FLASH 2. NADALJEVANJE IZŠT. 5/2005, STR. 17
16
FLASH­RISANJE
IN UPRAVLJANJE SLIK
Drugi del prispevka obravnava
dimenzije dokumenta, risarska
orodja in upravljanje slik.
Spoznali bomo pravila in dolo-
čanje dimenzij dokumenta, kar
je z uporabnikovega stališča zelo
pomembno. Spoznali bomo
osnovna in napredna risarska
orodja, uvažanje vektorskih in
rastrskih slik ter zelo pomembno
funkcijo vektorizacije rastrskih
(bitnih) slik. Ker nam sodobna
tehnologija digitalnih fotoapara-
tov omogoča slikanje zaporednih
slik kakega dogodka, bomo spo-
znali tudi Flashevo uvažanje za-
porednih slik.
Določanje dimenzij
Pred začetkom projekta v Flas-
hu (animacije ali kar celotne
spletne strani) je treba določiti
dimenzije dokumenta.
Splošno poznano je dejstvo, da
imajo uporabniki zelo različne
velikosti monitorjev, iz katerih
izhajajo tudi zelo različne nasta-
vitve ločljivosti. Razpon se giblje
od 15-palčnih monitorjev s tipič-
no nastavitvijo ločljivosti 800 ×
600 pik pa vse do 21-palčnih
(obstajajo tudi 22- in večpalčni,
vendar so precej redki) z nastavi-
tvijo ločljivosti 1600 × 1200 pik.
Pri definiciji dimenzij dokumen-
ta se moramo torej najprej osre-
dotočiti na ciljno skupino upo-
rabnikov, ki bodo gledali naš iz-
delek. Pri poučevanju uporabe
Flasha sam svetujem najbolj »za-
nesljivo« izbiro dimenzij doku-
menta. Ta temelji na trenutnem
stanju, ko ima večina uporabni-
kov vsaj 17-palčni monitor (tudi
prenosni računalniki) in nasta-
vljeno ločljivost 1024× 768. Ne-
kaj te površine pri prikazu na
monitorju nam zasede samo
okno programa, v katerem si
Flashev izdelek ogledujemo (me-
nijske vrstice, pomični trak ipd.).
Največkrat sta to Internet Explo-
rer in Flashev predvajalnik Ma-
cromedia Flash Player. Pri pr-
vem sta dimenziji »uporabnega«
področja na monitorju 1010 ×
580, pri drugem pa 1024 × 690.
Spodnja slika prikazuje ta dva
primera.
Seveda pa vsi navedeni podatki
veljajo za ločljivost monitorja,
nastavljeno na 1024 × 768, kar
pomeni, da uporabniki monitor-
jev z večjimi ločljivostmi ne bodo
imeli Flashevega izdeleka prika-
zanega čez ves ekran, ampak sa-
mo na delu »uporabne« površine.
Zato se največkrat odločim za di-
menzije dokumenta 900 × 600
(v spletnih straneh Grafičarja
sem sicer uporabil 1000 × 550).
Ker sem že veliko povedal o di-
menzijah dokumenta Flashevega
izdelka, si zdaj oglejmo, kako na
začetku projekta te dimenzije
določimo. Imamo dve možnosti:
7 spustni seznam
Modify→ Document,
7 v oknu z lastnostmi
kliknemo gumb Size.
Odpre se nam okno, v katerem
lahko nastavljamo velikosti do-
kumenta, kot je prikazano na
spodnji sliki. Tu lahko nastavlja-
mo tudi hitrost animacije vštevi-
lu sličic na sekundo (Frame Ra-
te), očemer bom pisal v enem od
prihodnjih člankov.
Z opisanim problemom se sre-
čujejo tudi oblikovalci in izdelo-
valci spletnih strani, ki pa ga vča-
sih rešijo tudi tako, da naredijo
dve ali več verzij spletne strani z
različnimi dimenzijami.
Slika 1. Dimenzije »uporabnega« področja v programu Internet Explorer (zgoraj) in
programu Macromedia Flash Player (spodaj).
Slika 2. Okno za nastavljanje dimenzij
dokumenta.
Osnovna in napredna
risarska orodja
Podrobna razlaga vseh risarskih
orodij tu ni mogoča, zato jih
bom le na kratko opisal. Flash je
program, ki temelji na vektorski
grafiki, zmogljivost njegovih
orodij ne zaostaja veliko za speci-
aliziranimi programi za vektor-
sko grafiko, kot so CorelDraw,
Ilustrator in FreeHand. Kot sem
omenil že v prejšnjem članku, so

17
SPLETNO OBLIKOVANJE
Slika 3. Orodjarna.
Slika 4. Nastavljanje lastnosti pri
vektorizaciji.
vsa orodja in tudi nekaj njihovih
nastavitev v orodjarni na levi
strani okna; slika 3.
