti obvezno oddajo in ker so bili predpisi zelo visoki, pridelki pa nižji, so prišli aktivisti iskat, ali je bilo po kmetijah kje kaj skrito, zlasti žito. Govedo in prašiče pa so kar po svoji volji jemali kmetom iz hlevov. V tem nesrečnem času je bil v Levanjcih predsednik krajevnega ljudskega odbora Alojz Zelenik. Običajno je kak dan prej izvedel, da pridejo aktivisti po žitarice ali živino. Naložil je svojo pipo, jo prižgal in šel k prizadetim kmetijam ter jim povedal, kaj jih čaka. Tako aktivisti niso bili uspešni. Na srečo pa Alojza Zelenika ni nihče izdal. Zato lahko rečemo, da v težkih časih dobri ljudje veliko pomenijo, čeravno niso izobraženi. Vir: Janez Žampa Zapisala: Damjana Žampa Moj rodni krov Še vedno vidim te pred sabo, čeprav že dolgo ne stojiš, oj, hišica, tam v drevju skrita, mladosti moje paradiž. Še vedno vonjam kruh domači, ki babica ga pekla je, z ljubeznijo je bil ustvarjen, da v njem drhtelo je srce! Še v mislih babica mi prepeva in mamin mi glas doni, oči še njune v mislih vidim, dobroto, ki iz njih žari. Molitev, ki v večernih urah je posvetila rodni krov, še vedno v srcu mi odmeva, saj dar preteklih je rodov. Spomini topli, v srcu skriti, vsak dan se znova prebude, pričarajo moj čas najlepši – ob njih oči se zasolze! SPRAVILO KORUZE Stric Milan je prišel s strojem potrgat koruzo. Deda Rudi je z njive pripeljal dve prikolici koruznih storžev. Spravili smo jih v koruznjak. Pri delu so nam pomagali sosedje: teta Katika, stric Stane, teta Milena, teta Anica in stric Stanko. Delali smo tudi domači. Ko smo obe prikolici izpraznili, smo v shrambo za listje pospravili še ličje, ki je ostalo na prikolicah. Nekaj sem ga shranila za ročnodelski krožek, ker bomo izdelovali punčko ali fantka iz ličja. Po končanem delu nam je mamica pripravila malico. Ker sem bila pridna, mi je ati podaril uro. Bilo je lepo. Katja Vaupotič, 4. a POHOD DO MIZARJA V SVETINCE V sredo, 30. oktobra, smo šli na pohod do mizarja gospoda Horvata. V šoli smo morali biti ob osmih, na pot pa smo se odpravili petnajst minut kasneje. Hodili smo več kot eno uro. Gospod Horvat nas je pričakal z nasmehom na ustih in nas vljudno pozdravil. Zastavili smo mu nekaj vprašanj. Nato nam je pokazal delavnico. Zelo mi je bila všeč stiskalnica za vrata. Zanimivo je bilo, kako shranjujejo žaganje. Pokazal nam je vse stroje in tudi omaro, staro sedemdeset let, ki so jo popravili. Izdelal jo je gospod Murko. Po ogledu smo dobili čaj, piškote in bombone. Jedli smo tudi sendvič, ki smo ga dobili v šoli. Odpravili smo se nazaj v šolo. Pot je bila napornejša, ker smo se veliko vzpenjali. Spotoma smo našli nekaj kostanjev. V Zasadih smo se ustavili tudi pri Potrčevih in si ogledali lepo urejen ribnik. Ta dan mi je bil zelo všeč. Pohod Na pohod hitimo, se veselimo. Veliko novega nas čaka, všeč nam bo pot vsaka. Sladkarije jemo, da laže naprej gremo. Prva učiteljica koraka, rosa čevlje nam namaka. Žan Lorenčič, 4. a Dijana Potrč, 14 5. a Občan - 20. november 2009 Občan PREDSTAVITEV NAŠE ŠOLE NA OBISKU NACIONALNIH UNESCOVIH KOORDINATORJEV IZ AFRIKE V slovenski UNESCO-mreži smo gostili 9 koordinatorjev iz afriških UNESCO-ASP mrež v Namibiji, Swazilandu, Lesothu in Zimbaweju. Predstavniki Afrike so bili v Sloveniji od 18. do 24. oktobra. Obiskali so UNESCO središča Ljubljana, Mojstrana, Piran in Ptuj. Na Ptuju so bili 23. in 24. oktobra. V središču smo pripravili delovno srečanje, na katerem so posamezne šole predstavile projekte, ki bi bili morda zanimivi za nadaljnje sodelovanje z afriškimi šolami. Naša šole je v petek, 23. 