List 4. Tečaj XXXIII. ospodarske, obrtniške m naro Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold, za pol leta 2. gold., za četrt leta 1 gold.; posuj po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr četrt leta 1 gold. 30 kr Ljubljani v sredo 27. januarija O b s e g : Važnost kmetijstva. Bučelarji ne pozabite tudi Skočidolskih panjev Gospodarske skušnje. novice, gnjije. Postava o zapuščinah za deželo Kranjsko. Škodljivost vinskih pijač, posebno žganja. Gospodarske Dualizem Mnogovrstne novice. Ponarejeni bankovci. (Dalje.) Naši dopisi. Novičar. Minister za kmetijstvo je pred nekimi meseci o priliki kmetijske razstave v St. Polten u povdarjal važnost kmetijstva, in kazal, kako se blagostan dežele zboijša, ako se kmetijstvo umno razvija. Dunajskim in drugim enakim časnikom , ki so zavzeti le za denarne spekulacije v bankah in borzah — piše „Kárnt. Blatt" — se pa je minister s tem izrekom zeló zameril, zato ker v svoji gospodarski modrosti mislijo, da denarne spekulacije na borzah so studenec, iz katerih še le izvira po-vzdiga trgovine, obrtnije in kmetijstva. Ves svet pa vé , posebno iz žalostnih skušinj pre-teklega časa, kako puhla je ta modrostí Misliti je bilo tedaj, da po takih skušnjah omolknejo ti modrijani ; ali predrznost njihova je brez konca in kraja, kajti le to je po njih mislih dobro in koristno, kar je njim po godu, vse drugo pa je slabo in nično. - ' Ker pa so skušnje novejšega Časa do dobrega spri-čale, kako važen faktor v Avstriji je kmetijstvo, misliti bi se smelo, da tudi pred njegov prag solnce tako milo pogleda, kakor pred prag borznih špekulantov in osnovalcev železnic. Vendar se za pomoc kmetijstvu Še zmirom premalo godi, čeravno ono. na vseh stranéh pomoČi potřebuje. Vzrok te malomarnosti pa je to, da pri kmetijstvu je delavnot potrebna, za delo pa liberalni špekulanti niso, ker oni le po tem hrepené, da bi z lenobo čez noc obogateli. Kmet nima od liberalcev nikakoršne podpore pri-čakovati, marveč se mu le zapreke stavijo in nadloge pripravljajo. Naš namen ni danes govoriti o silnih bre-menih, ki stiskajo kmeta po davkih itd., ampak le o špekulacijah in samopašnosti liberalcev, ki so kmetijstvu na največo škodo. Znano je, kako v najnovejšem času mnogo državnih poslancev, ki so ob enem ,,Verwaltungsrathe" pri neiz-mernih spekulativnih napravah , le na to delajo, da se državna lastnina, rudari je in gozdi državi iz rok izpulijo in prodaj aj o. Ceravno so gozde kupili po grozno nizki ceni, sojihmahoma in kar nič gledé na občni blagor posekali, in veliko dobička iz njih v svoj žep vtaknili. Namesto druzih izgledov omenimo le tako imenovani Dunajski gozd (Wiener Wald), državno grajščino Waidhofen in Junerberško rudarijo. V krátkém času se je tukaj strašno veliko v nič d jalo ! V goratih krajih pa je neobhodno potreba, da se gozdi kolikor mogoče ohranijo, po katerih se, ker vlažnost na-se vlečejo, rodovitnost zemljišč pospešuje. Najlepše dežele so po takém ravnanju prišle na beraško palico. Ni nam treba daleč po svetu gledati, poglejmo le v Dalmacijo. Ta dežela je nekdaj bila lepo rodovitna in bogata krasnih hrastovih gozdov; dobičkarija bene- ških plemenitašev pa je uničila vse te gozde, in z njimi tudi celo deželo, tako da dandanes le golo skalovje v nebo strli, in da ni več mogoče zasaditi novega lesovja. Tudi Kranjsko Notranjsko stran je zadela po samopaš- nih Beneških denarničarjev ista osoda, živa priča temu je naš in sosednih naših dežela Kras. In kaj pa go- renjska „Industriegesellschaft"? ali se ozira ona kaj na pospeh kmetijstva, ali jej je le edino „obrtnija" pri srcu ? Bučelarji, ne pozabite tuđi Skocidoljskih panjev. iz Štajarskega. Lansko leto so bučele malo in pozno rojile, ker vzrok je bil pri nas zmladoletni dež , potem pa suša. Zatoraj so bučele tudi slabe ostale. Ali prav dobro so storile v Skočidolskih panjovih, ki so vsega pripo-ročila vredni, česar sem se prepričal sam. Ogrnil sem štiri roje v Skočidolske, 4 pa v naše navadne slamnate panjove. V Skočidolskih so delale tako marljivo, da jih za najbolje stejem. (Dobil sem jih od č. gosp. Jan. Sum per-ja, fajmoštra v Skočidolu.) Panjovi njegovi narejeni so na pregibljive satnike. Kdor hoče vedeti, kako so narejeni in kako se ž njimi ravná, naj bere , Bučelarček", ki je leta 1871 po družbi sv. Mohora izdan bil. France Pišek v Hotinjevasi. Přístavek vrednistva. Tudi „Novice" so pred 3 leti s pohvalo omenjale Skočidolske panjove, katere je zbor čebelorejcev v Ljubljani zraven Porentovih za najbolje pripoznal; vsled tega je Kranjska kmetijska družba za razdelitev med čebelorejce iz državne podpore izprva nakupila polovico P or en tovi b, • polovico pa Sumperjevih panjev. Da je poslednji čas ostala le pri Porentovih, vzrok je menda ta, da jih iz Goren-skega po krajši poti dobiva in da so tudi nekoliko cenejši. Gopodarske skušnje. * Ćebelice dobre pomocnice za uplodenje rastlin. Sledeče skušnje spričujejo to: Darvin je od 100 rast- linie bele detelje dobil 2290 zrn kalilnega semena; druzih 20 belo deteljnih rastlinic pa, na katere se ni nobena čebelica pustila, ni ne enega zrna nastavilo. Tudi pri rudeei detelji bilo je ravno tako, 100 rastlinic, na katere so čebele letale, je dalo 2700 zrn kalilnega semena ; enako število rastlinic pa, na katere niso pustili čebel, ne enega zrna ni nastavilo. Potem je paô očividno, koliko čebele in njim enake živalice pripomorejo k oplodbi in rodovitnosti rastlin s tem , da njih semenski prah prenašajo okoli. i Da semena hitreje kalijo, svetuje gosp. Novotný v Časniku ,,Gartenfreunda dva gotova in dober kup pri-pomočka. Eden je ta, da se enemu maslicu vode pri- meša 10 kapljic solné k i sline za mehko zrne, 15 do 20 kapljic te kisline pa za trdo seme; v tej vodi naj mehko zrno leží 6 ur, trdo pa 12 ur in potem naj se koj vseje. Drugi pomoček pa je ta, da se seme 6—10 ur namaka v čistém glicerinu. Dalje, ko je seme vsejano , je treba le paziti na to, da zemlja ne postane suha, ampak se zato veČkrat poškropi. * Petroleum (kamno olje) je eno najboljih sredstev, da se les dolgo časa stanoviten ohrani, posebno tak, ki pride