33
Slovenija je pretežno gozdnata država, 
zato je neposredno opazovanje sesal-
cev vse prej kot preprosto. Poleg tega 
so se mnoge vrste skozi stoletja pre-
ganjanja naučile izogibati človeku in 
postopoma postale vedno bolj plašne 
in aktivne v nočnem času. To še pose-
bej velja za številne vrste zveri, ki jih v 
naravi po navadi vidimo le redko. Po-
gosto pa lahko na sprehodih v naravo 
naletimo na njihove sledove. 
Če se naučimo prepoznavati stopinje zve-
ri, bomo lahko te skrivnostne prebivalce 
naših gozdov spoznali še bistveno bolje 
kot na podlagi bežnih neposrednih opa-
žanj. Opazovanje sledi je še posebej zani-
mivo pozimi, ko lahko v snegu dalj časa 
sledimo posameznim živalim in z nekaj 
izkušnjami zelo natančno razberemo nji-
hovo naravno vedenje – kako se obnašajo 
v svojem vsakdanu, ko v bližini ni ljudi. 
Tako lahko vidimo, kje je žival počivala, 
katere poti je izbirala, kako hitro se je 
premikala, kje se je hranila in ali je prišla 
v stik s kakšno drugo vrsto. 
Stopinje naših sesalcev lahko v splošnem 
razdelimo v dve skupini: tiste s kopiti 
ali parklji (te pripadajo velikim rastlino-
jedcem) ter tiste s prsti in blazinicami 
na njih, ki pripadajo zverem, glodavcem, 
žužkojedom in zajcem. V tem prispevku 
se bomo posvetili zverem. 
Tipično stopinjo zveri sestavljajo trije deli: 
 › velika osrednja blazinica (ta ustreza 
naši dlani ali podplatu);
 › blazinice prstov;
 › kremplji (ti so pri nekaterih vrstah vi-
dni pogosto, pri drugih pa le redko).
Prepoznavanje posameznih vrst poteka 
na podlagi več značilnosti stopinj, med 
katerimi so najpomembnejše velikost, 
oblika, število prstov in prisotnost krem-
pljev. Pri ločevanju nekaterih vrst je po-
membna tudi razporeditev zaporednih 
stopinj, kar običajno lahko opazujemo le 
na zasneženi podlagi.
Pri določevanju vrst po stopinjah se mo-
ramo zavedati, da vseh sledi nikoli ne 
bomo mogli pravilno določiti. Pogosto se 
namreč zgodi, da najdemo odtis, ki ni do-
volj svež (npr. ga je že spral dež ali pa se je 
sneg preveč odtajal) ali je viden le delno 
(npr. kremplji ali nekateri od prstov vča-
sih ne pustijo odtisa), lahko pa ga prekri-
vajo tudi druge sledi. Zato je pomemben 
del določanja stopinj tudi samokritičnost. 
Bistveno bolje je, da se zavedamo omeji-
tev in si priznamo, da nečesa ne moremo 
zanesljivo določiti, kot pa da oblikujemo 
prehitre sklepe in s tem ustvarimo (ali ce-
lo dalje širimo) napačne informacije. Kdaj 
nam pač ni dano vedeti, katera žival je bi-
la na poti pred nami. 
Pri prepoznavanju stopinj divjih živali se 
moramo vedno zavedati tudi možnosti, 
da lahko naletimo na sledi domačih živa-
li, predvsem psa in domače mačke (udo-
mačene vrste niso vključene v spodnji 
določevalni ključ!). Razlikovanje stopinj 
domače in divje mačke je zelo zahtevno. 
