List 19. Tecaj LUI i I Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. ,50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 60 kr., — po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljnbljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema npravništvo v Blasnikovi tiskarni. Oglase (inserate) vzprejemlje npravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr. Dopisi naj se pošiljajo nredništvn „Novic". V Ljubljani 10. maja 1895. o Pomagai nam, premili car! ozdravljen carf Vsem ljudstvom svojim skrbni Veselja nam srcé nam prihajaš, ljubi car! naši sreči, smo trpeči Přišel nam dospeš Ljubeći car! Tolaži nas, tolaži milostnega nam Skrbeči naš vladar skaži Trpeti ložej nezgodo zreš nas našo škodo Preblagi car! komu tečemo v nadlogi Otroci splašeni, ubogi, Porušen nam Podrta naša hiše naše Premili car! dom svetišča, grobišča, hram, Slovenci zvesti sini Stojimo zate v miru Za-Te gori naš srčni plam Prestol krono smo branili Slovenci Ti Visoki car ! vsaki sili, večna slala nam nebesa Občutno šibo Posuta Krajina Zdrobljeno nam Habsburžanom Tebi, car ! potresa leži stolno mesto vekov zvesto Ljubljani, dne 7. maja 1895 Kedó vstajenju nam migne grobelj prašnih zopet dvigne naš strti oživi? Tebi, car, ótmeš ljudstvo Pomágaj, car ! mogoče Poglej poraženo Ljublj Habsburški kroni obupajóč veke vdano Kakó _ Pač vstala šibka Naš dragi car! grobelj rada podpira nada roči otroci Pomočkov nimajo Slovenci, zvesti o upajo pomoč, ljudstvom svojim skrbni dvigni nas obupajoče Otmi nas, car! vstane spet iz podrtine, Ljubljana zopet grobelj vnovič . car! razvaline, prerojena Ljubljana bela pricvela, širni svet se dnès razlega Slovencev verna Udáno klanjajo glavó prisega Poslej Naš mili car! Ljubljana zvesta druga Tvoja mesta Anton Hribar Politiški oddelek. V Ljubljani. živo so v spominu Slovencem veseli dnevi, ko je skoro pred dvanajstimi leti povodom šestoletnice pri- družen ja Kranjske k slavni Habsburški državi bil pre-svetli cesar přišel v Ljubljano. Vedno svojemu vladarju in všemu vladařskému domu zvest narod slovenski, je z velikim veseljem pozdravil ta prihod. Slovenski kraji, zlasti pa bela Ljubljana so se bili oblekli v praznično obleko, da dostojno sprejmo svojega preljubljenega via darja. Zastave visele so po vsem mestu in dokazovale i kako ljubi in kako vdan narod slovenski svojemu ce sarju. Neizmerno veselje je zavladalo po beli Ljubljani i ko so topovi z grada naznanili vladarja prihod. Kako veličasten bil potem sprevod v mesto in kako lepe razne slavnosti, ki so na to sledile. To so bili dnevi veselja in sreče, ko je vladar bival mej ljubljanskimi mestnimi zidovi. Nikdo ne pozabi teh veselih dnij. Te dni je pa imelo ljubljansko prebivalstvo zopet priliko videti svojega ljubljenega vladarja, a pri vse dru-gačnih razmerah. Tistega veselja, ki je vladalo 1883. ni bilo več. Na velikonočno nedeljo zvečer so silne pod-zemeljske moči bile zmajale ozemlje bele Ljubljane in velik del slovenske zemlje, in to se je ponavljalo drugi dan in potem več dnij zaporedoma. sedaj se niso po nimi oporami razrušenih hiš. bridkostjo je opazovalo dobro vladarjevo srce nesrečo, ki je zadela naše stolne mesto, belo Ljubljano. Zares mnogo se je premenilo od cesarjevega pri hoda v Ljubljano 1883. leta. Tedanje veselje je zaměnila žalost in neka obupnost, namesto tedanjih prenovljenih in olepšanih hiš so se vladarju predstavljale razvaline, poleg njih pa stanovanja za silo, barake in šotori. Le dve stvari ostali sta nespremenjeni. Neomajana je ostala Iju bezen vladarj do našega naroda ki se posebno lepo pokazala v teh žalostnih dneh. Prepričali smo se zopet, da cesar kakor dobri oče objema zares z jednako Iju -beznijo vse Svoje otroke, avstrijske narode. Njega preblago srce ne delà nobene razlike mej njimi. Veseli se njih sreče, sočuvstvuje pa ž njimi ob času nesreče. Neomajana je pa ostala tudi ljubezen in zvestoba našega naroda do svojega vladarja in avstrijskega pre-stola. Te ljubezni in zvestobe ne omajajo nobene sile, no-beni potresi in viharji. Ohranila se je v hudih časih in nikdar ne izgine, prav kakor je pel naš pesnik : „Hrast se omaje in hrib Zvestoba Slovencev ne gane u Neizmerno tolažbo vlil v našo srce prihod via darjev v naše mesto. Vzbudil je v naših srcih zopet pogum, pregnal obupnost, vzpodbudil vse na novo delo v obnovljenje našega razrušenega mesta, da se povzdigne iz sedanjih razvalin lepša Ljubljana in dočaka še bolj ših dnij. polnoma pomirili podzemeljski elementi, ki přete z raz-rušenjem. Zidovi so pokali, dimniki se podirali, in kaj žalostěn je bil pogled na središče Slovenije, ko je na ve- likonoční ponedeljek solnce posejalo na belo Ljubljano Žalostěn pogled razrušenja se je kazal ocem. # Ne bodemo natančneje opisovali teh žalostnih do- godkov, vsaj se njih sledovi le še previdno vidijo in bodo pretekla še leta, predno se bodo dali popolnoma izbrisati. Dosti, da omenimo, da na tisoče ljudij ne more več