i ne in najož- va ulica ujejo v trgo- l ikatesa), rgovina o oskrbo že sa- za prn- J v. aci ja in z vlogo ne oko- , ker je rebi val- ! turizma, j ka j t i čim aže po- andarda rašča. pojavi n sadja dovažajo loq i jo , ko raz- a r t i k l i jagode, h proda- t i l a , podi n i - v iz dru- I al no r i - še prev- produktih.I tov se na j; se tudi svoj spe- kupci, ani pokra-j iveh sosed-j za sta« " i l u , ma- Ivan Gams Novo v teoriji o premikanju kontinentov Odkar je A. Hegener leta 1929 (Die Entstehung der Kon- Cijo le malo pod morsko gladino, druge pa kot otoki tinente und Ozeane. Vieweg-Braunschweig) objavil svojo molijo celo nad njo (glej karto,!). 0 indijskooceau- teori jo o razkosanju Gondvane in da se kontinenti še skem hrbtu je v slovenski poljudnoznanstveni l i t e r a - danes premikajo, se o njej v svetu nenehno obnavlja tur i po rev i j i National Geooraphic, oktober 1967, ob- diskusija. Nedavno je b i l v geološko - paleontološkem širneje poročal Proteus, 1968/69, št. 4-5*. Srednje- inst i tu tu univerze v TiJbingenu seminar o premikanju oceanski hrbti skoraj obkrožajo stara kontinentalna kontinentov. Vodja seminarja Jorg Loesche ja na osnovi ledra Kanado, Severno Evropo-Sibirl jo, Braz i l i j o , referatov in diskusije objavil v r ev i j i Geographisch« Afriko in Antarktiko in sicer v oddaljenosti 1600 do Rundschau (1970, št. 6) pregled stanja o te j problema- 2200 km. Če doseže srednjeoceanski hrbet kontinent, t i k i pod naslovom Der Stand der Diskussion uber die se nadaljuje na kopnini v sistemu horizontalnih pre- Kontinentalverschiebung. Iz njega povzemam glavne za- maknitvenih l i n i j (Kal i forn i jsk i zal iv) a l i kot oce- nimivosti. anski zaliv (Adenski zaliv kot nadaljevanje i nd i j sk i - oceanskega hrbta). Govorijo, da so srednjeoceanski Nove osvetlitve problema pomenijo moderni geofizični hrbti poleg kontinentov in oceanskega dna t r e t j i po- dosežki. Med druqim so osveflSli horizontalne premike glavi tn i element oblikovanosti trde Zemlje na sploh, vzdolž doloih aktivnih prelomnih con, kot sta na p r i - s ° učinki i s t i h vzrokov kot ve l ik i tektonski jarki in mer ta v Turči j i a l i na obrobju Pacifika. Hitrost pre- cone horizontalnih premikov, vsi pa so v seizmični co- mikov cenijo na en centimeter do nekaj centimetrov na ni . Sredi hrbtov se poglablja en a l i dva pa tudi več leto. Po novih naziranjih predstavljajo ve l ik i tekton- globokih oceanskih jarkov, ki 'smo j i h nekoč smatrali ski jarki po svetu različne razvojne faze istega prn- za samostojne tvorbe. Po novem so le del večje celo- cesa, to je prelamljanja kontinentov. V prvi fazi je te - oceanskih hrbtov. Pq seizmični aktivnosti in tež- kontinentalna skorja samo prepokana in zrahljana. V nosti anomaliji (manjša fežnost kot na ostalem ocean- te j fazi se nahajata VzhodnoafriSki'in Renski jarek. skem dnu) sklepajo, da pod hrbti nahaja gmota ze- Ko se jarek napolni z mladimi sedimenti, nastane neqa- meljskeqa plašča. Zaradi večje zemeljske temperature, tivna težnostna anomalija. To izzove t re t jo fazo: skor- ki nastaja domnevno zaradi termonuklnarnih procesov v ja se razmika in robova se dvigujeta. Tako pride do Zemlji, se gmote zemeljskega plašča pod Itrbti dviqajo pozitivne težnostne anomalije. V te j fazi je jarek Rde- in obakraj razkola počasi drsi jo na obe strani (glej čega morja, ki ga je morje za l i l o , ko sta se po starem skico!) , terciar ju Jemen in Etiopija oddal j i la . Jarki se običaj- no nadaljujejo v oceanih v obl ik j sistema morskih hrb- Ves sistem srednjeoceanskih hrbtov je prečno nalomljen. tov. Jarek Rdečega morja se nadaljuje v indijskoocean- V slovenski geološki l i t e ra tu r i se je za take premike sk-i hfbet. geoloških struktur uvel javi l izraz zmik. Zmiki so s črnimi črtami vrisani tudi na priloženi ka r t i . Pravo predstavo o obsegu in značaju sistema oceanskih hrbtov je prineslo šele novejše raziskovanje morskega Preračunali so tudi , kako hi t ro se gmota plašča oba- dna. Ustali l se je termin srednjeoceanski hrbet, ki po- k r a J srednjeoceanskega hrbta razmika. Pri uqotavlja- meni 84;700 km dolg veličasten splet, mestoma več k i - nju starosti qradiva iz morskega dna so ugotovil i na lometrov visokih in strmih vzpetin, ki nekatere oht i - več odsekih, da raste starost dokaj enakomerno z odda- * Kot pri drugih veletokih tudi na