NOVI TEDNIK Št. 29 - leto XLVI - Celje, 23. Vil. '92 Cena 80 tolarjev Direktor in alavni urednik Jože Cerovšek. Odgovorni urednik Novega tednika Branko Stameičič. mM »Imel bom več možnosti« Tako po odstopu ocenjuje svoje bodoče delo v par- lamentu Jože Zupančič. Stran 7. Bivši minister le optimist Maks Bastl verjame, da bo rešil EMO. Stran 5. Izvršni k ponaredil zapisnilf Konjiški spor med županom in izvršni- kom se nadaljuje. Stran 3. Bo črnograditeljem odklenkalo? Celjski poslanci odločno proti legalizacijam črnih gradenj za nazaj. Vroča tema na strani 6. Ne obračamo hrbta iCaj kaže javnomnenjska •aziskava o odnosu do )cguncev na Celjskem? 'tran 9. iz vsebine: šport Začenjajo se 01. Stran 13. Reportaža Ognjemet pregnal dež, pi- vo pa žejo. Stran 16. Celje Kandidati čakajo na jesen. Stran 2. Slovenika 10 ljudi umrlo v strahotni nesreči. Stran 18. Stranke Zeleni Celja brez pred- sednika. Stran 3. Kot v ameriškiii fiimili Rokometni zvezdnik Tettey B. z divjo vožnjo ogrožal življenja. Stran 19. 2 Boj za stolčke? Piše: LJERKA BIZILJ Ravnatelja celjske gim- nazije in poslanca republi- ške skupščine Jožeta Zu- pančiča je bilo pretekli te- den tako zelo sram, ker po- slanci niso sprejeli volilne zakonodaje, da je odstopil kot predsednik zbora zdru- ženega dela. Zelo koristno bi bilo, če bi bilo sram še koga, saj je vedno bolj očit- no, da si nekateri z zakono- dajo zares želijo zagotoviti večno poslanstvo; marsiko- ga namreč volilci ne bodo nikoli več izvolili, saj so dve leti poslušali bolj po- slansko prerekanje kot pa na primer resno poslansko bitko za boljše življenje vo- lilcev. Ali je poslancem zdaj res tako zelo žal, da prejšnji teden niso sprejeli volilne zakonodaje, in to po tem, ko seje ustavna komisija že pogodila? Pravzaprav so takšne izjave poslancev: »Žal nam je« zelo neodgo- vorne, saj se nam lahko čez kakšen mesec zgodi, da bo- do poslanci sprejeli neko usodno odločitev, pa bodo potem rekli: žal nam je. Oblast se med sabo razli- kuje prav po tem ali mora ugotavljati, da ji je žal, ali pa je sposobna sprejemati odločitve, ki so strokovne, modre in koristne in zanje ni nikomur žal. Generalni direktor Služ- be družbenega knjigovod- stva Igor Omerza, čigar služba je ugotovila, da v ministrstvih ni vse tako kot bi moralo biti, je pred dnevi izjavil, da bo Slove- nija zapravila vse svoje adute, če bodo poslanci še naprej odlašali s sprejetjem ekonomske zakonodaje. Poslanci pa že od decem- bra, ko so po dolgem pre- govarjanju sprejeli ustavo, niso sprejeli pravzaprav nič, nobenega predloga, ki ga je ponudila prejšnja ali zdajšnja vlada. Toda po- slanci niso sprejeli niti tiste zakonodaje, ki jo sami pri- pravljajo in predlagajo, na primer privatizacijskega zakona in nazadnje volilne zakonodaje. Verjetno se bo treba kar dovolj glasno vprašati o odgovornosti poslancev slovenske skupš- čine, ki soustvarjajo in celo spodbujajo vedno bolj pre- vladujoče razpoloženje, da je vse narobe, da tako ni nič mogoče. Če si ob takš- nem ravnanju nameravajo zagotoviti še »večne« skupščinske stolčke, potem so verjetno pozabili, da bo- do volitve morali zagotovi- ti v vsakem primeru, po stari ali po novi zakonoda- ji; volilci pa si bomo dobro zapomnili, koga smo volili pred dobrima dvema leto- ma in koga ne bomo nikoli več. Ob vsem tem parlamen- tarnem neredu pa se tudi člani vlade obnašajo vsak po svoje. Določijo ceno pšenice, potem si premisli- jo, pa spet ostanejo pri sta- rem. Zagotovo je za kmete pšenica prepoceni, za pre- delovalce predraga, nič pa nista ne vlada ne parla- ment še storila, da bi spod- budila racionalizacijo kmetijstva in predelovalne industrije. Podobno je z že- lezničarji. Stavka se naj- večkrat zaradi denarja, ve- likokrat tudi zaradi princi- pa. Toda kdor ima 30 od- stotkov višje plače od slo- venskega poprečja, lahko bolj sramežljivo stavka za- radi denarja in tudi zaradi principa. Res pa je, da tudi na področju monopolnih ustanov, torej ustanov, ki jih konkurenca ne prisili k racionalni organizaciji in poslovanju, kot so železni- ca, pošta, elektrogospodar- stvo in navsezadnje tudi RTV, ni nihče še nič storil, da bi ponudil nove organi- zacijske in še kakšne reši- tve ali pa ugotovil, da na primer slovenski letalski prevoznik ne bo nikoli spo- soben sam sebe vzdrževati, torej se bo treba odločiti ali ga bo država finančno pod- pirala ali pa ukinila. Kratko vselej potegnejo tisti, ki delajo. S takimi stvarmi se vlada in poslan- ci premalo ukvarjajo. Če se je začel postopek za spre- membo splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo, je pač treba ponovno ugo- toviti, da so odgovorni po- zabili, da bi bilo treba naj- prej določiti lastnika go- spodarstva, pa naj bo to kdorkoli, potem je namreč pogodba med delodajalcem in delavcem sploh mogoča. Tu pa Slovenija zamuja vsaj že dve leti. Drobiž za ogrožene Ministrstvo za planiranje Republike Slovenije je razde- lilo sredstva, namenjena de- mografsko ogroženim področ- jem v Sloveniji za letošnje leto. Programov in zahtevkov je bi- lo veliko, žal pa je večina dobi- la le drobtinice od celotne, že tako ne prevelike vsote. To se je zgodilo tudi občini Laško, ki je pripravila program projek- tov za demografsko ogrožena področja v celotni vrednosti 269 milijonov tolarjev, prosili so za 188 milijonov tolarjev, dobili pa so jih 17. Kot je izjavil član izvršnega sveta Pavle Ajdnik, so v La- škem nad razdelitvijo sredstev razočarani, saj bo denar zado- stoval le za dela pri treh manj- ših vodovodih v Brezah, Vrho- vem in Zidanem Mostu. Izpad- la je celotna telefonija, ki je bila odvisna prav od morebit- nih sredstev za demografsko ogrožena področja, preostali vodovodi, ceste, daljnovod in podobno. »Največ težav bo pri nadaljnjem razvoju telefonije, tako da bomo PTT predlagali. naj pripravi nov program,« ugotavlja Ajdnik in dodaja, da bo prišlo do zapletov tudi zato, ker ni sredstev za cesto Laško- Tovsto-Rifengozd-Celje, ki se uporablja kot obvoznica, če je zaprt podvoz v Tremarjih. To je še posebej pomembno, ker se zaradi ukinitev del na slo- venskih cestah ta podvoz ne bo obnavljal. Izpadla sta tudi vodovod Trije studenci (Blatni vrh- Tevče) in cesta Trobni dol- Blatni vrh. Razočarani so tudi kmetje, ki so predložili 29 zahtevkov v vrednosti 44 milijonov tolar- jev za gradnjo novih hlevov in gnojnih jam ter rejo plemen- skih telic in podobno, odobrili pa so jim pet zahtevkov v vrednosti milijon 475 tisoč tolarjev. »S takšnimi sredstvi si bomo, žal, bolj slabo poma- gali in demografsko ogrožena področja bodo to ostala že na- prej,« je zaključil Pavle Ajdnik. TONE VRABL Kandidati čakajo na jesen Celje ostaja brez novega predsednika IS In nekaterih drugih skupščinskih funkcionarjev. # Celjska občina bo vsaj še do sredine septembra ostala brez novega predsednika izvršnega sveta, podobno pa velja tudi še za nekatere druge skupščinske funkcije. Večino kadrovskih odločitev v občini so namreč poslanci v ponedeljek odložili na jesensko zasedanje. Zanimivo je, da so v skupš- čini brez razprave sprejeli od- log za vložitev kandidatur za Poslanci so v ponedeljek ra- zrešili namestnika sekretarke občinskega sekretariata za družbene dejavnosti Franca Sintiča. Sintič je konec aprila zaprosil za razrešitev zaradi zaposlitve v drugem delovnem kolekti\'u, njegovo odločitev pa je podprl tudi izvršni svet. novega mandatarja. V predpi- sanem roku in tudi med samim zasedanjem namreč nobena stranka ni vložila predloga za svojega kandidata, saj dogo- vori, ki so jih na to temo imeli celjski strankarski veljaki v zadnjih dveh mesecih, niso uspeli. Rok so podaljšali do 10. septembra, dotlej pa naj bi bil znan tudi nov kandidat za predsednika družbenopolitič- nega zbora. Razpravo o razrešnici Mak- sa Bastla kot skupščinskega podpredsednika za gospodar- stvo so vmiaknili z dnevnega' reda zasedanja, saj je še pred začetkom seje dovolj poslan- cev podpisalo predlog za umik. Župan Anton Roječ je pojasnil, da po občinskem Po- slovniku obravnava ni potreb- na. Kljub protestu Boruta Alujeviča iz Liberalno-demo- kratske stranke, ki je menil, da bi lahko v primeru tako po- membne točke kot je razrešni- ca skupščinskega podpredsed- nika za gospodarstvo ob na- knadnem umikanju podpisov dovolili tudi kakšen naknaden podpis v podporo predlogu, so brez glasovanja točko uma- knili z dnevnega reda. Skupina poslancev, ki je za skupščinskega podpredsedni- ka za družbene dejavnosti predlagala Janeza Domitrovi- ča (SDP), je glasovanje o te^ preložila na jesen. Skupščl sko zasedanje je namreč bi že od samega začetka na rol sklepčnosti, saj se je v skuj činski dvorani zbralo le 44 p slancev. V glasovanjih, kjer potrebna kvalificirana veči (ob volitvah velja še za večiiif občinskih odlokov), pa mor-, posamezni predlog dobiti 3| glasov podpore, če naj h, sprejet. I.STAMEJČIj Kjer Icandidirata dva, tretji... Poslanci družbenopolitične- ga zbora celjske občinske skupščine niso izvolili novega predsednika. Po nepreklicnem odstopu Mira Gradiča koncem maja sta dve skupini poslan^ cev vložili uradni kandidaturi za prenovitelja Egona Košto- maja in Stanislava Pirnata iz stranke Zelenih. V volitvah nobeden od pred- laganih kandidatov ni dobij zadostne podpore, saj je se- demnajst prisotnih poslancev Pirnatu dodelilo 6 in Košto- maju 5 glasov, 6 poslanskih glasovnic