Leto 1871.
303
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XLIII. — Izdan in razposlan dne 12. oktobra 1871.
115.
Dopustno pismo od 11. septembra 1871,
v delo in obrät (Betrieb) lokomotivne železnice sè Sternberga v etiko na moravsko-sleško severno železnico čez Unčev, Moravski Šnmberk, Hanuševice in Kraljike do necega mesta železnocestne črte z Ustja nad Orlico na Sredolesje pri avstrijsko-prnski meji.
Mi Franc Jožef Prvi,
po milosti Božji cesar avstrijski;
apostolski kralj ogerski, kralj češki, dalmatinski, hervaški, slavonski, gališki, Vladimirski in ilirski; nadvojvoda avstrijski; veliki vojvoda krakovski, vojvoda lotarinški, salcburški, štirski, koroški, kranjski, bukovinski, gornje-sleški in dolnje-sleški; veliki knez erdeljski; mejni grof moravski; pokneženi grof
habsburški in tirolski itd. itd. itd.
Ker so firma „bratov Klein“, Edvard Oberleithner, Karel Oberleit h n e r, Alojzij Scholz, Ignacij Seidl, Karel Sieglsen., Franc Leischner in firma „Hielle & biettrich“ prosili, da bi se jim dala delati in rabiti lokomotivna železnica sè Sternberga čez Moravski Šumberk do necega mesta železnocestne črte z Ustja nad Orlico na Sredolesje pri »vstrijsko-pruski meji, zazdelo Nam se je, z ozirom na občno koristnost tega podjetja, imenovanim prosilcem po zakonu od 14. julija 1871, Drž. zak. št. 70, in po železnocestnem dopustnem zakonu od 14. septembra 1854, Drž. zak. št. 238, to dopustilo dati tako :
§. 1. Dajemo koncesijonarjem pravico vdelo in obrat lokomotivne železnice sè Stem-berga v stiko na moravsko-sleško severno železnico čez Unčev, Moravski Šumberk, Hanuše-viee in Kraljike do necega mesta železnocestne črte z Ustja nad Orlico na Sredolesje pri nvstrijsko-pruski meji.
(SlnniMk.)	60
•§. 2. Cesta sama in nje uredba za vožnjo naj se napravi po črtežih na drobno ustanovljenih, ki jih je trgovinskemu ministerstvu potrditi, in po pogodbah o zdelovanji in zalaganji, katere je položiti pred trgovinsko ministerstvo.
Delo je oddajati pod prigledom trgovinskega ministerstva.
Česa seje držati, kadar se na drobno sestavljajo ter devajo v red obratna rabila in signalstvo, ter kako je zidati postajska poslopja in kar spada k njim, o tem koncesijonarji dobodo propise, katere jim bode treba izpolnjevati.
Črteži o tem naj se ob pravem času pokladajo pred trgovinsko ministerstvo, in dokler ne bodo po polnem odobreni, nij narejati nikakorsnih priprav, kar se tiče zvrševanja.
Ob delanji železne ceste se je vladati po zahtevah trgovinskega ministerstva in po zdaj veljavnih občnih stavbenih in policijskih prepisih.
Prenaredbe v črtežih o delanji se prihranjajo odobritvi državne uprave, ako bi se javnemu občilu in trdnemu obstanku železnice ter tudi v izpolnjevanje zakonitih določil kazale potrebne po dovršenem vojaško-tehničnem pregledu in po političnem obhodu ceste, zapovedanem vsled §. 6 železnocestnega dopustnega zakona.
Vse mostove ter vse drugo važno železnocestno zdelovanje in umeteljne stavbe je dokončno napraviti iz železa in kamena; tudi prerove in stebre večjih mostov je takoj narediti v širjavi za dve koleji.
Ako bi se iz ozirov na ekonomijo za prvič zdelo, da je želeti začasnih naredeb, posebno pri mostéh, privoljuje se sicer v tako začasno delo, a izrekoma se ustanavlja, da troški ob poznejših prenaredbah ali prenovilih nikakor ne zadend državne blagajnice, in samo ob sebi se umeje, da niti ne bodo smeli stati v obratnem računu, katerega bode pred državno upravo položiti zaradi poroštva.