10., na Gimnaziji Ptuj predstavila naše delo s področja ohranjanja lokalne kulturne dediščine. Še posebej smo izpostavili delo učencev in učiteljice Bojane Kolenko (črne kuhinje in jedi, ki so jih kuhale naše babice, ter pridelavo in uporabo medu), delo na področju raziskovanja in zaščite viničarije v središču Destrnika, ter delo učencev in učitelja Aleša Marđetka pri raziskovanju lanarstva, prehranjevanja naših prednikov in pomena ter zgodovine številnih znamenj v naši občini. Predstavitev v angleškem jeziku je izredno dobro izvedla učenka 9. razreda Urša Markež. Naše delo je pri gostih poželo precej zanimanja in upamo, da bo spodbuda za aktivno sodelovanje z njihovimi šolami. Aleš Marđetko, OŠ Destrnik-Trnovska vas OŠ DESTRNIK-TRNOVSKA VAS PREJELA NASLOV »KULTURNA ŠOLA 2009« ljak Glazer). Predstavniki naše šole smo ustvarjali v glasbeni in literarni skupini. Hkrati je potekala okrogla miza, ki jo je vodil mag. Franci Pivec, tema je bila kulturna dejavnost in šola. Nato smo se srečali na GEOSS-u – po ustaljeni šegi – s pesmijo, kulturnim programom in z zdravico (s sokom, seveda). Sledila je zaključna prireditev. Predstavnike šol so pozdravili predsednik društva GEOSS Mirko Kaplja, predsednik Zveze kulturnih društev Maribor mag. Franci Pivec in predsednik Zveze kulturnih društev Slovenije Rudi Šimac. Nato so se s kratkim programom, ki so ga ustvarili v dopoldanskih delavnicah, predstavili njihovi udeleženci. Ob koncu je Marjan Pungartnik iz ZKD podal poročilo o poteku in rezultatih razpisa ter skupaj z mag. Francijem Pivcem podelil priznanja za odličnost, naslove »Kulturna šola 2009« in razglasil Kulturno šolo leta 2009 – to je postala OŠ Brežice. Zveza kulturnih društev Slovenije in Društvo za razvoj in varovanje GEOSS vsako leto podeljujeta priznanja in naslove »Kulturna šola« ter priznanja za odličnost, in sicer šolam, ki se izkazujejo z nadpovprečno kulturno dejavnostjo. Šola prejme priznanje za štiri leta, v tem času lahko znak vključuje v vse dokumente, publikacije in spletne strani.Prireditev in podelitev priznanj je potekala v petek, 16. oktobra, v Slivni, na geometričnem središču Slovenije. Iz naše šole smo se prireditve udeležili učenki Urša Markež in Aleksandra Milošič, ravnatelj Drago Skurjeni ter mentorica Bojana Kolenko. Udeležence so sprejeli člani Družinskega gledališča Kolenc in po kratkem uvodu so se razdelili v različne delavnice, v katerih so se ustvarjalno družili celo dopoldne. Lahko so izbirali med: glasbeno (vodja: kantavtor Peter Andrej), literarno (vodja: pesnica Marica Škrjanec), kulturno dediščino (vodja: gledališčnica in profesorica Anka Kolenc), likovno (vodja: kipar Zlatko Rudolf), folklorno (vodja: folkloristka Nežka Lubej) in gledališko delavnico (vodili sta jo zapriseženi gledališčnici Barbara Lapajne Predin ter Branka Beze- Občan - 20. november 2009 Besedilo in fotografije: Bojana Kolenko 15 Občan Jabolko za vsakega šolarja Podelitev priznanj za kulturno šolo Evropska unija je za zdrav razvoj in prehrano učencev v osnovnih šolah uvedla zanimiv projekt – SHEMA ŠOLSKEGA SADJA. Shema šolskega sadja je finančna pomoč Evropske unije, ki podpira zdravo prehrano otrok v šolah in spodbuja porabo lokalno pridelanega sadja ter zelenjave. Z izboljšanjem prehranskih navad učencev naj bi se izognili hitremu naraščanju bolezenske debelosti, rakavim obolenjem in novodobnim boleznim srca in ožilja. S projektom sheme šolskega sadja želijo ozavestiti učence, da je potrebno na dan zaužiti vsaj 400 gramov sadja ali zelenjave. Projekt omogoča, da dobi vsak slovenski šolar enkrat na teden brezplačno jabolko ali drug svež sadež lokalnega proizvajalca, za kar zagotavljajo 6 evrov na vsakega učenca.Po drugi strani ta projekt spodbuja konkurenčnost slovenskih kmetov, delovanje trga in pospešuje pridelavo ter porabo domačih izdelkov. To je dobro tudi za okolje, saj manj transporta sadja po svetu pomeni tudi manj izpustov toplogrednih plinov. Osnovne šole, ki so se vključile v ta projekt in pridobile omenjena sredstva, pa morajo na šoli ali