pa je bilo neveljav- nih. Poslanci so med samo se- jo, po glasovanju, vložili še do- datno kandidaturo za pred- sednika zbora. Predlagali so sedanjega podpredsednika Boruta Alujeviča, ki je potem kot predsedujoči seje predla- gal tri rešitve. Poslanci so odločali med po- novitvijo volitev z drugim gla- sovalnim krogom, volitvijo no- vega kandidata oziroma p(^ daljšanjem roka za vložite, kandidatur do 10. septembra kakor je predlagano tudi ^ vložitev mandatarskih kandj. datur. V DPZ so se odločili j zadnjo možnost, kar pomeni da je bila prejšnjo sredo v ob. činski sekretariat uradno vi žena le ena, sicer nepopol kandidatura, za Boruta Aluj viča kot novega predsedni družbenopolitičnega zbora. I.STAMEJČ Visolia ali pritlelina poiitilca v Celju je bilo zadnja dva meseca izrečenih veliko besed 'o možnih kandidatih za vodil- ne funkcije v občini. Po odsto- pu predsednika IS (in s tem celotne vlade), podžupana za družbene dejavnosti, predsed- nika DPZ in najprej tudi pred- sednika KS ter po predlogih za razrešnico županu in podžu- panu za gospodarsko področ- je, so se v občini začela stran- karska preštevanja. Najprej je kazalo, da bodo stranke v Celju s presenetljivo lahkoto preštele svoje poslan- ske glasove (najbolj otipljiva moč, ki jo imajo v občini) in temu primemo, s svojimi ljud- mi, zasedle izpraznjene funk- cije. Pa ni šlo! Po prvotnem preštevanju in usklajevanju so se začeli strankarski interesi odmikati od skupnega imeno- valca (oblasti) in vse bolj kri- stalizirati v strankam lastne, specifične interese. Začelo se je »trgovanje.« Najprej znotraj »nove vladne koalicije«, ko je LDS ponujala stolčke v bodočem IS, potlej še v odstopu od predloga za ra- zrešnico županu. Socialdemo- krati pa so spoznali, da se ob z neizvolitvijo predsedniM DPZ - da tako globok razki med celjskimi strankami tn nutno ne omogoča izvolitvi prav nikogar. Tistih 45 pi slancev, ki se v povprečju udi ležujejo skupščinskih zax danj, je natančno prešteta Nobena stran pa ne sprs^ skupaj 38 glasov... j In če politično razklanost (\ Rudarska svetilka le ugasnila Prejšnji petek popoldne so iz rudnika Laško v malih že- leznih vozičkih zadnjič pri- peljali črn, izredno kvalite- ten premog. S tem so se tudi dokončno zaprla vrata rud- nika, kajti v Laškem ne bodo več izkopavali premoga. Dolgo so to načrtovali in se na ta žalostni trenutek pri- pravljali, vendar je vseeno do tega prišlo hitreje, kot so si v rudniku mislili. Tehnični vodja elektro- strojne službe v rudniku La- ško Franc Rajh o tem takole pripoveduje: »O tem, da bo- mo rudnik zaprli, govorimo že dobro leto, sklep o takojš- nji zapori pa je bil sprejet petkom po pogovoru med tehničnim kolegijem rudni- ka Trbovlje in našimi ljudmi. Rudnik bi morali zapreti 1. septembra, vendar je v zadnjem času prišlo do večjih motenj v jami, ki so ogrožale varnost. Potrebna bi bila temeljita obnova, ki bi trajala okoli tri tedne, po- tem pa bi lahko nadaljevali z izkopom. Seveda bi vse to preveč stalo in odločitev je bila, da se v izboljšanje teh- nične varnosti ne gre in se rudnik enostavno zapre. Iz- kopa premoga ni več, čeprav je raziskano in potrjeno, da je v jami še tri milijone ton premoga.Ker pa je izkop na- šega premoga izredno drag, denarja pa ni, je bil prav rudnik Laško prvi na udaru, da ga zaprejo.« »Kam bodo odšli zaposleni rudarji?« »Nekaj v rudnik Hrastnik, nekaj pa jih bomo prekvali- ficirali. Veliko jih je na ča- kanju, za 35 ljudi pa še ne vemo, kako bo z njimi. Ni lahko kar tako zapreti rud- nik. To je hudo za ljudi, ki smo v njem delali, hudo je za kraj.*Svetilka, ki nas je varo- vala v jami, nas zdaj ni obva- rovala, kajti politika je bila močnejša.« TONE VRABL komen'tiramo zasedenem županskem stolčku ne bi bilo najbolj primerno po- tegovati še za mandatarskega, zato uradne kandidature niso vložili. LDS je brez njihove podpore ocenila, da je pre- šibka ... Župan s predsedstvom oce- njuje, da je bilo v Celju storje- no vse (individualni in skupni pogovori s strankami ter raz- širjene seje predsedstva), da bi vendarle prišli do skupnega kandidata za mandatarsko mesto. Ocena celjskega pred- sedstva je še, da politične stranke vlogo občinskega iz- vršnega sveta jemljejo vse pre- več kot politično in premalo kot izvršno, kar dejansko tudi je. Izvršna oblast v občini bi morala temeljiti na stroki, za- njo pa bi morala biti politična opredeljenost vladnih članov zanemarljivega pomena. Za občinsko raven visoka politika ni potrebna. Hkrati pa se žu- pan zaveda — to pojasnjuje tudi poslancev še nekako razumi mo - čeprav kot občani Cel] na račun lastnih politični^ iger tudi sami izgubljajo - i moremo razumeti nezainter^ siranosti preostalih 30 poslat cev, saj šteje skupščina skupi 75 »predstavnikov Ijudstv^ Tisti trenutek, ko so pristalih kandidature, še bolj pa v hi^ ko so bili izvoljeni, so namit prevzeli odgovornost, da bod sooblikovali celjsko politii - pa naj bo kakršnakoli žef »Visoka«, kot jo v tem tren\i ku ocenjuje župan, ali »pn lehna«, za kakršno jo ima ve ko, skupščinskih zdrah nava čanih občanov. rVANA STAMEJČl DELO v središču dogajanj Obvestilo za javnost številna podjetja, organizacije in drugi delodajalci se po objavi Zakona o zaposlo- vanju tujcev, ki začne veljati šele 18.7.1992, obračajo na Ministrstvo za no- tranje zadeve Republike Slovenije in na občinske upravne organe za notranje zade- ve z zahtevo za ugotavljanje državljanstva Republike Slovenije za njihove delavce. Delodajalci imajo pravico zahtevati po- datke o državljanstvu šele po poteku roka za vložitev zahteve za izdajo osebnega de- lovnega dovoljenja, in še to samo v prime- ru, kadar obstaja dvom o državljanstvu (to- rej šele po 18. oktobru 1992). Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije zato obvešča delodajalce, posameznike pa zlasti zaradi varstva njihovih pravic, da v pre- hodnem obdobju 90 dni, ki ga določa zakon o zaposlovanju tujcev, upravni organi za notranje zadeve ne bodo ugotavljali držav- ljanstva na zahtevo delodajalcev po pred- loženih seznamih zaposlenih in ne bodo izdajali potrdil o državljanstvu na zahtevo posameznikov. Zaradi ogromnega števila zahtev je izvedba teh postopkov objektivno nemogoča. Pri tem ministrstvo ugotavlja, da so postopki večinoma tudi nepotrebni, saj se državljanstvo Republike Slovenije lahko dokazuje z odločbo o sprejemu v dr- žavljanstvo, z ugotovitveno odločbo o dr- žavljanstvu Republike Slovenije, s sloven- skim potnim listom, z izdanim potrdilom o državljanstvu Republike Slovenije in z izpiskom iz rojstne matične knjige, v ka- terem je navedeno državljanstvo. Poleg te- ga Ministrstvo za notranje zadeve Republi- ke Slovenije obvešča javnost, da bo do 18. oktobra 1992, ko se izteče rok iz pre- hodnih določb Zakona o zaposlovanju tuj- cev, storilo vse potrebno, da bi vsi sloven- ski državljani, ne glede na starost, prejeli na naslov svojega stalnega prebivališča po- trdilo o državljanstvu Republike Slovenija in o stalnem prebivališču v Republiki Slo- veniji. Potrdilo bo imelo veljavnost javn« listine, ki ga bodo državljani Republik« Slovenije lahko uporabljali v vseh postop' kih, v katerih bodo uveljavljali pravice kot državljani Republike Slovenije, torej tud' za urejanje pravic iz delovnega razmerja. ____' Št. 29-23. julij 1992 3 Zeleni Celja brez predsednika Člani Izvršnega odbora vse bolj nezadovoljni z Jožefom Jarhom, zato so ga odstavili člani izvršnega odbora stranke Ze- lenih Celja so zamenjali svoje vodstvo. Z delom predsednika Jožefa Jarha že dlje časa niso zadovoljni, zato so skle- nili, da bo delo občinskega odbora do letne skupščine, napovedane za konec poletja, vodil Pavel Kavšek. V sporočilu za javnost poudarjajo, da dosedanji predsednik Jožef Jarh ni bil pripravljen sodelovati z ostalimi člani izvršnega odbora, skupne dogo- vore in veljavna načela normalnega poslovanja je vztrajno ignoriral, zara- di svojega delovanja v javnosti pa je bil stalna tarča medijev, kar je nega- tivno vplivalo na ugled stranke. Ker je postajalo delo v stranki vse bolj nevzdržno, so člani izvršnega od- bora že pred časom razmišljali o svojih posamičnih oziroma celo o kolektiv- nem odstopu. Zdaj so se rajši odločili za zamenjavo predsednika, saj po- udarjajo, da je ob tekočem delu do konca poletja vendarle potrebno pri- praviti letno skupščino stranke, ki je bila s precejšnjo zamudo, a neuspešno, sklicana že za konec lanskega de- cembra. IS Izvršnik ponaredil zapisnik Konjiški župan Je predsednika IS Rudija Petana prijavil UNZ Celje Nesoglasja med konjiškim županom Jožetom Barago in predsednikom iz\TŠnega sveta Rudijem Petanom se po »di- plomatskih« zaključkih po- sebne skupščinske komisije za preverjanje nezaupnice niso umirila, marveč so dobila nove razsežnosti: župan je z novimi trditvami k sodelovanju vple- tel celo Upravo za notranje za- deve Celje. »Zapisnik seje izvršnega sveta občine Slovenske Konji- ce, ki je bila 4. decembra 1990, je ponarejen! Zadeva okoli vložka v Štajersko banko mi ni dala miru in pregledoval sem sklepe in zapisnike IS, na ka- tere se sklicuje Petan v opravi- čilo nezakonitega vlaganja v Štajersko banko, ter po pri- merjanju osebnega arhiva in arhiva občinskega izvršnega sveta sem prišel do ugotovitve, da je zapisnik ponarejen. O tem sem nemudoma obvestil UNZ Celje in poslance občin- ske skupščine,« pravi Baraga. V Slovenskih Konjicah velja pravilo, da je na seje občinske vlade vabljen tudi župan, zato ima Jože Baraga svojo doku- mentacijo dela izvršnega sve- ta. Do kakšnih ugotovitev je prišel s primerjanjem z urad- nim arhivom? »Vabilo za sejo IS, ki sem ga dobil, je imelo sedem točk dnevnega reda. Tudi zapisnik je sestavljen iz sedmih skle- pov. V vladnem arhivu pa je drugače. Vloženo je vabilo sedmimi točkami, zapisnik ; pa ima osem sklepov. Razliku- • je se v točki »Predlog sklepa o nakupu delnic pri Štajerski banki obrti in podjetništva Celje.» Izvršni svet decembra 1990 o tem ni razpravljal, kar so mi potrdili tudi trije člani občinske vlade, temveč jih je pozneje Rudi Petan samo in- formativno obvestil o nakupu. Diplomatski sklep komisije Posebna skupščinska komi- sija za preverjanje razlogov za nezaupnico predsedniku iz- vršnega sveta Rudiju Petanu, ki jo je vodil Stane Pavrič, je po pregledu gradiva zavzela medlo stališče: »Na osnovi po- danih argumentov je komisija omenja, da ni koordiniranega medsebojnega dela in ni mož- nosti za sodelovanje med )redsednikom Skupščine ob- :me m predsednikom Izvršne- ga sveta. Obravnavani argu- menti pa nimajo teže za neza- lipmco predsedniku Izvršnega sveta.