Spodnje delo železnocestne črte se utegne utesniti na eno samo kolejo; a državna uprava ima pravico, da sme spodnje delo za drugo kolejo ter napravo druge koleje po tistih kosovih, koder bi se jej zdelo treba, zahtevati tedaj, ako bode letnega kosmatega dohodka dve leti zaporedoma po več nego po 160.000 gld. v srebru od milje potem, ko se povrnejo državne naprejšnje prejemščine, če jih bode kaj, ter ako se bodo vrhu tega tudi reservni novci redno zalagali (§. 18).
Koncesijonarji se zavezujejo, zaradi uporabe kolodvorov že bivajočih ali dopuščenih železnic na stikališčih svoje železnice ter tudi o uredbi obratne službe ondi, ker je prehajališče sč železnice na železnico, skleniti dogovor z udeleženimi železnocestnimi upravami. Troški za potrebna razširjalna dela na tujih kolodvorih zadeno koncesijonarje.
Ako se o souporabi kacega tujega kolodvora ukrene dogovor, tedaj se v to plačana kupščina v obratnem računu sme postaviti mej obratne troške.
Dotične dogovore je pred državno upravo položiti na odobrilo.
Državni upravi se prihranja pravica, ako bi se dorazumilo ne doseglo, postaviti uvete o vzajemni uporabi voz tozemskih sosednjih železnic ter o dovodbi rudniških in obrtnih železnic.
§. 3. Koncesionarjem je dolžnost, delo dopuščene železnice začeti v letu dmj od dne, katerega se da dopustilo, ter v naslednjih dveh letih dokončati in dodelano železnico izročiti javni vožnji.
V izpolnitev teh in tudi v §. 2 ustanovljenih dolžnosti so koncesijonarji po merilu po-sebe zdelanega pisma dali založnine 100.000 gld. avstr, veljave.
§. 4. Koncesionarjem se v zvršbo dopuščene železnice daje pravica razsvojitve po zakonitih določilih.
Ista pravica se koncesijonarjem pri teza tudi, kar se tiče železnocestnih kril, do posameznih obrtnih zavodov zdelanih, o katerih hi državna uprava razsodila, da so javno koristna.
§. 5. Koncesijonarjem se je oh delu in obratu dopuščene ceste držati tega, kar ustanavlja to dopustno pismo, ter tudi tega, kar velevajo semkaj mereči zakoni in ukazi (zlasti železnocestni dopustni zakon od 14. septembra 1854, Drž. zak. št. 238, in železnocestni obratni red od 16. novembra 1851, Drž. zak. št. 1 iz 1852. leta), ter zakonov in ukazov, kateri bi se v prihodnje utegnili razglasiti.
§. 6. Torej bode tudi posebno po zmislu §. 68 železnocestnega obratnega redu zastonj voziti pošto in poštne postavljence. Poštna uprava ima oblast, vozovlaku, kateri vsak dan odhaja od vsake končne postaje, določati uro, katero mu je odhajati, in kako hitro mu je sem in tja voziti.
Kolikorkrat poštna služba zahteva po več nego po en četverokolesni voz, koncesijonarji od vsacega voza, kar jih več dadé, na mil jo dobodo odročno (odškodnino), katera se dogovorno v pravični ceni ustanovi.
Ako bi se poštni upravi zdelo na dopuščeni železnici vvêsti ambulantno pošto, kakor-šno druge avstrijske železnice že imajo, dolžnost je koncesijonarjem, da ob svojih troških vzdržavajo in trdijo vozove ambulantne pošte.
V opravljanje poštne službe na postajah je v železničnem poslopji zastonj dati pripravno sobo s prostoriščem, v katerem so vse dotične potrebščine, ter ako bi bilo še večjih semkaj merečih potreb, naj se ukrene poseben dogovor.