Nekoliko lažje je razlikovanje sledi psa in 
volka (pasje stopinje so pogosto nesime-
trične, manjše in bolj okrogle od volčjih), 
vendar moramo pri tem upoštevati dej-
stvo, da obstajajo nekatere pasme psov, 
katerih šape so po izgledu zelo podobne 
volčjim, zato po eni sami stopinji obeh 
vrst ne moremo zanesljivo razlikovati. Pri 
določevanju se lahko zanašamo na doda-
tne informacije, ki nam lahko nakažejo, za 
katero vrsto najverjetneje gre. Na primer, 
če stopinje najdemo ob sledi človeka ali v 
bližini naselja, najprej pomislimo na psa 
(čeprav se neredko tudi volkovi povsem 
približajo vasem ali pa je kdo pred nami 
hodil ob volčji sledi). Volkovi pogosto 
(vendar ne vedno!) potujejo v tropu – ta-
krat bomo opazili sledi več živali skupaj. 
Za volkove je značilno tudi gibanje v ravni 
liniji, medtem ko psi pogosto skačejo sem 
ter tja. Še najbolj zanesljiv znak pa je iz-
trebek, ki je pri volku zaradi velike količi-
ne dlak običajno lahko prepoznaven.
Na naslednjih straneh je določevalni ključ 
sledi naših zveri, kjer pa ilustracije niso 
v merilu. V nadaljevanju je še kratek opis 
njihovih sledi skupaj s fotografijo odrasle 
živali in pa fotografije sledi izbranih vrst. 
Kjer sta v določevalnem ključu z ilustra-
cijami predstavljene dve sledi ene vrste, 
je prva stopinja sled prvih tac, druga pa 
zadnjih.
Določevalni ključ: STOPINJE ZVERI
Besedilo in foto: Miha Krofel     Ilustracije: Petra Muhič
Tipično stopinjo zveri sestavljajo trije deli:  velika osrednja blazinica; blazinice prstov; kremplji.
34
c) e) f )d)
a) b)
DOLOČEVALNI KLJUČ:
1A)  Velike stopinje – širina več kot 5 cm . ……………................………………..........………………..........………………..........………………...… 2
1B)  Manjše stopinje – širina 5 cm ali manj. ………….........................……………..........………………..........………………..........……………… 5
2A)  Zelo velika stopinja (širina več kot 10 cm) z močnimi in dolgimi kremplji (sl. a). ……...... rjavi medved (Ursus arctos)
2B)  Stopinja širine 10 cm ali manj, kremplji, če so prisotni, so kratki. …………………………..........................………...................... 3
3A)  Stopinja simetrična, s štirimi prsti. ………….....................………………..........………………..........………………..........……………….…… 4
3B)  Stopinja nesimetrična, s petimi prsti (odtis 5. prsta včasih ni viden) (sl. b). Na stopinje običajno naletimo ob vodi. 
 ……………................................................…………………..........………………..........………………..........……………….……  vidra (Lutra lutra)
4A)  Stopinja daljša kot širša, običajno prisotni odtisi krempljev (sl. c). …………………………........................  volk (Canis lupus)
4B)  Stopinja približno okrogla, odtisi krempljev niso vidni ali pa so majhni in ozki (sl. d). …...... evrazijski ris (Lynx lynx)
5A)  Stopinja širša kot daljša (sl. e)................................................................................. rakunasti pes (Nyctereutes procyonoides)
5B)  Stopinja okrogla ali daljša kot širša. …………..........................………………..........………………..........………………..........……………..  6
6A)  Kremplji prisotni, stopinja običajno daljša kot širša. ......……………..........………………..........………………..........………………..… 7
6B)  Večinoma brez odtisov krempljev, stopinja okrogla (sl. f)....………………….......................…… divja mačka (Felis silvestris)
