Kako so vzeli Vojtka Hronjca. Poljski spisal K. Przerwa-Tetmajer; preloži] Al. Benkovic. Jakee je bil zapazil, da je k Vojtku dvakrat prišel neki neznan fant, ki je bil strasno velik, da sta natihem nekaj govorila z ovčarjem, in potem ni bilo Vdjtka v koči vso noč, še on dan in noč, pozneje pa kar štiri dni, in da je imel, ko se je vrnil, mnogo srebrnih dvajsetic, tolarjev in oelo cekinov, od katerih je vsakemu po eaega dal dvema mutastima pastirjema iz Mure, bratoma Hajackima, Mihalu in Kubi, fantoma, od katerili je vsak lahko dvignil v zobeh po dva centa železa, na brbtu pa najmanj pet centov. A ta dva fanta sta bila inirna, nikomur nista storila nic ialega. Vrhu tcga je znal Kuba, čeprav je bil nem, začudo lepo svirati na piščalko iu na trobljo, da je kar odmevalo po gozdih. Jakec je J-ačunal. da Vojtek Hronjec od nikoder drugod ne nosi srebra in zlata, kakor samo h Luptova za Tatrami, tisti veliki fant pa da ni nihče drugi kot pomagač rokovnjačev, t. katerimi se je zdru/il Vojtek. A za to ni šlo. Jakec je samo opazil, da je ovčar, njegov stric, imel Vojtka nenavadno v čislili, kar se da skrbel zanj in včasih rekel: >Iz tebe, Vojlpk, kdaj še kaj bo! . . .« Tudi to je vedel Jakec, da se rada vidita Vojtek in Kasja Penckovska, ker je biia dvakrat pri njcm na hali, kajti Vojtek je nerad bodil v vas, ker je hil dezerter. Slišal jp tudi .lakec. kako je priseg'a Vojtku, da np bo ho<li'a v krcimo, da ne bo plesala in posebno ne z Bronislavom Valpnfakom s Ko5nib fužin. Hudo se je .lakcu razburilo srce, ko jp. kupuioi^ tab«k in žganje, videl Kasjo, kako je plesala polko s tistim Va- lencakom, pa np samo to, ampak da jo je Valencak v gneči dvakrat poljubil na lice. Srce Jakče\ o se je še bolj razburilo, ko je čutil v roki Vojtkovo dvajsetico. Pred Vojtkom stoječ je rekel: »Vojtek! Nekaj bi ti povedall« »Kaj pa?« »Kasja pleše.« Vojtek se je dvignil z resja. »Plese?« »Plcše!« »Kje?« »V krčmi pod cerkvijo.« »Ali si jo videl?« »VideU »S kom?« »Z Va'encakom.« Vojtek pa hop! z ležišFa na Tirrge. Bil je bos, skoČil je na islcre mi ognja, pa so ni zmenil za to. »Ali povori« po pravici?« in je zgrabil Jakca za rame. »Po pruvici!« »Na!« Vojtpk m« je vreel to^ar: JaVec ga ,ie spravil. Potem Je Vojtek skočil k steni. pograbil čižmp in sp obuval. Tista d"a Hajackova v(>likana, ki sta nppremirno spdela na nizki klopi pri ognju. glavi nagibiijoč k ognju. v črnih, smolnntiri srainnh, s pasovi, do pod pazduV<p obitimi 7. mpdjo, 7 lasmi, padajor-imi na rame. sta d^icrnila ff'avi in sp spog'edala. Iz ornih, o^moljpnih in o/.ganih obrazov jima jp samo zabliskn^a modrikasta belina oči. Vojtek sp jp ohul. »Knm greš?« ga vpraša ovčar. »Tia!« »Pazi!« svari ovcar. »Bodite brez skrbil Proti jutru pridem.« »Bog te varuj!« »Z Bogom!« ' Segla sta si v roke. Vojtek je vzel cjupago in šel iz koce. Črna Hajackova dolgina sta vstala s klopi in pokimala ovčarju. »Grpsta z njim?« Prikimala sta. »Kakor se vama zdi.« Mutca sta vzela v stpno zasajeni cjupagi in šla iz koSe. »Za sto vragov, zakaj si mu to povedal?« se je ovčar obniil k Jakcu. »Zakaj bi mu ne povedal, ko sem slisal, kako je obliuhna. da ve bo plesala? Najbolj ji je prepovedal tistegt Valpncaka.« »Hpj. ]pp dirindaj bo tam!« je rekel ovčar polglasno, dpjal 11'rinpk v pipo, pričel puhati iz nje ter se vtopil v premišljevanje. Vojtek jp hitpl. da mu je. drobni pesek letel irpod nog. Tpkel jp prp-kn dolinp. tpkp] skozi gozil, ni sli^al Hajackovili 7» sabo, šele na cesti ju je zapazil. A liitel je dalje, ne da bi se ozrl. Pritpkpl jp v vas. bitro ri krrmi in poglpdal noter ako zi okno. Valenoak plpše s Kaško. Pravkar se je bil ustavil prpd godoi in zappl. In stari Jerncj Hucjanski. vplik veseljak, mu je šaljivo odpel, da so se vsi zakrohotali. Voih-»k je stopil v vežo, iz veže pred vrata. Hajackova pa za njim v vežo. Nekdo sp zadpnp obenj. »Kaj pa ti, Vojtek?