LETO XI. ZVEZEK 8. Vrli Slovenci: Prava vera bodi vam luč, materni jezik bodi vam ključ do zveličanske narodne omike. A. M. Slomšek. NflS DOM m m m m m m m m m m m m m m m m m m m m GLASILO SLOVENSKE MLADINE. MARIBOR, 1911 CIRILOVA TISKARNA. i m m m m v?—\9 Vsebina 8. zvezka: Stran Pouk. Bodimo nase ponosni......................113 Zabava: Pilatova hči.............................115 Hosanna — crucitige......................117 Prijatelju...............................117 Razgled po svetu. m Dekliški vrtec: Dobra gospodinja.........................118 Spoštuj starost..........................119 Čas prihaja..............................119 Pogovor med delom........................120 Društveni glasnik: Št. Vid pri Planini......................123 Ptuj ....................................123 Remšnik..................................124 Šmarje pri Jelšah........................124 Sv. Lovrenc v Slov. gor..................124 Konjice..................................124 Gornja Iv’adgona.........................125 Strin Sv. Jurij ob Ščavnici..................126 Iz Zibike..............................127 Hoče...................................127 Braslovče..............................127 Domova.................................128 Govorniške vaje: Tovarišici v slovo.....................128 Dekleta naročite si pri S. K. S. Z. v Mariboru svoje dekliške znake! * v Listnica uredništva. T. Š. Braslovče: Ko smo dobili Vaše pismo, je bil stavljen že drug dopis, katerega smo z Vašim nekoliko spopolnili. — Nadaljevanje povesti »Maža za kugo« sledi v prihodnji številki. — Razne pisatelje in pisateljice prosimo potrpljenja. Vse ne more naenkrat na vrsto priti. Vprašalen v zadnjem »poštnem predalčku« : Dostojevskega roman »Zločin in kazen« je izšel tudi v posebni hdaji. Gl. Dom in Svet 1910, str. 460. Naroči se lahko po Kat. Bukvami v Ljubljani. Naš Dom izhaja i. in 15. vsakega meseca ter stane na leto 2 K. na pol leta 1 K, na četrt leta 50 h. — Uredništvo in upravništvo je v Cirilovi tiskarni, Koroške ulice 5, Maribor. — Sklep uredništva 8. aprila 1911. Vsem mladeničem se toplo priporoča: „Zlata knjiga slov. Orlov“. Spisal Franc Terseglav. Cena vez. knjigi 2 K, broš, 1 K. Dobiva se v Katoliški Bukvami v Ljubljani. Knjižnica S. K. S. Z. v Mariboru, Koroška cesta št. 5, nudi svojim čitateljem najboljše spise slovenske književnosti. Odprta je ob četrtkih od 4.-6. ure zvečer, in ob nedeljah od 8.—10. ure predpoldan. Prosimo pa, da cenjeni čitatelji tudi knjige redno vračajo, da prihranijo sebi in nam stroške opominje vanj a. Nabirateljem starih znamk v pojasnilo. Stare znamke zbiramo za »Slovensko Stražo«, ki ima namen, braniti našo domovino proti grabežljivemu tujcu. Gotovo je to blag namen in bo vsak zaveden Slovenec rad podpiral tako društvo, kolikor mu je mogoče. V ta namen se zbirajo tudi stare znamke. Nekateri so poslali naši tiskarni ali pa uredništvu nekaj znamk, potem pa hoteli za to imeti lepe razglednice in še Bog ve kaj. S tem bi mi sebi in »Straži« škodo delali. Ne zahtevajte nemogočih reči. Za velike zbirke bi se že utegnilo poslati kako darilce, ali za majhno število znamk to ni mogoče. Zbirati starih mark pač ne stane veliko truda in ne denarja. Pošiljajte marke naravnost »Slov. Straži« v Ljubljano kot »blago brez vrednosti«, ker pride poštnina ceneje. Koliko je poštnine, poglej v letošnji Mohorjev koledar str. 16 pod naslovom »Vzorci in po-skušnje blaga«. Zbirajte pa le pridno! &tev. 8. V Mariboru, 15. aprila 1911. KI. letnik. Pouk. Bodimo nase ponosni. Čuden ji* ta-le naslov, ampak prav jo treba razumeti. Ce pogledamo •iialo okoli sebe, bomo kmalu spozna-;b (la nam je treba Slovencem precej "’ef! p o n o s ;i . s a m o s p o S t o v a -1 i & i n m o a tosti, kakor pa je 'r resnici imamo. Človek bi se jezil in žalostil, ce Jl kaj pomagalo, kako malo resničnih mož je sc med slovenskimi možmi, zla-v naših obmejnih pokrajinah. Tu .te človek, ki je živel že toliko časa ha domačem gruntu, da je dobil že si-Ve lase, z domačim jezikom in navada-jhi je zrastel, vsaka ped zemlje mu je z!llHin. lahko bi grmou1 ob cesti kli-jh’ vsakega po imenu. Pa se ti prikla-I v vas kakšen nemškutar, začne za-hutjati /o])er vse od kraja, zalrkovati hali, da verujejo v farske pripoved-bi se držijo svojega materinega je-4'{a - naš čhnek mu pa verjame, hhunm klobuk pred njim in srka va-'s.(' monško-liberalne traparije! Kakor mi, )>i v(l ijji j-ddii zastonj v zibeli, ste-fhni iz domači'ga lesa, kakor da bi bi-h zastonj trpela zanj slovenska mati, kakor da je Čisto vseeno, ali se je u-z Bogom in s sorojaki govoriti v Slovenski besedi, ali pa, v kitajski. Ta--(1,"u človeku ni to nič mar; ni pono-eoh ne na svojo kri, ne na to, kar so 'h‘delali on in njegova družina in nje-pC' stariši, ne na svoje ime; prijirav-hhi je seb(>, svoj dom in ž njim vred s° svojo preteklost prodati za eno le-ha lažnjivo in prazno besedo! Ke--laio odkrito, da ga pod božjim soln-(‘ni ni naroda, v katerem bi se moglo ‘'■h' vsak čas toliko mož, ki držijo ta-,'halo na sebe in na svojo slovensko •..'“hljenje, kakor ravno med Slovenci, ■kdar! Ne pri Armencih, ne pri In-h ne pri Fincih, ne pri Ircih, ne pri Rumuncih, ne pri Francozili v laškem Pijemontu, ne [>ri Rusinih, skratka, prav nikjer ne. Ce to za nas ni sramota, ne vemo, kaj bi bilo potem še sramotno. (Toliko I i g a m o ž kakor ravno med namij je težko dobiti kje drugod. Koliko jo n. pr. takih, ki so bili že na bog ve kolikih naših shodih, ki hodijo redno v cerkev, bero naše Časopise, in so že neštetokrat slišali, kakšne namene zasleduje nemški liberalizem, in kakšna so sredstva, s katerimi dela. Pa treba je le, da mu pride v roke nemškutarski list „Štajerc“ in da tam bere, kako želijo Nemci v resnici le blagor Slovencem, „prvaki pa, da slovensko' ljudstvo le slepijo in iz njega prešajo denar,“ treba je le, da vjame kod samo eno besedo, da. so n. pr. vse slovenske posojilnice blizu kraha in podobno -- pa, verjame bolj, kakor če bi mu oznanil angelj iz nebes! Potem so taki „možje“, ki so skrajno leni za vsako stvar, se ne brigajo ne za to, ne za ono stranko — saj pravijo tako - žele, naj jih pusti vsak pri miru, se zdijo sami sebi neodvisni, ampak če se jim je za kaj odločiti, se z gotovostjo že nagnejo na nam nasprotno stran, to se pravi rje, kjer je d o b i č e k ,k]er se dobi kakšna podpora, kjer sc boljše izhaja z uradnikom. Istega idealizma, ki je vzdignil svoje čase vse Češko ljudstvo, da je najpi eproStejŠi človek vzel z veseljem na-se butaro trpljenja in žrtev, da pomaga narodu, tistega idealizma, ki je pred pol stoletjem vžigal srca Lahom, da so se vsi do poslednjega za vedli sramotne razkosanosti svoje domovine in so romali v ječe, se pustili preganjati od državnih pravdnikov, in se odtrgali vsak od otrok in žene, samo da so dosegli svojo politično neodvisnost, idealizma, ki ne, ukloni Polja- kov pod brezobzirno silo Prusa in brutalnosti Rusije — kako zelo malo je tepa, idealizma še v srcih našega, ljudstva i)o marsikaterih naših pokrajinah! Koliko naše zemlje je prešlo le vsled grde dobiekaželjnosti ali pa vsled slučajne zadrege, ki bi se bila dala z nekaj naporom in vstrajnostjo premagati, v roke tujcem, koliko naših mož je sovražnik preslepil samo s smrdljivim alkoholom, koliko naših ljudi se je na eno samo sladko besedo vsedlo na limanice vsakemu pritepeuemu agentu tujih interesov! Le to 'dejstvo je v stanu, razložiti žalostni položaj, da se da toliko naših mož še danes preslepiti od vsake'nem-škutarske cunje. Ali ljudje ne vedo, kako se tak Časopis piše? Za urednika mu je Človek, ki nima niti trohice poštenja v svojem srcu, ki mu ni za blagor ljudi prav nič mar. ampak vede in hote dela za namene tistih, od katerih je plačan, človek, ki ne čuti niti najmanj, koliko odgovornosti ima preti Bogom in svetom za tiste, ki berejo njegov list, človek, ki bi tudi nasprotno pisal, Če bi ga kdo drugi boljše plačal. Nobena pridiga, noben shod. nobena knjiga se takih-lo naših ljudi bolj ne prime, kakor podlo hujskanje takega časnikarja; ni je tako neirnne in zlobne reči, ki bi je ne verjeli. Tožiti nič ne pomaga. Tu je treba vzgoje, dolgoletnega dela, n o v, ega j- o d n , ki bo popravljal grehe svojih slopih očetov,. Vse naše mladeniško gibanje meri na to, da se vzgoji tako nov rod in pripravi za boljšo bodočnost. Danes hočemo omeniti le dvoje, kar spada v to vzgojno delo. 1. Treba je pobijati m a 1 o d u Š -n o s t, k) se loteva tako rada naših najboljših ljudi, ko vidijo, kako počasi napreduje delo med ljudstvom. Naši mladeniči naj kažejo povsod na to, kar smo že dosegli in na podlagi tega vlivajo pogum v srca vseh, ki so dobre volje, in v lastna srca. Kakšen u-glcd si je pridobilo slovensko ljudstvo v zadnjem Času po državi! Danes je od zastopnikov slovenskega krščanskega ljudstva na Dunaju včasi več odvisno, kako se bo zasukala vsa poli- tična smer države, kakor od Nemce’ ali Poljakov. Besede naših mož vpliva jo na merodajnih mestih velikokrat ve> kakor besede voditeljev veliko večjil narodov. Veliko je v tistih, ki držijo d nami, discipline, veliko požrtvovalno sti, veliko idealizma in vere v zmagi slovenske misli. Duhovščino imamo ta ko vzorno in delavno, kakor menih sploh noben katoliški narod v Evro pi. Mladih ljudi nima nobena katoliški stranka toliko za seboj, kakor jih ima mo mi, pred vsem pa se moremo pona Sati z našimi dekleti in ženami. Zah nikoli ne obupujmo in prisvojimo s prelepo geslo (savojske vladarske hi še: S a v o i a s e m p r e a v a n t i i po naše pa recimo: Slovenc, vedno n a pre j , ve d n o pr vi 2. V izobraževalnih društvih na se, posebno po Štajerskem in Koro Škem, goji znanje slovenske zg o» d o v i n e , ki je med našim ljudstvom gotovo velika sirota. Nobeden je ne pozna, nobeden se ž njo ne ponaša. Al je naša zgodovina res samo za profesorje m starinarje? Naše ljudstvo, na? kmet, vsaka ženica, vsak hlapec ir dekla se morata polagoma zavedati slovenske preteklosti, Če nočemo Še dalj*1 pustiti, da životarijo naši ljudje dalj* brez vsakega ponosa na svoje poko ljenje, brez ljubezni do trdo priborje ne zemlje. Naši mladeniči morajo spo znati tiste čase, ko so slovenski pred niki kakor silen val preplavili vse pokrajine od Adrijanskega, morja do se vera, ko so eni obdelovali lope plani ne in rodovitna, polja, drugi pa, se n rili v vojskovanju in se merili s sov rožnikom ter bili strnil nemškemu so sedu. In potem tista žalostna doba domačih prepirov, trdovratnost, s katero so branili očetje vsak košček svojine in ona. leta, ko sta sv. (bril in Metod prinesla k nam omiko! Potem pa zgodovina kmečkega trpljenja, razvoj, mest, boji zoper Turka, vojaško življenje na granicali, boj med luteransko in domačo vero in tako dalje! Zunanjo slave res ni v tem veliko, a veliko je trdega in tihega dela, veliko žrtovr veliko tudi ljubeznivih epizod, veliko* primerov svetega življenja, veliko, k a? moremo in moramo z ljubeznijo objeli, se vanj vživeti, čutiti se edine, solidarne, tesno zvezane z vsem, karkoli se je na naših tleh godilo. Tudi s tem je treba začeti v naši izobraževalni organizaciji. In tako se-bo naučil nov rod spoštovati samega sebe, ljubiti svojo preteklost in delati, za svetlejšo bodočnost! Zabava. Pilatova hči. Vzhodna legenda. Poneij Pilat, ki jo vladal v imenu rimskega cesarja v Jeruzalemu, ljubil je nad vse edino svojo hčer Popejo. Dal jo je za ženo Klavdiju Pisku, oblastniku mesta Damaska. A kmalu za poroko zboli Popeja. Njeni udje so postali kakor mrtvi, hud protin se jih je polotil, tako, da Popeja niti hoditi ni več mogla. Kolika bridkost za mlado ženo, kolika, žalost za njenega moža, a tudi za očeta Ponči ja Pilata! Nosili so Popejo v dragoceni nosilnici po sprehodih krog mosta, da se ji razveseli oko ob pogledu prelepih vrtov, ki so liki venec obdajali mesto. A ni se mogla razveseliti, ni mogla pozabiti svojih bolečin, ne velikega gorja, ki jo je mučilo no le telesno, ampak še bolj na duši. Le ozdravela bi rada! Dve leti je trpela hude nauke brez vsakega upanja. Nfen mož, ki je bil pagan, kakor tudi ona, je poklical najslavnejše zdravnike, da celo sloveče Čarovnike in učenjake, naj bi pripomogli ljubljeni ženi do zdravja. A vse je bilo zaman. Bolezen se je hujšala od dno do dne in k.lubovalaysem zdravilom in pripomočkom. D'boga Popeja, mlada, lepa Rimljanka je ostala mrl-voudna. Slednjič se oglasi neki popotnik iz Jeruzalema pri bolnici in ji pripoveduje, da se je prikazal v judovski deželi čudovit mož, — menda Čarodejen. Ime mu je Jezus NazareŠki. On dela čudeže, ozdravlja mrtvoudno, slepi spregledajo, ako se jih dotakne, da, obudil je celo mrliče. Ko sliši to Popeja, bila je vsa iz sebe. „K njemu pojdem, k njemu grem, da me ozdravi," vsklikne polna veselega upanja. „Bogato ga hočem popla- čati s svojimi biseri. Dala mu bom. dragoceno svojo ovratnico z briljanti, vredno več kakor petero judovskih, mest, če me le ozdravi!" Ali tujec odmaje z glavo. „Vse to ti nič ne pomaga, blaga, Popeja! Nazarenec za take stvari ne mara. Revno oblečen hodi j)o deželi bosonog, občuje največ z reveži in nemara za svetno bogastvo. In ko bi mu prinesla še toliko zakladov, s tem se mu ne moreš prikupiti." „Ali povej mi vendar, kaj naj storim, da me ozdravi," vzklikne Popeja vsa vznemirjena, „On zaliteva od vsakega, ki se k njemu zatečejo, samo eno: verovati morajo v njega." Začudena gleda Popeja tujca in opre mlado glavo na snežno-belo roko, ki se je bliščala polna dragocenih zapestnic. „Verovati moram v njega? Povej mi, kaj moram verovati," vpraša slednjič poluglasno. „Verovati moraš, da je on sin božji." „Kaj, sin božji!" se začudi Popeja, „tega pa res ne razumem." In izpraševala je tujca daljo na dolgo in široko, dokler ji ni na drobno razložil vsega, kar je slišal o Jezusu Nazareškem. - Nato je premišljevala dan in noč, in še mnogo dni in dolgih noči. In jokala je in zdihovala kakor otrok, in čimdalje bolj hrepenela po neznanem skrivnostnem čudodelniku. V svoji duši si ga je predstavljala, in ga gledala pred seboj, kako dela velikanske čudeže, nemogoče, neumljive Človeškemu umu. In bolj in bolj je vstajalo v njeni duši koprnenje po zdravju in mladih močeh, rastlo je od dne do dne in jo slednjič celo prevzelo. Njega videti, k njemu priti, jo bila njena prva misel zjutraj, in z istim vimčim lirepe- ■jienjem je zatisnila oči. Zdelo se ji je slednjič verjetno, da mora biti nekaj božjega v njem, kajti če tako visoko nadkriljujo vse ljudi po svoji pameti in svojih močeh, je gotovo bliže bogovom, nego ljudem. Saj le bogovi so tako vsemogočni, da lahko ozdravijo bolnika s pogledom ali zgolj namenom a-li voljo. „Ali moji bogovi mi nočejo pomagati, torej pa hočem skusiti moč tistega Boga, ki o njem pravi Nazare-nec, da je njegov sin.“ Tako je modrovala. In vera je rastla v njenem srcu in se okrepila bolj In bolj. Slednjič se ne more več premagati, Sklene, da odpotuje v 'Jeruzalem, kjer ga bo gotovo našla, kakor je pravil popotnik. A vedela je, da bi ji njen mož tega nikoli ne dovolil. Če mu pove zakaj hoče v Jeruzalem, Kajti ošabnemu Rimljanu bi se zdelo naravnost nezaslišano, da bi se njegova žena, ponosna, plemenita Rimljanka, ponižala 'pred judovskim čudodelnikom. Zato si zmisli Pope j a. zvijačo. Reče namreč svojemu možu, da želi i-skreno obiskati svojega očeta Ponči j a, Pilata. Ves začuden jo posluša Klavdij, in neumevno mu je, kako se hoče njegova bolna žena podati na tako mučno in daljno pot. A prosila, je tako iskreno, rotila ga solznih oči, da je slednjič privolil. Ljubljeni ženi hoče olajšati potovanje kolikor mogoče. Naročil je krasen voz, ki je bil crnio prevlečen z mehkimi blazinami, položil vanj trpečo bolnico in ji dal naj-zvesteje služabnike kot spremljevalce na pot. Tri dni se je vozila po slabih neuglajenih cestah libanonskih višav med velikanskimi cedrovimi drevesi, in prišla slednjič četrti dan do judovske dežele. Po severni strani doline Jozafat je dospela blizu Jeruzalema. Bilo je ravno blizu poldneva, pred judovskim velikonočnim praznikom. In ko se je bližala severnim mestnim vratom, zagleda veliko množico ljudi, med njimi pa rimske vojake z bliŠČečirrn čeladami. Vsa množica je drla na zahodno stran proti golemu bregu tik mosta. Popeja se ozira po množici, a ne ve, kaj pomenja, in se vozi naprej proti mestu Jeruzalemu. Ko pride tik mestnih vrat, sreča rimskega stotnika na konju, ki jo sledil z drugimi vojaki množici. Zapove torej vozniku, naj ustavi konje in povpraša stotnika, kam drvi velika truma ljudi. „Križali ga bodo, tam na gori, zapeljivca, ki je bil k smrti obsojen — — — Jezusa NazareŠkega! “ odgovori rimski stotnik in se globoko prikloni hčeri mogočnega Pilata! „Ne, ne! To se ne sme zgoditi! Nikoli!" zavpije prestrašena Popeja. Nesmeto ga križati! '.laz to prepovem!“ Ali stotnik, odgovori, da bi le Pilat sam mogel preprečiti izvršitev obsodbe, za to pa je bržkone prepozno, ker do tega Časa, da se pri njem oglasi, bo visel obsojenec že na križu. Čudil se jo, da ima Popeja usmiljenje s tem zapeljivcem in lažnjivcem, ki ga je lastno judovsko ljudstvo obsodilo na smrt. Obsojenca obžalovati in mu kazati usmiljenje bilo je namreč takrat prepozno, da celo kažnjivo. Vsa obupana in polna groze se o-brne Popeja proti Golgoti, kjer se je bila ustavila množica. ‘Videlo se je, da se pripravlja ondi nekaj grozovitega. „Hitro, hitro me ponesite tjakaj,“ zavpije svojim služabnikom. Voz so namreč ni mogel peljati po kameniti golgotski cesti navzgor, ker je bila prestrma. Nagloma prinese nosilnico, položijo na-njo mrtvoudno lepo Popejo, da jo ponese na Golgoto. Ko dospe na, breg, zagleda v svojo največjo grozo tri križe, postavljene trdno \ zemlji, pa vsakem križu pa pribitega človeka. Obsodba je bila torej že izvršena. Množica ljudi se je trla okrog križev, zasmehovala in zasramovala umirajočega, ki je visel na sredi. Popeja ukaže, naj se množica u-makne, in prinesli so nosilnico ž njo prav blizu križa. Tu zagleda pod križem v omedlevici judovsko ženo, Mag- (laleno, tik križa stoječo pa drugo, z upadlim, solznim obrazom, na katerem se je zrcalilo neskončno trpljenje! Iz odprtih ran na rokah in nogah Križanega pa so tekli celi potoki vroče krvi. Popejo presune ta pogled. Razjoče se polna odkritosrčnega usmiljenja, in gleda z drugimi ženami trpečega Jezusa. Oh, ko bi le mogla vjeti s svojimi očmi njegov mili pogled. Saj je videla v njem kljub vsem nepopisnim bolečinam — krotkost in dobroto, da se ji je topilo srce. Ali njegove oči so zrle neprestano na jokajočo mater in niti opazile niso Popeje. In uboga Popeja se popolnoma zatopi z vsem svojim pogledom v obličje Kristusovo, na katerem se je videlo vse neskončno trpljenje bližajoče se smrti. „Oj, reši me“, zašepeta, ne da bi obrnila*svoje oči od njegovega obličja. In zdajci se obrnejo Gospodove oči od matere ter se uprejo v bolno Rimljanko. Njuni pogledi se srečajo. In pogledal jo je globoko in milo, neskončno dobrotljivo