7A)  Posamezne stopinje ali stopinje v gručah, širina stopinje 3,5 cm ali več. …………….........................……………......…....……… 8 
7B)  Stopinje običajno razporejene po parih (sonožni skoki) (sl. g), širina stopinje 3,5 cm ali manj. ………………….....…… 10
8A)  Stopinja s petimi prsti v bolj ali manj ravni vrsti in z močnimi kremplji (sl. h). ……………..............… jazbec (Meles meles)
8B)  Stopinja s štirimi prsti, razporejenimi v loku, kremplji relativno kratki. ………………………..........................………….......... 9
9A)  Blazinici srednjih dveh prstov ločeni (sl. i) .............................................................................................. lisica (Vulpes vulpes)
9B)  Blazinici srednjih dveh prstov povezani (sl. j). ............................................................................... zlati šakal (Canis aureus)
35
g)
h)
i) j)
10A)  Dolžina večinoma več kot 3,5 cm (sl. g). …………….....................  kuna belica (Martes foina) ali kuna zlatica (M. martes)
10B)  Dolžina večinoma 3,5 cm ali manj. ……................................……………..........………………..........………………..........……………...…. 11
11A)  Širina 2,5–3,5 cm. …………………..........………………..........………………..........…………………...…  navadni dihur (Mustela putorius)
11B)  Širina 1,5 cm. ………………..........………………..........………………..........………………..........………….......  hermelin (Mustela erminea)
11C)  Širina 1 cm. ……………...........……………..........………………..........………………..........………………..  mala podlasica (Mustela nivalis)
VRSTA DOLŽINA V CM ŠIRINA V CM
Rjavi medved 10–25 9–20
Volk 8–12 7–10
Vidra 6–9 6
Evrazijski ris 6–8 6–8
Jazbec 5–8 3,5–5
Zlati šakal 5–6,5 3–4,5
Lisica 4,5–5,5 3,5–4,5
VRSTA DOLŽINA V CM ŠIRINA V CM
Rakunasti pes 4–5 5–6
Divja mačka 3–4,5 3–4
Kuna belica in zlatica 3,5–5 3–4
Navadni dihur 2,5–4 2,5–3,5
Hermelin 2–3 1,5
Mala podlasica 1,5 1
Običajni razpon dimenzij stopinj naših vrst zveri. Vrednosti veljajo za odrasle živali. Pri dolžini niso všteti kremplji.
PRIPOROČENA NADALJNJA LITERATURA:
Krofel M. & H. Potočnik (2016): Stopinje in sledovi živali. Zlatorogova knjižnica, 40. Lovska zveza Slovenije, Ljubljana.
36
OPIS VRST:
RJAVI MEDVED (Ursus arctos)
Največja zver v Sloveniji. Zadnja šapa je podaljšana, podobna 
človeški nogi, stopinja sprednje šape je širša kot daljša. Kremplji 
so dolgi in zelo močni, vendar njihovi odtisi včasih niso vidni. Pri 
hoji obrača sprednje šape navznoter. Najdemo ga predvsem na 
območju Dinaridov in Alp.
VOLK (Canis lupus)
Živi v skupini (družini, ki jo imenujemo trop), vendar se posamezni 
volkovi pogosto tudi ločijo, tako da lahko naletimo tudi na sledi po-
samezne živali. Značilno je gibanje v ravni liniji. Odtisi krempljev ni-
so vedno vidni. Možna je zamenjava z domačim psom (glej besedilo 
zgoraj). Najdemo ga predvsem na območju Dinaridov in Primorske.
RAKUNASTI PES (Nyctereutes procyonoides)
Tujerodna vrsta, ki jo je v Evropo zanesla krznarska industrija. 
Poleg medveda je edina vrsta naših zveri, pri kateri je stopinja 
širša kot daljša. Zaenkrat je v Sloveniji še dokaj redek.
ZLATI ŠAKAL (Canis aureus)
Glavna značilnost sta zraščeni blazinici srednjih dveh prstov, 
vendar je to pri stopinjah pogosto neizrazito, še posebej če je 
podlaga trda. Najdemo ga v zelo raznolikih habitatih, najbolj mu 
ustreza mozaična krajina. Pogosto se pojavlja v okolici naselij.
LISICA (Vulpes vulpes)
Verjetno najpogostejša vrsta zveri, ki jo bomo opazili pri nas. 