Dalje je koncesijonarjem dolžnost, poštne pošiljke — ki nemajo novčne vrednosti — in katerih ne spremlja noben poštni uradnik ali služabnik, na dotične postaje brez posebnega povračila odpravljati in ondi jih izročati.
Pisma, katera si o upravljanji železnice mej saboj pošilja železnocestua uprava ter njej pokorni organi ali ti organi mej saboj, smejo na dotičnih železnocestnih kosovih odpravljati postavljene! železne ceste.
H. 7. Koncesijonarjem je dolžnost, upravi državnega telegrafa dovoliti, da telegrafna razvodih ob železnici na njih zemlji napravi brez posebnega povračila za to.
A telegrafna uprava naj se s koncesijonarji dogovori o prostoru, koder bodo stala razvodih.
Koncesijonarjem je stražo nad napravljenim razvodilom se svojem železnocestnim osebjem prevzeti brez posebnega plačila; a zato bodo imeli pravico, žice (drat) železnocestnemu telegrafu pritrjevati na državnega telegrafa kole.
Železnocestni telegraf, če državna uprava zaradi državnih poslanic (depeš) drugače ne zapove, ter zaradi zasebnih ničesa ne dogovori, rabi samo naznanilom, katera se tičejo vožnje po železnici, in zato je ta uporaba pod vdejstvovanjem in nadzorom državne uprave.
H.	8. Visokost vozarine od ljudij in blaga se deva pod naslednja utesnila:
a)	Maksimalna tarifa na avstrijsko miljo, in to popotnikom od osebe :
v I. razredu po...........................30	kr. avstr. velj.
» U'	n	n	^5	n	n	rt
n IH* n »••••..< > 15 B „	„
in „ IV.	„	(v	vozu za stoječe) po .	9	„	„	„
«»•
Od brzovlakov, kateri treba da imajo konci (vsaj) vozove I. in II. razreda, smejo se te tarife povišati za 20 odstotkov, s tem uvetom, da ti berzovlaki ne bodo tekli z manjšo hitrostjo, nego je, povprek računeč, navadno brzovlakom drugih avstrijskih železnic.
b)	Maksimalna tarifa blagu ob navadni hitrosti od colnega centa na miljo:
I.	razred	1	95	kr.	avstr.	velj.
II. „	  2	25	„	„	,.
III. „	 3"	»	»	»
Izmikoma naj naslednjim stvarem, kadar se vozovi nalože polno, velja ta vozanna :
	A. Žitu in sôlt	8. Vrvem in lesu	€. Kopanemu ogljiju.koaksu, stlačeni šoti, rudam, železnim ploščem, apnarskemu, in zidarskemu kamenju
	krajcarjev avstr, veljave		
Od prvih 5 milj po ... .	15	12	10
od daljše vožnje po ... .	14	10	0.8
Odpravljarine se od vsacega blaga jemlje po 2 krajcarja od colnega centa, v čemer je tudi plačilo od nakladanja in razkladanja ter od občnega za varstva.
Ako dotičnik sam naklada ali razklada, tedaj se vzame samo po 15 kr. odpravljarine.
Kar sc tiče vozanne drugih stvarij in ustanovila ležarine, razredhe blaga ter drugih občilnjh določil, treba se je.tako vesti, da dotične cene in določila nikakor ne bodo večje in težilnejše nego na severni državni, železnici.
Ob odmerjanji vozarine se dovoljuje, da se poldruga dolgost štej« takim kosom, kateri navzgoro visé po 1 : 60 in še bolj.
A vrhu tega je koncesionarjem dolžnost, ob prevožnji tako imenovati in v razrede vrstiti, blago ter držati se tistih prevoznih določil, kakor večina avstrijskih železnic sklene splošnemu avstrijskemu zveznemu občilu, in koncesijonarji so dolžni udati se semkaj merečim zahtevam trgovinskega ministerstva.
Na izvoljo se daje koncesionarjem, vozarmo od ljudij in blaga devati v red v mejah zgoraj določenih; a nikomur se v tem ne sme dajati osebna prednost. Ako bi sc torej kateremu pošiljaču ali odpravniku blaga s kakimi uveti znižala vozanna ali bi se mu dalo drugačno polajšilo, treba to znižbo ali polajšilo pritegniti vsem pošiljačem ali odpravnikom, kateri so voljni, izpolniti iste uvete.