« ^ Toda komisija pri svojem delu ni bila seznanjena z zad- njim odkritjem Barage. »Na seji komisije sem dobil >pona- redek<, s prošnjo, da ga upo- števamo pri končni oceni. Za- radi poštenih odnosov do dru- gih članov komisije, sem župa- novo prošnjo odklonil. Če bi prinesel razmoženo gradivo, ki bi bilo na voljo celotni komisi- ji, bi sejo prekinil in po posve- tu bi lahko pri oceni za neza- upnico upoštevali tudi to gra- divo,« pravi Pavrič. Športnike za ravnatelje Duhov Konjičanov pa ne buri samo spor Baraga-Petan, marveč tudi imenovanja novih ravnateljev. Komisija za voli- tve in imenovanja je dobila 22 prošenj iz vseh osmih zavodov, program pa jih je predstavilo le 16. Jedro nezadovoljstva je v prijavah učiteljev telesne vzgoje, na kar naj bi jih nago- varjal Baraga. »To je laž. Ni- sem jih klical na skupne se- stanke in nagovarjal k prijavi na razpis. Končno, tudi če bi jih, kaj je v tem napačnega. Pred leti sta bila na konjiških osnovnih šolah ravnatelja Bo- jan Vončina in Franjo Tič, oba športnika, a na njuno delo ni bilo nobenih pripomb,« zavra- ča številne očitke konjiški župan. Kjer je dim, je tudi ogenj. Skupščinska komisija je sicer poslancem želela olajšati delo, kajti tudi svet zavoda vztraja pri prvotnih predlogih. Komi- sija je tako podprla štiri pred- loge za imenovanje novih rav- nateljev: Vzgojno varstvenega zavoda (Marija Primožič), Glasbene šole (Olge Zbičajnik) ter osnovnih šol Loče (Anton Plaznik) in Vitanje (Tone Ošlak), ni pa podala soglasja k imenovanju ravnateljem ko- njiških osnovnih šol Pod goro (Marija Premru), Ob Dravinji (Milan Brumec), V parku (Mi- lena Segel) ter zreške osnovne šole (Ivan Olup). Za zadnje štiri je skupščin- ska komisija soglasno podprla učitelje telesne vzgoje: Vinka Potočnika, Toma Peniča, Mat- jaža Vrtovca in Draga Vrhov- ška. Poslanci občinske skupš- čine so imeli na dnevnem redu sinočnjega zasedanja poleg poročila komisije za preverja- nje predloga za nezaupnico predsedniku Izvršnega sveta tudi glasovanje o novih ravna- teljih osnovnih šol. Toda v za- četku tedna nikomur ni bilo jasno, kaj narediti, če bodo po- slanci glasovali proti predlo- gom komisije, ki ni podprla predlogov štirih Svetov osnov- nih šol... ŽELJKO ZULE Imam pravico do obramba »Zame je glede obtožb vero- dostojno mnenje posebne skupščinske komisije, ki je preverjala razloge za nazaup- nico. V celoti se ni opredelila o ključnem vprašanju, kdo je kriv za krizo, vendar je obe- nem prišla do sklepa, da obravnavani argumenti nima- jo teže za mojo nezaupnico. Še vedno sem se pripravljen po- govarjati in sodelovati z župa- nom,« pravi predsednik izvrš- nega sveta Rudi Petan. »Z vsemi silami želi argu- mentirati trditve, ki jih je ko- misija ovrgla, zato je zdaj vključil še UNZ. Že njim sem povedal, da nismo zaklepali računalnika, kjer imamo shra- njene različne spise, med njimi tudi zapisnike sej izvršnega sveta. Imam mimo vest in me prav nič ne zanima kje dobiva informacije.« Zakaj razhajanje med sed- mimi točkami dnevnega reda in osmimi sklepi? »Preverjal sem skupščinske zapisnike: sklepi se v celoti ne ujemajo z vabilom. Nekateri sklepi niso zapisani, drugi so bili. Veliko je odvisno od pre- soje zapi-snikarja.« Na zapisniku seje IS s sed- mimi sklepi je podpisana samo sekretarka IS Anka Slapnik, na zapisniku z osmimi sklepi pa samo vi. Kakšen je običajen postopek? Zapisnik včasih podpiše se- kretarka, včasih jaz. Nimamo nobenega pravila, s prožnostjo se želimo izogniti nepotrebnim čakanjem. Zadnji primer me je izučil, da bosta v prihodnje na zapisnikih moj in zapisnikar- jev podpis.« svet med tedn®m Slovo neodvisnega, kandidata Piše: ERIKA REPOVŽ 3. novembra letos, na prvi torek v mesecu, kot je to leta 1845 določil ameriški kongres, bodo Američani volili svojega dvainštiridesetega predsedni- ka. Ameriška predvolilna kampanja, ta politični cirkus brez primere, je na rešetu pu- stil dva glavna tekmeca za Be- lo hišo: republikanca Busha in demokrata Billa Clintona. Še pred nekaj dnevi je bilo raz- merje sil precej drugačno, saj je bil v dirki udeležen tudi ne- odvisni kandidat Ross Perot, kontraverzna, nepredvidljiva osebnost, ki uteleša predvsem znane ameriške sanje: uspeti in obogateti. Mnogi politični opazovalci so menili, da njego- ve možnosti za zmago niso bile niti najmanj zanemarljive, prav tako ne bojazen, da bi v primeru zmage pahnil Ame- riko v globoko politično krizo. Danes se sprašujejo, kaj je pri- tegnilo ljudi na tem 62-letnem politiku, ki je bil še do včeraj uspešen bussinesman in kla- sični prototip ameriškega self made mana in se čez noč prele- vil v politika. Raziskave jav- nega mnenja, ki so bile oprav- ljene le nekaj tednov pred Pe- rotovim odstopom, so pokaza- le, da bi imel Perot novembra velike možnosti, da prestopi prag Bele hiše, pobral je pri- bližno 35% glasov, Bush okrog 33%, za Clintona pa jih nikdar ni ostalo več kot 30. Za mnoge so bili takšni izidi javnom- nenjskih anket popolnoma ne- razumljivi. »Ali so Američani umsko prizadeti,« se je leta 1963 vprašal Fridrich Sieburk, ko so ubili Kennedyja. Mnogi so se spomnili tega vprašanja, ko so opazovali Perotov pro- dor v sam vrh ameriškega establishmenta in poslušali njegove nabuhle govore in spretno retoriko. Veliko pa je bilo takih, ki so občudovali strmo pot, ki jo je prehodil od raznašalca časopisov v rojst- nem Texarkanu do uspešnega poslovneža, ki je za osebni de- lež pri svoji lastni firmi (Elec- tronic Data Svstem) iztržil kar 700 milijonov dolarjev. V ameriški politiki je bila želja po gospodarskem mogot- cu vedno močno v ospredju. Kralj avtomobilske industrije Henry Ford je bil leta 1916 v Michiganu izvoljen za po- slanca, republikanci pa so ga predlagali za predsedniškega kandidata. Po njegovem neu- spehu so znova poskušali leta 1940 in za Roosveltovega pro- tikandidata postavili mogotca z Wall Streeta Wendella VVill- kieja, dokler dvajset let pozne- je niso odkrili prevega orožja, ki je bilo kos demokratom. Bil je to, kdo drug kot Lee laco- oca, Mr. Chrvsler himself. Ob- staja pojasnilo, ki je bolj ver- jetno od tistega, ki pravi, da je Američane očarala Perotova zvezdniška avreola in sposob- nost reklamiranja samega se- be. Znano je, da je poskrbel, da so o njegovih življenjskih junaštvih spisali roman, ki je bil kasneje tudi predloga za uspešno televizijsko nadalje- vanko z naslovom »Na orlovih krilih« in po kateri je za dov- zetne Američane Perot dobil božanske razsežnosti. Gre na- mreč zato, da se je Perot svoje- mu ljudstvu v zadnjem trenut- ku ponudil kot rešitelj pred množično fobijo, ki je zajela Združene države, da izgublja- jo svoj gospodarski in politični monopol. Ni ponujal le dru- gačnega obraza in političnega programa, ampak tudi izziv revolucije, duh po spremem- bah, ki jih vsi nestrpno priča- kujejo. Niti Clinton, niti Bush se v preteklosti nista mogla pohvaliti s štirimi milijoni prostovoljcev, ki so v vsakem mestu, v vsaki zvezni državi zbirali podpise za Perotovo kandidaturo. Oba sta lahko le nemočno opazovala, kako je njun veliko spretnejši in boga- tejši nasprotnik vsako njuno napako takoj obrnil sebi v prid. Vehementno je kritizi- ral ameriški kongres, ki ni sposoben postaviti na noge ameriškega gospodarstva in utrujenega predsednika, ki za- man išče učinkovito orožje. Bushove politične napake se namreč vrstijo druga za drugo in neusmiljeno nizajo verigo, ki grozi, da bo novembra steg- nila obroč okrog predsedniko- vega vratu. Američani nemo opazujejo, Bush pa iz dneva v dan izgublja politične točke in zapravlja veliko prednost, ki jo je pridobil v zalivski voj- ni. Prepozno je reagiral na ne- davne rasne nemire v Los An- gelesu. V Panami, kamor je prišel kot osvoboditelj, ga je morala pred demonstranti ubraniti policija, na konferen- ci v Riu pa je nespretno izpa- del kot prepričan nasprotnik ekologije. Ameriški politologi so začeli govoriti o »radikali- zaciji sredine«. Jedro volilcev, ki so od leta 68 dalje volili republikance, pripada namreč sedaj tako imenovani »ameri- ški sredini«, ki je danes ne- enotna in