bivati v hišah, temveč mora za silo stanovati v lesenih barakah in šotorih, ter so razpostavljeni bolj ali manj vremenskim nezgodam. Mnogo tistih pa, ki niso stalno navezani na nase mesto in jim gmotne razmere dopu- ščajo, pa ostavilo naše mesto in se mnogi več ne po- vrnejo. Posledica nesreče, ki je zadela naše mesto, je občno pešanje trgovine in obrtnije, torej občna beda. tem žalostném času počastil je ljubljeni avstrijski vladar naše mesto, přišel je tolažit prebivalstvo in mu vdihovat nov pogum Njegov prihod je zares vzbudil upanje na boljše čase v mnogih že obupujočih srcih. Jedva je dobrotni vladar bil izvedel o naši nesreči, že je z znatnim darom prihitel na pomoč in tako vzbudil še dobrodelnost drugih. Vzgled vladarja posnemali so drugi elani vladarske rodbine, prebivalstvo prestolnice Dunaja in druzih krajev slavne Avstrije. torek točno ob 3. uri popoluđne pripeljal se je dvorni vlak v Ljubljano. Na ljubljanskem kolodvoru ča-kali so cesarja razni cerkveni, vojaški in civilni dosto- janstveniku Ko se cesar pripeljal, je godba zasvirala cesarsko himno, in občinstvo je zaklicalo „slava" in n VIO u Cesar stopi v maršalski uniformi na pogrnjena tla. Najprej je cesar pristopil k deželnemu pređsedniku baronu Heinu in mu izrekel zahvalo za njegovo delovanje ob nesreči, ki je zadela Ljubljano in sicer z besedami: „Prebili ste težke čase, hude boje z elementi. Veseli me, da ste ta boj srečno prestali in zahvaljujem se Vam za to srčno." Na to je šel k vojaški godbi in ukazal pre-nehati in pred njo govoril z vojnim ministrom Kriegham-merjem in kornim poveljnikom Reinlander-jem. Na to se je dalj časa razgovarjal s knezoškofom Missio o razme rah v deželi, posebno v cerkvah. Knezoškof je prosil ce sarjeve naklonjenosti prebivalstvu, ki bi zlasti sedaj ne moglo zgraditi cerkva. Posebno je priporočil Njega Veličanstvu nunski in frančiškanski samostan, katerih cerkvi ste močno poškodovani. Deželnega glavarja Detelo je vprašal cesar o škodi, ki je zadela deželo, zlasti če so kaj trpěla deželna poslopja. Vprašal ga je, kako je njegovi soprogi, katera je bila poškodovana o potresu, kakor je slišal. Deželni glavar je posebno naglašal razdejanja po deželi ter deželo Pri letošnjem prihodu v Ljubljano se cesar ni peljal priporočal cesarski milosti, kajti vsled grozne nesreče v mesto pod krasnimi slavoloki, temveč pod mnogobroj- je jako potrebna podpore. Cesar je zagotavljal deželnemu glavarju izredno pomoč za deželo, kar se samo po sebi umeva. Z okrajnim glavarjem Gozanijem je govoril cesar tudi o škodi na deželi, zlasti v Mengši in Vodicah, ter mu opetovano naglašal, da se ne sme pozabiti prebivalstvo na deželi, kateremu je treba pomoci. Cesar se je jako začudil, ko mu je okrajni glavar pojasnil, da je samo v glavarstvu ljubljanske okolico škode 1,300.000 gld. Ljubljanskega župana g. Grassellija je cesar vprašal po škodi stolnega mesta. Župan je z gorkimi besedami povdarjal veliko nesrećo, ki je zadela mesto in izražal globoko hvaležnost vsega prebivalstva Njega veličastvu za prvo Najvišjo naklonjenost. Cesar je obljubil, da se stori za Ljubljano vse, kar bode mogoče in ponavljaje zagotavljal, da se zvestemu vrlemu mestu mora pomagati. Podžupana dr. viteza Bleiweisa je cesar prašal o zdravstvenih razmerah v mestu. Nadoskrbniku gospod Šorliju je izrekel vladar svoje Najvišje priznanje za de-lovanje pošte in brzojava ob času potresa. Predsedniku južne železnice princu Hohenlohu je cesar izrekel zahvalo, da je južna železnica dala vozove na razpolaganje ljudem za prenočišče. S stolnim proštom Klofutarjem in stolnim dekanom dr. pl. Paukerjem se je cesar razgovarjal o škodi pri cerkvah in izrazil svojo zadovoljnost, da vsaj stolna cerkev ni hudo poškodovana. Cesar je nagovoril še več druzih oseb, med drugim tudi železniškega čuvaja Pavlo -čiča, kateri je izpolnujoč svojo dolžnost na barji pustil svojo družino v največji nevarnosti, da je rešil kurirni vlak. Na to se je cesar odpeljal proti Dunajski cesti, katero je obrobil vojaški špalir. Vozovi so se razvrstili tako, da sta v prvem bila deželnega predsedništva urad-nika bar. Rechbach in grof Attems, v drugem župan Gras-selli in tukajšnji mestni komandant Balajty, v tretjem cesar in baron Hein, v četrtem generalni pobočnik grof Paar i. t. d. Med vožnjo je občinstvo z nepopisno radostjo pozdravljalo vladarja. Ko je stopil cesar v voz barona Heina: se je pripetila mala nezgoda. Jeden koni se je splašil, odlomil driteljc od voza. Cesar je izstopil in z baronom Heinom stopil v Liningerjev voz. V bolnico, kamor se je bil sedaj napotil cesar, pričakovali so Ga poročevalec deželnega odbora dr. Josip Vošnjak, oskrbnik Kremžar, kontrolor Urbas, vladni svetnik Valenta, bolniški duhovniki, usmiljene sestre, podpred-sednik dež. pomoč, društ. Rudečega križa ces. svetnik Iv. Murnik in odbornik ces. svetnik Ferd. Mahr, predsednica ženskega pomočnega društva Rudečega križa g. Schiifer in podpredsednica