PREDLOG PREDLAGATELJA Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik je na 111. seji dne 12. 10. 1988 obravnaval Odlok o razglasi-tvi Turjaškega grajskega kompleksa za kulturni in zgodo-vinski spomenik ter naravno znamenitost in sklenil, da ga posreduje delegatom skupščine občine v obravnavo in sprejem. IZVRŠNISVET PKEDLOG Na podlagi 18. člena Zakona o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS št. 1/81) in na podlagi 79. in 84. člena Statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS št. 13/86) ter na predlog Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zobra združenega dela __ in na seji zbora krajevnih skupnosti dne __sprejela ODLOK o razglasitvi Turjaškega grajskega kompleksa za kulturni in zgodovinski spomenik ter naravno znamenitost I. SPLOŠNE DOLOČBE Lčlen Z namenom, da se ohrani zgodovinsko izročilo, kultume, estet-sko in naravne vrednote ter zagotovi usklajen nadaljnji razvoj razglašamo Turjaški grajski kompleks za kulturni in zgodovinski spomenik ter naravno znamenitost (v nadaljnjem besedilu: spo-menik). Spomenik predstavlja v umetnostnem in zgodovinskem pogledu zaokroženo celoto s prostorsko kontinuiteto z antiko, srednjim vekom, v povezavi z vsemi pomembnejšimi zgodovin-skimi datumi v razvoju fevdalne posesti na Kranjskem. z boji proti Turkom ter je pomemben za obdobje NOB na Slovenskem. Ima dokumentarno vrednost v nizu renesančnih trdnjavskih zasnov v srednji Evropi. 2. člen V območju razglašamo tiste dele kulturne in naravne dediš-čine, ki imajo posebno kulturno, znanstveno, zgodovinsko in estetsko vrednost ter so po svojih značilnih lastnostih: A: Arhitekturni in umetnostni spomeniki: - Objekt gradu: Poznan je že v začetku 13. stoletja, z glavnimi prezidavami v 1. polovici 16. stoletja. Pomembnejši grajski sesta-vini - kapela z apsido in prvotni palacij zanesljivo sodita v začetek 13. stoletja, obzidano srednjeveško grajsko jedro z dvema vogal-nima okroglima stolpoma in bastijo na vzhodni strani dvorišča, ki jo na zunaj poudarja zvonik, je nastala vsaj v 17. stoletju. - Ostanki pomožnih gospodarskih poslopij pred gradom: Konjski hlev, ki sodi po zidavi in ostankih stavbnih detajlov v 16. stoletje ter rastlinjak pod gradom na južnem pobočju z ostanki arhitekturnih detajlov. - Razvaline starejšega prvotnega gradu pod današnjim gra-dom na skalnem pomolu na pobočju hriba. - Pokopališče v gozdu: V centralni osi vhoda postavljena kapela, arhitektura prve polovice 18. stoletja, je vsebinski in ambientalni de! grajskega kompleksa. Pokopališče je opasano z obzidjem, v katerega je vkomponiran spomenik v obliki templja. B. Spomenik oblikovane narave Sem sodi nekdanja parkovna ureditev okolice gradu z nasled-njimi elementi: - grajski drevored lip na severni strani gradu v obzidju, ki ima izrazito krajinsko in oblikovno vrednost; - divji kostanji ob ostankih gospodarskih objektov; - grajski lipi ob gradu, različne starosti, sta prvovrsten dendro-loški spomenik; - pobočje pod staro grajsko lipo, prepreženo s sprehajalnimi potmi, ki so povezane z grajsko potjo, s starim gradom, pokopa-liščem in dolino; - južno terasasto grajsko pobočje z ostanki rastlinjaka (oran-žerije) z vso vrtno opremo; - severno pobočje predstavlja vplivno območje gradu ter je rastišče lobodike - redke in ogrožene rastlinske vrste. II.OBSEGSPOMENIKA 3. člen Spomenik je omejen z naslednjo mejo: NaSsezačneintečepoJ robu parcel 