razcepljena, pred- vsem pa izgublja zaupanje v republikance. Na tiskovni konferenci v Dallasu je Perot pred nekaj dnevi objavil, da odstopa od kandidature in tako ostaja Bushov neposredni tekmec de- mokrat Clinton, ki je v zadnjih dneh močno okrepil svoj polo- žaj. Pogajanja v Celju Rigelnik se Je v nedeljo pričel pogajati s stavkajočimi železničarji Slovenska vlada bo skušala vodstvu Železniško-transport- ne organizacije pomagati pri rednem izplačilu plač in izter- javi dolgov, čim prej pa bo imenovala tudi upra\'ni odbor tega javnega podjetja in pred- stavila osnove za primernejšo organiziranost slovenskih že- leznic. To je podpredsednik sloven- ske vlade za gospodarstvo Herman Rigelnik obljubil v nedeljo na nenapovedanem pogovoru s predstavniki stav- kajočih železničarjev. Do sestanka v Celju je prišlo na pobudo vlade. Poleg Rigel- nika so se ga udeležili mini- strica za delo Jožica Puhar, minister za promet Marjan Krajnc, vodstvo slovenskih že- leznic in predstavniki obeh stavkovnih odborov sloven- skih železničarjev. Zaenkrat, so dejali stavka- joči, se stavka nadaljuje, če- prav naj bi večina železničar- jev zaostale plače za junij do- bila v ponedeljek, preostali pa v sredo. Stavkajoči imajo na- mreč tudi druge zahteve, od države pričakujejo predvsem to, da se bo čim prej lotila ak- tivnosti za organizacijsko sa- nacijo podjetja. Herman Ri- gelnik je ob tem poudaril, da so sindikati železničarjev zelo trd pogajalec; temu primerna je tudi njihova kolektivna po- godba, saj jim zagotavlja so- lidne osebne dohodke. Druga stvar je, da v proračunu eno- stavno ni dovolj denarja za vse in tako je prišlo do tega, da država železnicam dolguje 200 milijonov tolarjev. Zato vlada upa, da bo lahko v najkrajšem času pričela pogajanja, na ka- terih bi s slovenskimi sindikati sklenila socialni pakt, ki bi za nekaj časa dovoljeval nižje plače od dogovorjenih v kolek- tivnih pogodbah. Železničarji so v nedeljo po- udarjali predvsem svoje neza- dovoljstvo nad dejstvom, da je vlada povečala plače v državni upravi in zagotovila izpolnje- vanje kolektivne pogodbe v zdravstvu in šolstvu, železni- co pa prepustila sami sebi. Ri- gelnik je ob tem ponudil po- moč vlade pri izterjavi 700 mi- lijonov terjatev slovenskih že- leznic in obljubil, da bo s fi- nančnim ministrom proučil možnosti za čim prejšnjo po- ravnavo obveznosti države do železničarjev. V ponedeljek dopoldne so se v Ljubljani nadaljevali pogo- vori med stavkovnim odborom Slovenskih železnic in pred- stavniki slovenske vlade z mi- nistrom Marjanom Krajncem na čelu. Pogovori so se ob V posebni izjavi, ki sta jo po- sredovala in komentirala predstavnika stavkovnih od- borov Združenih sindikatov SŽ in Sindikata dejavnosti SŽ Slavko Kmetic in Cveto Zrim- šek, so v nedeljo stavkajoči od ministra za informiranje Jelka Kacina zahtevali opravičilo vsem zaposlenim na SŽ. Deja- la sta, da je Kacin v izjavi za Radio Slovenija v nedeljo po- poldan tendenciozno in lažno predstavil razmere na železni- ci in zahteve železničarjev. Obenem sta opozorila, da lah- ko takšne izjave, ki jih menda dajeta tudi ministrica Puhar- jeva in minister Krajnc, spre- VTŽejo socialno stavko železni- čarjev v politično, v tem pri- meru pa stavkovna odbora ne bosta več mogla nadzorovati stavke. 13. uri uspešno končali, saj so bile izpolnjene vse zahteve že- lezničarjev. Takoj se je 12.800 železničarjev vrnilo na delo. Vsi so dobili v ponedeljek ob- ljubljene plače za junij, 1200 delavcev in uprave slovenskih železnic pa jo bo dobilo v pe- tek. V torek dopoldne je bila sindikatu železničarjev pred- stavljena mikro in makro or- ganizacija slovenskega želez- ničarstva, v četrtek pa naj bi slovenska vlada imenovala Upravni odbor. Šest članov bo imenovala vlada, tri pa sindi- kat železničarjev. Sindikatu je bila dana tudi možnost, da da pripombe na 136. člen kolek- tivne pogodbe in se ugotovi upravičenost povišanja tarif- nih razredov oziroma se v pri- meru neupravičenosti vrne v prvotno stanje. Po besedah predsednika stavkovnega od- bora Slavka Kmetica je stavka samo prekinjena, ne pa tudi končana, kajti od vlade zahte- vajo čvrsta zagotovila, da se bo vse, kar so sprejeli, tudi uresničilo. Vodja stavkovnega odbora za celjsko območje Zo- ran Vuksanovič je izrazil vese- lje ob ugotovitvi, da so izf)ol- nili vse njihove zahteve, še po- sebej pa so veseli, da ne bo ukinjena proga Stranje- Imeno. T.VRABL, B.PIANO Št. 29-23. julij 1992 '4, Pol leta tujine ali cesta? Ker so štirje delavci celjske Klime za\Tnili šestmesečno delo na gradbišču ob Črnem morju, se je disciplinska komi- sija odločila za prekinitev nji- hovega delovnega razmerja. Izguba tržišč bivše Jugosla- vije, vzhodne Evrope in Bliž- njega vzhoda, kjer so izvajali dela in prodajali opremo, je celjski Klimi povzročila veliko preglavic. Slabša je zasede- nost proizvodnih zmogljivosti, manjši je dohodek, zaradi tega pa sprejet sanacijski program. Ta predvideva usmeritev na zahodna tržišča, še vedno ra- čunajo na sodelovanje z Skup- nostjo neodvisnih držav, lotili so se tudi ugotavljanja tehno- loških viškov. V začetku letoš- njega leta je bilo v Klimi zapo- slenih 540 delavcev, od tega jih je po programu 175 tehno- loški višek. Klima ima sklenjene pogod- be za slovenskega naročnika v povezavi s švicarsko firmo za izvajanje del v mestu Nebuk ob Črnem morju. Dela izvajajo pol leta, na gradbišču je okoli 20 delavcev. Na to gradbišče naj bi zdaj za šest mesecev od- šli tudi štirje delavci, ki pa so delo odklonili. Vsi delavci, ki delajo v Skupnosti neodvisnih držav, imajo s podjetjem skle- njeno posebno pogodbo, ki jim določa drugačne osnove za iz- plačilo plač. Delavci ostajajo na gradbiščih šest mesecev, plača je približno trikrat večja kot doma. Direktor Klime Alojz Zu- pane je pojasnil, da je pred mesecem dni dobil zahtevo vodstva enote montažne proiz- vodnje, da se uvede disciplin- ski postopek proti delavcem te enote, ki so že večkrat odklo- nili delo na nekaterih gradbiš- čih. Postopek je bil na njegovo zahtevo uveden, disciplinska komisija je za štiri delavce sprejela sklep o prenehanju delovnega razmerja. Odločbe bodo izdane v kratkem, delav- ci se lahko pritožijo. Na vpra- šanje, ali v podjetju lahko pri- silijo delavce, da opravljajo takšna dela v tujini, pa je Zu- pane odgovoril: »V disciplin- ski komisiji so ljudje, ki stvari poznajo in so zagotovo preteh- tali vse pravice, ki jih ima po- djetje do delavcev, in vse pra- vice, ki jih imajo delavci do podjetja. Ocenili so, da so delo neupravičeno odklonili; me- nim, da so bile pravice in dolž- nosti delavcev pravilno obrav- navane.« IRENA BAŠA Še ostati čian zadruge? Oprostitev plačila promet- nega davka je bil magnet, ki je v stanovanjske zadruge pri- vabljal številne graditelje. S pr\'im julijem je ukinjena oprostitev plačevanja promet- nega davka, zato se zastavlja vprašanje, kaj lahko zadruge zdaj sploh ponudijo svojim članom. Direktor stanovanjske za- druge Atrij Celje Peter Puhan pravi, da zadruge kljub temu delujejo naprej. Svojim za- družnikom ponujajo nekatere ugodnosti, ki so jim bile na voljo že prej. Graditelji si lah- ko izposojajo gradbene odre, plošče in podpornike po za po- lovico nižjih cenah kot na pro- stem trgu. Nadalje lahko kre- dite prenašajo na stanovanj- sko zadrugo, ki sredstva pozi- tivno obrestuje do porabe de- narja, medtem ko v primeru, če denar ostaja v banki, ljudje plačujejo interkalarne obresti. Če je dovolj sredstev, v zadru- gi ponujajo kredite do višine 30 tisoč tolarjev na šest mese- cev, še vedno pa lahko člani v zadrugi dobivajo strokovne nasvete. Prav tako je možna nabava v veleprodajah, kjer fi- zične osebe brez naročilnic za- drug ne morejo kupovati ma- teriala. Po ukinitvi oprostitve pro- metnega davka so v stanovanj- ski zadrugi Atrij intervenirali preko zveze stanovanjskih za- drug Slovenije pri ministrstvu za urejanje okolja. To ministr- stvo bi namreč moralo sprejeti nacionalni stanovanjski pro- gram, s katerim bi pomagali občanom. Stanovanjski zakon govori o ustanavljanju nepro- fitnih stanovanjskih orgniza- cij in o bonifikacijah, ki bi jih lahko ponudili graditeljem. Med takšne organizacije se že- li uvrstiti tudi Atrij. Kljub te- mu, da je bil stanovanjski za- kon sprejet pred meseci, pra- vilnik o neprofitnih stano- vanjskih organizacijah še ved- no ni ugledal luči sveta. Tisti, ki želijo imeti lastno streho nad glavo, pa ostajajo prepuš- čeni svoji iznajdljivosti in de- belini denarnice. IB Agencija tudi v Šentjurju štajerska banka obrti in po- djetništva je konec minulega tedna odprla svojo agencijo tudi v Šentjurju. Banka se je že na začetku delovanja odločila, da bo po- slovne enote odpirala tam, kjer je v času ustanavljanja nabrala največ kapitala. »Za- stavlja se sicer vprašanje,« pravi direktor Harold Karner, »ali je pravilna politika banke, da ima na razdalji dvanajstih kilometrov dve detajlni pro- dajni mesti. Po merilih tujine Slovenija nima ravno goste mreže, po drugi strani je na enoto zbranega manj denarja kot v tujini, kar pomeni višjo ceno kapitala ter višjo bančno maržo. Enota, kakršna bo v Šentjurju, bi morala zbrati najmanj 500 tisoč mark detajl sredstev. Na takšen znesek vsaj na začetku ne računamo.