Vse pogodbe o prevažanji z drugimi železnocestnimi upravami, ki bi utegnile biti na kvaro čistemu dohodku, s poroštvom zagotovljenemu v H. 13 tega dopustnega pisma, treba da trgovinsko ministerstvo odobri, predno se zvrše.
Vse posebne tarife je javno razglasiti.
Če državna uprava s to ali z ono stakneno železnico dogovori kako posebno tarifo, veljala bode ta tarifa tudi tej železnici, ki se tukaj dopušča.
A sicer se vedno prihranja zakonodavstvu, določila o vozarini od ljudij in blaga devati v red; koncesijonarji treba da se taki uredbi podadé.
Vsakakor ima državna uprava oblast, vozarino od ljudij in blaga sè stranskimi pristojbinami vred takdj primerno znižati, kakor čisti dohodek zadnjih dveh let preseže 10 odstotkov.
Državna uprava ima pravico, ako bi po avstrijskem cesarstvu živež bil nenavadno drag, znižati mu vozarino na polovico maksimalne tarife.
§. 9. Dovoljuje se, odmerjati in pobirati vozarino od ljudij in blaga v domačih srebrnih novcih, a to tako, da je tudi v deželnih novcih jemati plačilo, po kurzni vrednosti pre-računjeno.
Tarifa naj se na deželne novce preobrača (reducira) po tistih računskih načinih, ki jih ustanovi' trgovinsko ministerstvo.
§. 10. Transporti vojakov naj bodo po znižanih tarifnih cenah, in to po tistem dogovoru, kateri je o tein ter o polajšilih potujočih vojakov mej državnim vojnim ministerstvom in mej ravnateljstvom severne, po cesarju Ferdinandu slovoče železnice ukrenen 18. junija 1868*), in tega dogovora določila treba da so celokupen del dopustnega pisma.
Ako bi se kdaj z vsemi avstrijskimi železnicami ali z večino mej njimi o prevažanji vojakov dogovorila določila, državi ugodnejša, naj dobodo veljavo tudi kar se tiče dopuščene železnice.
Ta določila obsezajo tudi deželno bran obeh državnih polovic, tirolske deželne strelce, vojaško stražno krdelo c. kr. civilnih sodišč dunajskih, vojaško-policijsko stražuo krdelo ter po vojaški osnovano finančno in varnostno stražo.
Koncesijonarji se zavezujejo, pristati na dogovor, mej avstrijskimi železnocestnimi društvi ukrenen o vzajemnem pripomaganji z vozili ob večjih vojaških transportih, potem na organska določila in na služabni propis o bojnih železnocestnih oddelkih ter tudi na pripotlejšnji, 1. junija 1871 obveljavši dogovor o.transportu takih bolnikov in ranjencev, katere je ležeče prevažati ob troskih vojaške blagajnice.
Tako so tudi pristati dolžni na dogovor, katerega je sè železnocestnimi društvi ukreniti o vzajemnem pripomaganji z osebjem oh velikih vojaških transportih, in k propisu o vojaškem transportu po železnicah.
Koncesijonarji, kar se tiče oddajanja služeb dosluženim nižjim častnikom iz vojske, vojnega pomorstva in deželne brani, udajejo se določilom, na to merččim v §. 38 vojne postave 1868. leta**) in v posebnih zakonih, razglaševanih v zvrševanje tega paragrafa.
§.11. Državni uradniki, postavljene! in služabniki, kateri po naročilu oblastva, čujo-éega nad upravo in obratom železnih cest, ali kateri državnim koristim na obrambo vsled tega dopustila ali z dohodarstvenih ozirov železnico rabijo ter izkažejo naročilo tega oblastva, naj se s popotnim pratčžem (robo) vred vozijo brezplatno.
*) Normalni ukazi c. kr. vojnega ukaznika od I. 1808, 21. kos, št. 97.
