Kadrski rok učiteljstva. Pred sprejetjem zakona o ustrojstvu vojske in mornariee je -učiteljstvo odsl.užilo svojo vojaško obveznost v počitnicah, preki« niti mu ni bilo -treba službe, ustavljeni mu niso bili službeni iprejemki in šteta so mu bila leta, oziroma čas vojaških vežb, «dnos sno odsluženja roka. Ker se je z zakonom o ustrojstvu vojske in z zakonom o civilnih in ostalih državnih uslužbencih, oboje iz leta 1923., vse to izpre* menilo, je učiteljstvo ponovno na svojih skupščinah zahtevalo, naj se doseže, da bo zopet odslužilo svoj rok v presledkih v veli* kih počitnicah, da mu ne bo potreba dati ostavke na državno službo po končanem 21 letu starosti ter, da se mu šteje kadrski rok v napredovanje in v pokojnino. Na vse številne peticije s strani oirgani« zacije je dohajal isti odgovor, ki se je ¦vedno skliceval le na zakon. Citirali so čl. 42. zakona o ustroju voj« ske, ki pravi: »Služba v stalnem kadru se za^ čne v onem koledarskem letu, ko dovršujc novinec 21. leto življenja, in traja osemnajst mesecev za vse vrste vojske in stroke,« ter na dopolnilo čl. 49., ki pra'vi pod točko 1.: »Vkljub členu 42. tega zafcona se sikrajšuje rok službe v stalnem kadru na devet mese» cev« in sicer za one, ki imajo gotovo pred« izobrazbo (med te spada tudi učiteljstvo z maturo), »če opravijo v tem devetmesečnem roku iz-pit za rezervnega ča&tndka ali če do« vrše z uspehom šolo za rezervne častnike.« O preložkvi roka na počitnice niso hotele oblasti ničesar slišati in so se skHcevalc na zakon. Opirostitve od kadra ni bilo mogoče iz* poslovati, ker so se oblaati sklicevale na čl. 50. zakona o ustroju vojske, ki pravi: »Služ^ be v stalnem kadru so oproščeni: a) stalno nesposobni; b) začasno nesposobni, če ne postanejo sposobni do dovršenega 25. leta starosti.« nadalje na čl. 51., ki se glasi: »Vo^ jak se odpusti iz stalnega kadra, preden ods služi rok: a) če postane stalno nesposoben za službo pri vojski; ali b) če postane za> časno nesposoben... Stalna in začasna ne« sposobnost se ugotavlja s strokovrno komi= siio.« O odpustitivi \z kadra pred odslužes njem roka iz kakih službenih ozirov ni bilo govora, ker se je strogo jemalo v obzir gor» nja zakonita določila. Poniovno je pa prosilo učiteljstvo v re» solucijah, da bi se mu dale kake >ugodnosti, ko se je pričela izvajati določba, da mora vsak učitelj p^odati ostavko na državmo služs bo^ ko dovrši 21. leto starosti, če je sposoj ben za vojaško službo, a še ni odslužil roka v kadru. Od ministirstva prosvete so izšli ods loiki, ki so opozarjali na ostavko učiteljev v teh slučajih ter se je prizadetim skratka usitavila plača v takem primeru. Zaman so bile vse vloge, tudi če prizadeti še ni bil pos zvan v kadrsko službo, ker so se oblastd sklis cevale na čl. 47. zaktona o ustrojstvu vojiske, ki pravi: t»Nihče ne sme biti državni, samos upravni ali občinski uiradnik — če ni odslus žil v stalnem kadru obveznega raka, razen če je po odredbah tega zakona stalno ali za* časno oprOiščen ¦vojaške obveze. — Za one, ki niso dovršili 21. leta, ne veljajo odredbe tega člena glede opravljanja samostalnih poslov.« Nadalje je prihajal v poštev čl. 48. voj. zakona, ki se gla&i: »Novinec, ki dobi kot začasno nesposoben državno službo, pa se do dovršenega 24. leta spozna za sposob« nega za vojaško službo, mora odslužiti pred= pisani trok v stalnem kadru; zaradi tega se mora odp-ustiti iz državne službe, dokler ne odsluži svojega roka. Izjcme določa le 61. 