« V šentjurski agenciji bo za- poslena ena delavka. Obča- nom šentjurske občine ponuja Štajerska banka obrti in po- djetništva predvsem tisti del poslov, ki jih ljudje opravljajo vsak dan. V Šentjurju ne bodo odobravali kreditov, opravlja- li pa bodo storitve plačilnega prometa in izdajali čeke, obča- ni bodo lahko polagali in dvi- govali denar, svoje žiro račune pa bodo v agenciji odpirali tu- di obrtniki. Prostor na Titovi 2 imajo v najemu, agencija pa je neposredno računalniško povezana s centralo v Celju. Pri nadaljnjem odpiranju enot se bodo v Štajerski banki obrti in podjetništva tnadili, da bodo pokrivali tako imeno- vane niše. Poslovne enote ne bodo locirane le v krajih, kjer so nabirali ustanovitveni ka- pital, temveč povsod tam, kjer bo mogoče dobiti več denarja oziroma, kjer je več komitent- ske osnove. Mrežo bodo odpi- rali na pogodbenih osnovah in delili stroške s kako drugo de- javnostjo. »Moramo biti kon- kurenčni, če hočemo v bodoči konkurenci preživeti. Ko bodo slovenske banke sanirane, bo lepa marela, ki se razprostira na račun starih bank, odstra- njena tudi z novih bank,« oce- njuje Karner. IB ponudba in povpraševanje Ponudba: - Italijansko podjetje nudi prehrambene artikle in izdel- ke široke potrošnje. Informa- cije: tel. 521-234-045 (Antonio Boselli). - Skupina nemških in slo- venskih strokovnjakov (HCM + Partner Industrieberatung) nudi svoje znanje in izkušnje pri prodoru na evropski trg na področjih raziskave trga, ka- tegorizacije in vrednotenja primarnih in sekundarnih vi- rov, analize specifičnih kon- kurentov, marketinške analize obstoječega in novega asorti- mana proizvodov z vidika konkurenčnosti in kakovosti, svetovanja in posredovanja pri iskanju, navezovanju in utrje- vanju vseh mednarodnih tr- govskih vezi pri odpiranju predstavništev in servisne mreže idr. Informacije: tel. O/ 8051-516 (Martin Cvetnik). - Podjetje SKS Dover iz Slovenskih konjič nudi hidra- vlično prešo za rezanje (lom- ljenje) opek, tlakovcev in be- tonskih plošč, ki je patentira- na novost na domačem in tu- jem trgu. Nadomešča razrez s pomočjo brusilne-rezilne plošče, ne povzroča hrupa in prahu, je lahka in enostavna pri uporabi ter nadomešča enega delavca. Informacije: tel. 754-282 (Janko Dover). - Roletarstvo Berčan iz Ljubljane nudi izdelavo, mon- tažo in obnavljanje PVC rolet v različnih izvedbah. Informa- cije: tel. 061/342-464, 342-703 (Tone Berčan). - Podjetje Elvelux-Trgovi- na, inženiring in storitve d. o. o. Ljubljane in avtomobilske žarnice. Informacije: tel. 061/ 192-103 (Marjan Japelj.) - Podjetje Nada iz Kamnika nudi montažo akustike ter iz- delavo termo izolacij - fasad. Informacije: tel. 061/832-612 (Janez Jelič). - Nemško podjetje MAC Consulting je zainteresirano za vse oblike sodelovanja s po- dročja konzaltinga. Informa- cije: tel. 06241/44336 (Ante Mesin). - Podjetje Linum d. o. o. iz Ljubljane nudi večje količine amonijevega nirata NH4NO3. Informacije: tel. 061/222-307 (Jana Jeglič). Povpraševanje: - Italijanski koncem išče kontakt s proizvajalci sestav- nih delov za gospodinjske apa- rate. Informacije: tel. 061/218- 236 (Radko Močivnik). informacije: - Zagrebško predstavništvo Madridskega sejmišča Ifema Feria de Madrid sporoča vsem zainteresiranim podjetjem v Sloveniji, ki bi želela sodelo- vati na sejmih v Madridu, da lahko dobijo ustrezne infor- macije v zvezi s koledarjem sejmov, vrsto oziroma znača- jem posameznih sejmov ter pogoje za udeležbo. Informa- cije: tel. 041/415-647 (Jagoda Lukavac). Vse podrobnejše informacije dobite pri Centru za Informa- cijski sistem Gospodarske Zbornice Slovenije, telefon (061) 150-122 interno 290, 292, 293 ali direktno 215-631. gospodarski barometer Stečaj Sigme Pred dnevi je bil uveden ste- čajni postopek v podjetju Sig- ma Zabukovica. Za stečajno upraviteljico je določena Mar- ta Vogrinec. Že pred uvedbo stečajnega postopka je bil na zahtevo delavcev razrešen di- rektor Martin Goršek, poslo- vanje firme pa naj bi preverila finančna policija. po cem so devize? Tečaji deviznih valut na dan 22. 7. 1992 Še vedno brez Icupc Minuli teden je bila na cel skem Temeljnem sodišču : tretja javna dražba, na kate so iskali kupca za premoženj konjiškega IMP ISO. Draži ni uspela, zato se bodo v pi hodnje verjetno odločili : zbiranje ponudb. Uspešen IViont Kozji Pred tremi leti se je Konfd cija Mont Kozje odcepila < celjske Metke, danes pa so med uspešnejše kolektive 1 Celjskem. Podjetje posluje p zitivno, nima kratkoročni kreditov in pretiranih likvid nostnih težav, 230 delavd redno ob izplačilnih dnev dobiva plače. V Montu KoJ izdelujejo predvsem oblači za prosti čas, alpinističnerj programu so letos dodali i lovski program, razen tega f se ukvarjajo z dodelavnimi p« sli za nemškega partnerja. \ Pod skupno streho I v Gorenju so se pred kržj kim odločili za združitev & spodinjskih aparatov in p djetja Gorenje Commer^ S tem postajajo Gospodinji aparati lastnik Gorenjeve nanjetrgovinske mreže v Ev" pi in Avstraliji. V kratkem M sta začeli delati še dve nC hčerinski specializirani trg"' ski podjetji. J Novo vodstvo Glina Upravni odbor Lesne in^' strije Glin Nazarje je imeno"^' novega direktorja. Podjetje'' v prihodnje vodil Anton ^ hovnik, dosedanji direklf Zgornjesavinjske kmetijs' zadruge. ^ Št. 29-23. julij 1992 5 Bivši minister je optimist Maks Bastl verjame, tJa bo rešil Emo »če ne bi verjel, da je Emo perspektiv- no podjetje, potem sploh ne bi prišel za direktorja.« Tako je svojo odločitev za prvega moža v Emu holding pojasnil no- vi direktor Maks Bastl. Pred leti je bil Maks Bastl že na vodil- nih mestih v Cinkarni in Aeru, v bivši vladi pa minister za tržišče in cene. Upravni odbor Ema je imel na izbiro dva kandidata, razen Maksa Bastla se je za direktorsko mesto potegoval še eden iz- med žalskih gospodarstvenikov. Novi di- rektor se je svojega dela lotil natanko pred tednom dni. Kako to, da ste se odločili za mesto direktorja Ema holding? Odločitev ni bila lahka. V zadnjem ča- su sem imel precej stikov s podjetjem, bivši direktor Gubenšek me je že nekaj časa vabil k tesnejšemu sodelovanju. Emo je po moji oceni eno najpomembnej- ših gospodarskih podjetij v Celju. Od kvalitete poslovanja te firme so odvisni tudi splošni gospodarski rezultati, zato je prevzem vodilnega mesta v Emu po svoje tudi velik izziv. Če bom uspel ra- zrešiti probleme, s katerimi se podjetje v tem času srečuje, potem bom osebno zadovoljen, še bolj bo verjetno zadovo- ljen kolektiv in tudi mesto Celje. Kakšna bo usoda dosedanjega vod- stva, govori se, da Jože Gubenšek odhaja v Avstrijo? Z bivšim direktorjem želim sodelovati tudi v prihodnje oziroma trdim, da mora ostajati kontinuiteta pri prenosu vodenja firma. Bivši ljudje poznajo Emo in so s svojimi izkušnjami lahko v veliko po- moč. Kakšno bo to sodelovanje, težko napovem, upam pa, da bo koristno za podjetje. Kako se boste lotili reševanja razmer v Emu? Boste nadaljevali začrtano pot, kar pomeni predvsem povečevanje izvo- za? Delavce bo verjetno zanimalo, če raz- mišljate o kakšnem večjem zmanjševanju števila zaposlenih. Emo se je z razpadom Jugoslavije zna- šel v specifičnih razmerah, ker je bil v vseh svojih programih usmerjen na ju- goslovansko tržišče. Alternative praktič- no ni. Emo je firma, ki se mora usmeriti na evropsko tržišče in izpad prodaje na jugu nadomestiti z izvozom v svet. Ta usmeritev ostaja. Minimum prodaje na svetovnem tržišču je po moji oceni 70 odstotkov celotne realizacije. V zvezi s presežki delovne sile lahko povem, da je bila politika zastavljena že v preteklo- sti. Če hočemo izvažati na tuje, je treba sprejeti evropske normative produktiv- nosti. Normative bo treba še enkrat pre- veriti, produktivnost pa dvigniti na evropsko raven, in sicer v dveh smereh: ali s povečevanjem proizvodnje ali z zmanjševanjem števila zaposlenih. Ver- jetno se bo treba poslužiti obeh mož- nosti. Denimo, da bi se pojavil zanimiv tuj partner, ki bi želel kupiti podjetje - ste pripravljeni prodati Emo? Tega zagotovo ne želim. Interes Ema bo pritegniti tudi tuji kapital, vendar predvsem tam, kjer podjetje ni sposobno zagotoviti dovolj velikega tržišča. Os- novna usmeritev pa je, da Emo ostaja slovensko podjetje. Prejšnje vodstvo je težko našlo stik z delavci in sindikatom, iz pogovorov z zaposlenimi se zdi, da tudi vam niso najbolj naklonjeni. Kako se boste lotili teh težav? Predvsem z odkritim dialogom. Mi- slim, da delavcev ne morem pridobiti na svojo stran s tem, da jim bom prikazoval stvari v lepši luči, kot so v resnici. To je kratkoročna pot. Naliti si moramo čiste- ga vina. Ni nobene potrebe, da se ne bi ravnali po kolektivni pogodbi, ko gre za medsebojno sodelovanje in kontakte. Ob svojem prihodu ste se že znašli pred zapleti. V drugi polovici julija je v Emu izplačilni dan, ponavadi je pov- zročal veliko hude krvi. Veste, kako bo- ste zagotovili denar za plače? Osebne dohodke je treba prilagoditi realnim možnostim, kar je treba delav- cem odkrito povedati in jim dokazati, da je bilo s strani vodstev posameznih družb in holdinga storjeno vse, kar je v danem trenutku mogoče storiti. Pričakujem, da se raznim zapletom ob izplačilu plač ne bo mogoče povsem izogniti. Pričakujem tudi, da bo mogoče vzpostaviti dialog s sindikatom. Glede izplačila v tem me- secu smo se na prvem kolegiju dogovori- li, da se sestanemo z Ljubljansko banko. Videli bomo, koliko nas je