na dež, sneg itd., kakor je poljsko orodje in vse drugo , kar stoji na prostém , da ne gnjije in ne poka. Vsaka taka iesnina mora pa popolnoma suha biti, predno se s kamnim oljem namaže, in namazati se mora tolikrát, da les olja nič več ne popije. Vrata, oboknice, klopi itd., ki stojé na prostém, naj se najpred namažejo s petrolejem in potem se le z oljnato barvo. Skušnje so tudi učile, da je to olje izvrstno dobra pomoč zoper gobe, ki se narejajo na lesu in zidu — tem več pa je pri teh dobrih lastnostih to olje priporočila vredno, ker je dandanes prav dober kup. Gospodarske novice. * Nova bolezen kostanjev se je prikazala v več krajih na Laškem. Ona napada najprej korenine koštanja, odkodar se bolezen potegne čez celo drevo, da usahne. V čem da obstojí ta nova bolezen in kako bi se ozdravila, ni še nikomur znano; ker pa v nekaterih krajih Laskega kostanj (maroni) ondašnjim prebivalcem služi v živež in tudi veliko denarja iz njega skupijo, zato je minister kmetijstva kmetijski poskuševalnici v Modeni ukazal, naj skusi razjasniti naturo te bolezni in nasvetovati pomočke zoper njo. * Da sadje veliko poprej dozori, svetuje Rudolf Stolí v Eldeni po dr. Kochovem tedniku vrtnarjem, naj okoli korenin drevesa zemlje toliko okopljejo in na stran vržejo , da le Še malo zemlje čez korenine leži. Ta svèt, potrjen po skušnjah, opira na to, da je gorko ta tista moč, katera rastlinstvo in tedaj tudi drevje oživlja, da začne hitreje cvesti. Tako je neka hruška (poletna majdalenca) že v sredi meseca julija dozorela, in njen sad bil je tudi tako okušen in sočen, kakor nikoli popřed. Ker pa se zemlje toliko raz korenin drevesa odvzame, da bi potem one lahko usahnele, zato priporoča večkratno zalivanje z vodo. \ove postave. Postava o zapušcinah za deželo Kranjsko. §. 1. Ako člověk ali umrje ali ga uradno razgla-sijo za mrtvega potem, odkar je ta zakon stopil v moc, ter se za čiovekom najde nad čistih 300 gold, vred-nosti take ostaline, da ima katero sodišče na Kranjskem oblast v njej razpravljati po splošnih pravilih o nadstoj- nosti, — od vsake take ostaline zakon ukazuje plač^ti nekaj prinosa v Kranjski normalno-učilniški zaklad, da zaleže za javne ljudske ucilnice. §. 2. Tega učilniškega prinosa bodi povprek po eden goldinar, če ni nad 500 gold, čiste ostaline. Ako je nad 500 gld. čiste ostaline, veljá to cenilo: Kedar se najde nad 500 gold, do vštetih 1000 gold. čiste ostaline, treba plačati po 20 kr. od vsakih sto goldinarjev; a kedar se najde nad 1000 do vštetih 5000 gold., tedaj po 25 kr. od vsakih sto goldinarjev; kedar ]e nad 5000 gold, do vštetih 10.000 gold., tedaj po 30 krajc. od vsakih sto; kedar je nad 10.000 do vštetih 20.000 gold., tedaj po 35 kr. od vsakih sto ; a kedar je nad 20.000 do vštetih 30.000 gold., tedaj po 40 kr. od vsakih sto, kedar je nad 30.000 gold, do vštetih 40.000 gold., tedaj po 45 kr. od vsacih sto; kedar je nad 40.000 do vštetih 50.000 gold., tedaj po 50 kr. od vsakih sto; a kedar je nad 50.000 do vštetih 100.000 gold., tedaj po 60 kr. od sto; in kedar je nad 100.000 gold., tedaj od vsakih sto goldinarjev po 70 kr. učilniškega prinosa. Ce se za ostalino ne oglasi niti dednik, kateremu gre dolžni del, niti zapustnikovo zakonsko družje, tedaj bodi še 50 odstotkov več učilniškega prinosa, odmerje-nega po tem cenilu. Na števila izpod 100 gold, se je treba te laj ozi- rati, kedar se določuje cenilo, po katerem se učilniški prinos pobere, a ne tedaj, kedar se odmerja priatojbina. §. 3. Kedar se čista ostalina odmerja, tedaj se ne jemlje va-njo vrednost tistega nepremičnega blaga, kar ga je zunaj Kranjske dežele , niti ne dolgovi, kolikor jih samo na tacem nepremičnem blagu tako leži, da vse druge ostaline nič ne obsegajo. A odloČiti je treba iz tega odměřila take dolgove, kateri obsegajo vso ostalino, naj imajo ti dolgovi zem-ljeknjižno trdnost na ostalini ali ne. §. 4. K dolžnemu uČilniškemu prinosu je tudi pri-šteti vsa volila, odločena v tako namero, v kakoráno je ta uciloi prinos namenjen. §. 5. Prinos, ki se ima plačevati v Kranjski normalno-učilniški zaklad, imajo izmerjati in pobirati tište oblastnije, katerim pristaja izmerjanje pristojbine za prenos premoženja. V primerljajih, v katerih se državna pristojbina odrajtuje v kolekovanih markah, imajo stranke od ob-ravnovalnega sodjiika izmerjeni prinos k normalno-učil-niškemu zakladu odrajtovati pri davkariji in morajo, predno se jim zapušcina prisodi, dokazati , da so ta prinos odrajtale. Sodnije imajo vsakega pol leta pošiljati dežeinemu računstvu spiske o zapuščinah, v teku tistega pol leta prisojenih , pri katerih se je izkazalo, da je učilniški prinos plačan; ta spisek je narediti po obrazců predpi- sanem po ministerskem ukazu od 28. novembra 1853 (253 drž. zak.). §. 6. Ako učilniški prinos nij plačan v 30 dnevih, stejoč od prvega dne va potem, kar je v roke prišlo plačilno povelje, tedaj se od njega dá tudi 5% zamudne obresti, katera teče od tistega dneva, ki pride po zadnjem dnevi zgoraj določenega roka (brišta). Zamudne obresti se ne jemíjo od učilniških prinosov izpod goldi-narja, niti ne — ako je učilniškega prinosa več — od drobiža jednega goldinarja. Ako se plačilo učilniškega prinosa odlagati sme ali ne, ter ali se privoli plačevanje na rokove (brište) ali ne, o tem razsoja deželni odbor, kateri naj na to pristane samo ob naključjih, vrednih posebnega ozira. §. 