kart i dna Indijskega oceana, ki je bi la objavljena v Proteusu, izstopata dva ogromna, več sto kilometrov rtzsežna pomorski vršaja blata južno od ustja Inda in Gange. Plavje rek se razšir ja po oceanskem dnu s tokovi blata, ki so i z raz i t i zlasti v strmih jarkih oceanskega dna. Blato se pre- mika v obliki enakomernega toka mešanice vode in trdnih delcdv a l i pa v obl ik i usadov. Take tokove so ugotovi- l i zlasti izza ustja hudourniških rek ob strmi obali 1n na strminah šelfnega pobočja. Take unotovitve podirajo staro shemo o mirnem oceanskem dnu izven območja površinskega valovanja, kjer naj bi se brez naknadnih premak- nitev zbirale usedline iz morske vode. 23 l jenostjo od sreda oceanskega hrbta. Na kart i so v r i - sane izohrone, to je črte enake starosti dna obakraj nekaterih odsekov hrbta. Ob sporni postavki, da t ra- ja to razmikanje z enako h i t ros t jo kot v geološki pre- teklosti tudi danes, se da izračunati razni k na eno leto. Ugotovili so, da znaša na leto v eno s*er 1 - K cm, kar da skupno 2 - 8 cm letnega oddaljevanja gmote obakraj hrbta. To je spet eden od arguaentov, ki pod- pira Wegenerjevo teor i jo o razni kanju obeh Anerik od Starega sveta, le da se v luči ugotovljenih procesov pod atlanskin hrbtoa ne bi se l i la sano Amerika, tem- več tudi Stari svet. Tu pa pogrešamo točnejših geodet- skih izmeritev tega oddaljevanja. Na splošno smatra- jo, da je Wegenerjeva postavka o letnem odmiku Gron- landije od Evrope za 36 cm mnogo pretirana. Ugotovljeni procesi pod srednjeoceanskini hrbti so vzpodbudili novo teor i jo , ki bi jo lahko imenovali •š i r jenje oceanov" ("Ocean-Spreading"). Po njej naj bi bi la Zemlja prvotno manjša in kopna masa naj bi jo v celoti prekrivala. Odkar se razteza, teži zaradi za- konov vrtenja in privlačnosti drugih teles v vesolju, da se kopno enakomerne je porazdeli po površju. Zato se kontinentalna nasa razceplja in oddaljuje, vmesne kotanje pa zaliva vedno razsežnejša oceanska površina. Od tod naj bi b i l i procesi pod srednjeoceanskini hrb- t i in razmikanje gmote zemeljskega plašča obakraj n j ih . Kot dokaz za to teor i jo navajajo konformnost obalnih l i n i j kontinentov, točneje rečeno, roba šelfa ob kon- tinentih (glej karto na strani 26!). Na izredno kon- formnost zahodnih obal Starega sveta in vzhodnih obal obeh Anerik je opozarjal že Wegener. S pomočjo kompju- terjev so ob izobati 915 m sestavi l i Stari svet in Ameriko ter ponovno ugotovil i presenetljivo skladnost ne samo v obliki,teaveč tudi v geoloških svojstvih na obeh straneh st ičnih ozeralj. S to metodo zbližani Stari svet in Amerika sta prikazana tudi na posebni kart i v članku, k1 ga povzenano. Na njej se predkan- bri jske strukture Afrike v i s t i neri nadaljujejo na Južno Ameriko. Deli severovzhodne Braz i l i je so enako stari kot zahodnoafrlški kontinentalni blok, to je nad 2 mil lardi l e t . Serije paleozoiskih in mezozdl- skih kamnin na obeh kontinentih so si presenetljivo podobne in tudi nekateri paleontološki f o s i l i so po- dobni vse do prehoda 1z jure v kredo« Severna Aneri- ka in Evropa sta se pričela oddaljevati v pasu kale- donskih in variskičnih gub, ki so po loč i t v i konti- nentov ostale na obeh robnih straneh, koledonske na Norveškem in na vzhodni strani Gronlanda, na Škotskem in irskem in v obalnem področju severovzhodne ZDA, variskične gube pa se nadaljujejo iz Srednje Evrope in Španije ter preko Atlasa v jugovzhodne in južne de dele ZDA. Po mnenju Loeschka je odmikanje Amerike in Starega sveta dokazana stvar. Razlamljanje Afrike in južne Amerike se je začelo na prehodu iz jure v kredo, ko se je pričelo v r i n ja t l vmesno morje, današnji At lant- ski ocean, ki pa se je na severni poluti povezal z tamkaj nastalim morjem šele v zgornji kredi. Severni ocean naj bi nastal po razmiku ob mnogo starejši "šib- k i " coni, ki je postala v zg.kredi spet aktivna. V članku so navedena tudi naziranja o vzrokih za raz- mi kanja kontinentov in za procese pod srednjeocean- skini hrbt i . Loschke meni, da o nj ih zaenkrat ni mo- goč nesporen in trden zaključek. Kor.vekcijski tnkovi, ki j i h števi ln i smatrajo za vzro- ke kontinentalnih premikov. Vstajajo pod srednjuoce- anskimi h rb t i , s čemer razmikajo zemeljsko skorjo. Odgovarjajoče nasprotne, toneče tokove iščejo pod na- gubanimi gorovj i , ker so tam naivečje kompresije. 25