112/10,112/9,112/8,112/ 7, 112/6, seka parc. 4065, dalje teče po J mejah parcel 83/14, 83/ 13, 81/11, 83/10,83/9,83/8,83/7, 83/6. Nato se obrne proti J in teče po zahodnem robu parcel 83/2, 62, 60 in 59/1. Na skrajnem J kotu parcele 321/1 se obrne proti V in teče po S robu p. 59/6, prečka p. 59/1 na njenem najožjem delu, se priključi na Z rob p. 18, teče dalje proti S po Z robu p. 18, 19/3, 23, po J robu parc. št. 33, 34, 38, se obrne proti S inteče poZ robu p. 38, 39ter po V robu p. 41, 42, 43. Prečka cesto in se proti S nadaljuje po Z robu p. 17, 74/2, 75,76, 78, prečka p. 4065 in gre po njenem V in Z robu do p. 94, se obrne proti S in gre po Z robu parcele 98,104,105,106,107, kjer se konča na stiku s parcelo 112/10. 4. člen Spomenik leži na območju katastrske občine Turjak. Katastr-ska karta z vrisanimi mejami spomenika, ki je sestavni del odloka, je na vpogled v Komiteju za družbene dejavnosti občine Ljubljana Vič-Rudnik in Ljubljanskem regionalnem zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine. Imetnik oz. imetniki pravice upo-rabe so po stanju v zemljiški knjigi v decembru 1986 naslednji: VI. Parc. Kultura Izmera Imetnik oziroma imetnik pravice st. št. uporabe 1 2 3 4 5 453 41 gozd br. izm. Laršon Ivana, Drenovec 105 pri Su- šaku 819 89 travnik 3809 m2 Založnik Marija, Drolčevo naselje 12, Kranj 819 90 njiva 1834 m2 Založnik Marija, Drolčevo naselje 12 Kranj 673 83/7 del pašnika 1978 m2 Centa Alojz, Turjak št. 27 539 80/1 travnik 5473 m2 Janežič Ivana, Turjak 22 23 82 njiva br. izm. Levstek Jože.Turjak 28 travnik br. izm. Levstek Jože, turjak 28 11 91 njiva br. izm. Gramc Tončka, Kranj, Kidričeva 35 travnik br. izm. Gramc Tončka, Kranj, Kidričeva 35 11 79 greda br. izm. Gramc Tončka, Kranj, Kidričeva 35 17 108 travnik br. izm. Šeško Henrik, Grogova 3, Sl. Bistnca 1/3, Šeško Anton, Bezenškova 4 Lj. gozd do 1/3, Škulj Hedvika, Trata 12/8, Ko- eevje do 1/3 17 110 travnik br. izm. Šeško Henrik, Grogova3, Sl. Bistrica njiva 1/3, Šeško Anton. Bezenškova 4 Lj. gozd do 1/3, škulj Hedvika, Trata 12/8, Ko- čevje dd 1/3 5 65/1 vrt br. izm. Možek Ludvik ml. Turjak 33 stan. in 621 5 gosp. pos. 798 m2 DL Občina Lj. Vič-Rudnik z dvor. DL Obt. Ljubljana Vič-rudnik 41 4 vrt 647 m2 DL Obč. Ljubljana Vič-Rudnik 1 39 pokopal. 424 m2 DL Lj. mlek. Lj. Tolstojeva 63 stavbišče DL, Gozdno gospodarstvo Lj. 806 1 z gradom 3669 m2 DL, Gozdno gospodarstvo Lj. 787 59/3 gozd 734 m2 DL, Gozdno gospodarstvo Lj. 787 55/1 travnik 4338 m2 DL, Gozdno gospodarstvo Lj. 787 51 vrt 3442 m2 OL. Gozdno gospodarstvo Lj. 787 60 gozd 11063 m2 DL, Gozdno gospodarstvo Lj. 787 62 gozd 16696m2 787 63 gozd 9769 m2 787 83/1 gozd 11605 m2 OL, Gozdno gospodarstvo Lj. 787 83/2 gozd 23270 m2 DL, Gozdno gospodarstvo Lj. 787 43 pašnik 945 m2 DL, Gozdno gospodarstvo Lj. 787 83/3 gozd 6046 m2 DL, Gozdno gospodarstvo Lj. 787 83/5 gozd 5755 m2 DL, Gozdno gospodarstvo Lj. 787 80/2 vrt 408 m2 DL, Gozdno gospodarstvo Lj. 787 93 gozd 2560 m2 DL, Gozdno gospodarstvo Lj. 787 94 gozd 7000 m2 DL, Gozdno gospodarstvo Lj. 787 74/1 vrt 1578 m2 DL, Gozdno gospodarstvo Lj. 787 64/1 gozd 18882 m2 DL, Gozdno gospodarstvo Lj. 787 64/2 gozd 1144 m2 DL, Gozdno gospodarstvo Lj. 787 44 pašnik 2636 m2 DL, Gozdno gospodarstvo Lj. 787 47 vrt 252 m2 DL, Gozdno gospodarstvo Lj. 787 59/1 del gozd 244172 m2 DL, Gozdno gospodarstvo Lj. 787 59/2 njiva 191 m2 DL, Gozdno gospodarstvo Lj. fc&nam 4002/2 d. pot 31143 DL, v splošni