7. Dvorni dekret od 1. decembra 178d, zbir. pr. zak. štev. 926, o pobiranji ostalinskih prinosov za normalno-učilniški zaklad in tudi vsi poznejši ukazi o Volitve bodo gotovo zeló viharne. Ali pa bodo po tej stvari veljajo zdaj samo o tistih ostalinah, katere so njih prišli na dan pravi odrešeniki iz občne sile? Bodo prišle na dédovanje, predno je bil ta zakon v moči. Podučite stvari novi poslanci vedeli, kje treba prijeti državni voz, da ga iziečejo iz močvirja, v katero se Čedalje globokeje pogrezuje? Ghycy sam je rekel, da ne vé, ali bo novi vinskih « • 9 parlament že pravi, ki bo lotil se prenaredeb -in popravljanja tam, kjer ga treba. Mi pa rečemo še več : pOSGbDO Žgfinjfl« gotovo tudi ta zbor ne bo pravi, pa tudi tišti ne, ki bo jače Kako škodlj , posebno Je y ganJ pijac vživati vinske pi- kaže sledeča žalostna statistika. zo 100.000 m ki Je Angleškem pomrjé vsako leto bli 1 I • w • • v * ljudi vsled pijančevanj 80 pa žganjarji tri četrtinke vseh hudodelcev Na Rusovskem od samega žganja umrje nad za tem přišel, sploh noben zbor ne, dokler veljá sedanji sistem izključljivo madjarskega gospostva, nezmožen kaj pravega včiniti. Koloman Tisza je ob novem letu svoje zveste pri-vržence ogovoril tako, kakor da bi hotel nam ubogim da Ogerska 100.000 ljudi. Petrogradu štejejo vsako leto kakih 10 samomorov, in med 100 tacimi ljudmi življenje vzamejo, je 38 pijance v y ki si sami takraj Litave vojsko napovedati. - Trdil je po pogodbi plačuje pre več za obojne zadeve ter je prevzela prevelik del državnega dolga na-se ; to se mora prenarediti, da se Ogerska resi vseh nadlog. Tedaj 30 Holandiji je med 100 blaznimi (norci) 15 od 100 je Ogerski preveč delov ) mi pa y žganjarjev. ki smo prevzeii 70 državnega dolga, in plačujemo tudi 70 delov oboj- Belgiji je med 100 hudodelci 27 pijancev nih stroškov, smo prevzeii premalo, plačujemo premalo ! w „ „ _ . Morda Magjari utegnejo še zahtevati, da ne le oni sami Na Nemškem je tretjina norih ob pamet zarad ne bi plačevali za obojne stroske, timvec da bi mi nezmernega pijančevanja in med 100 samomorci jih je plačevali še polovico tistih davkov , katere potrebujejo 56 iz vrste pijancev Se ve da pijancem to pridigovati bilo bi bob v sami za-se. drznost. Tako daleč utegne priti še magjarska pre- steno metati srce starišem in gospodarjem pokladamo na skrbno paziti na to , da v svoji družini odstranu-j ej o vse to, kar mladino zapelje v pijančevanje, — go-sposkam pa, naj nikar prelahkomiselno ne dovoljujejo žganjarij in brlogov tacih, kamor šnopsarji nesó vsak naberačen krajcar. Grde izglede tacih brlogov imamo tudi v Ljubljani pred svojimi očmi. Pijance take zapi- rati Toda prav tako! Naj povedó vse y kar imajo na srcu, naj stavi j o svoje zadnje pogoje, da bomo vsaj vedeli, s kom imamo opraviti, česa se nam rov nacljati Treba je od Madj tega, da se razmere enkrat morej od ta), od temelja pregledati in popraviti. Konservativna stranka se že giblje. Sumičijo jo, da na to, da bi se ministerstvo prej ko mogoče pre ' — j — ~ -J ----r------J' % ^ 11 ^^ *** **** ^ ; VIMF Vi 1UIU1UIV>1 OHU J IVVJ lUUgUbC pio kedar jih gospóska zasači razsajajoče ali hudodel- kucnilo, da bi že med volit rami bilo Sennyeyevo mi delà i«**, ji** —---~ .) -j ~ - - i " Vi—• ; UA uncu v u 111 v čiLii i ono oennyeyevo mi- stva doprinašajoče, je sicer lepoval še lepše bi bilo in nisterstvo na krmilu. Al tudi Sennyey ne bo dobro ako bi v gotovo na korist ljudstvu in javni nravnosti luknjo vtaknila tudi tište ljudi, ki svoje botike od- stem y ako ostane na isti poti, na kateri je sedanj si- prte držijo šnopsarjem, da ondi svoje naberačene solde na kraj viharj pot ne pelje na kraj miru in sreče, ampak ZapiJO , 01 fluicvTjvy ['""v"' ------XlUUI'ttSBjr i\ , IVI J C Uli JLićV UčtUHU jej o za raznotera hudodelstva. Ce društva narejate zoper se bodo zdaj lotili tudi konservath si zdravje kvarijo, pamet mešajo in si pot snu- pogube Andrassya, ki je bil napadan po mnogih brošurah da tudi taki nesrečni listi Tudi trpinČenje živali, pomislite, ljudje, ki se požvinjujejo z žganjem, so usmi- ljenja vredni, da ne morejo v brloge, kjeržganjica teče Da bi bolj pr y t grajanje njegove politike spravilo ga na pot za Avstrij Ogersko y to je, da gosposka vsaj ne dovoli nobene žganjarije 1 Deák, oče in stvarnik dualizma, je zelo oslabel Najbrže ga razen starosti pritiska tudi zavest, da dua lizem Politične stvari. na kvar Avstriji in Ogerski ; mogoče pa tudi, da vidi, da ta dualizem se že podira in bliža koncu da mu je pri tem pri srcu kakor očetu AAA V1.MI Utlft J ^ j^** V\JAX* J/li OlVU at»BUI UOCIU , ki Stoji Uli postelji svojega ljubljenega otroka, katerega tira huda jetika proti jami in kateremu vsa umetnost različnih zdravnikov ne more pri Dualizem gnjije Kar je vsak umen državljan ze davno pričakoval y več pomagati Žalostna osoda Kako slab je denarni stan na Ogerskem , to nam Ce vseh začelo se je zdaj že prav očitno na Ogerskem. Oholi Madjari že po vseh udih cuîijo, da tako ne gré naprej. dokazujejo žalostné poročila iz te dežele Zadrege postajajo čedalje hujše in še pred novimi vo- premakljivih in nepremakljivih posestev pada od dne litvami za državni zbor se utegne kje kaj podreti. Vedno do dne bolj, in vendar ne neha boben peti za prodajo podpiranje trohljivega in razpokauega poslopja ne po- teh posestev. v restu, na pnliRo, so bile hiš tudi podpiralci bili umetniki v svojih na 95.000 gold., prodane pa za 18.000 gold Peštu, na prilik bile maga dosti , ce cenjene skoraj strokih in vedeli vselej najboljša sredstva. Pa tudi tega polovica štacun je v Peštu zdaj zaprtih; po deželi ni, parlamentarične v najvećem neredu. stranke si ne vedó pomagati in so se klati tolika drhal postopačev brez delà, da se jih ni ubraniti ; fabrike razpuščajo delalce ker J VCUCIli iiCl cUUt uuinuivi , , ivvi J,U1 11 ' Prebivalstvo pa je edino — v nezadovoljnosti, kajti delà dati; po deželi pa oderuhi kmetom, ki denarj jim nimajo e od čevelj magati si tišci nizke in visoke, kmeta in gospodo. Al po- tudi ljudstvo ne vé, ozira se tedaj na vse vajo; ze jih na posodo jemati morajo, kakor pijavke kri izpi • w 1 1 I » « # 1 li dolg pred žetvijo jim morajo pridelke zasta viti strani po kaki pomoci. Do sedanjega državnega zbora pa nima nihče zaupanja, od njega ne pričakuje nihče „------- ... -------- ------ — pomoči. Saj je pa skupščina že sama nad sabo obu- Prevzetnost hodi pred padcem Le tako naprej ! ošabno se štuliti za mogočno ,,državo" in zatirati vsaki drugi narod, ki ni magjarski. pala y želí si razpuscena biti, kar se jej bo gotovo prej tudi zgodilo, nego se je mislilo; zgodilo se boto, kakor žele Ves svet pa po tem lahko previdi, kam přidej de y ce je jih vlada v nespretnih rokah , če pride v pravi jo blizo. y zavoljo novih volitev za državni zbor, ki so že Pri volitvah hoče ministerstvo