banka pri- pravljena likvidnostno spremljati, od te- ga je marsikaj odvisno. V preteklosti je bilo v javnosti večkrat slišati očitke na račun ministrskega dela in zasebnega podjetja. Kako boste zdaj krmarili med družbeno firmo in zaseb- nim podjetjem? Resnično je bilo to potencirano. Neka- teri se pač ne morejo sprijazniti z dej- stvom, da bo prej ali slej vse privatno, da ne bo več družbene lastnine. Novi zakon o lastninjenju bo probleme razrešil. Dru- žabništvo v zasebni firmi je glede na do- sedanje razmišljanje nekaj bogokletne- ga, v prihodnje bo to povsem normalno. Ve se, kaj je interes Ema, ve se, kaj je interes zasebne firme, v kateri sem dru- žabnik. Zato ne pričakujem nobenih za- pletov. Najbrž vas bo lastninski zakon doletel na tem direktorskem mestu, že kaj raz- mišljate, kako boste lastninili Emo? Premalo je bilo časa, da bi razmišljal o teh stvareh. Bo pa lastninjenje zagoto- vo ena pomembnih nalog, ki čakajo Emo, seveda takrat, ko bo sprejeta ustrezna zakonodaja. V Emu bo zelo pomembno, kdo bo njegov lastnik. Pričakujem, da bodo delavci glede na vloženo delo dobili svoj delež. Od skladov, ki se bodo pojav- ljali kot solastniki Ema, pa pričakujem produktiven odnos. Šele v prihodnosti bo nastopila prava privatizacija, in sicer ta- krat, ko se bodo vrednostni papirji začeli tržiti in ko se bodo kupovali od tistih, ki bodo imeli interes, da se Emo razvija. Ste ob svojem nastopu optimist, ste prepričani, da Emo lahko izplava iz se- danjih težav? Če ne bi bil optimist, potem tega mesta ne bi prevzel. Gre za usodo velikega šte- vila ljudi. Emo je po moji oceni perspek- tivna firma, ima bodočnost, program je tržno zanimiv, nekatere notranje slabosti pa niso bile dovolj energično in učinko- vito razreševane. Bila so obdobja, ko so bile možnosti za razreševanje problemov dobre, v tem trenutku pa jih je veliko manj. IRENA BAŠA na sončni strani alp FIGA MOŽJE - Čeprav so delegati vseh barv v sloven- ski skupščini (praveposlance bomo dobili šele po novih vo- litvah) izjavljali, da bodo sprejeli volilno zakonodajo, čeravno ni najboljša, so v če- trtek požrli besedo in zakon o volitvah v državni zbor (imel bo 90 poslancev) ni bil izgolasovan. Polom za zdaj. na srečo, še ni usoden. Še je dovolj časa, če bodo stranke, pametne in razsodne, da bi v začetku septembra sprejeli dopolnje- no besedilo propadlega za- kona, skupaj s spremljajoči- mi zakoni (med njimi o osmih volilnih enotah z 88 volilnimi okraji), 14 dni po objavi v Uradnem listu bi se lahko začela predvolilna kampanja in na volišča bi lahko šli 15. decembra, torej še jeseni. S tem pa bi spošto- vali rok iz ustavnega zakona, da morajo biti volitve v Slo- veniji do 23. decembra 1992, torej leto po sprejemu ustave. Stranke zdaj druga na drugo valijo krivdo za ne- sprejetje zakona o volitvah v državni zbor. Če vzamemo samo skrajnostni, kot ju oz- načujejo, krščanske demo- krate na desnem in prenovi- telje na levem krilu, potem so za vse krivi »drugi«, oboji pa kažejo trdno voljo, da bi vo- lilno zakonodajo v roku vse- eno sprejeli. Krščanski de- mokrati očitajo pozicijskim strankam, da niso zagotovile dovolj poslancev na sejah (potrebno je bilo 54 glasov oziroma dvetretjinska večina v posameznem zboru) in da niso mogli izdati sonarod- njakov, ki žive v tujini. Do- polnilo o tem, da bi državlja- ni Slovenije, ki žive v tujini, torej zdomci in izseljenci, lahko volili po pošti ali kako drugače (na diplomatsko- konzularnih predstavništvih, kjer jih Slovenija ima) v dveh zborih ni bilo sprejeto. Iz maščevanje potem poslanci opozicijskih strank niso gla- sovali za zakon ali pa so se vzdržali, s tem pa je zmanj- kalo glasov »za« za zakon. Prenovitelji pa pravijo, da Novi demos, to je sedanja opozicija, nalašč blokira vo- lilno zakonodajo, ker jo je j strah tega, da bi preskusila i svojo podporo med volilci, \ saj jo je upravičeno strah, ] pravijo, da te podpore nima. j Drugič pa zato, ker si je Novi I demos postavil cilj: čim slab- i še, tem boljše, kar naj bi po- j večalo nezadovoljstvo držav- ljank in državljanov, s tem pa tudi nenaklonjenost do j vlade in strank, ki jo podpi- • ra;o. ' V časovni predvolilni sti- ski, ki bo septembra, se bo še enkrat pokazalo, kdo drži besedo, kdo pa je figa mož. SLOVENCI V NIŽJEM SREDNJEM RAZREDU - Lanski bruto domači proiz- vod v Sloveniji je znašal 12,7 milijarde dolarjev, kar po- meni na prebivalca 6.328 do- larjev. To Slovence uvršča v spodnji del srednjega ra- zreda v Evropi, v nasprotju z drugimi republikami bivše Jugoslavije, ki so na repu le- stvice oziroma tik pred Alba- nijo na zadnjem mestu. Na glavo je bilo lani 2.338 dolar- jev manj kot leta 1990, kar je posledica vojne v Sloveniji in na drugih območjih bivše »kovačnice bratstva in enot- nosti«. Med vzroki za zmanjšanje bruto domačega proizvoda (BDP) na prebivalca stro- kovnjaki uvrščajo večji po- rast vhodnih stroškov v go- spodarskih vejah in 117-od- stotno inflacijo. Upamo lah- ko le, da bo začasna Drnov- škova vlada tako uspešna, da . se bomo pri BDP prebili vsaj tja, kjer smo bili leta 1990. LEPO ŽIVLJENJE POSA- MEZNIKOV - Majske pov- prečne (neto) plače v Slove- niji so bile 30.364 tolarjev (v gospodarstvu 28.239, v nego- spodarstvu 39.110 tolarjev) in so bile višje od marčev- skih, ko je bila povprečna plača nekaj manj kot 25.000 tolarjev. Podatek je vzpodbuden, vendar le za nekatere, saj ve- čina zaposlenih Slovencev prejema plačo, mnogi tudi z zamudo, kije pod povpreč- jem. Samo vsak štirideseti zaposleni Slovenec se lahko pohvali, da ima relativno le- po življenje, to so tisti, ki prejemajo več kot 70.000 ne- to plače na mesec. MINISTER SE OPRAVI- ČUJE - Minister za informi- ranje Jelko Kacin, ki je že dolgo izredno visoko na le- stvici priljubljenih politikov v Sloveniji, se je v ponedeljek opravičil stavkajočim želez- ničarjem za izjavo po radiu. Med drugim je dejal, da je železniški promet ohromljen, kar ni bilo točno, ker sta stavki navkljub potekela mednarodni tovorni in no- tranji potniški promet. Menil pa je tudi, da stavka povzro- ča velikansko škodo, česar v ponedeljek ni zanikal in s čimer se mnogi strinjajo. V ponedeljek ob 13. uri (stavka se je začela v petek ob 19. uri) so železničarji spet začeli delati, potem ko so dobili prvi del plač, dru- ! gega pa v sredo. Odslej naj bi ' po zagotovilu pogajalcev > s strani vlade dobili plače do ] vsakega 15. za tekoči mesec, : avgusta še poplačilo regresa. Posebna komisija se bo za- čela ukvarjati s povišanjem plač na železnici, ki je svoj monopol (najprej državni, potem socialistično samou- pravni) dobro izkoristila. Če- prav so lani opravili kar za 37 odstotkov manj dela kot leta 1990, imajo železničarji plače, ob katerih se mnogim, ki prejemajo zajamčene pla- če, zavrti v glavi. Samo za osvetlitev: maja je bila pov- prečna bruto plača na zapo- slenega v gospodarstvu 46.000 tolarjev, na sloven- skih železnicah pa kar 79.708 tolarjev. Povrh vsega želez- ničarji nič ne govorijo o po- sebnih ugodnostih, ki jih imajo. Če si jih bodo, recimo trgovke vzele za zgled, se lahko zgodi, da bodo začele zapirati trgovine, če jim ne bodo enkrat ah dvakrat na leto omogočili, da si zastonj napolnijo domače shrambe. »^STAVKAJO* TUDI BE- GUNCI - Priljubljenost stavk na Slovenskem je očit- no spodbudila tudi begunce iz BiH, ki so v taborišču pri Jesenicah, da so s svojimi te- lesi zaprli gorenjsko cesto pri Hrušici. S tem so menda ho- teli opozoriti Evropo, da pre- malo naredi zanje in prote- stirah proti predsedniku BiH Aliji Izetbegoviču, ki zahte- va, da se za boj sposobni mo- ški vrnejo v BiH. Le kam smo prišli... Lena - primerna cena v torek so v Nami v Levcu odprli pre- novljeno celotno pritličje v velikosti 1500 kvadratnih metrov in ga preuredili v enotno prodajalno, ki so ji dali ime PC LENA, in v katerem bo na voljo kar okrog sedem tisoč različnih izdelkov. Preureditev je veljala dobrih 20 milijo- nov SIT, kar, pravijo v Nami, sicer ni veliko, je pa v sušnih naložbenih časih vsekakor pomembna pridobitev tako za poslovne partnerje kot kupce, ki bodo v sodobno opremljeni trgovini s podpr- tim informacijskim sistemom lahko hitro in poceni nakupovali. Gre skratka za enotno vodeno prodajalno blaga široke porabe za zasebne in tudi večje kupce, kot so denimo zasebni trgovci, gostinci in drugi. Pred dnevi s v pritličju odprli tudi sodoben bistro. Sicer pa so v Nami letos že presenetili z nekaterimi drugimi no- vostmi. V začetku leta so zgradili 500 kvadratnih metrov novih skladiščnih prostorov in jih nekaj oddali v najem firmi Lale Komerc za skladiščenje sadja ^^l^rijave. V Naminih prostorih ima skladišče mesnih izdelkov Emona iz Ljubljane, sedaj pa se pogovarjajo z Ljubljanskimi mlekarnami za skupno odprtje distribucijskega centra. Prodajni salon Renault načrtuje izgradnjo novega prodajnega centra za prodajo traktorjev ter sodobne pralnice z ekspres servisom. Ce k temu dodamo še zmogljivosti sose- dov, pravi direktor Dolfe Naraks in pri tem misli na Moderne interiere in Lesni- ko ter dodatno ponudbo v objektih Re- pinškove domačije, potem lahko mimo trdimo, da se na tej lokaciji uresničuje projekt enega od največjih prodajnih centrov v Sloveniji. V zvezi s tem pri- pravljajo tudi ustrezno prometno uredi- tev Levca z razširitvijo in semaforizira- nim križiščem. Pri