**) Državni zakonik št. 151.
§. 12. Koncesionarjem se priteza pravica, osnovati delničarsko društvo ter v dobavo potrebnih novcev izdati na prinositelja ali na določna imena slovoče delnice in predstvene obligacije, katere se na avstrijskih borsah smejo prodajati in uradno zaznamenâvati.
A izdati se predstvenih obligacij sme samo toliko, da letna vsota njihovih konci (vsaj) štiriodstotnih obresti ne preseže 336.000 goldinarjev avstr, veljave v srebru.
8 predstvenimi obligacijami dobavljene vsote ne sme biti nad tri petine vložne glavnice.
Ako se predstvene obligacije izdadé v tuji valuti, treba vsoto poočititi tudi v avstrijski veljavi.
Predstvene obligacije treba poprej odplačati nego delnice.
V §. 13 določeno obrestno poroštvo od državne uprave se more predstvenim obligacijam od dneva, katerega se izdadé, ako bi prosili koncesionarji, pritegniti s tem uvetom, da se o plačevanji obrestij da primerna ostražnost (varnost).
Samo državni upravi je razsoditi, ali je ta ostražnost primerna ali ne, in kuncesijonarji ne mogd o tem nič vgovarjati.
Društvo nastopa vse pravice in obvezljivosti koncesionarjev.
Odobrilo društvenih pravil se prihranja državni upravi.
H. 13. Dopuščeni železnici država s poroštvom zagotavlja letnega čistega dohodka do tristo šest in trideseti tisoč goldinarjev avstr, vel j. v srebru vkupne maksimalne vsote na vso dobo tega dopustila, in to tako, ako bi letni čisti dohodki ne dosezali vsote, zagotovljene s poroštvom, da bi dodajala državna uprava, kolikor bi nedostajalo (manjkalo). Poroštvo naj stopi v moč tist dan, katerega se vožnja prične po vsej dopuščeni črti.
§. 14. Od zagotovljenega letnega čistega dohodka naj se v razdolžilo glavnice jemlje tista vsota, ki jo državna uprava odloči po razdolžnem črteži, katerega sama potrdi, in vsled katerega se izdana glavnica izplača v tem času, dokler bode trpela koncesija.
H. 15. Doplačilo, katero bi državno upravo zaradi prevzetega poroštva morebiti zadelo, naj se po dognanem pretresu vpoloženih dosvedočenih letnih računov dati odkaže tri mesece potem, ko se vpoložč ti računi.
A državna blagajnica v odkup doteklih obligacijskih kuponov tudi poprej začne po resnični potrebnosti, najdenej na podlogi preudarka o dohodkih, dajati nekoličua odplačila, prihranjaje si očistek (obračunek), kateri se zgotovi na podlogi letnega računa, če se bodo kuncesijonarji z dolično prošnjo oglasili šest tednov pred doteklim rokom.
Ako dokončna ustanovitev letnega računa, katerega bode vpoložiti najpozneje v treh mesecih potem, ko mine obratno leto, pokaže, da so naprcjšnje prejeinščine previsoko bile odmerjene, naj koncesijonarji mahoma povrnejo, kolikor so preveč dobili, s prištetimi šest-odstotnimi obrestmi vred. A treba je najpozneje v letu dinj po zvršetku dotičnega obratnega leta oglasiti se za dodatek od države, kajti sicer mine pravica do njega.
H. 16. Vsoto, katero državna uprava plača vsled prevzetega poroštva, smatrati je samo za tako naprejšnjo prejemščino, ki daje po štiri od slo obresti na leto.
Ako čisti dohodek železne ceste letno vsoto, s poroštvom zagotovljeno, preseza, tedaj je polovico tega presežka v povračilo naprejšnjc prejeinščine z obrestmi vred k državni upravi takoj odštevati, dokler se vse ne razdolži.
Druge polovice list del, kolikor ga državna uprava določi po pravilih, dajati je v re-serrno zalogo (§. 18).
Dotekle obresti je plačati, predno so naprejšnje prejemščine povrnene.