Bitto Ghyczy, da prenehajo parlamentarne nevihte, da bi moglo bolj trdno prijeti za vajeti. fe - M ■-•'-r «feíř * ' - i t. S- 'rix i ' à r * . & - 'À § or- njih na krmilo sistem, ki, sam jetičen, tudi drugih ganizmov ne more vtrditi in ohraniti jih pri zdravj Naj bi bila Ogerska strah našim centralističnim pol tikarjem ! * * Slovensko slovstvo. Prirodo znan ski zemljepis , spisal Janez Jesenko „Jonasov", odgovori deček nekoliko ponosno ze mami povedal ; kaj si mi storil grduh ti!" ; 77 bona profesor pri državni gimnaziji v Trstu, — * Zgodovina avstrijsko ogerske monarhije; za sredne sole in učiteljska izobraževališča, spisal J. Krsni k T s\4- o 71 f/» 4-ť prasam „O, so skriti, vi jih ne bote dobili." yy ne 9« prav malo kmetov in drugih biti, ki bi Zakaj ,Zato, ker so skriti." Kako si pa ti přišel do njih?" gotovo le iz zanikerno8ti — primorani bili prodati svoja posestva. y yy „Enkrat sem videi, In pri nas? pa jit Lepa yy beseda" v Konjicah 10. dne t. m. nepo- zabljivemu dekanu Rozmanu na Čast je prav očitno pričala y da je ranjki res bil ljubljenec naroda našega ko so šli papa pod streho, sem šel za njimi. Pod streho so pogledali okoli, če nobeden ne vidi. Jaz sem bil počenil za brun, pa sem M , Mpi WĚĚÉtttĚÉĚĚtĚKjtĚÍÉĚĚĚi Pa vzdignili nekaj opek in potegnili nekaj skup zvezaaega papirja ven, pa so zopet opeko nazaj položili in šli proč; se jim bil skril. Potlej so pa tam nekaj brskali Zabavno berilo. jaz pa sem šel potlej tudi tje, x**«^*** biti, zato ker nisem mogel opeke prizdigniti. pa nisem mogel nic do- (í sodnijskega življenja. Po spominu skušenega starega pravnika Spisuje Jakob Aléšovec. III. Ponarejeni bankovci. (Dalje.) yy Kako si pa potlej jo vendar-le prizdignil y da si dobil ta papii saj ga nisem tam dobil ! Gori se nisem vec upal, zato ker bi bili morda papa hudi. Ta papir sem „O, dobil v škatljici enkrat vzel. ko sem mami ključ iz žepa Pa jim ne smete povedati, saj sem jim ključ potem nazaj dal, kakor sem ga vzel, da niso nic vedeli." yy Ne boj se y ne bom jim povedal. Kje pa imajo fanta Jaz strmim nad tem in velim strojarju izpustiti mama škatljico s takim papirjem 9« prav trdo za ,Vi je ne najdete, je skrita. Se menda papa za-njo roko držal, ker "jo je fant bržk ustam nesel in pihal. ne vedó. O jaz pa vem! Veste tam, kjer se v njihovo katerega je, kakor se je vidělo „Kaj mi trpinčite dečka", vprašam potem strojarja, spalnico pride, je med vratmi prag. Pa ta prag se pri-„čemu^ste ga k meni pripeljali? Čigav je?" zdigne, notri pa je škatljica. Toda če od mame kljuca » von Cigav si?" pa praša město odgovora strojar: „go- ne dobote, ne morete je odpreti. Xî/vnTT ni +J lrnvtnlîin I il Tnr» rlrtafî Tûfloî VÛPC 7 čigav si y kanalija ! Jaz vem dosti. Ťedaj rečem dečku, da ga bom m domu peljal k mami nazaj, narocim vsem molci, kar mi ta zadovoljnega obraza obljubi, dam beričem, kolikor jih je doiná, da strojarju, da naj o Goritiensis." Zdaj je pa vendar-le res, da mi smo povelj andarjem mi. Vrednik novemu listu je gosp. dr. Valussi, bogosl. profesor in državni poslanec. Dne 10. januarija t. imajo iti z nami, in tako se podamo naravnost proti je bila prva letošnja seja deželnega šolskega hiši Jonášovi. Dečka, ki je proti meni prav priljuden sveta; predsedoval je gosp. namestnik baron Pino postal ? ze dobil peljem za roko in mu obljubim, da bo stroj , ker je tako grdo ravnal ž njim sam; deželnih zastopnikov ni bilo zraven. kar Poslednje mu gre >7 Novice" smo dobili v se Potoma še le jamem prevdarjati važnost tega j kar se jim je kaj le v petek; mislili smo že, da mije deček pravil. Naravnost povem tu, da me je to reči imate na Kranjskem državno-pravdniškega pripetilo. Lepe res! AUX J VtU^VO. piu Vlil i.1 Cil a V UWOt * ^ill tu y UCK LUU J v^ IO 1UUI 1 LU »tu U CM JL^ L C4UJ vlv v LAJ j 1 « - JLÂ WCm J veselilo, kajti morda pride po vsem tem kaj jasnega v pedanterije; znabiti, da na zadnje vendar Zdaj pa še enmalo zeló zamotano preiskavo zoper Linarja, katerega bi bil brnem. pri da rad c*«. opravičenega in nedolžnega videi. Zato in pa, pisal jaz: „. ... uqu ťiowi, *vi o^ pwjc morda přišel ponarejeválcem na sled, sem sklenil ko za slovnico", — natisneno *) pa sem našel: mojem poslaném dopisu (list koga , t. 1 spreo- sem tisti pisci, ki so prej přijeli za pero > tukaj postopati z naglostjo pa tudi previdnostj Zandarjem in beričem sem že pred odhodom dal jeli. jeti u Přejeti je Zianaarjem in oencem sem ze prea oanoaom aai jeti ~ greifyn ; pero prejmem, Keaar mi ga Kao aa ; površna povelja; bolj natančna so imeli dobiti v hiši, za pero primem, kedar bocem pisati. Sicer se pa za- empfaogen, iibernehmen; přepři- pero prejmem, kedar mi ga kdo dá so imeli vse zastaviti ter nikogar pustiti iz pro- menjavanje teh dveh glagolov mnogokrat nahaja s tora bi ga našli hiši, spremljevalci moji tik za mano Tako sem přišel jaz prvi časnikih in druzih spisih. Zrno do zrna pogača - po dam po stopnicah gori in mignem dvema beričema dečkom se po- si mislim — morebiti se po teh slovniških drobtinicah y da mi imata biti tik za petami kdo spokori. }} Tukaj bodo mama," spreg Trsta 23. jan. (Volitve v mestni zbor) dveh po- vrata v prvem nadstropj „Dobro", pravim jaz, deČek in pokaže slancev iz tretjega razreda so se jako čudno vršile. bom šel povedat jim kaj Patrijotično društvo naše, akoravno ni vsem po godu f , pi c* v 1LLL I , „ kJUli-i ^uvcuai Jllxl> MJ je vendar za slovanstvo jako nam potrebno , rvoi ot- je tebi zgodilo. Le tu zunaj malo počakaj, te bom drži principa: blagor Trsta in njegove okolice. To dru- ker se že poklical u (DaL prih.) štvo je ta pot propadlo s svojimi kandidati, zapeljano načelnik baron Pino je za po vladnih organih. Vladni v « dopisi kandidata postavil zagrizenega ustavoverca nemškutarja in tevtoria. y ob enem Politično društvo „II Progresso u Gorici 23 kajšnjem gledišči Î7 Mednarodna „beseda" v tu t. m bila pet sijaj venski pevci so se tudi ta pot dobro obnesli je bil všeč srbski ,,Šta čutiš" î Slo- •jbolj nasprotne stranke, katero pa je nekaj let sem zgubilo svoj nekdanji vpliv zarad despotnega postopanja in te-rorističnih načel, postavilo