Najdemo jo lahko v katerem koli habitatu. Značilno je pogosto 
spreminjanje smeri. Pri določanju stopinj lisice bodimo pozorni 
tudi na možnost zamenjave s poljskim ali planinskim zajcem, ki 
imata podobne posamezne stopinje. Najlažje jih bomo razliko-
vali po obliki (zajčje stopinje so nesimetrične) in razporeditvi 
(zajčje stopinje so pogosto razporejene v obliki črke »Y«).
DIVJA MAČKA (Felis silvestris)
Težko jo zanesljivo ločimo od domače mačke. Značilnost sledi je 
podobna kot pri risu. Najpogosteje bomo nanjo naleteli v južni 
polovici Slovenije.
Rakunasti pes (Nyctereutes procyonoides).
Lisica (Vulpes vulpes).
Zlati šakal (Canis aureus).
Rjavi medved (Ursus arctos).
Volk (Canis lupus).
Divja mačka (Felis silvestris).
37
EVRAZIJSKI RIS (Lynx lynx)
Pri hoji ima ris običajno vpotegnjene kremplje, vendar jih ob-
časno uporabi kot dereze ali z razširjenimi prsti kot krplje, ka-
dar se giblje po globokem snegu, spolzkem ali strmem terenu. 
Značilno je gibanje v rahlo vijugasti smeti. Skoraj nikoli ne teče, 
lahko pa kdaj opazimo posamezne skoke. Najraje ima skalnat in 
razbit teren, še posebej v večjih gozdnih kompleksih.
VIDRA (Lutra lutra)
Vidra je vezana na vodne površine, zato bomo tam najpogosteje 
našli njene stopinje. Še lažje njeno prisotnost zaznamo na pod-
lagi iztrebkov, ki so običajno črni in rahlo svetleči, z značilnim 
vonjem po ribjem olju.
JAZBEC (Meles meles)
Stopinje jazbeca so podobne medvedjim, le da so manjše. Jazbec 
ima pet prstov, vendar se včasih odtis petega prsta ne vidi dobro.
KUNA BELICA (Martes foina) in KUNA ZLATICA (M. martes)
Za vse vrste pravih kun in podlasic so značilni sonožni skoki, ki 
puščajo značilne parne sledi v snegu. Na trdi podlagi se lahko 
včasih gibljejo tudi v hoji ali teku. Razlikovanje med kuno zlatico 
in belico je zahtevno. Najzanesljivejši znak je prisotnost dlak na 
blazinicah prstov pri zlatici pozimi in gole blazinice pri belici, 
vendar mora biti za takšno razlikovanje stopinja zelo sveža. V 
okolici človeških bivališč se običajno pojavlja le kuna belica.
NAVADNI DIHUR (Mustela putorius)
Sled je podobna kot pri kuni belici in zlatici, le da so stopinje 
nekoliko manjše. Dihurju ustrezajo bolj vlažni habitati, občasno 
pa nanj naletimo tudi v bližini naselij.
HERMELIN (Mustela erminea) in 
MALA PODLASICA (M. nivalis)
Naši najmanjši predstavnici kun. V globljem snegu lahko poleg 
odtisov tačk pogosto vidimo tudi odtis trebuha. Najdemo ju v 
raznolikih habitatih, lahko tudi dokaj visoko v gorah.
Kuna zlatica (Martes martes).
Navadni dihur (Mustela putorius).
Mala podlasica (Mustela nivalis).
Jazbec (Meles meles).
Vidra (Lutra lutra).
Evrazijski ris (Lynx lynx).
38
Stopinji volka (Canis lupus).
Sledi kune (Martes sp.).
Stopinji lisice (Vulpes vulpes).
Stopinja evrazijskega risa (Lynx lynx).
Stopinja divje mačke (Felis silvestris).Sled male podlasice (Mustela nivalis).
Stopinja vidre (Lutra lutra).
Stopinja zlatega šakala (Canis aureus).
Stopinja jazbeca (Meles meles).
Sled rjavega medveda (Ursus arctos).