Večina orodij je uporabnikom
grafičnih programov že znana,
zato bom raje na kratko navedel
samo manj poznana. Med te bi
lahko šteli:
7 orodje za delo s krivuljami
uporabimo, kadar želimo preo-
blikovati narisane krivulje;
7 pero uporabljamo za risanje
ravnih črt in krivulj;
7 orodje za prosto preoblikova-
nje je namenjeno preoblikovanju
predmetov, pričemer je v oknu z
dodatnimi možnostmi orodja na
izbiro več načinov preoblikova-
nja (velikost, vrtenje, nagiba,
premikanje samo določenih točk
in spreminjanje krivulj lika);
7 orodje za preoblikovanje pol-
nila uporabimo, kadar želimo
preoblikovati poljubno polnilo v
obliki preliva. Spreminjamo mu
lahko velikost, sploščenost, vrte-
nje in položaj;
7črnilnik uporabljamo za spre-
membo barve obrobe;
7 čebriček uporabljamo za
spremembo barve polnila.
Prikaz v oknu z dodatnimi mo-
žnostmi orodja je seveda odvisen
od izbire orodja. Nekaterim
orodjem spreminjamo nastavitve
in lastnosti tudi v oknu z la-
stnostmi v orodjarnah (npr. izbi-
ra barv). Na spletni strani Grafi-
čarja je prikazan rezultat uporabe
enostavnih in naprednih risar-
skih orodij.
Uvažanje vektorskih
in rastrskih slik
Flash vsebuje precej zmogljiva
orodja za vektorsko grafiko, zato
je potreba po uvažanju te zelo
redka. Pojavi se tudi problem
kompatibilnosti formatov različ-
nih vektorskih programov. Da-
toteko uvozimo z ukazom File
→ Import, inčeprav so tu nave-
deni različni formati, je uvažanje
najbolj kompatibilno z grafika-
mi, narejenimi v programu Free-
hand. Ampak uvažanje vektorske
grafike resnično uporabljamo le,
kadar elementov ne moremo iz-
delati z orodji v Flashu.
Drugače je seveda pri uvažanju
rastrskih slik, narejenih v progra-
mih za rastrsko grafiko, npr.
Photoshop ali posnetih z digital-
nim fotoaparatom. Uvažamo jih
enako kot vektorsko grafiko. Pri
uvozu se nam na delovni površi-
ni pojavi slika kot enoten ele-
ment, ki mu ne moremo spremi-
njati vsebine z orodji v Flashu.
Hkrati se nam uvožena slika po-
javi tudi v knjižnici (o njej boste
nekaj več izvedeli v prihodnjem
članku). Lastnosti rastrske slike
nastavljamo lahko tudi prav v
Flashu. To naredimo tako, da v
knjižnici (Windows→ Library)
označimo sliko in kliknemo na
ikono s črko i v spodnjem levem
delu okna knjižnice. Odpre se
nam pogovorno okno, v katerem
lahko nastavljamo kompresijo
slike in njeno kakovost. Rezulta-
tov te kompresije pa ne vidimo
na sliki na delovni površini, am-
pak šele na sliki v izvoženem fil-
mu.
Pogosto želimo rastrske slike
vektorizirati za nadaljnje popra-
vljanje v Flashu. To storimo z
ukazom Modify → Trace Bit-
map. Pojavi se nam pogovorno
okno (slika 4), kjer nastavljamo
dve glavni lastnosti vektorizacije:
Color Threshhold in Minimum
Area.
Color Threshold (meja podob-
nosti barv) določa največjo razli-
ko med barvama, da jo postopek
vektorizacije prepozna kot eno
barvo.
Minimum Area (osnovno ob-
močje) določa najmanjšo plo-
skev, ki jih Flash med postop-
kom vektorizacije izdela.
Uporaba in rezultati teh dveh
definicij so prikazani na spletni
strani Grafičarja.
Uvažanje zaporedja slik
Ta funkcija ni v bistvu nič dru-
gega kot to, da v primeru uvaža-
nja slike iz mape, v kateri je več
slik, katerih imena vsebujejo za-
poredne številke (npr. sli-
ka_01.jpg, slika_02.jpg itn).
Flash sam prepozna skupek slik v
isti mapi in nas vpraša, aliželimo
uvoziti celo sekvenco. Če to po-
trdimo, nam Flash uvozi vsako
sliko s svojo ključno sličico na
časovnem traku (o njem več v
enem prihodnjihčlankov). Seve-
da je pa od nas odvisno, kako
imamo slike urejene v mapi. Lep
primer te lastnosti Flasha je uva-
žanje zaporedja slik, posnetih v
enakomernih časovnih obdobjih
(npr. sončni zahod, skok skakal-
ca v daljino ipd.). Tudi ta primer
je prikazan na spletni strani Gra-
fičarja.
Povzetek
V tem članku smo torej spo-
znali pomembnost pravilnega
določanja delovne površine gle-
de na opremo (monitor) uporab-
nika, ki bo naš izdelek gledal.
Spoznali smo tudi orodja v Flas-
hu, ki jih uporabimo za risanje in
oblikovanje predmetov. Izvedeli
ste nekaj pomembnih dejstev o
uvažanju vektorskih in rastrskih
slik ter pomemben postopek
vektorizacije rastrskih slik. Kot
zanimivost sem na koncu omenil
tudi priročno možnost uvažanja
zaporednih slik, kar seveda pride
v poštev pri sami animaciji nača-
sovnem traku.
Primeri iz tega članka so na
spletni strani www.delo.si/grafi-
car (začasno v rubriki ZADNJA
ŠTEVILKA, kasneje pa v rubriki
oziroma oknu ARHIV/Grafičar
2005/Grafičar 5/2005).
Andrej ISKRA
Univerza v Ljubljani