in usmiljeno. Ta pogled je presunil vse njeno bitje. Bilo ji je, kakor da jo je prešinila nebeška iskra! Nekaj doslej neznanega., novega, rajsko milega se razliva po njenem srcu, in njena duša okusi sladkost, ki se povedati ne da. Pilat je pričakoval svojo hčer, sloneč na belih mramornih stopnicah. Bil je ves začuden in razburjen, 'da malone preplašen, ker ni vedel, zakaj ga je prišla obiskat tako nenadoma, bolna Popeja. Ko jo tedaj od daleč zagleda na vozu in vidi njen razjokati obraz, razprostre roke proti njej, da jo pritisne na srce, ko jo prinese po stopnicah k njemu. Razgled Državni zbor je bil dne 30. marca razpuščen. Razpisane so že nove volitve, ki bodo dno 13. junija, ožje pa 20. junija. Letos bo torej zopet živahno Ali kako ostrmi, ko vidi, da se Popeja v vozu sama. zravna, pripravljenim služabnikom odmigne, ki so stali s pozlačeno nosilnico, da bi jo ponesli črez stopnice. In sama, gibčna in lahka, skoči po stopnicah navzgor k njemu, k Pilatu. Vrže se očetu v naročje in glasno-zaihti: „Oče, oče, ti si danes umoril Sina božjega!" Hosanna crucifige! Veliki teden ... V onem jutru krvavožarnem vstal si veličastno, ko solnce žarno poljubilo jeruzalemske je zidove . . . In s cvetjem pomladanskim in s plašči zlatokrasnimi pripravili so pot Gospođu . . . Iz oken vseh hosanna — klici tja skozi ceste so se vili in ob zidovih trdih, nemih brezčutno, topo se razbili . . . In odhitel je mimo jasni dan in noč nemirna vsa . . . In dnevi so prihajali kot sence — kradoma in zopet so odhajali počasi in polagoma . . . Veliki petek . . . hrušč in trušč po mestu vlada . . . Sodni dvor in sinedristov zbor izrekli so že sodbo krvno . . . In tolpa črna, neugnana, ki kričala pred dnevi: »Sin Davidov, hosanna!« Njegovo smrt zahteva! »Le križaj, križaj ga ! . . .« Roman Bende Prijatelju. V življenju naj Ti solnce sreče, obseva Tvoje vse poti; vse želje Tvoje hrepeneče naj Vsemogočni izpolni! Trpljenja duša na| ne čuti, prevare ne spozna srce; viharji, — ladji Tvoji, — ljuti, naj jadra nikdar ne zdrobč! MirnA naj ladja Tvoja plava, dokler r-e pride v tih pristan; kjer pot življenja se končava in nam prisije lepši dan! Dragutin. po svetu. in burno. Tudi nas mlado Čaka veliko dela; kateri so stari že 24 let, imajo volilno pravico, drugi pa bodo pridno-agitirali. Tudi dekleta morajo sedelo- vati; nagovarjale bodo in prosile svojo o6eto, brate, sosede, znance in sorodnike, da gredo na volišče in dajo glas le poštenim možem, kandidatom Slovensko kmečke zveze. — Med Rusijo in Kitajsko še vedno preti vojska, bržčas bo prišlo v kratkem do krvavega plesa na daljnem vzhodu. — V Albaniji je izbruhnila proti Turkom v-.staja, ki se vedno bolj širi, vendar se zadnji čas bere, da so začeli turški vojaki zmagovati in tako utegnejo zadušiti vstajo, iz katere bi sicer lahko .švignil plamen po celem Balkanu. — Na Portugalskem so odkrili nevarno vojaško zaroto proti sedanji vladi. Tudi na Španskem raste med vojaštvom nejevolja zoper kralja, ki je popolnoma v oblasti liberalcev, — V bosanskem deželnem zboru so sprejeli postavo o odkupu kmetov. Ondi so namreč kmetje še podložniki bogatih Turkov, kakor so bili pri nas pred 1, 1848. podložniki graščakov. Odkup bo prevzela dežela, ki bo dajala posojila. Tako se morda prepreči, da bi judovski oderuhi dobili v kremplje bosanske kmete. — V No\v (Nju) Jorku v Ameriki je pogorela velikanska tovarna na 10 nadstropij; v njej je delalo 1500 delavcev in delavk. V strašni stiski so skakali skozi okna ter z razbitimi udi obležali na tleh, drugi so se skušali rešiti po električnih žicah, a žice so se potrgale in so z visoČine popadali na tla. Mnogo jih je jiaŠlo strašno smrt v ognju, — Na Spodnjem Štajerskem zadnji čas nemčurski lopovi nesramno hujskajo zoper slovenske posojilnice. Radi bi, da bi vlagali Slovenci svoj denar v oderuške nemške šparkaso in polnili nemčurske žepe. Edini odgovor na to je: slovenski denar v slo- venske posojilnice, Slovenci k Slovencem. Mi ne hodimo hujskat gornjeŠtajerskih Nemcev, naj tudi nas pustijo pri miru. Kogar slišite hujskati zopei slovenske posojilnice, ga naznanite pri najbližji slovenski posojilnici ah pa pri Spodnještajerski ljudski posojilnici v Mariboru, pa bo šel kaše pihat. Ne dajte sc slepiti ničvrednim lopovom, ki niso vredni, da jih zemlja nosi Dekliški vrtec. Dobra gospodinja. Lepi velikonočni prazniki so tu. Na kmetih kakor pri gospodi najdeš mize, obložene z mesom. Kako dobro nam pa tudi dišijo pečenke, klobase in drugo povojeno meso, osobito prve dni; pozneje se nekako naveličamo že teh dobrot, in vendar je v shrambi Še toliko mesnih ostankov. Kaj ž njimi? Tu tozadevno nekaj nasvetov. 1. Skoro vsako mrzlo in nc-povojeno meso je zelo okusno, če ga razrezanega polijemo z jesihom in o-Ijem ter pridenemo nekaj luka, popra in razsekanega peteržilja. Tudi trdo kuhano jajce zrezano vmes je jako dobro. 2. Pravijo pač, da pog, eto meso ni dobro, ali celo ni zdravo, To ni popolnoma istinito. Pečenke vseh vrst se dado, seve, le enkrat, prav lahko pogreti, no da bi bile neokusno in nezdrave. Priporočam pa sledeče ravnanje: Deni ostanke različnih pečenk v skledico ali drugo lončeno posodo, pri- deni košček masti in prav po malem pogrej vse skupaj na piskru z vrelo vodo. Na vodnem soparu se pečenka pogreje, ne da bi se osušila ali izgubila na dobrem okusu, nikakor se ne razločuje od svežih pečenk. Iz vseh mesnih ostankov pa narediš lahko o-kusne 'kroleljčko, kakor sem jih opisala pri „liaše iz piškinih ostankov". Mesno ostanke pa lahko uporabljaš za juh-ne vkuha kakor za: šlikkrofeljčke, že-meljne šnite, mesne cmoke itd. Povojeno svinjsko meso najde tudi svojo u-porabo ];ri močnatih jedeh, na primer pri šunkinihlcrpieah ali rezancih(Schin-kenfleckerl — Sehinkonnudeln) ali v o-mlotah. Na Ogrskem pražijo tudi o-stanke povojenega mesa z lakom in s papriko na masti in ga nazadnje polijejo s kislim vrhnjem,'Taka uporaba starega mesa je zelo praktična in zabranjuje enoličnost hrane. Le poskusite in videlo bodete, da niso preslabi nasveti — stare kuharice. Spoštuj starost. Prišel sem jjo o-^ravkiii \r neki večji kraj na Spodnjem štajerskem, Ker je bila nedelja, stopim v cerkev, kjer se je začela ravnokar služba božja. Tam vidim stati slabotnega starčka, ki se je naslanjal na cerkveni stol. Pred njim jo bil še v o-tem stola prostor, a starček si ni upal jetri, češ, morda pride še lastnik sto-a sam. V tem hipu pa švigne mimo 'bega njegova vnukinja, krepko in idravo dekle ter se posadi na prazno Mesto. Tako je sedela mlada vnukinja dožno med službo božjo, dedek pa je 'iioral z bolnimi nogami stati poleg sto-'a- Ta brezobzirnost me je naravnost zaskelela na dno srca. Spomnil sem ,e nekega prizora iz stare grške zgodovine. Grki so se zbrali k narodni Jgri. Gledalci so posedli svoja mesta 'a napeto čakali začetek igre. Tu pri-‘eze od nekod starček, opirajoč se na Palico, in išče prostora, a bilo je vse zasedeno. Tedaj se vzdigne mlad, zal Mladenič, se prikloni starčku in mu odstopi svoj prostor, sam pa je stal. In vsi so hvalili mladeniča zaradi njego-ve spoštljivosti proti starosti. Tako o-'J'anioti pagan krščansko mladenko. — 'nkih slučajev, kakor je storila ona jdadenka, se najde žalibog vse polno, Gladini manjka čut spoštovanja do prosti. A ko se kaj takega zgodi ve-,‘()|na, .je to naravnost greli zoper če-rto zapoveii in nezaslišana surovost, 'ko se ne zgodi vodoma, je znamenje pomanjkanja uljudnosti, finega čuta o spoštovanja, do starosti. Mladina, Če toeeš veljati za omikano, uljudno in pošteno, če hočeš biti srečna, spoštuj itarost. Nič se na svetu tako ne ma-’J0"je1 kakor zaničevanje in preziranje Marosti. Malopridno je srce, ki nima ^Poštovanja, do starih ljudi. Čas prihaja. Cas prihaja...........! Mojo dušo pa navdaja, sladek up! Hrabra četa slovenskih mladenk, ‘do si?! Ni mi bilo drugače mogoče izreči . besedo, katere mi nehote vedno in V]dno prihajajo iz skrivnega kotička ranjenega srca na jezik, da bi jih ne izgovorila. Pač res: Hrabra četa slovenskih mladenk, kje si?! Kje si ob času, ko naš najhujši nasprotnik ne miruje, hoteč razrušiti trdo skalo slovenske mladine, veseleč se svojega izdajalskega Čina, Dostikrat !o premišljujem in ogibljem, kako mu priti najlažje do živega, kako mu izmakniti iz njegovih rok strupeno morilno orodje, namreč slabe Časopise. „Dandanes se vojskujeta pekel in nebesa samo na papirju41, tako sem slišala že dostikrat govoriti pametne ljudi. Res je, da se vojskujejo, žalibog strašno! Veste mile sestrice, tako smo že daleč! Vprašam pa vas samo: Li širite in Čitate tudi ve enake hudobne časopise? Steše zveste Marijine hčerke, članice dekliške zveze, neustrašene buditeljice slovenskega naroda in zveste naročnice „Našega Doma44? Odgovorite mi vsaj enkrat na moje vpraša-nje. Prosim vas pač, ne ustrašite se dela, ne držimo križem svojih rok, ker čas prihaja . . . vstajenje . . . slovenskega naroda . . . slovenske mladine. Bila je pepelnica, dan pokore ! In kako pretresljivo opisuje pesnik Simon Gregorčič v svoji pesmi tisti čas, ko je pepeli 1 spokorne množice. Mnogo jih je, bogati, ponosni, a le malo u-bogih. Nazadnje pa še pride ponižna truma in ni mogel pepeli ti. Ali, bil je narod moj! In zopet pravi: Pepcini dan ni dan več tvoj, Tvoj je vstajenja dan. Zares krasne besede, katere veljajo tudi nam. Tudi nam se približuje, vstajenje, vstajenje naroda. Da bodo pa ta čas kmalu tu, se moramo posebno mo mladenke truditi in boriti. Ampak kako? Lahko jo vprašanje, a še lažje je dati odgovor na to: 1. Ne miruj poprej, dokler nisi spravila vseh svojih tovarišic na pravo pot, na pot, katera je sicer z bodečim trnjem posuta, a mul njo in nad mladenkami, ki hodijo po njej, vihra pa bela, krasna zastava naše mogočno zaŠČitnice. I f. Pobijaj s svojim jezikom vse puhle glave, lej mlatijo prazno slamo, in ne dopusti, da bi se šopiril tvoj sovražnik kot govornik na tvojem, mestu, v slovenski domovini. 