Ako bi država imela terjati take naprejšnje prejemščine ali obresti, ki do tiste dobe, kadar prestane dopustilo ali se železnica odkupi, niso še izplačane, opraviti jih je iz one imovine železne ceste, kar je še ostane.
§. 17. Stalnih prejemkov upravnega svetovalstva , ako jih je kaj, nij smeti devati v obratni račun, katerega je pred državno upravo položiti zaradi poroštva.
Vendar se v obratni račun smejo mej razhodke postavljati kaki troski od zaznameno-vânih efektov na tozemskih ter inostranskih borsah in tudi davki, katere bode podjetništvo plačevalo, ko mine oprostitev od davkov, podarjena v §. 20; kar se tiče kolečnih(stempeljskih) pristojbin kuponom, to nij dovoljeno.
§. 18. Ko mine prvo obratno leto, napravi se reservna zaloga, odmenjena v izplačilo nenavadnih troškov, v dokupovanje obratnih rabil in obratnih oprav ter tudi v nove stavbe in v razširjevanje.
Tej zalogi se odkaže:
a) če je kaj prebitka od glavnice za delanje železne ceste ;
b) vsota zastarelih obresti in dividend;
c) pet odstotkov dodatka od polovice čistega dohodka, presezajočega letno vsoto, zagotovljeno s poroštvom ;
d) kar se izkupi za staro gradivo vrhnega dela in za obratna rabila.
§. 19. Koncesijonarji imajo oblast, agencije postavljati po tozemskih in po inostranskih deželah ter tudi napravljati vozila ljudem in blagu po vodi in po suhem, držčč se zdaj veljavnih prnpisov.
§. 20. Državna uprava ima v obrambo svoje koristi zaradi prevzetega poroštva pravico, uveriti se, da je delo železne ceste ter tudi obratna priprava po vseh delih namenu primerna in trdno narejena, in ukazati, da se napake na to stran odvrnejo, oziroma odpravijo.
Tudi ima državna uprava pravico, po svojem človeku pregledovati gospodarjenje.
Komisar, katerega postavi državna uprava, tudi sme, kolikorkrat se mu zdi' primerno, hoditi v seje upravnega odbora ter k občnim zborom, in ustavljati naredbe, kvarne državni koristi.
Državna uprava hoče skrbeti, da bode nadzor nad gospodarstvom tak, da ob vpoložbi letnih računov ne bode praviloma treba druzega nego pregledovati jih samo po številkah.
Koncesionarjem je dolžnost od tega državnega nadzora nad delanjem in obratom železne ceste z ozirom na opravila z njim združena v državno blagajnico plačevati povprécno letno povračilo, kateremu državna uprava vsoto določi v primeri z dajatvami ostalih železnic.
H. 21. Železnici, zaznamenini v §. 1, dovoljujejo se vrhu tega tudi še ta novčna polajšila :
a) oprostitev od dohodkarine in od kolecnih pristojbin kuponom ter tudi od vsacega davka, ki bi se morebiti postavil s prihodnjimi zakoni, mej delanjem železne ceste in na petnajst let od dneva, katerega se začne vožnja.
Od državnih naprejšnjih prejemščin nij treba da podjetništvo plačuje dohodkarino;
b) oprostitev od kdlekov in od pristojbin vsem pogodbam, vlogam in drugim pismom v dobavo glavnice ter v delanje in opravo železne ceste do tistega časa, ko se prične vožnja ;
c) oprostitev od kdlekov in od pristojbin ob prvi izdatbi delnic in predstvenih obligacij ter tudi začasnih (interimskih) listov in od presnčmščine, ki bi jo bilo plačati od kupljenih zemljišč.
H. 22. Ustanavlja se, da bode dopustilo trpelo devetdeset let od dneva, katerega se vožnja prične po vsej železnici, imenovanej v H. 1.
■§. 23. To dopustilo prestane, ko mine rok, ustanovljen v §. 22.
