LISTER. Izgnanci. (Povest iz prvih časov krščanstva). P3a]toi) Ne malo se je začudil, ko mu je h6er nato odgovorila: ,,Mislila sem sko6iti v bladne valove Tibere, loda upanje, da bom še enkrat Faustiaova žena, me je odvrnilo od tega. Ko sera šla domov, sem obiskala svetišče, posvečeao boginji ljubezni, in sein napravila lam sveto obljubo, 6e bo uslišana moja molitev. Samo naklonjeaosti boginje se moram zahvaliti, da se je moje srce umirilo v nadi, da še vidim zopet svojega ženina." ,-,Kakšne neumnosti in budalosti so to!" je rekel Florencij. ,,Pregnanstvo v rudokope je hujše ko smrt in nobeiio božanstvo ne more odstraniti verig, s katerimi so jetniki zvezani. Pozabi Faustina in ubogaj svojega očeta, ki bolje ve, kaj te lahko osre6i." ,,Dotlej ne ponudim drugemu svoje roke", jerekla deklica odlo6no, ,,dokler ne bom sama shranila pepel svojega ženina v rodbinsko rakev." ,,To se pravi", je dejal nato Florencij, ki je postal razburjen vsled trmoglavosti svoje h6erke, ,,da se nočeš nikoli možiti. Stara si sedaj 17 let, ali hočeš radi te neumnosti zapraviti sre6o celega življenja? Ali misliš, cla dobiš kakšnega ženina, ko boš stara že 20 let? Izvolil sem ti Marka, sina Aurelija Sempronija, ki je mlad in lepega zaačaja. Kar se ti6e bogastva, se s teboj še primerjati ne da. Zakonska pogodba je takorekoč že sklenjena in ti bi mi napravila velike neprilike, 6e bi svojevoljno kljubovala volji o6etovi." Ker se pa deklica ni dala pregovoriti, je senator prenebal s prigovarjanjem in se potolažil s prihodnostjo. Ne dolgo nato je Florencij brez h6erkiae vednosti povabil svojega izvoljenca in njegovega o6eta na obed. Toda senator se ni mogel pritakniti jedi, ko je videl, kako hladnokrvno se pogovarja deklica z mladim gospodom. Zvecer je resno opominjal svojo Ii6er in ker je ta še vedao kljubovala, je vskipela v njem nenavadna jeza. ,,'O'sem dai ti dam 6asa, da se premisliš", je rekel Florencij, ,,in 6e me tudi potem ne ubogaš, bodeš obcutila, kdo je tvoj o6e! Poberi se, da te ne vidim, dokler se ne poboljšaš!" Med tem 6asom je prosil Florencij sestro svoje rajne žeae in prijateljice svoje h6erke, naj na slednjo uplivajo in jo pregovore. Skoraj bi so bila že vdala, ko je ravno na večer pred odloeiinim dnevom dobila obisk, ki jo je znova potrdil v neomajni zvestobi do Jjubljenca. Obiskal jo je namreč diakon Fabijan. Kakor hlastno povžije suha, od solnca zažgana zemlja, blagodejen dež, tako je posluSala Florencija diakona, ki ji je pravil o njenem ženinu. Bil je tore.i še zdrav in Hipolit je bil res tako velikosr6ea, da se je žrtvoval za Faustina! Ce je to storil ubogi suženi za njega, ona naj bi pa kot nevesta ne prenesla mnne jeze ocetove, da olirani ženinu zvestobo? ,,Toda povej mi", je vprašala Florencija, ,,kaj jo privedlo dobrega Hipolita do take požrtvovalnosti ? Srain me je, da sem ravnala ž njim tako kakor z vsakim drugim sužnjem, ki ne pozna ne hvaležnosti ue prikupljivosti." ,,No6em ugovarjati", je rekel diakon, ,.kar se ti6e zaslug tega izvrstnega mladeaiča; toda vedi, da je on kristjan iu da ni ni6esar neaavadaega ined nami, 6e se poda svoboden kristjan v suženjstvo, da bi rešil kakega sužnja." ,,To je vendar o6itna neumnost!" je rekla Florencija. ,,Ali bi ne bilo 6isto nenaravno, 6e bi ljubila jaz sužnja tako, kakor svojo sestro?" ,,Tako bi se tedaj Hipolit za toliko požrtvovalnost ne smel niti zanašati na ljubezen tvojega ženina", je odgovoril Fabijan; ,,in 6e bi tudi žrtvoval svoje življenje za to, da bi se vrnil Faustin, bi ne mogel lak človek biti deležen tvoje liubezni?" ,,V resnici", je rekla Florencija, za6udena vsled tega vprašanja; ,,že sedaj sem pripravljena, njegovo plemeaitost obilo popla6ati in ga osvoboditi; in če bi se tvoje besede izpolnile, potem bi mi bil ta 61ovek najdražje na svetu." ,,On bi ti s svojo smrtjo pomagal clo sreče, katere bi ti brez njegove žrtve ne bila nikdar deležna." Postavila bi mu za to spomenik in vsako leto na dan njegove smrti bi darovala bogovom." ,,Naša sveta vera nas u6i", nadaljeval je Fabijan z resnimi besedami, ,,da je Sin večr.ega 06eta prišel iz nebes in se učlovečil. Še ve6, da bi rešil svet