gospa J. Recher. Deželni predsednik je več navzočih cesarju představil. Posebno dolgo se je cesar razgovarjal z dr. Vošnjakom, ki mu je obširno raz-ložil vso katastrofo. Cesar ga je izpraševal o raznih po-drobnostih, zlasti, kdo je spravil bolnike na vrt in tudi kako je z blaznico na Studenci. Ces. svet. Iv. Murnika je cesar izpraševal o delovanji Rudečega križa, ki je dal na razpolaganje vozove za prevažanje bolnikov in jedil in 14 barak, nadalje 25 zabojev za prevažanje hrane in pet kopelj in tekom tega tedna še pošlje 11 barak. V barakah Rudečega križa bodo nastanjeni vsi bolniški oddelki, vse usmiljene sestre. Cesar je zastopniku Rudečega križa I. Murniku izrekel priznanje in zahvalo za vse, kar se je storilo. Oskrbnika Kremžarja vprašal je cesar, kako je bilo tisto noč, ko je bil potres, in mu izrekel svoje priznanje, da se je tako preskrbelo za bolnike. Počastil je z nagovori tudi ženske zastopnice Rudečega križa in g. Ferd. Mahra. Govoril je tudi z vizitarico usmiljenih sester grofinjo Brandis, in s prednicoma Leopoldino Hoppe in ba-ronico Lazarini in je jim izrazil Svojo zahvalo, da niso zapustile usmiljene sestre bolnikov ob tej nesreći. Cesar je šel v prvo nadstropje deželne bolnice in se je ves čas prijazno razgovarjal z dr. Vošnjakom in ga popraševal, kaj bode z bolniki na zimo. Dr. Vošnjak mu je pojasnil, da je nova bolnica že zgrajena in je za bolnike dobro preskrbljeno. V pritličji je stopil tudi v kuhinjo in pohvalil sestre, da v tako težkih razmerah de-lujejo. Potem je ogledal barake Rudečoga križa na vrtu, kjer so trije oddelki bolnice. Pri tem so mu bili predstavljeni primanja dr. Bock in dr. Gregorič in sekun-darij dr. pl. Valenta. Cesar je milostno ogovoril več bolnikov in tudi bolniško babico Streitenberger. Pri odhodu je presvitli cesar še enkrat izrekel zahvalo. Od deželne bolnice peljal se je cesar čez Marijo Terezijo cesto in mimo kolizeja na Tržaško cesto. Na Marije Terezije cesti bili so v špalir postavljeni učenci ljubljanskih šol pod vodstvom svojih učiteljev. Z vidnim zanimanjem se je oziral cesar po vrstah naše mladine, katere živio-klici so mu doneli na uho. S Tržaške ceste se je cesarju odprl žalostnější prizor. Tu je zagledal šo-tore in barake, kjer prebiva več sto ljudij. Videlo se je, da je cesarja obšla žalost videčega to bedo. Skozi Fran Jožefovo ulico se je peljal cesar k vo-jaškemu skladišču in vojaški bolnici. Ogledal si je barake in s svojim nagovorom počastil naddesetnika pešpolka št. 27. Reinholza, kateri je bil nevarno ranjen pri potresu. Od vojaške bolnice se je cesar peljal pred deželni muzej in ogledal ondu postavljeno kuhinjo za silo, kjer ga je čakala deputacija štirih dam in oddelek gasilcev. Cesar je dame jako milostno pozdravil in jih izpraševal, kaj in koliko se kuha. Pristopil je bliže, ter si ogledal kuhinjski voz in pokusil kuhani golaš in se izrazil, da je dober. S pozdravom je odšel proti muzeju. Pri mu-zejskem poslopju so čakali muzejski uradniki z deželnim odbornikom dr. Papežem. Dr. Papeža je vprašal, koliko da je škode, in je zmajal z glavo, ko mu je povedal, da nad 15.000 gld. Vprašal je tudi, kako je z zbirkami in če se je kaj rešilo. Pri jahalnici je cesar zopet izstopil iz voza in šel v jahalnico, kjer je nastanjenih 36 rodbin s 169 osebami. Pri vhodu so se cesarju poklonili bar. Egon Cojz, J. Luck-man, Iv. Kosler in policijski zdravnik dr. Illner. Ginjen je cesar ogledoval to minijaturno podobo bede ljubljanskih prebivalcev. Ogovoril je nekatere deložirance, povpraševal jih je razne stvari in jih prijazno tolažil. Nekatere je povpraševal po njih rodbinskih razmerah. Ljudje so klicali: „Živio, naš milostni oče"! . . Mej vožnjo od jahalnice v Trnovo je izstopil cesar pri baraki deželnega predsednika barona Heina in poča-stil baronico Heinovo s svojim obiskom. V Trnovém je cesar ogledal poškodovano topničarsko vojašnico in jahal-nico, potem pa se peljal na breg Gradašice, kjer je kuhinja za silo. V tej kuhinji za silo so se bile zbrale dame društva kršćanske ljubezni in pred prihodom cesarjevim se je bila pripeljala tudi baronica Heinova. Baronica Hein je s primernim nagovorom pozdravila cesarja in mu predstavila društvo gospej kršćanske ljubezni. Cesar se je poklonil na vse strani in popraševal po namenu društva, kar mu je vse pojasnila baronica. Cesar se je pohvalno izrekel o društvu in njega delovanji. Naposled je cesar pokusil ponuđeni mu golaš in izrazil svojo zadovoljnost in podal roko soprogi deželnega predsednika. Na to je cesar ogledal barake, nagovoril poveljnika ondu postav-ljenega oddelka gasilcev Gerberja. Pred nunsko cerkvijo ćakal je cesarja knezoškof Missia s stolnimi kanoniki, mej katerimi je cesar z dalj-šim nagovorom počastil svojega bivšega dvornega kapelana dr. Kulavica. Cesar je stopil v nunsko cerkev in si je dal po inženerji Rolligu pojasniti škodo. Počastil je z nagovorom tudi samostansko prednico Antonijo MurgeL kateri je izrekel