111. Nikdar ne sovraži izobrazbe in peresa. To so ri poglavitno torke, katerih se moramo z vso močjo poprijeti, da. tudi nam \ kratkem času zasije zlato, svobodno sol ure, doli v slovensko vas, označujoče, da prihaja čas . . ., čas zmage in vstajenja. O peresu sem že zadnjič nekoliko spregovorila, mislim pa, da ne bode odveč, ako se še danes malo dotaknem tega, in sicer vprašanja: Zakaj se mladenko vendar tako boje te male stvarce? Koliko poznam mladenk, ki se izgovarjajo: „laz pač nisem za izobrazbo, posebno pa pisarija mi ne gre izpod rok, bi že pisala tudi jaz v „Naš lJom“, pa žal ne znam, to je le za takšne, ki nimajo drugega dela.“ Pa ravno zato se moramo učiti in uriti, kar ne znamo, posebno pa pri pisanju. Ali mislite, da se pisateljem in pisateljicam ni bilo treba nič učiti? Kdo mi more to ovreči? Izgovor, da nimaš časa, je zopet ničeven. Kdo je pa na svetu, ki je brez dela? Pač bi bilo žalostno, ako bi bila slovenska mladenka brez dela! Vsak človek ima dela ddvolj, ako ga le hoče opravljati. Ce je pa marljiv, ne bode opravljal le tistega dela, ki ga mora opravljati, ampak, poiskal si bode še drugo, prostovoljno delo, in to je pri njem najprvo: izobrazba. Vem, da je kmečkim mladenkam veliko bolj težavno, se vsesti za mizo in pisati, kakor pa kateri drugi, kakor n. pr. učiteljici, šivilji itd. Gotovo je zvečer, ko opravi svoje delo, zelo trudna, a pridnost premaga vse. Ako se hoče izobraziti, bode prav marljivo pisala in čitala ter se tako vadila v izobrazbi . Tudi jaz si včasi' mislim: „Eh, pa pojdem spat, saj že ne morem več gledati in stati na nogah, kajti celi dan tekati po prodajalni in streči ljudem, tudi ni mačka pod mizo." Pa kaj si hočem, hočeš, nočeš, moraš, se uči- ti, če hočeš kaj znati. Jn to velja tudi vam, mile sestrice. Poprimite sc peresa, napišite si mali govor, in v nedeljo ga povejte neustrašeno svojim sestricam. In to bo veselje, kajti s tem boste tudi nje privedle na- pot, po kateri same hodite. Ne bojte se stroškov za peresa, saj so po ceni, a vam v veliko korist. Pogovor med delom. Že smo bili mnenja, da nas je za letošnjo zimo popolnoma zapust.l mrazi Toda glej ga kleka! Ravno smo odko pava!e im njivi „Novine" zadnje sadeže hmelja, kar začne pihati mrzel veter. Tn m tam so že padale kapljic* dežja iz neba, ko smo zgotovile delo. Pa Še predno smo dospelo domov, začne naletavati sadra, ali kakor pravimo pri nas, „babje pšeno". Kaj sme hoteli? — Zvečerilo se je in po večerji! smo se odpravili vsak po svojih' opravkih. Oče so natlačili pipo ter sedli ne klop k peči, kjer sta, se potem z mamico pogovarjala, kaj bodemo drugi dar delali. Ko smo zgotovili delo v kuhinji hi hlevih, smo se zopet znašli v sobi. te ker nam je prinesel dopoldne pismonoša „Naš Dom", „Mladost" in „Stražo", srno vzeli vsak nekaj berila v roke ter vsak za-se čitali. Toda kmalu začnejo oče za pečjo godrnjati, češ, da še danes nismo nič čitali na glas, ter da so nas pošiljali v šolo tudi zalo, da bodemo sedaj, ko morata rabiti 2 mamico naočnike, čitali na glas, ker čeravno ze nosita vsak precej križev na rami, vendar še rada slišita novice iz tujih, kakor domačih krajev, kako se giblje mladina na narodnem polju, kako se razumejo vladarji med seboj, ali bode zdržal ženski spol svoje najnovejše modno krilo itd, Cdah smo precej Časa, nato so nam oče naročili, kaj bodemo drugi dan delali. A ljubi Bog nam je prekrižal račune, kajti v jutro smo se znašli O snegu. Tako smo izpremenih očetov sinočnji načrt, in sicer: mamico smo obsodili za peč in rožni venec v roke-Oče in brat se peljeta v mesto k o u-metna gnojila. Dve starejši sestri bo- 121 sta krmili živino in belili bmeljske droge. Mlajša sestra in njena prijateljica gdč*. Marica se naj ukvarjata z ukom. A sestra šivilja in moja malenkost pa bodemo šivale obleko. Šivati.. ! Da, danes z veseljem šivam. Toda pred par leti, ko še šivati nisem znala, ko se je namreč v tej stroki pri sestrini zmožnosti v. šivanju pričenjal pouk, se moj ideal nikakor ni strinjal s tem. Metuljček sem hotela biti, ki leta prosto po zraku, ne pa šivilja. Brr! — — A moja ljuba dobra mamica, Bog jim daj preživeti Matuzalema, so prav dobro znali rabiti zdravila proti muham mladib deklet. „Letos se izučiš šivati, da bodeš vsaj sebi znala napraviti obleko, a drugo leto te izučimo za kulilmuca! “ Tako so me bodrili- A v svojo škodo sem bila vesela u a j bolj tedaj, ko sem iztaknila, kje,kakšen roman, ter se v prostih tirali po-'tala v drugo nadstropje v podstrešje '•meljske sušilnice ter tam čitala, pohabljajoč na želodec in vse, dokler me niso našli mamica, mi vzeli knji-,go ter me z brezovim oljem pognali -ez dvojne stopnice, da sem so skoraj Pobila, pa vendar srečno dospela k nesrečnemu Šivalnemu kolovratu. Ako ■udi tukaj nisem takoj sestro ubogala, pa so znali mama navijati uro na mojih ušesih. A danes sem hvaležna za mamki no skrb. Tako sve danes s sestro začeli s Rvanjem. Najprej sve prinesli odločeno, v posebni, košarici shranjeno pe-"ilo, ki pa je bilo strgano, s katerim sve se celo dopoldne ukvarjali. Šivtv 'i sve tako, da sve perilo, ki ni bilo več za rabo, razrezali ter s celim platnom zakrpali drugo perilo. Novega blaga nikakor ne rabimo za, krpe. Btaro perilo se namreč nateguje, dolini so novci pri prvem do Četrtem pra-nju uskoči. Ako bi torej zakrpale z uovini perih bi se perilo ob robu hrpe že lahko v prvem pranju zopet strgalo. Pred i'oldan smo pogladile za hrpano perilo, ter ga shranile med slabše delavno perilo. Po kosilu sve se lotili krpati vrh-nih oblek. Nikakršna sramota ni, ako nosi del. le zakrpano obleko. T ega mnenja sem bila vedno. Samo da obleka ni raztrgana in zamazana. Niti beraču iie smemo darovati raztrgane obleke; pač pa lahko zakrpano. Kmalu smo bile tudi s tem gotove. Sedaj pa je prišlo na vrsto novo blago. Pa bi znal kdo vprašati, smo li molčale celo dopoldne in popoldan med delom ? Pa kdor zna izrek kranjskega Janeza, da: „Kjer so tri ženske skupaj, je celi semenj,“ bo lahko uganil, da nam kljub temu, da je zunaj snežilo, vendar ni primrznil jeziček. Naše število je bilo celo Še za eno osebo več, pa, hvala Bogu, sama dekleta; torej ni bilo slišat i ni kakega semnja. Ta dan nismo prav nič obrekovale ter nič opravljale, saj nas je gosp. urednik v predzadnjem listu svarilno opomnil, da tako ne smemo delati. Do devete ure dopoldne smo bile vse nekako molčeče. Iz tega molka nas predrami nenavadno tanek glas iz veže. Še trenutek in naša soba se je pomnožila za 14 duš, in sicer za eno neumrjoČo, a 13 umrjočih. Ciganka „Grilli“ je vstopila, spremljana od 13 psičkov okoli sebe. Videč to pasjo zalego okoli ciganke, me je pograbila jeza. „Žena, vun s psi! Ako Česa želite, pridite sami v sobo ter pustite to pasjo nesnago na dvorišču!“ Ciganka me je sicer ubogala, ali vendar ne popolnoma, kajti najljubšega jej psička, kateremu je pridala celo svoje ime, je še vendar pripeljala s seboj. Ni Še bila par minut v sobi, že je začela mamico, vstopivšo v sobo, beračiti za malo speha, kapljo mleka, par krompirčkov itd. Naša mamica so preusmiljeni, da bi jej odrekli prošnjo. Med tem, ko so odšli iskat ocvirkov za ciganko, je leta porabila ugodno priliko ter začela z nami pogovor. Prvo, kar je bilo, nas je seveda začela na vse načine hvaliti, nato nas pa beračiti za staro obleko. Na vsak način nam je hotela iz kart prerokovati. Obetala nam je, da nam bo pove- dala sredo, ako dobi staro kikljo, Pripovedovala nam je, da nam hoče po kartali prerokovati priliodnjost ter napovedati ženine, in kako bomo srečne v zakonskem stanu itd. Jaz sem izšola smeli kakor iz koša, kajti prišlo mi je v glavo nekaj, sicer ne pametnega, a vendar nekaj, o čemur sem- se hotela prepričati črno na belem, li res ciganka, oziroma njene karte, kaj vedo. Napravila sem naenkrat prav resen, in obenem žalosten obraz. Ciganka je to kaj hitro zapazila. „Pa ti mlada, zakaj si naenkrat liostala tako otožna ?“ začela me je v-praševati. A jaz sem kakor v obupu pogledala v nebo, ter opomnila ciganko, da sem lahko otožna, žalostna, ko nam je ona. pravkar obetala iz kart prerokovati zakonsko srečo, pa da jaz, ah ljubi Bog, kako sem nesrečna, moj mož, dejala sem, bolje da ne govorim o njem, je takšen, da, oh . . . Nisem Še popolnoma izgovorila, že me je ciganka prehitela, ter vprašala. > e sem li gospodinja na tem domu, kG h ko sem stara, kje je moj mož, ali iv-istina, da je tako surov itd. Povdarja-la je slednjič, da nikakor ni znala, da sem že omožena, pa da mc ona zelo pomiluje, ker sem tako nesrečna. Sestri in gdč. Marica, da bi prikrili smeh, so začele gledati skozi okno. A jaz sem napravila še bolj obupen obraz in nadaljevala: „Da, ako- bi te-le punčke znale, kako se meni godi, gotovo bi se nikdar no skregale s pametjo; nikdar bi se ne možile, kot sem se . . . toda, ah, saj ne morem več govoriti. Kakšen surove/ je, da ne morem živeti pri njem. Ciganka me jo začela tolažiti, češ, mogoče, da se bode le izboljšalo moje gorje. Odkimavala sem z glavo, ter obupano dejala ciganki, da nikdo ne zna za priliodnjost. Ta moj izgovorjeni stavek je porabila takoj ciganka ter me začela siliti, da mi liočo iz kart prerokovati ter mi tako razodeti mojo priliodnjost. Na vse načine sem se branila, hoteč ciganko popolnoma utrditi v veri, da sem zares omožena. Namignila som sestrama in Marici, češ, da naj me tudi one silijo k temu koraku in jio prošnji vseh sem se udala. Ciganka je vrgla karte. ,,0! o b j ljuba gospa, glejte, glejte, sreča, sre ča, še nekaj Časa bo trajala Vaša ža lost, karte kažejo tako, potem ljuba go spa, poglejte sem, to pomeni, da prid" . Vaš mož sam po Vas, in tukaj-le lili ar ta pravi, da se misli mož poboljša ti. Gospa, tukaj kaže, da je bil Vas mož vojak, ter da je nagle jeze, a tu kaj ga opusti jeza, zato pa bode tudi , kmalu prišel po Vas. Dvignite karte gospa!