A dopustilo izgubi' moč tudi pred to dobo, ako se ne bi dostali roki, v H. 3 ustanovljeni pričetku in zvvšetku delanja ter začetku vožnje in bi se prestop roka ne mogel opravičiti ni v zmislu §. 11.gl, za lit. b) železnocestnega dopustnega zakona niti ne posebno s političnimi ali novčnimi krizami.
§. 24. Državni upravi se prihranja pravica, kadar mine trideseti let od dne, katerega se je izdala ta dopustnica, da more dopuščeno železnico odkupiti, kadar hoče.
Da se določi odkupščina, seštejo se letni čisti dohodki, kar jih je podjetje imelo v poslednjih sedmih letih pred samim odkupom ; od tega se odbijejo čisti dohodki dveh najsla-bejših let in povprečni čisti dohodki ostalih petih let se izračunijo za podjetje.
A ko bi najdeni povprečni čisti dohodek ne dosegel v srebru konci pet odstotkov imenske vložne glavnice, v katero je privolila državna uprava, tedaj se ta minimalna vsota ustanovi za čisti dohodek, katerega je odmerjanju odkupščine deti v podlogo.
§. 25. Kadar mine dopustilo in tist dan, ko mine, preide država brez vračila v neobremenjeno svojino in užitek dopuščene železnice, posebno tal, zemeljnih in umeteljnih del, vse spodnje in vrkne naprave železne ceste in vse nepremične pritekline, kakor so: kolodvori, nakladališča in razkladališča, vsa v železnocestni obrat potrebna poslopja na odhajališčih in prihajališčih, stražarnice in nadzorovilnice z vso opravo na stoječih mašinah in na vseh nepremičninah.
Kar sc tiče premičnih stvarij, kakor so: lokomotivi, vozovi, premične mašine, orodje ter druge naprave in gradiva, kolikor so potrebne in dobre, dalje služiti obratu, naj, kar se tiče cene, zastonj državi preide vsega tega toliko, da bode ustrezalo prvi obratni opravi, katera je v vložni glavnici.
Po odkupu železne ceste in od dneva tega odkupa država, vsako leto plačujoč ustanovljeno odkupšino, stopi brez druzega vračila v svojino in užitek tu dopuščene železnice z vsemi poprej omenjenimi dotičnimi stvarmi, premičnimi ter nepremičnimi.
Naj dopustilo mine ali naj se železnica odkupi, koncesijonarjem ostane svojina reserv-ne zaloge, napravljene iz svojih dohodkov od podjetja, in novcev, kar jih imajo terjati, po tem svojina posebnih del in poslopij, postavljenih, oziroma pridobljenih iz svojega imetka, kakor so : peči za koaks, apnénice, livnice, tovarne (fabrike) mašinam ali druzemu orodju,
shranišča, doki, hranišča kopanemu ogljiju in drugim stvarem, katere so sezidali ali si pridobili po dovolitvi dt zavne uprave z izrecnim pristavkom, da ne bodo priteklina železnici.
§. 26. Še se državni upravi prihranja pravica, ako bi se poleg vsega poprejšnjega svarila po večkrat prelomile ali opustile dolžnosti, naložene v dopustnici ali v zakonih, poprijeti se naredeb, primernih zakonom, ter po okoljnostih. že predno mine dopustilo, izreči, da je dopustilo moč izgubilo.
Resno opominjajo vsacega, da ne dela proti določilom te dopustnice, in dovoljujoč koncesionarjem pravico, za izkazno kvaro (škodo) pred Našimi sodišči zahtevati odméne, dajemo vsem oblastvom, katerih se tiče, trdno povelje, naj ostro in skrbno čujejo nad to dopustnico ter nad vsem, kar se v njej ustanavlja.
V dokaz izdajemo to pismo, naudarjeno z Našim večjim pečatom, v Našem cesarstva glavnem in prestolnem mestu na Dunaji, enajstega dne septembra meseca, v letu po odrešenji sveta tisoč osem sto sedemdesetem in prvem, Našega ccsarjevauja tretjem in dvajsetem.
Franc Jožef s. r.
Hohenwart s. r. llolzgethan s. r. Schäffle s. r.