svoje sočutje, da sta vsled potresa toliko trpeli cerkev in samostan. Pred cerkvijo stali so veterani in gasilci. Cesar je posebe si dal predstaviti načelnika gasilnega društva Frana Doberleta ter mu izrekel svoje Najvišje priznanje za pomoč, katero je v tej sili gasilno društvo skazovalo prebivalcem. V Zvezdi je šel cesar k šotorom in si jednega ogledal, potem je pa ogledal še kazino, kjer so ga sprejeli dr. Schaffer, Ivan Baum-gartner in Tornago. Pred deželnim dvorcem pričakovali so cesarja deželni glavar in vsi deželni odborniki. Deželni glavar ga je pozdravil in peljal v svoje stanovanje, ki je zelo poškodovano. Cesar se je še dobro spomnil, v kateri sobi je prenočeval pred dvanajstimi leti. Izrekel se je, da zelo obžaluje nesrećo, ki je zadela Kranjsko, a upa, da se kmalu odpomore. Od deželnega dvorca je šel cesar peš po gospodski ulici na Turjaški trg. Pred poslopjem deželne vlade so cesarja pričakovali uradniki deželne vlade z dvornim svetnikom Schemerlom na čelu. Cesar je nagovoril nekatere uradnike in je zlasti poizvedoval, kje so nastanjeni uradi. Ogledal si je tudi poslopje deželne vlade. Od tod se je cesar peljal čez Breg na sv. Jakoba trg, kjer je zlasti ob pogledu na cerkev izrazil svoje ob-žalovanje radi velike poškodbe. Nadalje se je peljal po Starem trgu k mestni hiši. Pred mestno hišo je cesarja pričakoval občinski svet z županom na čelu, trgovska in obrtniška zbornica in odposlanstvo pomožnega odbora za Ljubljano in okolico. „Moja gospoda!" dejal je cesar obrnen proti ob-činskemu svetu, ko je jedva stopil z voza — „obžalujem^ da je zadela to mesto taka nesreča, a vi lahko trdno upate, da se Vam poděli najzdatnejša pomoč!" Župana je poprašal, če je kaj poškodovana stara mestna hiša, in ga je veselilo, ko mu je župan pojasnil, da je nepoškodovana. Cesar je nagovoril mestne odbornike Zabukovca, Zitte-rerja in Velkovrha. Poslednja dva sta bila prišla v uniformi. Gospoda Zittererja je mej drugim poprašal, za katere zasluge je bil odlikovan. Predsednika trg. zbornice Perdana je vprašal cesar glede škode, ki je zadela trgovce in obrtnike vsled potresa. Perdan je pojasnil, da so hudo prizadeti obrtniki in trgovci, na kar je cesar obetal izdatno pomoč. Cesar je tudi prašal o škodi po potresu v papirnici v Vevčah, na kar mu je zbornični predsednik vse razjasnil. Načelnika pomočnega odbora dr. Račića je cesar vprašal o delovanji pomočnega odbora., je dal potrebna pojasnila in se spomnil na plodonosno delovanje dunajskega odbora. Na to je dejal cesar: „Kaj ne, Dunajčanje kaj pridno nabirajo za Ljubljano" ! Kanonika Elberta je cesar vprašal, kako škodo je potres napravil v okolici in kako daleč je segel. / Izpred mestne hiše je šel cesar peš skozi Špitálské ulice mej gostimi križem postavljenimi oporami, obžalujoč glasno veliko škodo. Přišedši na Marijin trg je cesar gledal po tamošnjih hišah. Pred cerkvijo so čakali knezoškof dr. Missia, guardijan p. Hugolin Sattner in o. fran-čiškani. Natančno si je ogledal cerkev in se prepričal, da je hudo poškodovana, še huje pa samostan. Prašal je, kje bivajo očetje frančiškani, in ko se mu je povedalo, da so na vrtu, je z svežim humorjem opomnil, da imajo vsaj svež zrak. Od tod je cesar odšel na cesarja Jožefa trg in cndu ogledal barake, katere so zgradili pijonirji. Potem se je peljal proti novi vojašnici. Ondu so se mu poklonili častniki pešpolka št. 27. Cesar jih je milostno nagovoril ter jih pohvalil. Od tod se je peljal k bolnici za silo, katera je za sv. Krištofom. Ondi so ga čakali dež. odbornik dr. J. Vošnjak, bolniški ravnatelj Valenta, primarija dr. Bleiweis in dr. Šlajmer, sekundarji, upravitelj Kremžar, predsednica Schiffer in podpredsednica Recher, ces. svetnik Murnik s ces. svetnikom Mahrom, kot zastopniki Rudečega križa. Cesarju sta bila predstavljena dr. Bleiweis in dr. Šlajmer. Zadnjega je cesar vprašal, kje je študiral. Šlajmer mu je odgovoril, da na vseučilišči v Gfradci in da je bil asistent pri dr. Wolferju. Cesar se je večkrat pohvalno izrekel o njegovem delovanji v te-žavnih razmerah. Govoril je z več bolniki, mej drugim tudi z deželnim poslancem" Lavrenčičem. Od bolnice za silo, se je odpeljal na kolodvor. Ob 7. uri z večer se je ljubljeni naš vladar s spremstvom zopet pripeljal na kolodvor. Prijazno se je poslovil od deželnega predsednika barona Heina, dež. glavarja Detele, župana Grassellija in generala Sterzija. Župan je izrazil v imenu ljubljanskega mestnega prebivalstva najtoplejšo zahvalo za milostni obisk nesrečnega mesta. 