“ Pogledam po tovarišicah, a mlajši sestro že ni nikjer. Gdč. Marica pt se drži za nos in vsa višnjeva je v ob raz od pridušenega smeha. Starejši sestra pa vleče ustnice skupaj ter gle da v okno. Edino jaz sem se oglobiI; v svojo žalost ter precej izborno re Sevala žalostno vlogo boljše zakonski polovice, pogledala z zanimanjem oi ganko in s studom dvignila karte. Zopet so se odprle zatvornice ci gankinega jezika. Gospa, glejte, glej te, zdaj pa mi boste rade volje d aro vali staro kiklo! Zopet sreča. Vaš mo: ima daljnega sorodnika v Ameriki, e< katerega bode podedoval veliko svoi< denarja. Pa tudi. . . glejte ... A i tem je utihnila, ter pogledala mamico , vstopivSo v sobo. „Toda kaj pa imate Vi pri nas : 1 kartami opraviti? Proč s tem!“ Meut je polila rndečica, nekaj od sramote nekaj od strahu pred mamico. Cigan l tor jo pobrisala iz liiSo. Mama so tekli za njo, dali jej dar ,ju •'Ot meni v kazen, moje, še precej lepo krilo. Ciganka je hlastno pogra-Jna vse, se zahvalila mami, ter obda-na od 13 psov, katere je na dvorišču ^.opet sklicala skupaj, jo tako med pas-11111 živ-žavom odkurila iz dvorišča. Me smo se smejale vkljub temu, ! i so nas venomer mama kregali. Potolažile smo jih Še-le, ko smo jim po-'poole, da smo se hotelo na vsak na-,ln Prepričati, kako znajo ciganke iz ,lv'art prerokovati. Tovarišice drage, ali si bomo pustile kedaj iz kart prerokovati? Gotovo bomo rajši pokazale vrata različnim sleparskim osebam, ki s svojimi lažnji-vimi čenčami zastrupljajo srca mladih deklet, obetajoče jim po kartah zlagane zlate gradove. Kaj no dekleta, da mi rade volje pritrdite: „Proč z vražami, proč s ča^ rovnijo, proč s sleparskimi kartami!“ Kajti pri vsem tem ima hudobec svoje kremplje poleg, in marsikatero dekle se vslecl takih sleparij zaplete v prazne sanjarije, ki so ji v pogubo. Društveni glasnik. Vid pri Planini. Odkar imamo pri s »Mladeniško zvezo«, in to je 11/2 leta, se gibljemo. Priredili smo že 11 gleda-p i11 Pfedstav, ki so se prav izborno obnesle. „ reddi smo tudi 4 poučne shode pod vodstvom v Predseclnika F. Tovornika. Seveda se imamo AmVp'VrSt.i za'lvalhi VK. g- duh. svet. in žup. ' .'pbarju, ki se v svoji sivi starosti toliko |)riV U,0 za blagor naše mladine. Brez njih bi »e \nS -ne lj’10 ne F osoj ilnice, ne braln. društva, bro i i' -11 ^ekk zveze in še mnogo drugih do-več i 11 naPrav- belimo -še samo, da bi se je n nil;icleničev priglasilo k Ml. zv. in da bi se -Sai 6 tal<0 °S1',al* kakor maček vrele kaše. ne I e tudi tukaj dobi dovolj poštene zabave, Dr bi okoli po krčmah krokali in denar za-' Jab- Pozdrav in na svidenje prihodnjič, društ Pollosno je lahko krčevinsko Bralno S lfafV°- na svoje zborovanje dne 26. marca, dejjt je bil združen tudi shod tukajšnje st0r ls^e zveze. Prenapolnjeni društveni pro-obči* S° Phčali, kako od dne do dne raste in > ■' zatumanje za to izobraževalno društvo vs KKa podružnico, dekliško zvezo. Točke Potočil S'- ,J1*e velezan'm*ve i sled* U' kratko naV7 xanie’ s prisrčnimi besedami pozdravlja Muhi e domačine in društvenike, osobito pa Štin»f®a ^osta hjsko mladenko Mimiko g0v®'. Potem povzame besedo priljubljeni Ijivj T .i duša cele naše organizacije, neutrud-treba . ?Vn‘k v Pr'cl na^e stranke. Imena ni da j ’ ga poznamo; on naj bo prepričan, gove 3 e^nu srca vpoštevajo v polni meri nje-Vo^ji nevenljiv'e zasluge. Spretna beseda go-brazb a 'le 0Pozariala na nujno potrebo izo-Odl5rjf • ln napredka pri kmetskem stanu, ktnet? Slavne rane, ki povzročujejo propad v0st :Va .ya, namreč: nevednost, zapravlji- svete111 Pijančevanje, ter ob enem podal na-be$ed l31^041 pretečemu zlu. Lepe prepričevalne da b;e, na®le vsestranski odmev. Dal Bog, tudi vtis teh krasnih naukov bil trajen. Društveni predsednik g. Lah otvori Kot drugi predavatelj je nastopil naš Jeruzalemski romar, mladenič Ver, ter nam podal prvi del opisovanja svojega romanja v sv. kraje. Zanimivo in nazorno je govornik, poslužbjoč se primerov v Ptujski okolici, vedel svoje poslušalce vpeljati do pravega razumevanja; da smo se v duhu vsaj udeležili dolgega potovanja. Pri prihodnjem zborovanju bode naš romar nadaljeval zanimiv opis. Radovedni poslušalci že komaj čakajo na obljubljeno na- pozdravljen stopil je sedaj na oder preljub nam gost, odposlanka iz Št. lija, mladenka Mimika Štingl. Prinesla nam je v prvi vrsti pozdrav od obmejnih Slovencev, osobito od tamošnje dekliške zveze, potem je s prisrčnimi, prepričevalimi besedami povdar-jala potrebo združenja pod Marijino zastavo, ter naglašavala, da le po tej poti bode mladenki mogoče spolnjevati svoje dolžnosti do Boga, cerkve in naroda slovenskega. Opisovala nam je žalostne razmere v obmejnem Št. liju in s tem dokazovala potrebo močne obrambe. Skupno, složno delovanje naj krepi naše vrste v dosego zaželjenih cil;ev, to je želja njena in vseh dobromislečih. Govornica je ob koncu žela občno priznanje. Četrto točko je tvoril pogovor treh deklet. (Mladenke Horvat, Kekec, Veronek.) Vsaka je branila svoje stališče; to deloma šaljivo deloma pa poučno pričkanje se konča z zmago katoliško-narodne ideje. Živi piizor je vsem ugajal ter so žele pred-stavljateljice mnogo pohvale. Sledilo je sedaj še nekaj pogovorov radi ustanovitve pevskega odseka in prihodnje gledališke predstave. Dekliška zveza ima svoj prihodnji shod na. belo nedeljo. Društveni predsednik se ob sklepu zahvaljuje govornikom in govornicam, kakor tudi občinstvu za mnogobrojni obisk ter sklene zborovanje z živioklici, ki najdejo navdušen odmev vseh udeležencev.. Marica. daljevanje. Z živioklici Remšnik. Dragi »Naš Dom«, sprejmi prvokrat od nas deklet par skromnih vrstic. Fantje napredujejo^ Kaj pa me dekleta? Li spimo ali čujemo. Čas bi že bil, da bi se zbudile iz spanja pravičnega. Na meji smo, par korakov še, in že smo na nemški zemlji, a ta prelepi kraj je bil nekdaj nam Slovencem raj! Torej nam ni zadosti, da smo družabnice Marijine, da ljubimo nebeško mater, ne pozabimo, da imamo še eno mater, in ta mati je, mati Domovina, mati Slovenija, l.juti valovi se zaganjajo v nas, hočejo naš čolnič potopiti, a ne dajmo se ! A žalibog marsikatera le prerada pozabi, da je hčerka slovenske matere, par mescev je v blaženi nemščini, pa se sramuje slovensko govoriti. In to je prav žalostna točka v našem narodnem življenju. Torej dekleta! naše izobraževalno društvo nam nudi dovolj lepega berila, sezite po »Našem Domu«, »Slov. Gospodarju««, »Bogoljubu« in »Glasniku najsv. Src!« in še več zabavnih knjig. S tem se bomo izobraževale, da bodo glave nam bolj jasne. Z branjem se učimo, česar nam je treba v teh razburkanih, nevarnosti polnih časih, kako se bojevati zoper sovražnike ; da bodemo zavedne Slovenke, imejmo večjo ljubezen do slovenske naše mile domovine. Obmejna Slovenka. Šmarje pri Jelšah. Naša dekliška in mladeniška zveza se sicer v javnosti ne glasita veliko, a kakor jiridna čebelica pridno in na tihem delata. Kmalu bo tri leta, kar se je d. z. ustanovla, članic je blizu 200, mnogo lepega in koristnega smo se v teku tega časa naučile. D. z. je imela že štiri igre, n 1. z. pa dve, dvakrat je bil srečelov, priigrani denar smo pa obrnili za časopise in društvene knjige. Knjige se delijo vsako nedeljo, imamo pa tudi v čitalnici vprašalno škrin ico; katera česar ne razume, napiše na listek in da v Skrinjico, potem nam č. g. Sinko vse na tanko razložijo. Oni so ob enem tudi predsednik izobraževalnega društva in voditelj dekliške in mladeniške zveze. Shodov ni bilo veliko, ker in tem podobnih družb je in ostane povzdiS* izobrazbe kmečke mladine. 3 Petje »AngelJ Tvoj« (Josip Kegl). 4. Ana Lovrec iz ZagOJeC nam je navdušeno govorila o krščanskem žlV' ljenju na podlagi sv. vere. 5 Igra: Sv. velečastiti g. župnik Jožef Sinko so razi'zl! * pomen igre. Igrale so Ana Lovrec (gospa Fau' neli), Hrga Katarina, Hrga Juljana iz G^,ei' nika (njeni hčerki,) Pavlina Tikvič iz SakušiA* (Citai, Marija Zemljič iz Sakušaka (Cit(n* mati), Katarina Majerič iz Oblake v, Oti'1]® Križan iz Sakušaka, Ana Hrga iz Gabernik®' Marija Tikvič iz S kušaka (dekle). Igralke st svoje uloge izvstno igrale. Gledalci in ša ci so bili prav zadovoljni. Čistega dobičk* je bilo 27 kron. Porabil se bo za društvetjt knjižnico, ki šteje nekaj nad 300 knjig noma vezane. ori® K skle u so dekleta še zape pesem: Slovenka sem (sestra Grizoldov®]; Imamo jiri nas odsek za čitanje dobrih knj'S’ od meseca novembra je izposojenih 320 km1^' Lansko leto je bdo pri nas 17000 obhajane6'’’ Imamo tudi odsek za pogosto preji-manje sV_ obhajila. Ob nedeljah pred večernicami se P*' zbiramo k skupnemu češčenju sv. KešnjeS8 Telesa in molimo iz knjige »Večna moiiteV*' Dekleta predraga, torej le pogumno in neusO-11 šeno napr« j na skupno in složno nar0<:\L delo. Le tako bodo naši zanamci rekli, A smo me kedaj stale na pr vem mestu KaJ. poštena dekleta lahko s svojo odločnostio štor'] več kakor še tako učeni možje, zlasti če s. v ven opešali, — Nemila smrt strašno ima 1111 od Tudi me smo se za vselej morale ločit' ljubljene tovarišice Marije Vojsk iz GrL".leCj Bila |e Zvesta Marijina hčerka, stara okoli ^ let. Rajna jr po smrti starišev ostala pri br® in mu kot skrbna Marta pomagala pri kmečke^. delu in pri odgoji otrok. Po šnrnajstdnr' bolezni je 18. febr. vdano un rla, nepopisna J. žalost brata in treh sester po njeni Nam dekletom in vsem. ki smo jo v pogr® od doma spremljali pa kliče za slovo. »Z'®? ostanite Materi Mariji, vse njo častite, njo l]a bite. Raj se večni Vam odpre«. V nvru BožjeP tam počivaj sestra ljuba. Kako britka natn J tvoja izguba! Ivana Zelenko t. č. tajnica- Konjice. Naša dekliška zveza u: utihnila, v tihem delu išče svoje hvale, »'! skoro ne bo vedel za njo, a Tisti, ki na ......... *- -- ......