je dva kandidata, in sicer kateremu se je veliko ploskalo. Cisti dohodek ni še natančao znan, gotovo ga bo pa čez tisu gold ker sam grof Gyulai 500 prvega barona Morpurgo, kateri je lani v vseh razredih v državni in mestni zbor kandidiral, in je bil tudi na- okolice; drugi pa je neki trgovec gold, podařil. Da pride ta denár ubozim dijakom gimnazijskim v prid, omenil sem že v poslednjem sprotni kandidat Petz, ultra-lahon; naše zmagala pa sta ta dva zato 7 ker so tf dop Dne 19. t. m t m eJ imelo naše mestno st Šlo za novo urav- jima privrženci „Progresso" dali vsi svoje glasove. Pa-triotičao društvo pa, ker ni po svoji volji ravnalo in ni postavilo dveh spoštovanih mož, namreč dr. Bizjaka in J Med drugimi h magistratnih d n i š k i h b ako bi bila ta se bilo melo ustanoviti dvoje tajniških služeb, eno kontrolorstvo i. dr. Tedaj bi prizadela organizacija več stroškov. Pravij nove organizacij podělit pa 7 da za grmom se or O zaj tiči 7 da se mislilo namreč gl tajništvo nekemu glasovitemu možu, katerega pa vlada noče in ž njo vred tudi ena e imelo priti stranka v městu in v starešinstvu ne. Ko přetekli torek do obravnavanja te stvari, nasvetoval dr. M ) da naj se razprava odloži, in s cer iz eko nomičnih ozírov , ter da naj se samo eno tajništvo Tomasini-a za kandidata, je propadlo; dva kandidirala, kar je bilo v prvi seji društva skle-njeno, zmagala bi bila z veliko većino glasov, pa vlada je hotela svojega Benjamina na prestol posaditi ; spodlotelo je nji v sramoto in nam na kvar. Veliko uradnikov ni hotelo voliti vladnega kandidata Ra bel na, ker ga za preveč zagrizenega nemca poznajo, in so se raji volitve zdržali, in to je pomagalo k zmagi nasprot-nikom. Ljubljanske volitve tudi na obalih Jadranskega morja odmevajo in čutimo britko, kar se v sosedni deželi godi, kjer so naj več beriči okrajnih glavarjev starem sprej et *azp Ker Prvi nasvet padel dru o bil nemčurjem do zmage pomagali. potem župan predsednik hotel prestopiti Korosfcëffa. novega luau-pi cuacuuibi uutci cauujjin inuvouvj,«. organizacijskega nacrta, začela vice" svojim bralcem razpravljanju se je (konservativna) manjšina in pa liberalni dr temu oštro vstavljati in je svoj vpor ■■ npjj da smo Slovenci na Koroškem Veselo novico naj povedó v odšla Ker je več povedal sklepati. Pravih M potrdila s tem, da ostalo samih 9 starešin, niso mogli kov teh homatij ni menda nihce VIUO o V KJ j lui U L aiL/ULU , vic* omu uiu » uuut uc* vjeli drobtinico narodnih pravic s tem, da se je v Ce-lovcu pri deželni sodniji ustanovil poseben oddelek (senat), sestavljen za sodnijske obravnave s Slovenci iz sodnikov ki so vsi zmožni slovenskega jezika; pred 7 ženo „ad calendas ,u. rravin vzrosov len nomaiij m ujeuua, muue °, «.i »v, ^^^^ '.r— i r* vsak pa si jih je mislil. Tako je vse odio- sednik temu senatu je dež. sodnije svétnik pl. Frauen- Litorale^ graecas a Predzadnji „Eco del dorf, prisedniki pa ( embra), v katerem se priobčil neko „posla » meseca misij ( Češ, da se z i Gradiščansk lu ž b kraj (od e c e n i 1 n e d p o v e d u j de gospodje Kronegger, vitez Luschan t • m A V t « • S 7 7 jim „ni mogoče pomagati ustanoviti tarife, ki in Trug in namestni sodnik adjunkt Morak, kateri še enim uradnikom ima pri deželni sodniji pisarnico kateri se zaslišujejo s pritožbami svojimi Slovenci v slovenskem jeziku. tem neba zamudno, drago in re- naše jihovim prepričanjem ne vjema in ki interese cimo z eno besedo, krivično zasliševanje Slovencev a sne je dežele (njih okraja?)." Med udi omenjene komi ^e spet nov deželnih k P Jaz pišem pri glagolih II. vrste ,,natisnen >> na- imamo , in ta je v Gorici! Ta teden je tisnjena). V neki izvrstni novi knjigi pa se ponavlj skoz prišla na svetio prva številka latinskega škofijskega me- in skoz „opomnenu, kar ne gre, ker je op om u it i (im)jglag sečnika „Folium periodicum Archidioeceseos IV. vrste Pis pomočjo tolmačev. Res le drobtinica je to narodnih pravic, ki se je dala slovenskemu narodu na Koroškem, al kdor ni vajen celega kosa kruha, ki mu gre, je zadovoljen tudi z drobtinicami ! Iz okolice Horjulske 25. sveč. (Cudná preiskava o volitvi za zbornico kupčijsko.) V soboto je bilo iz našega kraja kakih 8 mož k okrajnemu glavarstvu v Lj ubij an o poklicanih , kateri, ko so pozneje zvěděli, da jih je berič Kos z iažmí za volitev osleparil, da so nemčurske ljudi v zbornico volili, so protestirali zoper bričeve zvijaČe in volitev preklicaii. Se le kaka 2 dni pred volitvijo se je namreč priklatil Kos le-sem in z volilnim listom prinesel nemčurske izvo-ljence, rekši volilcem , naj brž te volijo, ker gré za znižanje njih patentov in tacih sleparij več; tírjal je od njiíi tudi denarja po 5, 10 in celó po 20 kr. z izgovorom, da bode on pota za-nje opravil! Tako premoteni so mu za nemčurske kandidate, ki jih je on ali kak drug njegov pomagač vpisal, volilni list pod-križali ali podpisali. Na Vrhniko přišedši so pa kmalu zvěděli, da ni šlo niti za patent, niti za kako drugo davkarsko reč, ampak le za volitev 12 obrtnikov v zbornico obrtnijsko, in da so volili ljudi, ki so znani na-sprotniki narodnosti domaće. In zoper te zvijače be-ričeve so protestirali. — V Ljubljano v kancelijo okraj-nega glavarstva v soboto poklieani so odkritosrčno razložili sleparije Kosove, rekši, da to, kar rekó, so pripravljeni s prisego potrditi, ter je posebno eden izmed njih zahteval, naj se to v zapisnik zapiše. Gospod v kanceliji je pisal zapisnik nemški in ga potem po „kranjsko" mu bral; al kako se je čudil mož, ko iz uradnikovega beríla ni nič o tem slišal, kar mu je od zvijač Kosovi h povedal! Na vprašanje: zakaj da to ni zapisano, ni dobil — nikakoršnega razjasnila. Čudno pa se mu je zdelo še posebno to, da gospod v kanceliji je le najbolj to povdarjal: ali niso na Vrhniki za to kaj pl a čila dobili, da so svojo volitev preklicaii? — Na tako vprašanje je moža, ki je přemožen pa iskren domoljub, sveta jeza zgrabila, da je uradniku odločno pa oštro odgovoril, da nikakorne, marveč bi bil še on rad par bokalov vina plačal iz hvalež-nosti, da se mu je razjasnilo, kako jih je berič Kos na limanice