185 Cesar mu je odgovoril: „Strmim nad velikostjo nesreće; kar sem videl, veliko presega to, čes^r sem pri-čakoval. Bodite prepričani, da vse storim, kar morem, da dobita mesto in dežela izdatno pomoč!' Te besede vladarjeve so gorak in svetel žarek novega upanja nesrečnega prebivalstva. Po tej tolažbi iz cesarskih ust, trdno upamo, da bode moč obnoviti zopet Ljubljano, središče Slovenije, da bodo v malo letih izbrisani vsi sledovi potresa, da se bode lepše razvijala, nego se je dosedaj. Politični pregled. Koalicija v nevarnosti. — Poslednje dni časopisi raznih političnih barv jako mnogo piš^jo o bližajcči se mi-nisterski krizi. Zatrjuje se, da bode sedanje ministerstvo obstálo še samo dva meseca. Največja nevarnost za ministerstvo je znan Dipaulijev predlog glede volilne pravice petakarjev. Če se ta predlog zavrže, bodo iz koalicije izstopili konservativci, če bode pa vsprejet, pa izstopijo liberalci. V obeh slu-čajih se toi ej razbije koalicija. V fíohenwartovem klubu je zaradi tega že popolen razkol. Večina je za Dipaulijev predlog, Češki veleposestniki z grofom Hohenwartom vred pa mislijo, da ni vredno zaradi petakarjev spravljati v nevarnost koalicije. Ta klub se torej razbije in se jeden njegov del pridruži naravnost nemškim liberalcem. Naslednik kneza Windisch-grâtza pa baje ne bode grof Thun, temveč grof Badeni, sedanji namestnik gališki. Za grofa Thuna nič posebno ne ma- rajo Poljaki. Volilna reforma. — Po dolgem cincanji je pododsek za volilno retormo se vendar sporazumel za glavna načela volilne reforme. Na podlagi teh načel bode sedaj vlada izdelala načrt novega držwvnozborskega volilnega reda. Seveda s tem sporazumljt-njem še ni niČesa storjenega, ker v odseku in v zbornici ni potrebna većina zagotovljena. Vlad1 je le s takim postopanjem hotela vsa odgovornost izvreči na parlament. Za načela, za katera se je izrekel pododsek, ni ona odgovorna. Demonstracija za občno volilno pravico. — Dne 1. maja so na Dunaji in v nekaterih drugih mestih priredili delavci veliko demonstracijo za občno volilno pravico. Mimo parlamenta je slo nad 100.000 delavcev v najlepšem redu in klicalo: „Proč z zastopstvom interesov" !" „Na dan z občno volilno pravico !" Tako impozantne demonstracije dosedaj še ni videi Dunaj. Napravila je gotovo nekaj vtisa na parlairfen-tarce, Mej demonstranti je pa bilo tudi več inteligence. Ta velika demonstracija je očitno pokazala, da se delavci zavedajo svojih pravic, da je torej povse od več skrb , da bi delavci volilne pravice se posluževati ne znali v svojo korist. Sedanjim parlamentarnim stránkám pač ta demonstracija ni všeČ, ker jih že spominja, da se přibližuje čas, ko se bodo morali umakniti pravim ljudskim zastopnikom. Nemškopoljska većina. — Poslednji Čas konservativni listi přete z izstopom konservativnih poslancev iz koalicije. Poleg tega pa pišejo o bodoči većini iz Poljakov in nemskih liberalcev. Konservativni listi sicer trde, da bi tako većina ne mogla dolgo obstati, na drugi strani jo pa vendar slikajo v kaj crnih barvah Dosedaj so z večino iz Poljakov in nemskih liberalcev vselej strašili konservativni listi, ako so volilci jeli opominjati poslance, da naj izstopijo iz koalicije. Nam se dozdeva, da sedaj vse to pisanje o poljskonemški većini jednak namen. Konservativci ne marajo izstopiti iz koalicije in zatorej njih listi s pisarjenjem o poljskonemški li-beralnej većini pripravljajo volilce na to, da spoznajo, da je bolje, ce konservativci ostanejo v koaliciji, naj tudi propade Dipaulijev predlog. Mi namreč nič prav ne verjamemo, da bi vsi tišti konservativni poslanci zares izstopili iz koalicije z Dipaulijem, kateri sedaj o tem govore. Na marsikaterega ima Hohenwart več upliva nego Dipauli. Bolgarija in Rusija. — Bolgarski narod želee sprave z Rusijo, je uvidel, da vlada v tem oziru ne stori ničesar in je sklenil baje poslati posebno deputacijo v Peterburg, da po-skusi doseČi spravo z Rusijo. V deputaciji, katero bo vodil metropolit Klement bo po eden Član iz vsacega okraja. Da vladi oziroma knezu ni po volji nameravno potovanje v Pe-terburg, je umevno. Princ Ferdinand ie namreč celo v skrbeh, da se ne bi za njegovim hrbtom sklenila sprava pod tem po-gojem, da njega odslovijo iz Bolgarske. Grško. — Na Giškem završile so se minole dni volitve v poslansko zbornico grško. Zmagala je vladna stranka Delyanis-eva. Vlada je močno pritiskala na volilce, vsled česar je morala nasprotna Trikupisova stranka, ki je imela prej večino, propasti. Vladnih glasov šteje sedaj zbornica 140, dočim je vseh opozicijonalcev, če bi bi bili edini, le 68. S tem, da je vlada to-li sijajno prodrla, pa še ni rečeno, da bo imela lahko stališče in da ji je zagotovljeno dolgo in lahko vladanje. Slabe finančně razmere v Grškej ne bodo dale novi vladi dol-gega gospodovanja. Denarne razmere na Grškem so pač sila žalostné. Porabe velike, posebno za plačevanje dolgov, virov za nove dohodke pa ni. Kakor je vlada prisilila si zmago, ni verjetno, da bi si pribojevala v teh slabih finančnih razmerah lahko in plodovito vladanje. Azija. — Dasi je mir mej Japonsko in Kitajsko skle-njen, vendar so razmere ondi sedaj še bolj zamotane nego prej. Evropske velevlasti Rusija, Francija in Nemčija čutijo se vsled previsokih zahtev Japonské prikrajšani v svojih pravicah, ker se vendar boje prevelikega vpliva Japoncev v vzhodni Aziji. Posebno Rusija