- ti® nem vidi, ji bo povrnil. Naših član• c ne vsp'1 ^ buja več časnikarska hvala, ampak delo -a111, in uspeh. Dragoceni prostor v »Našem dofl1-rade prepuste g. uredni u na razpolago; vsaka članica ve: poročila drugih zvez so p°' — 125 — 61° na5e zveze. Kar znajo drugod, znamo dl pri nas. Dekliški shod na Brinjevi gori, . alerem je poročal »Naš dom«, ni bil cilj, ■npak otvoritev jiovega delovanja, sh a ^ne °^t- se ie vr®il redni mesečni nj voditelj vabi članice, naj z ozi- ^m na gori omenjeni shod hite od uspeha ' PotUSP<^’ tcr raz^aga vzvišene zvezine cilje, mi r6111- nac1aljevala Fr. Lamutova svoje zani-dinj0/11 Pou^no predavanje o vzornem gospo- p , 'dsmi poučni shod je bil dne 6. novembra, edavala je Franica Lamutova obširno in *' po6*161" P°drobno, mično in prisrčno, kolikega a: ?ena je pridna mladenka ali vzorna gospo-■f Ja. za blagor kmečke hiše. Deklamirale so: svrtu • Lamutova Ant. Medvedove »Po vseh mrl'' ^ada«, Trezika Šolarjeva »Spomin •Vej eV*’ Franica Kokolova »Vseh mrtvih er<(- G. voditelj opozarja na umetniško-,Po1Sno . lep°tičje grobov, nagrobnih križev in 1''anjfmk°V ter predava o jeruzalemskem ro- So • deveti shod dne 8. decembra. Govorile .(]n. z,.orn°: Jula Kumrova o vzornosti in vred-y ?tl delavno-nedolžnega slov. dekleta. Ana Cv '.. ekova je učila ljubiti in gojiti nežne iala • e’ Hedvika Ulčnikova pa je iepo izva-ž(v|-Iz.cvetličnega ži ljenja nauke za dekliško T*Jenje. Skrivnostno je vplival shod v čast f^madežne , Mladenk. je vplival nepokvarjena vrlih davl^USet’ sbod dne 1. jan. tek. leta. Pre-tran^ e ?° : Ana Pavričeva o pomembnosti no-\];cj|f izobrazbe za zunanjo oliko. Tajnica -skj.11{a Kakova je z veliko vnemo priporočala (Jra^ za Soli odrasle deklice, kojih vsaka je v dohZak'a^’ Li se lahko zgubi, če ne pride tli,, r?. r°ke. Lljubimo jih, žrtvujemo se za o?njres‘mo jih. Micika Karba iz Zreč je z dPu-f:vito zgovornostjo svarila pred slabo megaJOj z'asti je živo slikala pogubnost neum* j(. z P'esa. Podpredsednica Marija Lamutova pjit)0 re?no> premišljeno, prepričevalno besedo Vzil j°^a'a tovarišicam ljubo ponižnost po neUt?u Marijinem. Prosila jih je, naj delajo m°rno rn° za vernost našega ljudstva, neu-Tnortlo za zvestobo do materinega jezika, neu- ( neimiQnza sP^0®n' blagor mile domovine, zlasti 'jini in n‘nf?Va J«, povedala pametne misli o obleki L za Krepost in cvet l-Pnib družbah in Dekliških zvezah. ‘nuto dekliškega stanu Roza imr nj - Fred shodom in po shodu se je zapelo .predsfIS11!'1 narodno nabožnih pesmic, nakar je v mil |1Ca srčna čuvstva zbranih deklet izlila Kodiie°S °vesno izjavo: V novem letu bomo .Za rdeče-knžnim praporom ljubezni do zataje'n . do bližnjega, za modrim praporom Marij;,,-80-)3 'n učenja, za deviškim praporjem bitpu i101 snežnobele nedolžnosti, ki jo Iju-'ujm0 najdražji zaklad. Lj\tbe sestri :e! De-. -ikupaj, delujmo v pravem miru, v edi-1 medsebojni ljubezni! Tn ?e*° tedaj, na nevstrašeni boj! Ka k^ l10 idačilo, tam večni pokoj. Da n00enno zmago navdaja nas up, u°g blagoslovil rad bode naš trud. Dne 2. svečana se je vršil III. redni občni zbor, ki je pokazal, da zveza veže k skupnemu cilju veliko blagih src, veliko delavnih sil, veliko nadepolnih zmožnosti. Blagajničarka Jula Kumrova je z znano spretnostjo razpravljala predmet: Mladost — priprava na starost Amalija Kračunova je proslavljala lepoto dekliške nedolžnosti; Franica Lamutova pa je razvijala globoko zamišljeno prekrasno snov: Hišna sreča materina ljubezen. Pobožnost in praktičnost so dika in čast gospodinje. Posebno je glede zveze priporočala slogo: pozabiti nase, skrbeti za skupni blagor. Vse tri so napravile globok vtis na poslušalke. Tajniško poročilo kaže v II. društvenem letu: 10 poučnih shodov s 40 govori in 24 deklamacijami, 1 velik dekanijski shod na Brinjevi gori, ki ga je zveza priredila skupno z mladenkami sosednih župnij dne 25. sept. Članic šteje zveza 121. Dosedanji odbor je bil enoglasno potrjen i zanaprej ter se je pomnožil za 1 odbornico. Obenem je zveza dobila novega spretnega duh. voditelja. Mladenke drage, ogromno delo vas čaka, ostanite zveste svoji zvezi in njenim vzorom in ciljem. V vaših rokah je srečna bodočnost naroda, ki ga ljubite, v vaših rokah nedolžna deca, da ji svetite z vernostjo in krepostjo, z narodnostjo in delavnostjo, s požrtvovalnostjo in neumornostjo. Če bi tudi vse postalo tuje veri in narodu, v vaših srceh še bo tlela, — da plamtela vroča in apostolska ljubezen do naše svete vere in do preganjanega in tlačenega naroda slovenskega. Mladenke, učite fante in može pravega katoličanstva in pravega slovenstva! Gornja Radgona. Tukajšnja »Dekliška zveza« je priredila tekom prvega četrtletja letošnjega leta tri poučne shode. Prvi poučni shod se je vršil dne 22. januarja s sledečim vsporedom: 1. Voditeljica Nežika Osojnik je pozdravila navzoče članice in jih navduševala za sodelovanje pri poučnih shodih. Posebno pa je obrnila pozornost na abstinenčno gibanje, bodrila je članice, naj bodo zveste abstinenčnemu odseku in naj tudi druge pridobijo za družbo treznosti. 2. »Dekliška zveza in njen branik«, razgovor, dialog govorili sta Tončka Kovačič in Ana Gomilšak. Prva nas je v tem krasnem dvogovoru navduševala, naj se trdno oklenemo branika naše Dekliške zveze in ta branik je presv. Srce Jezusovo. Pod varstvom tega presv. Srca je naša zveza lansko leto krepko delovala in tako upamo, bo tudi letos, ako bomo članice goreče častilke presv. Srca Jezusovega. Ono nas bo branilo napadov naših nasprotnikov, verskih in narodnih; oklenimo se torej zvesto tega branika in naše delovanje bo tudi zanaprej uspešno! 3. »Slovenska mladenka in njen napredek* govori Tončka Petovar. Naši nasprotniki se bahajo s svojim napredkom, ki pa je popolnoma nasproten naukom sv. cerkve. Me pa se hočemo držati tistega napredka, ki ga je Kristus učil in ga po svoji cerkvi še dandanes uči. Me hočemo napredovati v vsem dobrem in tako pokazati svetu, kaj more doseči slovenska katoliško narodna mladenka z odločno voljo, koliko si lahko pridobi kot dobra članica Marijine družbe in Dekl. zveze. Drugi poučni shod dne 19. februarja je obsegal to-le : 1. »O postrežbi bolnikov«, uvod je govorila Marija Taci. Postrežba bolnikov je blag, pa zelo težaven posel ; le blago srce, trdna volja in ljubezen do bolnika prebije vse težave, ki jih prizadeva skrbna postrežba. Vsaki se lahko primeri, da bo imela prej ali slej bolnika doma ali pa tudi v soseski; zato hočemo pri prihodnjih poučnih shodih govoriti o tem, kar je najvažnejše za postrežbo bolnikov. 2. »Kaj in kako naj beremo«, zanimiv dialog, govorili sta Ana Gomilšak in Tončka Kovačič. 3. Tončka Kovačič prebere nove načrte Dekliške zveze za leto 1911. Odbor zveze je sklenil z odobrenjem č. g. duh. voditelja ustanoviti poleg abstinenčnega odseka, ki obstoji že črez leto in se krepko razvija, še štiri druge odseke in sicer: 1. Odsek sv. Alojzija. Namen tega odseka je, da bodo njega članice agitirale pri deklicah, ki so iz šole izstopile in tudi pri njih stariših, da tako pridobe kar največ teh mladih, nežnih src za Marijino družbo in Dekliško zvezo. Saj je že itak dolžnost vsake, da pridobiva kolikor največ deklet za dobro stvar. In katere so pač najbolj vredne, da se potrudimo za nje ? Ali ne te nedolžne, še nepokvarjene lilije, ki se naj takorekoč presadijo iz šolskega vrta v vrt Marijine družbe in Dekliške zveze Zato naj nosi ta odsek ime tistega, ki je zaščitnik nedolžne mladine. Drugi je odsek sv. Marte. Namen tega odseka je, ustreči željam precejšnjega števila deklet, naj bi se pri Dekliški zvezi poučevalo v raznih ročnih delih in najpotrebnejšem šivanju. Zato se na tem mestu tudi najtopleje zahvaljujemo podpredsednici Dekliške zveze, Tončki Kovačič za njeno skrb in požrtvovalnost, ki jo je imela kot ustanoviteljica tega odseka, pa tudi za trud, ki ga bo imela še v prihodnje z nami kot učiteljica ročnih del pri odseku sv. Marte. Oklenimo se torej z veseljem tega prekoristnega odseka! Tretji je »Izobraževalni odsek*. Odbor zveze je sklenil, deliti med članice liste s vprašanji, vprašanja so različna in se vsakokrat prej predložijo č. g. duh. voditelju. Vsaka, ki sprejme tako vprašalno polo, naj odgovori na dotično vprašanje pismeno in sicer popolnoma po svojih mislih. Zveza hoče na ta način članicam dati priliko, da se vadijo govore sestavljati in pravilno pisati. Tudi imamo že v čitalnici vprašalno škatljico, v