vjel. Konečno zahteva uradniški gospod, najpodpiše protokol, ki je bil nemški pisan. Temu pa se narodni mož zopet prav odločno ustavi ter zahteva, naj se zapisnik slovenski naredi, kakor je bil tudi razgovor slovenski, pa ga brž podpiše, ako bo stalo vse to v njem, kar je govoril ; ker tedaj ne vém, kaj ste nemški vpisali — je rekel — in ker tudi nič nÍ8em slišal o tem , kar sem vam o beričevih zvijačah povedal, zato ne morete zahtevati, da podpisem tak zapisnik. Ko mu pa uradnik le prigovarja, naj podpiše nemški zapisnik, mu prav pametno odgovori, naj mu dá přepis nemškega protokola, da ga seboj vzame in si ga domá prestaviti dá v slovenski jezik ; če je protokol tako narejen v vsem , kakor je on govoril, potem ga pa podpiše. Uradniški gospod pa tega ni hotel in tako je zapisnik ostal brez podpisa njego-vega. — Ako prevdarimo to izpraševanje v kanceliji, vriva se nam misel, da p reis kava ta ni šla zato, kaj je berič Kos pregrešil z zvijačami svojim i, ampak merila je le na to: ali ni kdo p odkup il volilcev Horjulskih, da so preklicaii to, v kar jih je po soglasnem izpričanji uradniški sluga zvijačno zapeljal? „Ja, meine Herren, das heisstja den Spiess umkehren!" — to je narobe preiskava!! Artikel VI. postave od 17. dec. 1862 vse drugače govori. Iz Bizoviba pod Ljubljano 25. jan. — Veseli smo slišali, da si. deželna vlada ne stavi nobenih zaprek, da si napravimo bralno društvo (čitalnico) in da je pravila (štatute) že potrdila, ki smo jih predložili, osnovane po pravilih čitalnice Št. Vidske. Zdaj je naša prva skrb to, da si naberemo družbenikov, kolikor mogoče veliko , da si potem moremo omisliti kmetu potrebnih dobrih bukev in časDikov za poduk pa tudi za kratek čas; vsaj vsi naši pametni soseščani sprevidijo, da, kdor današnji čas, ko kmetijstvo in rokodelstvo tako mocno napreduje, nič ne bere, zaostaja v vsem tako, da gré gospodarstvo od dne do dne bolj rakovo pot. Gotovo je tedaj naš namen dober, in če ga previdno izpelju-jemo, nam bo tudi donašal koristi na več strani. Zato pravimo : Bog daj srečo ! — Po veliki noči mislimo od-preti našo čitalnico. Jz Brezovice 22. pros. — Redfco kedaj se sliši kaj iz našega močvirnega kraja. Al danes, prijatelji ,,Novic", povzdignite oči, nastavite ušesa : volk, volk je bil tu kaj, a čudna zver je ta volk; on ima le malo muštac , po životu pa brez dlake, pa hoče nas Slovence požreti, ter hodi po zvitih potih. Al pustimo šalo, přišel je iz Ljubljane berič Gregore s svojo cajnico ali bolje rečeno s svojo nemčursko torbico in je odnesel par od morasta zakajenih glasov za kupčijsko zbornico ! To vam povemo le zato , da letos še morast ni bil varen Ljubljanskih voikov; mi pa jim klićemo : odlazi zver Ï pod geslom : „za vero , dom , cesarja" se tudi ri3ov in tigrov ne strašimo. O -v ^ Iz St. Vidske okolice. (0 Janezu Maselnu, postarji v St. Jurji) moramo ,,Novicamu neko čudno historijeo povedati, vredno, da jo c. k. poštno oskrbništvo v Ljubljani v preiskavo vzame. Martin Žumer iz Vogljan mu je 15. dne decembra 1874 rekomandirano oddal 100 gold, na Janeza Lampica v Dvoru , pošta St. Vid nad Ljubljano. Lampič caka in caka denarja, ki ga je zeló potřeboval, al ni ga bilo; moral je zato drugod izposo- diti si denarja za velik činž; ker pa onih 100 gold, mu le še ne doide, gresta Žumer in Lampič do Maselna v Št. Jur; Ma^sel osupnjen se izgovarjajn izgovarja, da bo posti v St. Vid pisal itd. vPošta v St. Vidu pa ni dobila ne duha ne sluha od Žumrovih 100 gold., in čujte! — — 17. dne m es e ca j a n u ar i j a priroma ta denár še le Lampicu v roke. Iz Vogljan v Št. Vid je hodilo onih 100 gold, cel mesec in dva dni ! ! Masel je denar moral kakemu polžu na rep obesiti, če ga ni —• kam založil; to pa naj poštna direkcija v Ljubljani oštro preisče. Poštar Masel, to je tišti Masel, ki je gosp. Koprivnikarja zavoljo neke pridige tožil, je čuďen patron; on ima z druzimi rečmi veliko opraviti, da po takém zadržuje denar po cele mesece in spravlja ljudi za tega del v velike zadrege. Prijatelj Derbitschov gori ali doli, pošta ni kaj bodi reč. Po pravici morerao tedaj zahtevati preiskave Maselnovega poštovanja. Iz Ljubljane. — Alea jacta est ! Kmalu se bode pred svetom pokazalo : ali v Avstriji še kaj veljá postava in pravica ali pa ne ? in ali je o volitvah za zbornico trgovinsko in obrtnijsko resnico ministru poročal dr. Bleiweis ali pa so jo poročali dr. Schaffer, dr. Sup-pan in Deschmann? Kakor slišimo , so se namreč po okrajnih glavarstvih začele preiskave županijskih pro-testov zoper volitev in pa preklicev volilcev, ko so bili od beričev ali drugih pomagačev nekaterih okrajnih glavarstev zapeljani, da so proti jasnim besedám §. 10 volilnega reda, ki ukazuje, da med izročitvijo volilnega lista in pa med volitvijo mora kakih 8 dni vmes biti, morali kar na vrat na nos vsiljene nemčurske kandidate voliti. Al, če je preiskava povsod taka, kakor nam kaže dopis „iz Horjulske okolice" v današnjem listu „Novic", ne meri ta preiskava na to, da bi se zvedele in vtrdile zvijače in sleparije uradnili beričev, ampak na to, kdo je bil tišti „hudodelnik", ki je žu- panom in volilcem oči odprl, da so zvěděli, kaj volit- državni poslanec iz Moravskega ; P f e i f e vena postava veleva in kaj po takem je pravo vsem so slovenski naši Časniki tišti Pred svétnik v Šle hudodelci, ki so se Z1J S i egl y E ber 8wal d gozdarskï ščinski oskrbnik v Galiciji; Pach m y f c. kr. drznili nemško „Wahlordnung" prestaviti v slovenski darski cenilni nadzornik, je imenovan namestnik graJ goz UVUlOttV , , f . uuviu^ r*---• — • ------~----» v, « „ v, * „ * , j iuivuu jezik in nevedne župane in volilce podučiti, kakošne Stajarsko, Koroško, Goriško in Istro za pravice jim daje volilni red od leta 1868. Podučeni moz ki To je imenik jih je minister izbral za zastopnike vladne v župani in volilci so potem imeli posta vno pravico, pred centralni Dunaj ski komisiji. Dr. Razlag ni še c. kr volilno komisijo stopiti z odločnimi protesti in pritož- dvorni svétnik v kakem ministerstvu, vendar se vidi. bami. Preiskave teh pritožeb in protestov morajo y ako se postavno