rabi seznam 4056 pot 1890 DL, v splošni rabi seznam 4065 del pot 6080 DL, v splošni rabi seznam 4035 potok 8079 DL, v splošni rabi III. VARSTVENI REŽIMI 6. člen Za spomenik velja enoten varstveni režim, ki določa: - varovanje kulturnih, estetskih, zgodovinskih in naravnih vrednot v celotni, neokrnjeni in izvirni podobi, - podreditev posegov ohranjanju, sanaciji in prenovi varova-nim lastnostim prostora in arhitekture po zgodovinsko izvirni podobi, - varovanje možne arheološke dediščine na celotnem ob-močju, , - zagotavljanje predstavitve kulturnih, zgodovinskih, estetskih in naravnih vrednot varovanega območja, - podreditev prometne ureditve kulturnim, estetskim, zgodo-vinskim vrednotam in obstoju naravne znamenitosti. Na celotnem območju spomenika je prepovedano: - spreminjati prostorsko zasnovo varovanega območja, - novogradnje na območju spomenika. A. Za arhitekturne in umetnostne spomenike je prepovedano: - spreminjati stavbne zasnove, - spreminjati historično substanco spomenikov, to je: ometov, in vse pripadajoče kamnoseške in zidne opreme, - širiti pokopališče in spreminjati njegovo arhitektumo zas-novo. B. Za spomenik oblikovane narave je prepovedano: - spreminjati vrtno arhitekturno zasnovo, - spreminjati obstoječo konfiguracijo terena, - uničevati in poškodovati drevje in grmovje, -spreminjati ekološke pogoje, - razkopavati zemljišče (peskokopi), - graditi in postavljati objekte, naprave in, ki niso v skladu z osnovno funkcijo parka. Ne glede na prepovedi je po predhodnem soglasju strokovne organizacije dovoljeno: - obpavljati spomenike z izvajalci, s katerimi se le-ta strinja, - izvajati znanstveno-raziskovalno dejavnost, ki ni v nasprotju z varstvenimi režimi. - izvajati aktivnosti rabe spomenika v skladu z bodočo po-membnostjo. Ne glede na prepovedi je dovoljeno - izvajati dosedanjo gospodarsko izrabo prostora, ki ni v nasprotju z varstvenimi režimi, - izvajati gospodarsko izrabo gozdov v skladu z gospodar-skimi načrti, - izvajati turistično in rekreacijsko dejavnost, ki ni v nasprotju z varstvenimi režimi, - izvajati učno-vzgojno dejavnost. IV. RAZVOJNE USMERITVE ¦* 7. člen Spomeniku je potrebno zaradi njegovih kulturnih, zgodovin-skih, estetskih in znanstvenih vrednosti zagotavljati nadaljnji obstoj in razvoj. Z revitalizacijo kompleksa je potrebno spomeniku zagotoviti dostopnost javnosti in ustrezno predstavitev. Za spomenik oblikovane narave je potrebno zagotoviti redno vzdrževanje in obnavljanje oz. nadomeščanje vegetacije z isto vrsto. V.NADZOR 8. člen Strokovne naloge v zvezi z varstvom spomenika opravlja Ljub-Ijanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine. 9. člen Za nadzor nad izvajanjem tega odloka je pristojna Mestna uprava za inšpekcijske službe. VI. KONČNE DOLOČBE 10. člen Upravni organ občine Ljubljana Vič-Rudnik, pristojen za pre-moženjsko-pravne zadeve, poda predlog za vpis spomenika v zemljiško knjigo po uveljavitvi odloka. 11.