neče, da bi bila odvisna od Japonské in hoče imeti proste roke na Vzhodu. Rusija gradila bo kakor znano sibirsko železnico in za to si hoče sedaj pridobiti na Vzhodu ugodnostij. Poroča se, da hoče Kitajska, da ustreže Rusiji in se tako izogne nadaljnim sitnostim, odstopiti tej nekaj ozemlja. Da bodo potem tudi druge velevlasti evropske hotele kaj imeti, je umevno. Druga poročila zopet pravijo, da je Japonska pripravljena nekoliko odnehati od svojih prvotno stavljenih po-gojev, da tako ustreže Rusiji, Franciji in Nemčiji, ki ugovar-jajo mirovnim pogodbam. Tako se pletejo vse navskriž razmere v vzhodni Aziji. Edno je gotovo, da tem zmedarijam ne bo še kmalu konec in bo trebalo še precej časa, da se zadovo-ljijo vsi tam prizadeti faktorji. I HIsS [Z.® sSÍZjSIŠ^ 1 Stavbě po potresu. (Konec.) Popolnoma vse jedno je, če se pri grajenji rabijo železne ali pa lesene traverze. Les je sicer bolj prožen, a železo je pa trdnejše in se ne poškoduje, če se tudi hudo potrese. Za zidanje je zaradi prožnosti priporočati žgano opeko in kot vězilo cement ali pa apno. Glede visokosti hiš še strokovnjaki niso jedini. V Ljubljani so nekatere visoke hiše ostale nepoškodovane, nizke so pa razrušene. Sploh pride bolj na zidave, kakor na visokost. : Pri stopnicah se sedaj v Zagrebu rabi dvovrstni sistem, poprej navadne zavité stopnjice so se opustile. Stopnjice pokladajo se na traverze, ali pa podzidavajo. Za ostrešje priporoča se les, kakor je navaden v Zagrebu. Les je prožen in se da dobro zvezati. Za * 180 streho je najboljša navadna opeka. Ta opeka je prožna bi bile popolnoma varne proti potresu, a take hiše niso in lahko gibljiva in je torej nevarnost manjša. Kamnite za mesto. Lahko se pa gleda pri grajenji hiš na to, da plošče so pretrde in premalo prožne. Ostrešje se ne sme se nevarnost potresov jako pomanjša. Posebno je treba pretrdno zvezati z zidom in pustiti kolikor je mogoče gledati na dober temelj, ki naj se hidravlično napravi prosto. dovolj širok in globok. Tudi drugo zidanje naj se dobro Proti podirajočim dimnikom je le malo sredstev. izvrši in porabi dosti podolžnih in poprečnih vezij. Ome- Dimniki ne smejo biti previsoki in se ne smejo pretrdno niti je, da opeka vselej ni taka kot morala biti lio zvezati z streho. Svobodno stojeći dimnik boljši kakor vica večkrat ne prezimi in se tudi dovolj ne izbere, in v zidu tičoč. Leta 1880. se v Krešičevi vili niso poško prelom take opeke ni gladek. Sploh se mora gledati dovali po 12 metrov visoko svobodno stoječi dimniki. na gradivo, zlasti na pesek. Će se bode na vse gledalo > Taki dimniki se zelo majejo, a hitro dobe ravnotežje, ako ni nobenega upora Da dimniki ne padejo s streh, zado-ščajo navadna snežna lovila, če se naredè trdnejša in gostejša. Sploh je pri grajenji treba gledati na prožnost gradiva, prehuđi. pa bodo zgradbe precej varne proti potresu. Sedaj ko smo navedli mnenja raznih stavbarjev i kako naj se gradi, da bodo stavbě varne proti potresom, omeniti moramo še jedno stvar. Velika nepriličnost pa tudi nevai nost ob potr in ognju je, da se pri javnih da se hiše lahko majejo in protisunki potem niso in zasebnih prostorih vrata notri, namesto na zunaj od Posebno v cerkvah bi se zaradi tega lahko pri pirajo Arhitekt Pilar se je tudi izrazil, da se v Zagrebu petila velika nesreća, ker bi v gneči ljudje vrat niti od od velicega potresa sem dovolj gleda pri zidanji hiš na preti ne mogli. Na to naj bi se pri novih stavbah tudi to, da bodo trdne pri potresu. To se je videlo pri zad- oziralo. njem potresu, ko se ni skoro nobena hiša poškodovala, dasi se je precej močno treslo. Posebno se gleda na napravo stopnic. Stopnice ne stoje več prosto, temveč so na traverzah a pa podzidane. Zavité stopnjice so se po polnoma opustile. Za zidanje se rabi dosti vezij, » da grajenje trdneje. Dobro bilo, da se mesto malte rabil asfalt, a na to ni misliti, ker bi bilo predrago. Debelih zidov ni delati, ker rajši razpokajo. Boljše bi bile dvojne železne konstrukcije, če bi ne bile predrage. Za strope so najboljši leseni tramovi, ker železne tra-verze niso tako trdne. Rezani kamen je najboljše stav-beno gradivo, ker se da dobro vezati. Za vezilo naj se rabi cement ali apno. Previsoke hiše se rade poškodujejo pri potresu. Nad dve nadstropij naj se nikar ne zida. Za ostrešje se v Zagrebu splošno rabi les in se Mi Kmetijstvo. = S* Preosnova davkov. Preosnova davkov se tiče le direktnih davkov, to je kmetijskega, hišnega, pridobitninskega in dohodninskega davka. Indirektni davki ostanejo nespremenjeni. Pred vsem se odpravijo sedaj veljavni pridobninski in dohod-ninski da vek in se zamenita z novimi davki, ki bodo pravičneje razdeljevali bremena. Vpeljali se bodo splošni pridobninski davek dobninskih davek deiniških družeb in sploh vseh pod-jetjih, katera morajo po zakonu javne račune predlagati, potem rentni davek, davek od plač in progresivni dohod- î pri mu glede na potres ne da nič oporekati. Za