52. voj. zak., ki decidirano pravi: »Služba v stal« nem kadru se sme novincu odložiti le pod sledečimi pogoji: a) rednemu dijaku na prošs njo, da dovrši študije; pod b) in c) le iz dra* žinskih razlogov; pod č) iz sodno kazenskih razlogov. Drugih izjem oblast ni hotcla pnpoznati in se je striktno držala pri sprejemu v dr< žavno službo določil 61.. 4. čin. zak., ki 25 glasi: »Državni .uslužbenec ne more postati: ad 5. kdor je že dovršil 21. leto starosti, pa še ni odslužil svojega roka pri vojski ali ni vojaške službe loproščen.« ' ' Z ozirom na igornja zakoni.ta določila organizacijam ni bilo mogoče doseči prelo* žitve kadrskega roka na počitnice, prepre« čiti ni bilo mogoče ostavke na državno služ« bo ter prekinitve izplačil službenih prejeiru kov, najmanj pa, da b'i se kadrska leta štela v napredovanje. in pokojnino. Za poslednje so se poleg učiteljstva po« tezali tudi vsi ostali državni nameščenci, ker so se čutili s tem pdkrajšani napram svojim ženskim tovarišicam. Ob času seje Glavnega odbora UJU v Beogradu sem imd ipriliko razgovarjati o tem vprašanju z uglednim tovarišem ref. mi.n. prosv. g. AMlanom Rabrenovioem, šefom .pers. odd. min. prosv., ki mi je obraz» ložil isto stališče, kakoir ;ga citira »Ispravka« v zadnji številki »Učiteljskega Tovariša«, namreč: Vojaška loblast je z ozirom na po» sredovanje min. prosv. .pristala na to, da je odpustila kadrske obveznike v svrho učitelj« ske službe in z ozirom na potrebe šole ter jim je dovclila odslužiti kadrski rok v pre* sledkih zaporedno med velikimi počitnicami in na to polagati častniški izpit; prosvetna oblast.pa jih je namestila kot državne urad« nike=učitelje, iim je nakazala plačo ter jim bo štela ta leta v napredovanje in penzijo. Seveda si pridržuje oblast, da namešča za« časno učiteljstvo v teh prknerih po svoji voljf in potrebah šole 'in službe. Dasi je prav zadnji pogoj trd za prizas dete posebno če se jih prej ne vpraša glede prehoda iz kadrske v učiteljsko službo, mos ramo ugotoviti, da nam gornji slučaj kaže nujno službeno pjotrebo preureditve kadrs skega službovanja za učiteljstvo in je v gors njem slučaju podana tudi utemeljitev upras vičenosti zahteve učiteljskih organizacij za preureditev kadrske službe za učiteljstvo, ne samo iz ozirov do učiteljstva, temveč preds vsem z azirom do interesov šole. Z gornjim slučajem pa je podana tudi nujnost izpremembe tozadevnih določil za« kona o ustroju vojske in činovniškega zas kona, da dobi gornje stališče in gornii sliu čaj stabilnost in ne bo kdo pozneje prizadea tim oporekal pravice glede službenih let za napjredovanje in pokojnino. Afco dosežemo to, da bo na ta način da» na tudi redna možnost vsakemu učitelju se koristiti te ugodnosti za učiteljstvo in bo iz izrednega slučaja ppstalo to redno pravilo, potem bo velikemu delu uSteljstva ustrea ženo, ker mu ostanejo prejemiki in službena leta neokrnjeni ter se izpjolni organizačn^ zahteva učiteljstva. V druga meritorna irazmotrivanja »Is» pravke« se ne Spuščam, ker sva s tovarišem poverjerrikom Anidrejem Skuljem po» dala svojo »Izjavo« glede ostalih vprašanj že v predzadnji številki. Kot luredniku pa mi je dolžnost posebej zavrniti, da bl imel list n&« men predočevati kako neistdnitost, izključen je vsak dvom v kaibo zlonamemost in je na* ravnost ironija govoriti napram nam o dra« ženju versikih in plemenlskih s^rasti; niti na Kstu ne moremo pustiti tega odija, ker vsak sum v tem pogledu izpodbija globoika tradi« cija lista, katero je sedanja depolitizačna osnova organizacije prav v tem pogledu še bolj poglobila. Ivan Dimnik, urednik »Učit. Tov.«