člen Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v Uradnem listu SRS. Predsednik skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Peter Vrhunc OBRAZLOZITEV Pravna podlaga za sprejem odloka Pravno podlago za sprejem odloka daje Zakon o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS, št. 1/81). Zakon določa, da so družbenopolitične skupnosti dolžne izdajati akte ter izvajati druge ukrepe za varovanje naravne in kulturne dediščine. Dele naravne in kulturne dediščine, ki imajo posebno kulturno, znan-stveno, zgodovinsko ali estetsko vrednost, pa morajo pristojni organi razglašati za kulturni in zgodovinski spomenik ali za naravno znamenitost. Razglasitev izvede z ustreznim aktom občinska skupščina potem, ko dobi mnenje ali predlog organiza-cije za varstvo naravne in kulturne dediščine. Ocena stanja in vzroki za sprejem odloka Turjaški grajski kompleks predstavlja v umetnostnem in zgodo-vinskem pogledu zaokroženo celoto s prostorsko kontinuiteto z antiko, srednjim vekom, v povezavi z vsemi pomembnejšimi zgodovinskimi datumi v razvoju fevdalne posesti na Kranjskem, z boji proti Turkom ter je pomemben za obdobje NOB na Sloven-skem. Ima dokumentarno vrednost v nizu renesančnih trdnjav-skih zasnov v srednji Evropi. Obnova gradu teče kontinuirano že od leta 1962 dalje. Oprav-Ijena so velika gradbena dela. Da pa bi ga lahko odprli za javnost, ga je bilo potrebno obnoviti do te mere, da ne bi bilo več nevarnosti poškodb za obiskovalce. Zato je IS občine imenoval odbor za prenovo grajskega kompleksa Turjak, ki ima nalogo, voditi aktivnosti pri sanaciji gradu. Do konca septembra 1988 je bila izvedena v omenjenem obsegu v okviru finančnih možnosti ter je omogočila odprtje dela gradu za javnost. Izvedena so bila gradbena in obrtniška dela za zaprtje dvorane v južnem krilu gradu, sanitarije, zaščita celotnega objekta, restavratorska dela v kapeli, ureditev parka in komunalne infrastrukture. Večji delež sredstev sta zagotovili Ljubljanska kulturna skupnost in Republi-ška kulturna skupnost. Kot sofinancerji pa so sodelovali tudi Komunalna skupnost Ijubljanskih občin, Zavarovalna skupnost Triglav in Ljubljanska banka Stanovanjsko komunalna banka. S tem so podani pogoji za razglasitev grajskega kompleksa Turjak za kulturni in zgodovinski spomenik in naravno znameni-tost. Dokončna ureditev kompleksa je dolgoročna naloga oz. cilj, ki pa je odvisna od opredelitve bodoče namembnosti gradu. Vsebina odloka Predlog za razglasitev Turjaškega grajskega kompleksa je podal Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine. V skladu z Zakonom o naravni in kulturni dediščini odlok vsebuje: utemeljitev za razglasitev, navedbe o lastnini, varstvene režime, razvojne usmeritve ter nadzor. Z razvojnimi usmeritvami spomeniku predvsem zagotavljamo nadaljnji obstoj in razvoj ter redno vzdrževanje. Osnutek odloka je obravnavala skupščina v maju 1987. Na tekst odloka delegati niso imeli pripomb. Zato je predlog odloka enak osnutku. 11 Posledice sprejema odloka bo zagotovila Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik iz prora- Z razglasitvijo grajskega kompleksa Turjak za zgodovinski spo- čuna, sredstva za vzdrževanje in sanacijo pa bosta zagotavljali menik in naravno znamenitost bo objekt dobil strožje pravno samoupravni interesni skupnosti za kulturo in sicer občinska varstvo. Odprt bo za javnost, kar pomeni tudi obveznosti po oziroma mestna kulturna skupnost ter republiška kulturna skup- rednem vzdrževanju in nadaljnji sanaciji. Spomenik bo vpisan nost po sprejetem programu. v zemljiško knjigo ter ustrezno označen. Sredstva za označitev ----------_-------------------------------------------------------------________ . Arh.in um. spomenik ¦'L¦ .V)i\ [/ Pod Ircbctfam -KV 9 MERILO 1:2880 Nad strmcem UF>ORABLJIVO SAMO PO1REBE NAnrr: !=MJPŠčlNA ».(rsfA L !1 :'l'.IANF -_ .^.^ ntrM St. S/JOC-BO VV.5K *U tw, «<.-.. .• ..,-