kritje naj ninski davek. Poslednji davek se plačuje od čistega do se rabijo ploče, ali pa lesni cement. hodka, dočim se sedanji davki plačujejo od kosmatega Da dimniki ne pali s streh ob potresu, proti dohodka, brez ozira na stroške, obresti za dolgove itd. temu se pa dosti storiti ne da. Nekoliko že pomaga i če Sedanji pridobninski davek je že zastaran. Izvira se zidajo nižji dimniki ali pa z železnimi lemezi pritrdijo že iz leta 1812. Po tedaj izdanem patentu se ločijo štir na strešno zidovje. obrtne vrste: 1.) tovarnarji ; 2.) trgovci s posebnim od Arhitekt Kuno Waidmann se je izjavil, da so raz- delkom za veletrgovce; 3.) umetnija in obrt vštevši kra lične škode, ki jih napravi potres na poslopjih. Navpični merje in krošnjarje; 4.) službeni obrt s pododdelki : c) prevažanje ljudij in blaga. sunek je vsekako mnogo nevarnejši, kot valovito gibanje* Posebno v nevarnosti so vrhovne zgradbe, dimniki, zvo- niki, slemena itd., ker přišedši iz vodoravne lege zgube ravnotežje in se prekucnejo. Zgradbe se pretresajo v te- delih poduk, posredovalstvo ce meljih. Pri valovitem gibanji se zgradba v vseh Pri tovarnah in veletrgovinah se ni na to oziralo, so v velicih mestih ali malih krajih, pri druzih obrtih so se pa vpeljale posebne tarife. 1.) za Dunaj z okolico; 2.) za Bolzanj, Brno, Gradec, Inomost, Levov, Line, Ljub- poškoduje, a ne hudo. Stropi razpokajo na žlebičih, oknini ljano, Prago, Trident in Zader ; 3.) za kraje s 4000 in in durini oboki in oboki dobe razpoke in tem večje, čim Več prebivalci; 4.) za kraje s 1000 do 4000 ; in 5.) za manj se je rabilo vezij. tem večja, čim višja je zgradba vseh slučajih, je nevarnost kraje pod 1000 prebivalcev. Redni pridobninski davek se pritličnih hišah je mnogo varnejše, kakor v petnadstropnih. Če sedanje zidanje popolnoma zadošča glede začenja z gld 10 kr i irolskem s 1 gld kr m po povišuje do 1575 gld. K rednemu davku prišteje se leto 1859. vpeljana vojna priklada, pozneje so se pa vpeljale tresov, se ne ve. Sploh se ne more vse storiti proti po- še druge přiklade, tako da se je ta davek ž njimi skoro tresu, ker se ne ve, kako bode močen. Le lesene hiše podvojil. Ta davek se plačuje za pol leta naprej 187 Dohodninski davek se je pa 1849. leta bil začasno pade proti republikanski stranki. Fakta in številke so se vpeljal in je potem začasno ostal 45 let. Ta davek deli pačile in zavijale do skrajnosti in naposled je poseona se v tri razrede. Prvi razred se tiče dohodkov podjeti] in obrtov, ki plačujejo že pridobninski davek, izimši naj- kongresna komisija preiskavala vse denarne in druge od- nošaje zvezne vlade z družbo te železnice. Ni nobene nižje stopinje tega davka, nadalje dohodke rudnikov in dvojbe, da je del podpore, če tudi neznaten, bil ukraden. fužin in dohodke najemnikov od najemnin. drugi raz- Prva podpora se je tudi tako naglo izgubiL, da je ostal red so uvršteni dohodki iz del in služeb, katere niso majhen sled v blagajnici družbe. Vzlic vsem napadom podvržene pridobninskemu dávku, potem letni dohodki pre- nekaterih članov komisije se je pokazalo, da bi železnica skrbnin in življenskih zavarovalnin. Po tretjem razredu ne bila nikdar mogla delati brez državne pomoci, in da so obdačeni dohodki obresti kateri se zmatrajo kot obresti od posojil, letni dohodki, je brez dvombe velike varnosti za deželo, zlasti za zvezno vlado, posebno za prevažanje pošte in vojakov, živeža in naloženega kapitala, do hodki hranilnic, oskrbovalnic in vzajemnih zavarovalnic. drugih potrebščin za vojno. (Dalje sledi ) čujejo Obrtniki, kateri niso uvrščeni v najnižje vrste, pla torej sedaj pridobninski in dohodninski davek Znašati bi moral 5 % čistega dohodka, v resnici pa znaša vkupe z raznimi prikladami 8 5 do 10% čistega dobička. Če pa podjetje nima čistega dobička, se pa mora naj-manj jedno tretjino svote pridobninskega davka dohodnin-skega davka plaćati. Po tretjem razi razredu se bi moral pla èevati davek od rent po 10 %, a tu je pa toliko izjem da se ta davek le redkokdaj plačuje. Davčna reforma je potrebna, ker sedanja vredba njo se pa ne mislijo v davkov ni več času primerna. prvi vrsti povišati državni dohodki, temveč le bremena pravičneje razdeliti. (Dalje sledi.) Poučni in zabavni del. i* Deset let v Ameriki. (Iz osebnih spominov Rusa P. Tverskega.) VIII. (Dalje.) Vendar je naliv bil tako velik, da 1866. leta Anton v Ljublj Ljubljani Osobne vesti. Profesor na drž. gimnaziji v Pulji inivec je imenovan profesorjem na c. kr. uôiteljisSi GrOSp dr Martin Travner, sodni pristav v imenovan je držav nega pravdnika namestnikom v Novem Mestu. Sodni pristav gosp. dr. Alfred Schmid v Celji je imenovan državnega pravdnika namestnikom v Ljubljani. Castnima članoma je imenoval „Wiener volks- klichenverein W4 g. dež predsednika barona Heina in njegovo soprogo gospo Olgo baronieo Heinovo v zahvalo za njiju osobno prizadevanje, s katerim sta požrtvovalno podpirala tega društva pomožao akcijo v Ljubljani