preureditvi pritličja PC LENA so finančno sodelovali skoraj vsi dobavite- lji, med njimi Ljubljanske mlekame, La- le komerc. Mesna industrija Emona, Pe- rutnina Ptuj, Jata Zalog, Henkel Zlato- rog. Pivovarna Laško Kmetijska zadru- ga Laško, Radenska, Podravka, Jeruza- lem Ormož, Coca Cola Žalec, Fructal Aj- dovščina, MIP Nova Gorica in še vrsta drugih. Več kot 50 jih je bilo. Projekt preureditve je izdelalo podjet- je Arteko pod vodstvom arhitekta Boruta Sitarja, gradbena dela je opravil obrtnik Slavko Vrhovnik, pri notranjem urejanju pa je sodelovala vrsta zasebnih firm, obrtnikov in drugih. JANEZ VEDENIK ^ „....... ^ .Foto; EDO EINSPIEJ-ER Št. 29-23. julij 1992 6 Dvojne plačilne liste Izbile sodu dno OčIikI delavcev Savinjskega magazina direktorju Robertu Čemažarju Desetega julija so predvsem vodilni delavci Savinjskega magazina Žalec dobili dvojne pla- čilne liste. Večini zaposlenim je prekipelo, svo- jemu direktorju pa očitajo še ustanovitev nove firme, slabe plače in se obenem sprašujejo, od kod njegovo premoženje. Poračun aH stimulacije? Zaposleni v Savinjskem magazinu so razla- gali, da so poslovodje in nekateri šefi na upravi poleg plače dobili še poračun za prvih šest, mesecev letošnjega leta. Zneski so bili različni, pač po sistemu višja plača višji poračun. V ne- katerih trgovinah, predvsem v Preboldu in na Polzeli, so razmišljali o štrajku. Plače, trdijo delavci, so slabe. Prodajalci dobijo po 19 tisoč tolarjev. Dobili so tudi regres za letni dopust, ki je bil spet obračunan tako, da so tisti z višji- mi plačami dobili največ. Razen tega so dobili le del regresa v gotovini, za preostali del so dobili noirnalno plačilno listo in zraven obve- stilo, da je ta del nelikviden. Gre v bistvu za komercialni zapis, ki med zaposlenimi povzro- ča veliko hude krvi. »Tudi če bi imel veliko denarja, ne moreš dobiti več komercialnih za- pisov, kot jih posamezniku pripada po plači oziroma številu točk. Ni pomembno, koliko časa so ljudje v hiši, koliko so doslej prispevali k razvoju podjetja. Direktor je v Savinjski magazin prišel spomladi leta 1990, ima najviš- jo plačo in bo lahko pokupil večinski delež. Tisti, ki so v podjetju več desetletij, bodo ostali brez vsega,« so prepričani zaposleni. Direktor Savinjskega magazina Žalec Ro- bert Čemažar nasprotno trdi, da ne gre za izplačilo poračuna, temveč za izplačilo stimu- lacij. »Uspeh podjetja je odvisen od tistih, ki znajo drugim zagotoviti delo, zato sem tudi nagradil določeno strukturo ljudi, kar je skladno s kolektivno pogodbo in našim pravil- nikom. Lani smo imeli 13 izgubarjev, letos samo 5. Trdim, da je to rezultat dela poslovod- ne strukture. V podjetju imamo poti, da lahko nagradimo tudi delo trgovcev, poslovodje ima- jo možnost, da nagradijo svoje ljudi glede na njihovo uspešnost. V preteklosti so trgovcem že bile izplačane stimulacije, res pa je to pov- zročalo veliko zavidanja med njimi in zato poslovodje te možnosti ne izkoristijo dovolj pogosto.« V zvezi s plačami Robert Čemažar pojasnju- je, da kolektivno pogodbo uresničujejo 80 do 100 odstotno. Najnižja plača je po njegovih besedah 24 tisoč tolarjev, povprečna 30 tisoč tolarjev, razmerje med povprečnim in direk- torjevim osebnim dohodkom je ena proti se- dem. Odločitev o komercialnih zapisih pa di- Delavci Savinjskega magazina se ne strinjajo s tem, da dobijo člani upra\Tiega odbora za udeležbo na sestankih po 100 nemških mark v tolarski protivrednosti. Komentar Roberta Čemažarja: »V upravnem odboru so tudi zuna- nji člani in ocenjujem, da imajo ljudje pravico do nadomestila, ki resnično znaša 100 nemških mark v tolarski protivrednosti.« rektor pojasnjuje takole: »Delavski svet je lani sklenil, da se del osebnih dohodkov izplačuje v nelikvidni obliki z vsemi prispevki, na ta način pa se pripravljamo na lastninjenje. Ne- likvidni del plače lahko znaša največ 15 od- stotkov, v obliki komercialnega zapisa smo izplačali tudi del regresa. Nelikvidni del je obrestovan po tržnih obrestnih merah, v neka- terih primerih kot so zdravljenje, nakup stano- vanja, dokup let ali kakšne nezgode, lahko delavci ta del denarja dvignejo v gotovini. Za- kaj so komercialni zapisi odvisni od plač? Pre- prosto zato, ker je jasno, da vodilni več prispe- vajo k delu v podjetju. Zato je po moje pravil- no, da imajo tudi višji delež. Delovna doba je minulo delo in nima nobene zveze z osebnim dohodkom. Če pa kdo misli, da delavec prispe- va toliko kot poslovodja ali direktor, potem se vračamo v preteklost. Mi se na lastninjenje pripravljamo, kako bo potekalo, pa bo določil zakon.« Ničesar nisem uicradel Veliko očitkov je med zaposlenimi slišati tudi na račun nove firme Savinjski magazin Trade. Po mnenju nekaterih je to elegantna pot, da se matično podjetje spravi na kant, vodilni pa si bodo v novem podjetju zagotovili stolčke in premoženje. Robert Čemažar odgo- varja: »Savinjski magazin Trade naj bi se uk- varjal predvsem z grosistično dejavnostjo. To dejavnost sedaj opravljamo v nemogočih pro- storih ob Cankarjevi ulici, skladišče bi morali obnoviti, kar bi po starih izračunih zahtevalo 8 milijonov tolarjev. Razen tega bo objekte verjetno treba vračati po zakonu o denaciona- lizaciji. Zato smo se odločili za gradnjo novega skladišča na južni strani železniške postaje. Nadalje ugotavljamo, da rezultati poslovanja v grosistični dejavnosti niso najboljši, zato ga poskušamo z vložki delavcev izboljšati. Rezul- tat tega je mešana družba z omejeno odgovor- nostjo Savinjski magazin Trade, katere sou- stanovitelji so matično podjetje ter 76 zaposle- nih delavcev. Ustanovitveni kapital znaša 42 tisoč nemških mark, vsak je prispeval po na|| manj 200 nemških mark. Firma je registrirana vendar še ne posluje, vršilec dolžnosti direk.! torja je Jože Delakorda. Vsak delavec pa imel možnost, da vplača svoj delež. Zaradi te nove firme so v hiši že bili kriminalisti, vendat trdim, da je ustanovitev Savinjskega magazin^ Trade edina pametna pot, sam pa matični fi^ mi s tem nisem ničesar ukradel.« iM Premoženje sem si ustvaril sam Pred dvema letoma, ko je direktor prišel v Savinjski magazin iz Merxovega Blagovnegg centra, je imel eno revno stoenko, firma mu v tem času morala kupiti stanovanje, moderen peugeot, direktor si gradi vikend in zdaj kupu- je še parcelo za hišo. Od kod vse to premoženja v dobrih dveh letih, se sprašujejo delavci. Ro, Po direktorjevih trditvah so izplačali stimula- cije nekaterim poslovodjem in delavcem v fi- nančni službi. O morebitnem poračunu za pr- vih šest mesecev bo konec julija odločala skupščina, dobili pa naj bi ga vsi zaposleni. bert Čemažar ima odgovore tudi na ta vpraša- nja. »Pogoj, da pridem v podjetje, je bilo stano- vanje. Zato so mi na začetku uredili stanova- nje v Grižah, ki sem ga letos odkupil in zame- njal za drugo v Žalcu. Doplačal sem 200 tisoč tolarjev in izkoristil tudi del komericalnih za- pisov, tako da nimam največjega deleža v po- djetju, kot se bojijo nekateri. Govorijo, da so mi kupili avto, pa sem ga sam kupil na kredit, ki ga še danes odplačujem. Avto sem potem prodal, letos pa resnično koristim službeno vozilo, kar imam urejeno s pogodbo in tudi plačujem vse obveznosti. Trdim, da vse, kar delam, delam v dobro firme, pa čeprav tega nekateri ne verjamejo ali pa ne razumejo.« Takšni sta torej obe plati medalje. Ob tem, kar se dogaja v Savinjskem magazinu, se zdi, da se zlasti z ustanovitvijo nove firme ponavlja zgodba, kakršni smo bili priča v primeru Gala Trade. Navsezadnje, iz njihove sredine prihaja tudi sedanji direktor Robert Čemažar. Kljyb zatrjevanju, da so stvari zakonsko čiste, ^ vendarle postavlja vprašanje, ali ne gre za oči- ten primer divjega lastninjenja? IRENA BAŠA Bo črnograditeijem v Celju odiflenkaio? Poslanci so odločni: '»Legalizacij črnih gradenj ne bo večI« Poslanci celjske občinske skupščine naj bi na zadnjem zasedanju razpravljali tudi o dveh osnutkih odlokov zazi- dalnih načrtov. Izvršni svet je predlagal sprejem sprememb in dopolnitev zazidalnih načr- tov Starega mestnega jedra Celje in Rekreacijskega centra Golovec, poslanci pa so - ker spremembe in dopolnitve vključujejo v obeh primerih tudi legalizacijo črnih gradenj - predlagano gradivo na hitro zavrnili. Za osnutek odloka o spre- membah in dopolnitvah odlo- ka o zazidalnem načrtu Rekre- acijski center Golovec so gla- sovali le trije od 44 prisotnih poslancev, za spremembe v Starem mestnem jedru, kjer je bil sporen objekt v Zagati 3, pa je glasovalo 25 poslancev. Oicrepčevalnica in kamnoseštvo brez dovoljenj O črnih gradnjah na Golov- cu - gre za okrepčevalnico Klu- kej in kanmoseško delavnico Kožar - smo že pisali. Obe obratovalnici sta bili zgrajeni iz prvotnih gospodarskih ob- jektov, vendar brez ustreznih dovoljenj in soglasij. Lastnika obeh obratovalnic. Drago Klu- kej in Milka Kožar sta kasneje na lastno zahtevo sprožila spremembo zazidalnega načr- ta Golovec, ki ga je leta 1968 za to območje izdelal Zavod za napredek gospodarstva Celje. Osnutek sprememb so izde- lali v Razvojnem centru in s tem so se tudi sprožili občin- ski mlini. V decembru je bila v krajevnih skupnostih Nova vas in Gaberje javna razgrni- tev osnutka, ki se je seveda nanašala na legalizacijo obeh obratovalnic. Krajani so imeli nekaj pripomb, iz njih pa je razvidno, da se s kamnoseško delavnico