162 Slovenski iezik - Slovene Linrruistic Studies 1 (1997) UredniStvo je na sestanku 6. decembra At the meeting of the Editorial Board 1996 odlotilo, da se ob soglasju avtorja in on December 6, 1996, it was decided recenzentke objavi tudi recenzija tega pri- that with the agreement of the author spevka. and the reviewer, the review would be published accompanying the article. Recenzija prispevka Notes on Slovene and Slavic Etymology 1.0 Ta kratki prispevek uvodno napoveduje krititne pripombe k (drugemu delu) Bezlajevega etimoloSkega slovarja, ki naj bi bile miiljene kot nakazovanje usmeritev pri prihodnjih raziskavah, in poudarja pomembnost slovenskega gradiva za primer- jalni in historitni Studij slovanskih jezikov in prek tega tudi za indoevropeistiko, vi- ce versa pa pomenlvlogo ide. dejstev pri reSevanju slavistitnih vpraganj. Vse to pona- zarja na naslednjih primerih: 1. kima 1/11, Krma 111, 2. kaSelj, 3. ogenj, 4. 6glje. 2.0 P r e g l e d o b r a v n a v a n i h b e s e d 2.1.1 kima I 'pabulum': Pri tem geslu se pisec strinja, da je etimologija besede v grobem pravilna. V nadaljevanju sledijo samo namigi (ne pa tudi konkretne re- konstrukcije) o besedotvorni razlitnosti pri Bezlaju citiranih besed (t . krmg, sh. k?- me, -ta 'svinja', coll. k h a d ) , tj. o besedotvorju, ki ga ta slovar tudi drugod pravi- loma eksplicitno ne izpostavlja, ampak mu pogosto zadoita korenska identifikacija. Razlaga semantitnega izhodigta ne vnaSa bistveno novih sklepov. ~e najbolj kon- kretno (vendar ne novo) je dopolnilo, da etimoloika zveza z lit. Serti Seriu ni mogo- A Sivic Dular, Recenzija prispevka Notes on Slovene and Slavic Etymology 163 Ea (pri Fraenklu: unwahrscheinlich), ki jo Bezlaj samo dopugEa, in Se to na koncu geselskega Banka, kar ni nevaino. Ne vem, ali razglabljanje o sekundarnem psl. dial. *krama (prim. ukr., br., stpolj., slg.), analognem po ide. *kyma, in ne o direkt- nem razvoju iz ide. *kor-mb-s (s funkcionalnim ekvivalentom v lat. ccna 'jed'), res izhaja iz uvodnih podmen, saj ne vidim, da bi imela tu slovengEina ponuditi kak otipljiv podatek ali dokaz, tembolj, ker sln. krmeclkrmek 'praSiE za rejo' pisec nikjer ne omenja. 2.1.2 kl'ma II 'puppis': Avtor se glede morfologije sklicuje na svoj Elanek v KZ 96 (1982183) in svojo razlago iz *kyp-, lat. corpus povzema v sklepu o treh razlitnih tvorbah pri sln. besedah k/Krma. (Clanek, ki bi vseboval novo razlago, bi bil seveda sprejemljiv.) 2.1.3 Krma 111: Ob Bezlajevi domnevi o predromanskem izvoru in zvezi z alb. karme 'cliff, wall' pisec na podlagi etimologkega izvajanja te besede iz starega coll. *karp-nn gteje to etimologko povezavo za ,a counsel of despairs, ker da gre za Cisto alb. glasovna pravila, ki zahtevajo strogo omejitev na suponirani vir. (Ali ta element zadoSEa za objavo, naj presodi indogermanist.) 2.2 kaielj: Ne vidim pravega smisla za ta zapis, Ee je migljen kot neposredni dokaz za obliko brez vmesnega samoglasnika, ker gre samo za grafiEno realizacijo istega glasovnega sklopa, kot pri kashel (16. st.), kar ugotavlja tudi pisec, in v stcsl. kaidb. Vmesni polglasnik je dokazljivo sekundaren, prim. *st > Slj in a namesto fonetiEno pritakovanega b po slovanski zlogovni sinharmoniji. 2.3 bgenj: Enaka problematika kot pri kaielj, tj. dvomljiva je direktna poveza- va besedne oblike oghgn (izg. ogni iz Alasie in csl. ognb. Bolj upraviEena bi bila lahko kritika domneve, da je razloEek v vzglasnem vokalizmu med ognb in lit. ug- nis, let. uguns 'ogenj' (Bezlaj: morda) posledica jezikovnega tabuja, ki je pogosto bolj domnevan kot eksaktno dokazljiv. Pisec tudi po nepotrebnem sproia polemiko o vat- ri, ki se ne nanaga na geselno besed9, ampak je omenjena le v zvezi s sln. dial. be- sedo vajer 'ogenj' (Ilirska Bistrica). Se bolj nesmiselno pa je v tem kontekstu raz- pravljanje o fonetiEnem razvoju besede *vygrib (iz *@gnjo- < *ugnjo- < *ungnjo- < *ggni-o-), ki sploh Se ni geselsko obdelana, ampak Bezlaj nanjo le napoti. 2.4 gglje: Podobno kot v prejgnjih dveh primerih se pretirava glede pomena obli- ke ogl (Pohlin). Nepoznavanju ali povrgnosti gre pripisati pigEev ugovor, da beseda (igel ne sodi v to geslo, saj gre za 'die Kohle' (Pletergnik I, 797) in ne kot je pisec napak razumel za 'angulus'. Ker hipotezo o predindoevropskem izvoru te besede Ste- jejo za manj verjetno tudi nekateri drugi etimologki slovarji (npr. H. Schuster-Sewc, 1699), ostane edini realni ugovor glede pretesnega opiranja na Pisanija. 3.0 S k 1 e p i : Iz povedanega je mogoCe razbrati, da gre za Banek, v katerem med napovedanim v uvodu in prikazanim v Elanku ni prave notranje zveze in tudi zelo obrobne pripombe v preteini meri niso stvarne, ker temeljijo na gibkem pozna- vanju slovenske jezikovne zgodovine in izhajajo iz irelevantnega jezikovnega materia- la in je potemtakem tudi njihov pomen za slovansko in ide. historicno jezikoslovje veE kot vpragljiv. Morda imajo doloEeno vrednost bibliografska dopolnila, Eeprav gre samo za opozorila na pigtieve lastne etimologke regitve. Pa Se ta so zlasti v primerih, ko so bila objavljena po izidu slovarja, vpragljiva, Ee jih razumemo v kontekstu uvodno navedene trditve, da ,we must always remember that in the difficult days when Bezlaj was compiling much of his work there were many publications that 164 Slovenski iezik - Slovene Linguistic Studies 1 (1997) were simply not available across borders in the world<<. Glede na povedano, sama ne bi priporotila objave tega znanstveno obrobnega teksta. ~e bi se cenjeno urednigtvo iz kakrgnega koli dodatnega ali drugega razloga za objavo vendarle odlotilo, pripo- rotam, da objava v prvi gtevilki nove revije, ki se mora gele uveljaviti z visoko znan- stveno ravnijo, ni primerna. Alenka sivic Dular Filozofska fakulteta v Ljubljani