« Ozre se: Florek Francuz, ne več mlad, pokašljujoč, majben, grd, bogat kmet, ki je imel Kasjo silno rad in mu kar nič ni kazalo, da bi se z vapehom kosal z Valenoakom ali z Vojtkom Hronjoem, je sovražil Valencaka. Ker je že gam ne more, naj jo vzame Vojtek. »Pozdravljeni!« je rekel Vojtek. »Ali vidiš, kaj se tu godi?« »Kaj naj bi se godilo?« »Kaška pleše z Valencakom.« »Zato jtpm pa sem prišel.« »Ej! Križ božji! Vojtek!« »Bo. kar bo!« »Nš mojo roko! Pij, če ho-češ tri dni! Kravo prodam, — Pij. Vojtek, prijatelj mojl Kar pijl A kakšna vragova gta prišla s tabo?« »jMuranska dva pastirja, Hajackova! Mutca!« »Za Boga, pa kakšna stal Ko bi jaz bil tak! Znebil bi 8e tega Valencaka.« »Brez strahu! Z njino se že pomenim.« »Ej, ej, Vojtek! Pij, kolikor hočeš. Travnik v Oblazu prodam, polje prodam. hišo prodam: pij. Vojtek! Prijatelj Dioj! Jaz je nisem mogel, vzemi jo til Vzemi, vzemi jo! — Vrrr . . .« Zdaj je Florek Franruz zarenfial kakor pes, da je kar pene tišral, zas«<lil je nohte Vojtku v dlan in se ves tresel, prestopajoo z ene nosje na drugo kot petelio. »Ali jo vidiš tani?« »Vidim.« —-r-TTr-..- »Objemata sp, poelej, Vojtek! Vrrr . . .« In Florek Francnz je sklouil glavo in z zobmi popadel rokav Vojtkove diajue. »Vojtek!« »Kaj?« »Za botra bom vsem tvojim otrokom.« Vse, kar imam, jim zapi^em. Za o^eta jim bom. Bij!!!« In ga je potegnil v izbo. Hajackova hrusta sta se prerila skozi vrafa. Kar je počila goslarjeva struna; ples je bil pretrgan. Kasja je ugle<lala Vojtka. Bila je v grozni zadregi, zardela je, čeprav je bila že rdeča od plesa. Ne ve, ali bi šla k njemu, ali ne. Kaj naj mu reče? Nazadnje se mu približa, iztegne roko in jeclja: »Vojtek! Ti si tu?« »Spm«, odgovori Vojtek. Valencak, pijan, segret, stoji zraven. Tudi on poda Vojtku roko. »Pozdravljpn, prijatelj!« »Pozdravljen!« Strosla sta si roki, da je kar zapokalo. G<m1pc je prasknil po strunah. Ples bo. Vojtpk 3 široko kretnjo sname klobuk pred Valenoakom, globoko 3P mu prikloni, poklekne pred njim aa koleno, dvigue glavo in pravi: »1'rijatplj, odstopi mi jo!« Valencak fH)nosno odkima: »Ne, prijatelj!« »Odstopi mi jo, prosini te, prijatelj!« »Ne. prijatelj!« »Norp«?« »Nočpm.« »Tri .''pse ti plačam.c »Nofem.« z.,;aSLiŁ;i.ij:X.^...»: »Prijatelj . . .€ Valencak je pogledal Vojtka, Vojtek njega. Gledata se in smehljata, a si pretita z očmi, da se iskre krešejo. Fantje že opažajo. da tu »nekaj bo«, umikajo se in vrste v grueo. Godba igra. Valencak pleše. Pleše nestalno. ne gre mu prav. Nazadnje vendar preneha, izpusti Kasjo izpod roke, hoče jo objeti cez pas in jo za konec zavrteti po zraku. V tem Florek Francuz Vojtka sune v bok in mu šepne: »Vojtek!« Vojtek plane naprpj, zgrabi Kasjo za kito, ovije si fa okrog roke in jo vrže ob tla. Samo zastokala je in se ni ganila več. »Mrcinal To so tvoje obljubel« krici Vojtek in jo suje v prsi. Valpncak se je opotpkpl, zazijal in izbuljil o^i. V tem jp od strani priskočil Stašek Peneckovski. Kaškin brat, ter kriknil: »Bij!« in je Vojtka zgrahil za.grlo. Valpncak se je iztreznil m hrrl na Vojtka. Pet ali sesl fantcv, prijateljev in sorodnikov, eden » stolom. drugi 3 krppplcpm. tretji z lonopnim vrcem v roki, liioč si pivo na glavo, -;e je vrglo k Vojtku, a ta hip *o 36 ljiidje pri vratih razletpli na dve strani kakor otrobje v žlebu, kadar krava dihnp vanje, in tista dva silna mutca, črna in v svptlib, z meiljo obitib pasovih. sta dvignila ogorele, do pod pazduhe gole rokp v širokih pastirskih rokavih. Kakor padajo kladiva v košr-eliskih fužinah, (IvignivSa sp brpz ropota in padajona s hrupom, tako so se bre/^la* no dvignilp in telebnile na Ijurlske glave niiiu ppsti. Mpd gnečo jp nastal vik in krik. Rliskajooa r molrikasto bplino ori in hroppr \r grla, sta mutca metala fante okrog sebe, kakor -"Tiopp no niivi. Dobro, da nista bila, če ne, Bog nn« vHrul1 . • . •"¦^^"^MLjiv--- (Dalie prihodnjič.)