vršijo, cele gore nepostavnosti na svet spraviti in jasno svetu da se k temu čedalje bliže pomikuj (No ustanovlj služba c. kr. okrajnega Ži- dokazati, da so nične te volitve. AI vinozdravnika v Crnomlji) je razpisana do 10. svečana t to še ne zadostuje. Postava je tako razžaljena, da so , , nekateri volilci na podlagi ogromnega gradiva podali Ljublj c. kr. državni pravdniji pritožbo zoper grozovito nepostavno vrsitev imenovanih volit kr prošnje se oddajajo pri c. a,ni. To službo morejo dobiti le taki t;v, in jo prosili za- deželni vladi v , ki so vsaj leta gimnazije ali realke dovršili in na Dunaji po Sletnem učenji diplomo živinozdravnika dosegli. četrtek popoldne je bilo Fr. Peklaj-u večletnemu slugi v tukajšnji deželni bolnišnici ukazano agitacija, kakor jo postava še pripušća, ampak prava naj gre s strehe sneg kidat in iz žlebi led odpravit voliina anarhija, ki spada pod ćlen VI. kazenske po- Tacega delà nevajeni člověk pade z visoke strehe dostenja veljavni postavi na kazenski poti. Postopanje većkrat imenovanih osob ni biia več navadna voliina y y na topil, v dvorišce gi stave od leta 1&62. Vrh vsega tega pa je 25. t. m. katero je brž ko ne iz line tudi grof Hohenwart z maogiini sodružniki federali- in v tem hipu mrtev obleži. V tej grozni nesreći je stične stranke stavil do ministerstva kupčijstva inter- še sreča, da ni bil oženjen in da ne zapusti ne vdove to pelacijo, kaj ono misli o tej zadevi stonti? Da je ne otrok grof Hohenwart kot većletni načelnik deželnih viad na Tirolskem in v gornji Avstriji, posiednjič pa minister rala" je v nedeljo zopet napolnila gledisčine prostore (iSlovensko gledisce.) Predstava „Starega korpo- ízvzemsi lože, ki so večidel v nemčurskih rokah. Igralo in ministerstva prvosednik prevzel interpelacijo, nam je to dokaz , da je imel zadostno podlago resnemu vpra- se je vseskozi tako , da navdušenega ploskanja ni bilo sanju do gosp. ministra. In tako stoji zdaj ministru konca ne kraja. Zavoljo tega nam igralcev ni treba oûrionÎAmn Kicrsi m î n i o f o i* na^mH! vsacega posebej hvaliti, vendar pa radi pripoznamo>go- 8edanjemu bivši minister nasproti [Iz seje deželnega odbora 22. januar ij a.) Dopis spodu No Ili ju med vsemi venec večera. Gosp. u- deželnega predsedstva, daje v zadnjem deželnem zboru ster sic ni bil vsem všeč, pri gospodični Ledarjevi po vladnem predlogu sprejeta postava o tem, v katerem pa smo zapazili premalo resnobnosti. Sploh pa je bila času naj se divjina ne pokončava, zadobila cesarjevo predstava najboljših ena, katere smo v tej igralni dobi potrjenje vzel se je na znanje ki y V M JL & W V v> M w w \-r j^j ^ v V% KJ V ? M i^rj Vf IJ KJ * U V-/ JU M ^ JU* 141 \J \J X \J KJ IJJ KJ Y L V J Í ^ » Deželni odbor je videli. Našemu občinstvu so pa tudi ljudske igre z zdravim jedrom bolj po volji, kakor plitvi in polzki iz- Naj tu kaka krivda, da dal natanko preiskati, jeli zadene koga je 21. t. m. pádel sekcijski služabnik Fr. Peklaj raz delki novejše dobe ali fraňcoskega kopita. strehe bolnišnicnega poslopja obležal Je na mestu mrtev ter ob enem sklenil, da se ta služba razpiše. se omenimo, da je za pevko najeta gospodičina pl. Neu- gebauerjeva društvu v Zagreb ušla, UUl^ai, lo L KJM CUCIU DEVltšllJ.1, U» OV> t« bxuîJV/hi ímu^/íuv. ^vwMwwtjv » t» wuc t v* » Prof. gosp. Povšetu na kmetijski šoli v Gorici se je iz- ietos menda nič več operet zato ne bo rekla najtoplejša zahvala za temeljito izdelan prevdarek (Orchester čitalničin) se sestavlja pod vodstvom stroškov za učne potrebščine za kmetijsko šolo, ki se marljivega kapelníka gosp. Stocklna. Zdaj šteje že ima napraviti na Dolenskem. Predlogu deželnega deset prosto volj ce v 9 ki šolskega sveta, da se po sklepu dotičnih krajnih in na različnih instrumentih. se prav pridno vadijo v godbi okrajnih šolskih svetov enorazredne ljudske sole v Kr- skem (Vabilo na slovesno veselico v s pom in Valentinu v Ratečah in v Leskovci pri Krskem razširijo Vodniku) 2. svečana. Program besedi : OJVVŠJLU. y V XiU luvdll 111 V UwOUv y v>J. 1 AJ^JL U1V vlil i U//JU1X JJ V na dvorazredne in da se za to razširjenje dá iz nor- N edve d „Vodniku", himna za moški zbor s Čveterospevom malno-šolskega zaklada potrebna pomoč za plačo dru- Pevec buditelj. Na god Vodniku. Govori gosp. Fr. da S m i d. Stockl zega učitelja, je deželni odbor pritrdil proti temu, se dovoljene podpore iz normalno-šolskega zaklada v samospevom za bariton yy Blagi spomini", moški zbor s prihodnjem deželnem zboru opravičijo. Povekšanju 4. W. A. Mozart y ki ga poje gosp P u c i h a r. violoncel. Winter čveteroigra za gosli yy Adriiansko t/ y violo in morje", veliki učiteljske plače na ljudski šoli na Trati na 500 gold, na leto je deželni odbor po predlogu deželnega šolskega moáki zbor s spremljevanjem glasovira. Po besedi ples sveta pritrdil. pri katerem svira c. k. vojaška godba. Začetek ob ( V centralno kontrolno komisijo za uravnavo uri zvečer. 7 zemljiškega davka), katera bo že te dni svojo prvo sejo imela, je finančni minister za deželo Kranjsko si izbral Na korist muzikalnim potrebšcinam eitalniČnim je po več- letni navadi ta večer vstopnina odločena tako-le : vsak ud dr. Razlaga in za namestnika njegovega K. Desch- čitalničin brez razločka plača 50 krajc., — gost, po kakem man na ;/menda je s tem imenovanjem dovati hotel dr. Razlaga za to, ker ga poslednji deželni minister odško- udu vpeljan pa 1 gold. Za tistih 1000 gold., ki jih je dr. Bleiweis zbor Kranjski ni hotel vdrugič več voliti v deželuo ko- razpisal vsacemu, kdor mu pokaže okrožnico farovžem misijoTj i wtÊtÊ mhhh hm ^uu Miklitz, nadgozdar v službi ministerstva kmetijstva, Eisner, c. kr. ministerski svétnik v finančnem mini- am 111 iiuici VU-lUiilL} VCO VUllll V UC^CXUU au ictapioai Yoav/cuju^ JVUUI UJU puactíiU umutjuiw i > liberalno" stran, ki vleče z nemčurji. Národna stranka ima tudi na Kranjskem svojih „mladih", ki so z nem- protesti popisujejo dogodbe pri volitvah tako, da se pod ?no govoriti ker bi to, česar se v teh protestih nekateri dolžé, t ^ ~ t • • __m A « se 7 Čurskimi liberalci enega dubá. Pričakovali so toraj, da skaže, d