katero devajo dekleta listke z nerazumljivimi besedami, katere potem č. g. duh. voditelj pri poučnem shodu razložijo. Četrti pa je Evharistični odsek. Tega bi morala sicer najprej omeniti, pa iz gotovih vzrokov tega nisem storila, hočem pa ga zato zdaj tembolj priporočati. Namen tega odseka je, pridobiti vse članice Dekliške zveze za tedensko, štirinajstdnevno in sploh pogosto' prejemanje sv. obhajila. V čast si naj štej6 vsaka, biti članica Evharističnega odseka. Ta odsek naj bo krona vseh naših^drugih odsekov in načrtov, naj bo zlat, s prekrasnimi demanti ozaljšan venec vsega našega delovanja. Kako pač najboljše pokažemo svojo ljubezen o° Boga, kakor če se pogosto in vredno pribl1" žarno k mizi Gospodovi? S tem pa pokažem0 tudi svojo pokorščino do sv. Očeta, katerega srčno željo izpolnjujemo s tem, če pogosto J11 vredno prejemamo sv. obhajilo. Morda bo kd0" mislil, da ta odsek ne spada k Dekliški zvezh pa se zelo moti. Ravno s tem odsekom upam0 utrditi, ublažiti in nekako posvetiti vse drug6 odseke in sploh vse delovanje naše Deklič6 zveze. Proč s strahom pred ljudmi, če hočem0' biti značajne in zavedne Slovenke! Končno so še č. g. duh, voditelj z navdušenjem odobrili vse naše nove odseke uv tako zaključili poučni shod. Naš tretji poučni shod je bil dne 12. mar-cija. Vspored sledeči: 1. Ana Osojnik je p0' poročala dekletom gojitev cvetlic v oknih p?' tudi v vrtih. Res, krasno je videti, če je Prl hiši vrt z lepimi cvetlicami, krasna tudi bis®’ iz katere oken nas pozdravljajo ljubke cvetlice. Vse to nam kaže, da v taki hiši biva pridna, delavna in za sve dobro vneta nd3" denka. 2. Trezika Hiill nas je bodrila * molčečnosti in potrpežljivosti, posebno zda> v postnem času, ko se spominjamo britkeg3 trpljenja našega ljubega Zveličarja, katero J® On molče in z največjo potrpežljivostjo Pfe' trpel za nas. 3. Barbara Turki in Terezij3 Hiill sta v zanimivem dvogovoru pokaza« kako se je treba lepo vesti in kaj je olika. Tff' je bil nekak uvod k predavanjem v lep6? vedenju, katero bomo pri prihodnjih poučn' shodih nadaljevale. _ Po poučnem shodu smo otvorile tečaj 1 ročna dela. Sv. Jurij ob Ščavnici. Z veseljem opa' zujem, da so se mnogi stariši, sinovi in hče* odzvali dopisu v »Slov. Gospodarju« dne -1 ^ maja 1909. — Res, lepo se razvija naša m« dinska organizacija. Mnogo lepega smo se f, naučili iz predavanj mladeniških, oziroma d® kliških zborovanj. Naj se mi dovoli na krats omeniti, kaj so nas učili naši č. g. duhovu voditelji od ustanovitve zvez. V zač-tku ® nam g. voditelj Bosina razlagali pomen borb med Slovenci in Nemci, oziroma nemškutarj in da se tu ne brani nemški govoriti, amp33 da se naj borimo po vsem za svojo čast > pravice, katere hočemo in moramo ravno ta", doseči, kakor jo imajo drugi narodi. G. '"0 ' Meško so nas utrjevali v stanovskih dolžnosti J da kot taki se bomo posebno utrdili tudi dolžnostih kot narodni Slovenci. G. vodij® J Štuhec so nas bodrili k snagi in redu; n. pr. jed iz snažne posode bolj diši, tako tu človeški duh v snažni in lepo urejeni šobi lazJ. misli na kaj višjega in si dela načrte za Prl hodnjost, kako naj dela za blagor bližnjeg3> blagor celega naroda ; ob enem pa tudi ne p° «abi na svoje verske dolžnosti. Oni so nam tudi kar mogoče natanko razlagali »Narodna vprašanja«. Voditelj g. Ozvatič so razpravljali, kako velike važnosti je krščansko-katoliška vzgoja otrok. Mora se že otroka učiti kakor v verskem nauku tako tudi v narodnih dolžnostih, da se 2e kot otrok navzame ljubezni do svojega maternega jezika. To so nadaljevali tudi č. gosp. Lovrec. Sedanji voditelj g. Ratej pa nam razlagajo delovanje katoliškega naroda za časni hlagor, zlasti med nevernimi narodi, deloma z odkupovanjem sužnjev; kar pa je posebno koristno za tiste, ki morajo biti več ali manj med mlačnimi in brezverskimi delavci. In ti se radi oprimejo onega, ki se še količkaj zaveda svo-1'h verskih dolžnosti, da ga zbadajo z raznimi zaničljivimi izrazi zoper vero, duhovnike in katoliško-narodna društva itd. In ravno ti so zvjo potrebni podpore v verskem in narodnem oziru, kar pa lahko dobijo pri poučnem zborovanju bralnega društva, oziroma Dekliške ali Mladeniške zveze, da se lahko branijo. Mnogo smo torej že slišali, pa mnogo še nam tudi manjka. Mnogo smo se tudi naučili od raznih manov, katerih je bilo po več pri vsakem zborovanju, ki so predavali ali deklamovali o raznih predmetih, česar pa ne morem opisovati zaradi malega prostora. Dosti jih je torej že spoznalo dober namen katoliško-izobraževalnega oralnega društva in vendar še je želeti, da bi se jih več udeleževalo, mladih in štirih naših mladinskih organizacij ! Napredujmo v verskem m narodnem oziru! Iz Zibike. Blagovolite gospod urednik, tudi meni dati mali prostorček, da Vam nekoliko poročam o našem društvenem življenju. Ker se ne oglasi nihče, se drznem jaz poročati, kako se zlasti naša mladina zanima za narodni napredek. Naše kat. izobr. društvo ima Veliko lepih, krasnih knjig in časnikov. Za vse 'o nam kaj dobro skrbijo naš č. gosp. kaplan Vnton Kovačič, ki žrtvujejo mnogo denarja in časa zato. Prisrčna jim hvala! Ali naša mla-d*na se, še premalo zaveda društvenega življenja. Čas bi že bil, da bi se tudi enkrat vzdramila, da bi začela delovati po vzgledu drugih Če boš mladina samo tožila, češ kako Podrugod napredujejo, mi pa ne, s tem ne uoš dosegla nič, nekoliko več poguma moraš 'meti, odločne volje in vstrajnosti pri naših društvenih prireditvah. Otresi se enkrat napačnega strahu pred našimi nasprotniki, katerih "e manjka nikjer in tudi pri nas ne. Saj ti v'mi ne znajo nič drugega kakor zabavljati, 'mesiti in obrekovati. K večjemu si napravijo ■takšno podlo in nizkotno veselico pri svojem nj'm nad vse priljubjenem litrčku žganja, kateri jim bolj gladko teče, ako še zraven Pridno obirajo ptujsko kroto, ki tudi v ne-taterih iztisih k nam prihaja in grozen smrad razširja, ki je že okužil marsikatero hišo. Poem ni čudno, da taki fantje in dekleta ne mahajo za lepo berilo, pošteno družbo in nedolžno 'eselje in zabavo. Torej na delo pošteni fantje in dekleta, Merim še ni zmešalo možganov ptujsko mo-'ilo in strupeni šnops! Zatirajte povsod ta škodljivi mrčes, da nam ne ugonobi popolnoma in okuži naše lepe zibiške župnije. Velikokrat se ponavlja lepa kitica one znane pesmice, ki pravi: Srečna si zibška dolina, Ki imaš dost, kruha in vina, Kdor se če razveselit, Mora se v Zibko spustit. Jaz pa rečem: Le tedaj bode srečna naša zibiška dolina, ako bo v njej živela poštena in za vse dobro vneta mladina. V ta namen pristopajte z veseljem in z vso vnemo v prav obilnem številu k našemu katol. izobr. društvu, berite radi dobre knjige, prirejajte društvene shode, poštene veselice, širite narodno zavednost, potegujte se z mirom in povsod za pravice slov. jezika in naše slov. zemlje. Vnemajte se med seboj sploh za lepo, vzorno in krščansko življenje. S tem najlepše pokažeš, mladina, svojo hvaležnost do svojih duh. voditeljev. Župljan. Hoče. Jako zanimivo je bilo v nedeljo 12. sušca po večernicah, v društvenih prostorih g. Jožefa Rojko. Tamkaj se je sešlo lepo število mladeničev, kateri so vsi pristopili k mladeniški zvezi in k bralnemu društvu. Najprej nam je govoril podpredsednik J. Kolar. On pravi: Predragi tovariši! Ravno tako kakor so se zbirali naši pradedje v starih časih v tabore pred Turki, tako se zbirajmo tudi mi fantje v tabore mladeniške zveze pred sovražnikom, in boste videli premagali ga bomo. G. voditelj so govorili: Kako lepo je, če so fantje pametni, pošteni in zavedni. Jožef Pivec pravi: Fantje ne bojte se! Vsi k mladeniški zvezi, ne bo vam žal! To vam povem jaz iz lastne izkušnje! Volil se je tudi novi odbor. Izvoljeni so bili : Gselman Jožef, predsednik, Kolar Jakob, podpredsednik, Fric Jožef, blagajnik, Ajdič Franc, tajnik, Rojko Karl, knjižničar; odborniki so: Lebe Franc v Bohovi, Gštaltner Franc v Rogozi, Vauhnik Ivan v Šmiklavžu, Pivec Jožef v Zerkovcih, Visočnik Franc (Ane) iz Pohorja, Domadenik Janez iz Razvanja. Nazadnje seje zapela lepa in zelo primerna pesem »Hej Slovenci«. Ko je petje ponehalo, so se slišali živijo klici in veselo ploskanje! Tako pogumno, naprej vsi fantje mladeniške zveze in vsi udje bralnega društva! Hočki mladenič. Braslovče. Narava se je prebudila iz zimskega spanja in ž njo vred se je prebudila tudi naša mladina ter se začela gibati. Najprvo so stopili na plan mladeniči ter si ustanovili »Mladeniško zvezo«. V nedeljo, dne 26. marca smo se pa me dekleta polnoštevilno zbrale k ustanovnemu shodu Dekliške zveze. Zborovanje so vodili domači č. g. kaplan Ivan Vogrinec. Najprvo prečita gdč. Zofka Šketa pismo M. Dreo iz Ljubljane, ker se osebno ni mogla udeležiti zborovanja. Nato nastopi prva govornica Ter. Šketa ter nas navdušuje za Dekliško zvezo, h kateri je pristopilo takoj 60 mladenk. V odbor so izvoljene same zavedne mladenke, ki so nam porok da bo tudi naša zveza krepko in vstrajno delovala. Izvoljene so: predsednica Terezija Šketa, podpredsednica Marija Bošnak, tajnica Zofija Šketa, bla- gajničarka Marija Rojnik, odbornice: Ivan Prislan, Neža Rizmal, Helena Pader in Franca Tranar. Mladenke! pristopite vse v našo vrsto, da bode naša zveza močna, da skupno, z združenimi močmi nastopimo proti sovražnikom sv. vere in mile domovine. Naj izgine vsak predsodek, vsa osebna nasprotstva in mržnja, podajmo si roke kot sestre, prešinjene z domovinsko Ijubavjo in vnete za boljšo bodočnost našega naroda. Me se moramo zavedati važne naloge, katera nas čaka v poznejšem življenju. Skrbeti moramo, da si izobrazimo um in srce, ker le izobražena žena in mati more veliko koristiti slovenskemu narodu. V rokah mater je bodočnost našega naroda. »Dajte nam dobrih mater« je klical papež Pij IX. »in ves narod bo dober m veren !