izven nje izvajati spremljajoče aktivnosti: izobraževanja ter promoviranje sadja in zelenjave za zdrav slog življenja. Tudi naša šola se je vključila v projekt, zato že od začetka šolskega leta potekajo nekatere aktivnosti, s katerimi želimo izboljšati prehranske navade naših otrok: Začnimo dan z jabolkom, Praznujmo ob sadju ... Izvajamo predavanja različnih strokovnjakov (iz Zdravstvenega doma Ptuj, Kmetijsko gozdarskega zavoda Ptuj) o zdravi prehrani, pridelavi in predelavi sadja ... Pri razrednih urah, urah gospodinjstva in ustreznih izbirnih vsebinah pripravljamo tudi jedi, katerih glavne sestavine so sadje in zelenjava.Za izboljšanje prehranskih navad in za zdrav razvoj naših učencev smo ob sredah uvedli SADNI ODMOR. V tem času ponujamo vsem učencem OŠ Destrnik in Trnovska vas jabolka domačih proizvajalcev. Sadni odmor bo vsako sredo do konca šolskega leta. Začne se ob 11.45 in traja 5 minut. Reditelji jabolka odnesejo v razrede, v katerih imajo pouk 5. šolsko uro, in jih razdelijo sošolcem in sošolkam. Vso sadje, ki ga učenci ne vzamejo, odnesejo reditelji v avlo in ga položijo v posodo pri informatorju, kjer je pripravljen sadni kotiček. Učencem priporočamo, da če sadeža ne utegnejo pojesti v sadnem odmoru, da ga shranijo v šolsko torbo in ga pojedo kasneje. Shema šolskega sadja se je v nekaterih državah že pokazala za uspešno. Za Slovenijo in slovenske šolarje je to zagotovo zelo dobro. Čeprav se 6 evrov za sveže domače sadje (na učenca letno) ne sliši veliko, je vsekakor koristno, da lahko naši otroci na račun EU dobijo vsaj za 6 evrov zdravih živil (sadja). V petek, 16. oktobra, smo bile v Vačah. Prireditve smo se udeležile Aleksandra Milošič, Urša Markež in učiteljica Bojana Kolenko. Vožnja je potekala mirno in sladko, saj sva si privoščili sladek zajtrk. Vozili smo se skoraj dve uri. Enkrat smo tudi malo zašli, a smo hitro našli pot nazaj. Ko smo prišle na cilj, so nas razdelili v delavnice. Bili sva v glasbeni delavnici, učiteljica Bojana pa v ustvarjalni. V glasbeni delavnici smo pod vodstvom kantavtorja Petra Andreja ustvarjali pesem. Skupaj smo si izmislili besedilo na temo središče in izbrali melodijo. Nastala je pesem z naslovom Saj rokenrol ne pozna razlik. Pri ustvarjanju pa tudi pri izvedbi smo sodelovali vsi. Razdelili smo se v štiri skupine: prva je predstavljala boben oziroma nogo in je udarjala z nogo v tla; druga je ploskala z rokami, tretja tleskala s prsti, četrta pa je igrala činele. V ustvarjalna delavnici so pisali pesmi in zgodbe na temo pravljičnega potovanja. Za končni nastop so izbrali dve najboljši, ki sta navdušili publiko.Po koncu delavnic smo se vse skupine predstavil na zaključni prireditvi. Kasneje se nam je pridružil tudi gospod ravnatelj Drago Skurjeni in prevzel nagrado za kulturno šole. Naziv lahko uporabljamo naslednja štiri leta, do leta 2013. Povzpeli smo se tudi na GEOSS, geometrično središče Slovenije, kjer nam je voditeljica povedala, kako je nastal spomenik. Razložila nam je, da je takratni župan Jože Dernovšek dal pobudo za nastanek projekta Geoss. Petru Svetiku je omenil govorice, da je središče Slovenije nekje pri Vačah. Ta je to preučil in privabil še Marjana Jenka, da sta izračunala težišče. Skupaj so se lotili izdelave in postavitve spomenika. 4. julija 1982 je bil spomenik odkrit. Po koncu predstavitve so nam razdelili še kamne, ki izvirajo iz okolice geometričnega središča. Pogostili so nas tudi s hrenovkami in enolončnico.Počasi smo se odpravili proti domu, polni novega znanja, saj smo zdaj videli, kje je središče naše Slovenije. Jasmina Caf, prof. biologije in kemije 16 Urša Markež in Aleksandra Milošič Kupimo seno; če ga ima kdo na zalogi, naj pokliče na številko 031 353 710. PRODAJAMO KAKOVOSTNO VINO Ivan Hauptman tel. 041 48 48 14 Občan - 20. november 2009