Spokorna procesija ljubljanskega mesta za odvrnitev šibe potresa. Pr ljanski 1 V V • • hovsoini čc. mestniia vzvišeni gospod knezoškof Ijub župnim uradom in mestni du razposilja i ljubljanski ukaz, v katerem naznanja, da je sklenil Bogu v zahvalo, da nas ni zadela še hujša nesreča vsled po- tresa uvesti za vse čase na velikonočno nedelj popoludne slovesno procesijo z Najsvetejšim iz stolne cerkve k jedni iz med ljubljanskih cerkva. Za letos pa odrejuje Prevzvišeni, se bode vršila spokorilna procesija v nedeljo dne 12 da t. m 40.000 prebivalcev, in ves breg Ti- popoludne ob 3. uri iz stolne cerkve h kapelici Matere Božje poleg sv. Petra cerkve. Janez Mesar deželni poslanec in župnik v Smartnem Kalifornija že imela hega morja okolu pol milijona, razen dragocenih kovin, pri Kranji je umri dne 3 maja t začelo se izvažati žito in razni drugi kmetijski pridelki v tacih razmerah, da so vzhodne države začele spozna- v 64 letu svoje sta ros ti rici Pokojnik si je kot svojedobni župnik v Bohinjski Bist pridobil za Bohinj nevenijivih zaslug v gospodarskem vati i da je neobhodno potrebno direktnega in zaneslji- oziru. Njegova zasluga je početek in povzdiga sirarstva vega občevanja z novim trgoviščem za tovarniške izdelke. Bo- V znak hvaležnosti in prilj ubij enosti so ga ondotne kmečke občine volile dež poslancem. Umrli je bil o'bče čislan duhovnik hi nj emer< K0PPo^SLADMO KAVO Kaj pa je Kathreiner- Kueippova slaůna o je zdrava in okusna hišnt kava, ki ima okus pravi bobovi kavi. Ta lastnost )ej daje prednost pred vsemi dru-gimi izdelki, se kuhajo namesto prave kave Kathreinerjeva kava je čisto nator ni pridelek v celih zrnih iri bo vsakteremu bolje ugajal, nego li zmleta in dostikrat popačena cikorija 111 podobni nadomestki. Priporoča se zavoljo tega, ker je prav zdrava in Se dobi povsod • V2 Kile za 25 kr. tečna pijaca, tudi zato, ceni gospodinja lahko mnogo prihrani. Kathreinerjevo kavo priporočajo najboljši zdravniki, ker je zelo tečna in redilna, ker zdrava lahko prebavljiva, ob enem pa zelo okusna, Vsaka vestna gospodinja m mati, sploh vsak prijatelj kave, vsi bi se morali že zavoljo zdravja pop rije ti Kathreiner-Kneippove sladne kave. Pa pazite na iz j| virne zavoje, ki so beli in imajo napis. / A * m • r \ u ICath^eiiner". \\ 0 / / 192 Loterijske srećke. V Brnu dne maja t. 1 Na Dunaji dne V Gradci dne 4. maja t. 1. 41 2. 30. 43, 78 maja t. 1.: 27, 43, 75, 50, 59 72, 4, 69, 9, 34 * Tržne cene. V Ljubljani dne 27. aprila 1895. Pšenica gld kr.T gld. 6*75 kr., ječmen gld. 7*50 kr., oves gld. 7 50 kr., kr.T kr. ajda gld. 7*50 kr., proso gld. 7*50 kr., turšica gld. 8 leÔa gld. 12 kr., grah gld. 10'— kr., iižol gld. 11* (Vse cene veljajo za 100 kgr.) priporoča Blaznik-ova tiskarna v Ljubljani h H ► i ^^^ i ^^ ■ ^p^k ^n^ jp^, ^p^. Y ^mšKr ^mmr EWl^ÉP ^^ ^Bh^P i 4 4 1. 1 í ; ♦ zagotovljeno skakoče živo svežo vjete, razposilja doposlane, vsak poštna torbica franko proti povzetji colnine prosto komad, velikanov rakov, solo 100 rakov juho 4 „ 30 „ 3 „ 10 „ HALLER Stanislav št. 21 Poljsko, Avstrija. li • T « «r r Kupuj pri trgovci, pri branjevci pravi star pregovor. lika trgovina, žili blaga lahko uporahlja moje podjetje. kajti tako moja, ima vsled knpovanje vtlikih mnn- drugik prednosti niske stroške gotov denar in kateri naposlf d kn povalen korist. Mlčnl vzorci zasebnim kupovalcem zastonj in franko. Bogate vzorcne knjige, kakoršnih še nikdar krojače nefrankovano• Blago obleke. Peruvien dosking visoko duhovščino, predpisano blago uniforme c. kr. uradnikov, telovadce. livreje, sukno veterance. požarne brambe, bilard igralne mize, prevlake vozove. Največja zaloga štajarskega, koroškega tirol- skega lodna cenah. gospe gospode izvirnih tovarniških tudi 20kratno združenje ne more dati. Peri I no blago, potni pledi o Krojaške potrebščlne (podvlaka, gumbe, šivanke, sukanec itd.) Ceno, pošteno, trdno, čisto volněno sukno ne cene cunje, jedva splača krojao, priporoča Janez Stikarofski Brno (austrijski Manchester) največja zaloga sukna v vrednosti i/2 milijona goldinarjev. Pošilja proti povzetju ! Svarilo: Agentji in krošnjari imajo navado svojo slabo robo vsi znamko »Stikarofskijeva roba« prodajati. kupovalci škode varovali, naznanjam bodo takim ljudem na nob en način robo prodajem. 'Mil gtfl a] v * »T«t f 51* ¥ fl il I j^MMiiH i i Jas n * Schutzmarke. r y želodečne prirejene od lekarne k „Angelj Varhu Brady v Kromerižu (Moravsko). kapljice so vže starozanesljivo in znano oživljivo in krep- prebavanje. čilno zdravstveno sredstvo želodec Samo prave so z zgoraj stoječo varstveno znamko in podpisom Cena: stek. dvojne stek. Vsebina naznanjena. Marijaceljske želodečne kapljice Ljubljani Beccarich Piccoli Škofji Lok i Svoboda prave dobe Postoj ni : Karl Fabiani Radov g m m m lj ici: lek. A. Roblek Novemmestu Crnomlju J. Blažek Ribnici lek. S. pl. Sladovié . Ančik. Odgovorni urednik: Avgust Pucihar. — Tisk in založba: J. Blasnikovi íiasMiiiki.