zahtevalo. Pi ako res, na vsak način kázeňsko postopanje tem takém se zdi podpisanim olj bodo nemčurji rajše potegnili s Slovenci, kakor pa z javne nravnosti (morale) vsakako potrebno in neogib ustavaki. A vendar se to ni zgodilo in mladoslo- UOl»»nBli »vuuai OC U 1 fgwuiiu , 111 „LLUtt UUOIU - 1J 1 Y U , na BC pu BUUUljS&l venska" liberalna politika je tudi tukaj na cedilu ostala ! tožbe pravične ali krivične da se po sodnijski preiskavi dokaže, ali so te in da Stranka , katero je „Narod" par let sem obdeloval in proti konservativni stranki ščuval, je namreč mislila, da si bode z liberalizmom pridobila nemčurje po vseh mestih na Slovenskem, da si bo z liberalizmom svojim prikupila tudi liberalce nemške. Bridka skušnja se proti tištim bili pr W T i "A4 AVt 1 T 1VUV, IU U C* OU ^il/U ti O il LIJ % tem v katerem koli obziru krivi spoznani stopa po kazenski postavi. Podp ki bi , po stavijo toraj do ekscelence gospoda ministra trgovstva vprašanje pa jim zdaj kaže, da ostane ni volja stopiti pod národno zastavo nemcur, kar je ) in da dogodbe So ze znane ga Je > stranka še tako „liberalno" naj se národna ekscelenci tukaj omenj P i X ekscelenco resnične zavija in razvija. Nemško bami in protesti vred a, morda po dogovoru z gospodom ministrom prava ves volilni akt s pritož- ki so proti volitvara poda un wuoi» JJIIWVI M1UU J J UOLUl 1U piUlCiTU » 1 OU , IV1 OU JJ1 U H > U11 IV U LU JJ časnikarstvo je že zdavno po većini prišlo judom v zdaj kompetentni sodniji iz^očiti v preiskavo? ) za > roke hrano, strup proti cerkvi in duhovskemu stanu. iz tega zajemajo ljudje po mestih svojo duševno Beu- Kaj misli Nj. ekscelenca včiniti gledé kupčijske in obrtnijske zbornice v Ljublj do stom so prišle v Avstrijo cerkvi sovražne postave in nijska preiskava končana? wvi iť\irif nťnfr A i n nf A tii I rr « /\ n i rr n nin mi U •___.'i, :a o__ ? ko bo sod „purgarsko" ministerstvo je storilo vse, da je vera starih naših sramota, brezverstvo pa častno in znamenje omike (Podpisanih 42 poslane ) postalo. „Mladoslovenci" so sedli na limanice, tod žalostni sad slovenske nesloge!" in od njimi.) dr. Razlaga ni med stava o osnovi državnem zboru se bo obravnavala tudi po i š č a za uradne ob Novičar iz domaćih in lastnij pravneg d ptnjih dežel. Pravda Ofenheim Iz Dunaj a. k a n d na dan ki so se godil spravlja vedno nove h krogib. w oivauuaic ua vlcíli ? i\ i ovj vkš guuiii v yioiu. rv i u g i u prvi seji ^državnega zbora 20. dne Rumunski denarni minister se je odpovedal minister Ceskih poslancev, v t. m. je bilo prebrano pismo katerem so povedani razlogi, zarad katerih Cehi tudi- grof Borkovski stvu , da bi tem lože govoril kot priča v Lvov se J© zdaj ne vstopijo v državni zbor. Med drugimi zeló nimi razlogi je tudi važ- ta, da nccejo podpirati sistema, ki hans bo pa tudi pokl ljo te pravde vstřelil, minister Ban za ljudstvu Bil pričo Lep gledi so to že kot priča zaslišan dr. (risk jv/ VV..V/W* v^ij v/vj v wv* nj+Kjyj^M^w j Avj, ijuuot v u i - 1^11 j v/ £j\j rvu i pi iva ^aoiioau ui • vj i o a i c» y je tako pogubljiv za narode, ki zanemarja občne zadeve, ki je zeló se potezal za opravilni svèt in Ofenheima, drži se pa strankarstva, ki narodom čedalje veče ob davke naklada, s tem pa molze deželeJn jih spravlja vilnem svetu enem pa govori . Iz tud za-se > je bil takrat v opra ob blagostanje. Povdarjajo tudi to, da Ceski narod od Dunaja pri teh razmerah ničesar ne pričakuje ter svoje Kakor Ofenheim bila načela teh „grůnderj njegove izpovedbe je razvidno f da so ( upanje stavi edino v se na cesarja Dr. P r a ž a k sam, j znana na višem městu tudi dr. Giskra ministra Ban Je predlagal, da bi se to pismo izročilo odseku za opravilni red v pretres in poročanje, a ustavoverci so se pokazali zopet strašansko liberalne ter zadusili ta pred- hansa v slab svit posta\ gora TurŠka ni hotela prej spolniti raz- sodbe nad onimi Turki, ki so bili zarad krvavih dogo deb v log «V^Vt WV1 MUWliWUkVř HUWi liiuv iVX WWWUUJíI i ^ t v u Uv>u V Podgu^.^i UUOVJCUI j iliai Y UVv ki je bil gotovo dosti objektiven. To je pa tudi morajo^tudi Crnogorci v preiskavo bsoj marvec > le zopet dokaz, da ustavoverci drugim še prostosti raz- govarjanja ne dovolijo. pa zahtevala , da se ati. To zahtevanje Crnogorce tako razkačilo, da se je Turčija vstra Se nekaj zeló važnega se je zgodilo v tej seji šila njihove nevolje ter odj Ko bi se bila imela brati vdrugič vladna predloga prenaredbi ^dodatka državnemu volilnemu redu za kraljevino Česko, je vstal Hohenwart ter izrekel, da se njegovi tovariši ne bodo vdeležili razprave, ker niso bili za direktne volitve, pa tudi zdaj niso za to, da bi se te določbe na tej poti nadaljevale, ter se kratile pravice dežel še dalje. Izgovorivši gre iz dvo- bala, da bi kak ravs med Rusa Crnogorcem na pomoč Najbrže se pa tudi nj o in Crnogoro ne přivábil Žitna cena v Ljubljan 20 januarja 1875. Vaçân v novem denarji: pšenice domače 5 fl. 10. rane, za njim vse desno središče. 5 a. 62 v • 3 fl. 30 sorsice 4 fl 10 banaška rži 3 fl. 40. isti seji je tudi ministerstvo propadlo gova stranka mu je nasprotovala. S 115 glasovi proti 41 je bil namreč sprejet predlog, da ima vlada za pri- jeèmena 3 fl 1 fl. 90 prosa Krom pir 2 fl. 50 3 fl ajde 2 fl. 90. ovsa hodnjo sesijo pripraviti predlog > kako se odpravilo Kursi na Dunaji 26. januarija kar Je mogel, da bi odvrnil ta posilno legaliziranje (Legalisirungszwang). Mini ster Glaser se je trudil sklep, pa brez vspeha. Interpelacija Hohenwarta zarad volitev za kupčijsko in obrtnijsko zbornico Kranjsko v državnem zboru stavljena se glasi: „Pri volitvah, ki so se ravnokar vršile za trgovsko L metaliki 70 fl. 05 kr 0 Narodno posoj 75 fl. 45 kr. Ažijo srebra 105 fl. Napoleondori 8 fl. 91 kr. kr Loterijne srećke: v Građen na Dnnaji 23. jan. 1875: 11. 39. 63. 49. 26 3. 71. 44 Je bilo po poro- in obrtnijsko zbornico v Ljubljani, čilih iz Kranjskega — ne manj ko 103 protestov proti veljavnosti teh volitev podanih volilni komisiji deloma Prihodnje srečkanje v Građen in na Dnnaji 6. febrnarja. Odgovorni vrednik: Alojzl Majer. — Založnik : Jožef Blaznikoyi dědici v Ljubljani.