« In ravno v dekliški zvezi se bomo izobraževale in navduševale za vse, kar nam more koristiti v poznejšem življenju. Torej dekleta, katera še niste pristopile v našo vrsto, nemudoma se nam pridružite in naša zveza bo velika in močna vsem sovragom in nasprotnikom. Saj: Že sovragi trepetajo, ko se zbira naša četa, nas s pogumom pa navdajo, živel dom, in vera sveta! Zvonimira. Domova. Kakor se povsod sliši, da mla dina napreduje, nočemo tudi mi dornovsk> mladeniči spati, ampak čedalje bolj se bodemo poprijemali koristnega narodnega dela in gle dali, da se tudi pri nas še kaj na boljše obrne Kakor smo že poročali, smo že tudi m) mladeniči igrali, samo to ni bilo prvič in zadnjič, ampak nasprotno se že pripravljamo na novo igro, o kateri še že bodemo poročali. Nameravamo tudi v najkrajšem času ustanoviti prepotrebno podružnico »Slov. Straže« Tudi mi mladeniči si pa želimo najbolj prepotrebnega Orla, po katerem vsi hrepenimo in se nadejamo, da ga bodemo v kratkem tudi vlovili. Nekaj fantov nas je že, ki si želimo iz srca orli biti in sčasoma bodo tudi še drugi pristopili v naš tabor, saj vsakdo izprevidi, kako prepotrebna so taka izobraževalna društva, katera še bodemo tudi v našej Domovi kmalu imeli. Ta članek sprejmi blagovoljno, mili »Naš Dom«, in ne misli, da je še sedaj Domova taka, kakoi je bila pred par leti. Fantom pa kličem: Dor-novski mladeniči, združimo se, pokažimo, da smo vredni imenovati se slovenske domovske fante, in pokažimo, da teče po naših žilah vročž slovenska kri, za našo nam drago in nikdar propalo lepo domovino. Tako za sedaj kličerr vsem mladeničem naših misli: Nazdar! M adenič. Govorniške vaje. Tovarišici v slovo! Govorila Marija Drofenik Amaliji Verk v slovo dne 13. febr. 1911 pri Sv. Petru na Medvedovem selu. Predrage mi tovarišic el Iskreno Vas pozdravljam danes ob tako slovesnem dnevu. Posebno iskreno pa pozdravljam v imenu naše dekliške zveze našo blago, nepozabno tovarišico Maliko, katera je danes stopila v tako časten nov stan Draga Malika! Častitam Ti k tako častnemu, pa tudi žalosti in veselja polnemu dnevu. Zares veliko in težko breme si si danes naložila. Pa ker si bila dobra članica Marijine družbe, boš prihodnje nadloge v družinskem krogu lahko prenašala, zakaj Marija Ti bo tudi v prihodnje ob strani stala in Te podpirala. Zagotavljam Te, draga Malika, da se bomo, kar bo največ mogoče, ravnale po Tvojem vzgledu in da bomo zvesto izpolnjevale nauke, ki si nam jih mnogokrat podajala na poučnih shodih naše dekliške zveze. Zelo Te bomo pogrešale tovarišice, ker si bila prednica Marijine družbe, voditeljica dekliške zveze, II. podpredsednica »Zveze slov. deklet na Štajerskem«, blagajničark ženske podružnice »Slov. Straže«, odbornic treznostnega odseka Marijine družbe ter vrh govornica. Srčno si nastopala bodisi doma bodisi na velikih dekliških shodih. Hvala '1 za toliko požrtvovalnost in za ljubezen do na: dragih Ti tovarišic in do narodnih svetinj! Bog nam daj mnogo takih mladenk! Le tedaj bodo srečne naše družine in bo osrečena naša slo venska domovina, ki ima sedaj toliko so vražnkov. Vem, da Ti je težko po nas, kakor je tudi nam po Tebi. Ali usoda je nanesla tako: božj? je volja. Pravijo, da brez božje volje še Ur ne pade z glave. Ker pa je Bog tako ukreni! in Ti izbral zakonski stan, Ti bo naklonil tudi svojo pomoč, srečo in blagoslov. Zato še Ti enkrat častitam v imenu Marijine družbe iir dekliške zveze ter Ti želim, da bi bila srečna in blagoslovljena v novem stanu. Ob enem Ti izročam v spomin to-le diplomo častnega član stva naše dekliške zveze kot trajen znak hvaležnosti za Tvoje vzgledno delovanje med nami. Z Bogom, tovarišica Malika: Bog Te živi, Bog Te ohrani tudi v novem stanu vedno zvestovdano Bogu, Maliji in slovenski domovini ! Uredniški pogovor. Velikonočne misli. Postavimo se v dnini v Jeruzalem I red Pilatovo palačo. Ravnokar stopi Pilat pred ljudstvo, pokaže dva zvezana človeka in reče: Koga hočete, da vam izpustim, Baraba ali Jezusa Na-za irskega? Baraba nam daj! zakriči nahuj-skana in zaslepljena množica. Kaj 1'a naj storim z Jezusom Nazareškim? Križaj ga, križaj ga! Našega kralja ‘nij križam? Proč ž njim! Nočemo, da bi (a kraljeval nad nami! Njegova kei naj pride na nas in na naše otro-'v,‘! In Poneij Pilat si je umil roke, 1,(‘koč: Jaz sem nedolžen nad krvjo teše Pravičnega. Judje so zavrgli in po deželskem oblastniku umorili svojega kralja, svo-j°ša Mesija. In njegova kri je prišla 11:1 njih' in na njihove otroke, Jeimza-'oin je zamudil čas svojega obiskanja. • Svojim zvestim pa je On obljubil: -'U svetu 'nodete preganjanje trpeli, l1!' zaupajti1: Jaz sem svet premagal, 'n, ki so ga Judje zavrgli, je postal /!)upanje narodov, vir življenja, sreč-"ega miru. luč sveta, |mt in resnica, ''■ostava božjega, kraljestva. iJragi mladenič, mladenka, \pra-^j natilioma svoje srce, svojo vest. na 'oileri strani stojiš s svojim mišljenjem 111 življenjem? Med tistimi, ki kričijo birabu nam daj. tega pa križaj, ali ‘ded tistimi, ki nemo stoje pod '.‘džem in spoznavajo: Resnično, to je ‘d Sin božji! . Iz Jeruzalema pojdimo gori v ('uidejo. Ravnokar stopi Gospod v čoln in popelje na drugo stran, v Geneza-! ('^o deželo. Ozdravil je človeka od d'dičit obsedenega. Ondotne prebival-e ie obšel strah in prišli so k njemu tee ga prosili: Pojdi proč od nas! -hibšo so jim bile njihove svinje, ki s" jih redili zoper Mojzesovo postavo, ,'akor pa glas o božjem kraljestvu. ".Idi proč od nas, pusti nas pri miru 'pn naših svinjah! Značilna dogodba! Ali ni velik del ‘nše mladine ravno tak? Svinje, kijih redijo, ne v hlevu, ampak v svojem srcu, so grde pregrehe: pijančevanje, nečistovanje, pobijanje, napuli, sovraštvo, lenoba, nevera. Govori jim o Bogu in božjem kraljestvu, o čednostih in poštenem življenju, o dobrem berilu, o zakramentih, o bratovščinah in dobrih družbah, rekli ti bodo tudi: Pojdi proč od nas, ne maramo te poslušati, ljubše so nam naše svinje. In kakšne so poslednje reči takih? — Sad greha je smri. Smrt na duši, smrt na. telesu, smrt na premoženju, smrt in poguba je nasledek hudobije. Svojim zvestim pa obeta Zveličar: Vi. ki .ste zapustili vse in Šli za menoj, boste stoterno sprejeli in dosegli večno življenje. Kaj se pravi zapustiti vse? Odtrgati svoje srce od grešnega sveta in se držati poti Gospodove. Tam-le vidiš svojo tovariše in to-varišica, kako se sučejo v razuzdanem plesu. Tudi tebe mika, vroča je tvoja, kri, srce željno veselja. Pomisliš pa: grešno je to veselje, ne donaša, sreče, odpoveš se temu. Vidiš, kako ponočnjaki okoli razbijajo in kažejo svojo korajžo, tebe pa. zaničujejo. Med službo božjo v krčmi vriskajo, ti pa v cerkvi moliš. Zasmehujejo te. Drugi pohajkujejo, veselo rajajo in si v grešnem znanju delajo kratek čas. Ti pa trdo delaš, sam sebe premaguješ, v prostem času bereš dobre knjige. A ie počakaj! Za razuzdanci.se kmalu vleče sramota, razbijače vlačijo žandarji po ječah, pijancem in zapravljivcem trka siromaštvo 'na vrata in na lice jim je bleda smrt vtisnila svoj pečal. Ti pa imaš mirno vest, nihče te ne vlači po ječal), delo te veseli, za stare dni si si prihranil potrebno, v domači hiši imaš mir. Čigav delež je boljši, razuzdanega ali poštenega človeka? Premisli to in se odloči. Praznik vstajenja obhajamo, vesela aleluja odmeva povsod. Naj zadopi tudi v tvojih srcih, draga mladina, krepka in radostna aleluja. Kakor kvas naj prevzamejo vaša srca vzvišeni nauki Kristusovi, in naš narod bo obhajal veselo vstajenje, kakor mu želi pesnik: „Le vstani, borni narod moj, Do danes v prah teptan, Pepelni dan ni dan veh tvoj, Tvoj je — vstajenja dan!“ Vstajenja dan! Vstanimo od starih pregreh: zapravljivosti, pijančevanja., nevednosti, klefteplaznosti pred nadutim tujcem. Iz srca našega naroda, zlasti mladine, naj izgine grdi malik, ki se ua izraziti z enim imenom, in to ime je. š l a j e r c i j a n s t v o! Kdor se oklepa tega gnusnega malika, ki je zapopadek, vse gnusobe, je popolnoma enak 'Judom pred Poncijem Pilatom in Genezarencom ž njihovimi svinjami. Naš pa bodi vstajenja dan! Urednik želi iz srca svojim.mladim prijateljem vesele velikonočne praznike, da bi vsak v svojem srcu okusil besede Gospodove: Svoj mir vam dam, svoj mir vam zapustim. Aleluja, Urednik. asasasasasasasasasasasKsasasasg « asaHaKaNasasasasasasa^asasasasa 1 Trgovina tiskarne sv. Cirila MARIBOR, Koroška cesta štev. 5 je otvorila na novo prodajo papirja, pisalnih, risalnih in šolskih potrebščin ter priporoča posebno : kancelijshi.konceptni, pismeni, dokumentni, ministrski, ovitni in barvoni papir svinčnike peresa peresnike radirke kamenčke tablice gobice črnilo Trgovske knjige v vseh velikostih črtane, z eno ali dvema kolonoma, v papir, platno, gradi ali pol usnje vezane. Odjemalne knjižice po raznih cenah. Papirnate vrefie vseh velikosti po originalnih tovarnih cenah. Starn/bilje pečatnike vignete, (Siegelmarken) za urade in privatne izvršujejo se v najkrajšem času. Svileni papir v vseh barvah Pismeni papir v kasetah in mapah, razglednice. Zavitke za urade v vseh velikostih, zalepke. Trgovci in preprodajalci imajo en gros-cene. Prizrmno dobro blago Solidna In točna postrežba.'