iz sužnosti, se je za nas na križu daroval. In ta vzvišeni vzgled daje Hipolitu pogum, da olajšuje tvojemu žeainu trpljenje in pomanjkanje, da, celo življerjje bi dal za njega." ..On ve za to. Tudi sodi tvoj ženin drugače o kristjanih kakor pa je sodil dosedaj." ,,Pa ve inoj F\ustia", je vprašala Florencija, ki ]e že nekaj slutila in se zato zbala, ,,ve, li, zakaj Hipolit tako ravna?" ,,Ne čudim se, ker poznam njegov plemeniti zna6aj, toda bojim se, da Faustin ne bo ostal pri tem, ampak celo . . ." Fioreacija si ni upala k»n6ati stavka, toda Fabijan je smeliljajo6 se nadaljeval njene misli: ,,Ce se vrne tvoj ženin, potem moraš biti pripravljena, da boš dobila kristjana za moža." Florencija se je globoko zamislila. Koneno je pa dvignila glavo in rekla: ,,Vse, kar si mi povedal o Faustinu, moram mirno preudariti. Povej mojemu ženinu, da mu ostanem zvesta do smrti! — Izroči tudi Hipolitu mojo iskreno zahvalo in pošlji mu to darilo, da more še nadalje skrbeti za Faustina. Oh, kako malo je to, kar labko storim za njega v primeri s tem, kar stori ta suženj za njega! Naj ga bogovi, ali tvoj Bog, pripeljejo z ženinom vred nazaj! Ljubila ga bom celo življenje — bolj kakor svojega brata." Cetrto poglavje. Zaročenca. Ona imenitna gospa, ki je s svojimi tremi Ii6erkami po6astila papeža Poncijana pri odhodu v pregnanstvo v Sardinijo, in vzbudila začudenje Faustina, je bila patricijskega rodu Dazumijev. Kakor ie nekdaj, ko je še živel njen soprog, tako je tudi sedai kot vdova bivala vsako poletje v svoji mični vili ob morski obali pri Ostiji. Radi tega je tudi prišla k slovesu. Meseca novembra se je vrnila v Rim, kjer je imela pala6o pri Salustijevih vrtovili blizu poznejših toplic cesarja Dioklecijana. Dasiravno so bili stariši Marcije Dazumije pagani, vendar jo je njena varuhinja že v zgodnji mladosti seznanila s krščanskimi nauki. Utisi njene mladosti niso nikdar popolnoma izginili. Po smrti svojih sinov in moža je iskala v svoji žalosti tolažbe v krš6anski veri. Cerkev je tedaj pod vlado blagega cesarja Aleksandra Strogega vživala mir, in ker Marcija Dazumija razen treh hčerk ni imela bližnjih sorodnikov, ki bi jo bili ovirali, je prosila kršeanskega duhovnika, da pou6i njo in njene otroke o krš6anskih resnicah. Pobožni duhovnik Marcel je pou6eval njo in deklice, kojih najstarejša je bila stara 16 let in jih pripravljal na sveti krst. Na velikonofini praznik 1. 235. je sprejel papež Poncijan mater in h6erke v krš6ansko cerkev. Takrat je bilo povsod v navadi, da so prejeli novokršcenci imena, ki so imela verski pomen, kakor Irena, Lucina, Renat. Tudi Marcijine.hčerke so dobile taka imena: Vera, upanje in ljubezen. Mati pa je na 6ast včlove6ene božje Modrosti dobila ime Sofija. Mati in h6erke so živele odslej popolnoma sarae za-se. Ljudje so smatrali njiliovo sainotno življenje za globoko žalovanje za umrliini. Toda v njeno hišo je zahajalo ve6 gostov kakor pa prej, ko je še živel njen mož, Njeaa hiša je postala pribežališče vseh ubožoev in trpinov. Zlasti pa so našli pri njej varno zavetiš6e otroci krščanskih mu6enikov in spoznavalcev, ki so morali trpeti pod vlado cesarja Maksimina. Bila je sladka tolažba za mater, da so bile njene h6erke istega mišljenja kakor ona. Materina ljubljenka, kakor sploli vseh, ki so bivali v njeni hiši, pa je bila najmlajša lOletna b6erka: Ljubezen. Tako je postala Dazumijeva palača hram mogočne ljubezni in srečnega miru. Pa le prehitro je izbrunnila tudi nad to hišo in njenimi prebivalci nevihta preganjanja. Citatelj se spominja viteza Aurelija Sempronija,. Cegar sin Marko bi bil moral postati ženin hčerke se natorjaFloreacija. Neuresni6eaje njegnvegaupanja, da bi mogel kdaj imenovati mlado Floreacijo svojo sneho, bi Seinpronij navsezadnje že pozabil, ako bi ga njegovi upniki ae bili tako zelo tirjali. Da bi se rešil dolgov, je moral kar najhitreje najti drugo bogato nevesto svojemu sinu. Po dolgem iskanju je vzbudila njegovo pozornost najstarejša h6erka Marcije Dazumije. Z njenim pokojnim o6etom je ve6 časa občeval, dokler ni prijateljske vezi kratko pred smrtjo pretrgalo neko gospodarsko razmerje. (Dalje prihoii.)