načeloma strinjajo (omenjali so le zahteve glede delovnega časa in izvajanja dejavnosti v zaprtih prosto- rih), za okrepčevalnico Klukej pa so neposredni sosedje ter predstavniki Osnovne šole Frana Roša in Centra za var- stvo pri delu Golovec menili, da bi jim bistveno poslabšala bivalne pogoje. Izvršni svet je konec marca sklenil, da se po- stopek legalizacije obeh ob- jektov nadaljuje in strokov- njakom Zavoda za planiranje in izgradnjo občine Celje nalo- žil izdelavo pogojev, ki bi jih obe obratovalnici morali iz- polniti za morebitno legaliza- cijo. Za okrepčevalnico Klukej je bila zahtevana ureditev dovo- za do lokala iz Travniške ali Jamove ulice, a ker je Travni- ška ulica v zadnjem delu eno- smerna in ne omogoča varnega prometa, bi jo bilo potrebno najprej razširiti v brežino pro- ti lokalu, tako da bi bil mogoč dvosmerni promet. Takšna re- šitev je predvidena tudi v Za- zidalnem načrtu Komunalna novelacija Nova vas. Klukej bi moral urediti parkirišče na južnem delu in zgraditi proti- hrupen zid nasproti stano- vanjskih hiš v Travniški ulici - vse še pred izdajo začasnega obratovalnega dovoljenja. Skladno s pogoji soglasij, ki so sestavni del elaborata, bi mo- ral poskrbeti še za priključitev na elektriko, kanalizacijo, vo- dovod, telefon in plin. Pogoji urejajo tudi delovni čas v okrepčevalnici ter predpisu- jejo, da okrepčevalnica ne sme imeti zidnih odprtin proti sta- novanjskim hišam ob Travni- ški ulici. Pri tem pa ostaja še problem, ker je južni del ob- jekta po ugotovitvah PTT po- stavljen na telefonski kabel... PTT zahteva prestavitev ob- jekta, vendar bi bila prej mo- goča prestavitev kabla, za ka- tero bi moral poskrbeti Klukej. Zazidalni načrt Golovec na območju, kjer je kamnoseška delavnica Milke Kožar novo- gradenj ne predvideva, vendar je Kožarjeva objekt zgradila na mestu gospodarskega po- slopja. Dostop do kamnoseške delavnice (s pisarnami v nad- stropju) so urbanisti predvide- li iz Jamove ulice, na dvorišču pa je zagotovljeno parkirišče. Obratovalnica je že priključe- na na vodovod, kanalizacijo in telefonsko omrežje, zagotoviti pa bi morali še ogrevanje na plin. Poseben pogoj za delo v kamnoseški delavnici bi bil še ta, da bi proizvodnja pote- kala samo v zaprtih prostorih, lastnica pa bi morala še pred pridobitvijo obratovalnega dovoljenja poskrbeti, da v okolici ne bi bilo prekomer- nega hrupa in drugih negativ- nih emisij. Tako je zapisano v elabora- tu, ki je sestavni del osnutka odloka o spremembah in do- polnitvah zazidalnega načrta Rekreacijski center Golovec. Poslanci so lahko - to pa jih je najbrž še najbolj razjezilo - tu- di prebrali, da obe obratoval- nici (brez dovoljenj) že obratu- jeta ... Zagata v Starem mestnem jedru o nelegalno pričeti gradnji poslovnega objekta v Zagati 3 v mestnem središču so po- slanci razpravljali že v začet- ku lanskega decembra. Na pri- poročilo krajevne skupnosti Center, ki želi na svojem ob- močju kar najmanj »črnih točk«, je predlagatelj osnutek med zasedanjem prekvalifici- ral v predlog - in poslanci so ga jasno zavrnili. Že takrat so iz- vršni svet opozarjali, da ima skupščina pomembnejše nalo- ge kot »odločanje za nazaj« in legaliziranje črnih gradenj. Odlok takrat ni bil sprejet niti kot osnutek. Še v decembru so o Zagati 3 - gre za poslovni objekt, ki ga je lastnica Ana Kovač gradila brez ustreznih dovoljenj, zgolj na osnovi priglasitve obnovi- tvenih del obstoječe garaže — v Celju ponovno razpravljali. Takrat so tudi sklenili, da se za poslansko razpravo pripra- vi kronologija del v Zagati 3, poročilo inšpekcijskih služb in ustrezni idejni projekt dogra- ditve in preoblikovanja grad- nje, iz katerega bo razvidno, da objekt sodi v zgodovinsko strukturo Starega mestnega jedra. Vse to - skupaj z javno pred- stavitvijo idejnega projekta, ki so ga po naročilu investitorice izdelali v Razvojnem centru — je bilo za ponedeljkovo skupščinsko zasedanje pri- pravljeno. A poslanci, naveli- čani nenehnega opozarjanja, da mora imeti Celje jasno stra- tegijo, kako v bodoče obravna- vati črne gradnje, o gradivu sploh niso razpravljali. Osnutek odloka, ki je vklju- čeval tudi osnove za začasno ureditev semaforiziranega kri- žišča Aškerčeva-Titov trg- Cankarjeva-ČTeharski podvoz pri pošti, Aškerčeve ulice in Ulice XIV. divizije, je v Celju padel. Del poslancev je sici opozarjal, da se mora pri pr pravi predloga izločiti načrt( vana gradnja novega poštnej centra med Celjskim domo in sosednjo zgradbo, pred le predvidena zaradi nejasne^fi položaja, kako naj bi vojska urejala takratni Dom JLA prav tako pa tudi črna gradnj v Zagati - a do sprejema osnut ka je manjkalo 13 glasov. Se gre občinska oblast slepe miši? črne gradnje v Celju posta jajo vse bolj običajne. Nekate ri iščejo vzroke za porast črno graditeljev tudi v tem, da »ob činski mlini v Celju pač melje jo veliko prepočasi.« In če bi spremljali samo počasnost sprejemanja potrebnih pro- storsko ureditvenih aktov, bi temu lahko v celoti pritrdil| Izvršni svet kot predlagate tovrstnih aktov, se z urban stično problematiko v po^i prečju sicer srečuje vsaj dva krat mesečno - »paketi« tpvrsl nih občinskih odlokov pa tu( poslancem niso prihranjeni. A vseeno si le težko razlož mo, zakaj je med dveir obravnavama »legalizacije črne gradnje v Zagati 3 minil skoraj osem mesecev... Splol ker je imela krajevna skupno! Center v tem primeru jasn stališče, načrtovani urediti pa niso nasprotovali niti sfl sedje. Skupaj s poslanci lahko pre biramo, da »ta in ta obratoval niča« brez ustreznih dovoljet že nekaj časa obratuje — nih6 s poslanskim blagoslovom a brez njega, pa v Celju gordi; skega vozla niti poskuša t presekati. Dilema: »Ali bort dosledni in načelni do ljudi, 1 kršijo zakone in ne upošteva predpisov, ali pa bomo popu čali,« sama po sebi tudi ni6 sar ne bo razrešila. In doki' bo moral občan, zainteresira za odprtje obratovalnice, B spreminjanje občinskih odi" kov - ki z ničemer ne bi rušil razmer v prostoru — čakati p več mesecev (morda celo let bo tudi čmograditeljev tančno toliko, morda še ceM več, kot zdaj. IVANA STAMEJCi Št. 29 -23. julij 1992 71 »Imel bom več možnosti PO odstopu z mesta predsednika zbora združenega dela Republiške skupščine prof. Jože Zupančič ocenjuje, da so še vedno možnosti za Izvedbo volitev do konca leta_ »Demokracije se bomo morali v Sloveniji še učiti. To je dolgotrajen proces, ki zahteva svoj čas in se ga ne da osvojiti kar čez noč.« Tako se Slovenci večinoma tolažimo, ko spremljamo prepire v republiški skupščini in strankarske zdrahe v občinah. Ob tem pa smo bili zadnji dve leti držav- ljani Slovenije na svoj republiški parlament na nek način vendarle ponosni. Ugotavljali smo, da se poslanci v republi- ških skupščinskih klopeh vendarle zresnijo vselej, ko gre za pomembne, lahko bi rekli že kar usodne odločitve. Tako je bilo ob plebiscitu, pri pripravi dela osamosvojitvene zako- nodaje, ob sprejemanju Brionske deklaracije... In pričako- vali smo, da bo tako tudi z volilno zakonodajo. Prejšnji četrtek je predlog zakona o volitvah v državni zbor v celoti padel, zavrnili so ga poslanci vseh treh zborov. Nekaj več možnosti za sprejem imata preostala predloga vo- lilnih zakonov. Besedilo za- konskega predloga o volitvah v državni svet bo potrebno zgolj uskladiti, medtem pa bo volilno zakonodajo za državni zbor treba zastaviti na novo. Bo dovolj časa, da v Sloveniji izpeljemo napovedane volitve še letos? Prof. Jože Zupančič meni, da možnosti za izvedbo volitev pred silvestrovim še vedno so... Potem ko predlog zakona o volitvah v državni zbor tudi v ZZD ni bil sprejet, ste kot predsednik odstopili. Zakaj? Takoj potem sem novinar- jem povedal, da je odstop ne- kaj popolnoma normalnega. Ce se posamezniki, zlasti pa odgovorni funkcionarji, čutijo moralno vezane na dobro delo in na svoj posebno pomemben odnos do volilcev, potem je od- stop nekaj popolnoma razum- ljivega. Vedno sem se trudil delati za svoje volilce, za Slo- venijo, in glede na to, da zako- nodaja - po moji oceni sodi med najpomembnejše zakone, kar jih parlament v tem prvem mandatu sprejema - ni bila sprejeta, je odstop nekaj po- polnoma normalnega za vsak demokratičen sistem. Če smo v demokratičnem sistemu, po- tem naj to ne bi bilo nekaj iz- jemnega ... Pra\'zaprav ste v ZZD o vo- lilni zakonodaji razpravljali kratek čas, le poldrugo uro. Iz razprave ni bilo čutiti, da kas- neje predlog ne bo sprejet... Res je, res pa je tudi, da je vsak, ki je govoril, omenjal, da so v volilni zakonodaji določe- ne slabosti. Če zdaj vse te drobne slabosti seštejem, pri- dem do tega, da je kar precej poslancev - s tem pa seveda tudi strank - nasprotovalo vo- lilni zakonodaji iz dveh razlo- gov. Prvič zaradi tega, ker še vedno niso pripravljeni naj- prej na to, da bi sploh prišlo do volitev in do njihove zamenja- ve. Drugič pa zato, ker je vsak - zlasti pa nekateri politiki na zelo visokih položajih - že zdaj pričel računati, kje in na kak- šen način so še možnosti, da bi ohranil svoj prioritetni ali pa vsaj privilegirani položaj. To pa se mi zdi nenormalno in nemoralno. Mnogi pravijo, da je bil od- stop edino mogoče in pošteno dejanje. Da bi moral ravnati tako kot vi še dobršen del po- slancev in skupščinskih funk- cionarjev ... Ampak - ali po- tem Slovenija, glede na to, da prejšnji volilni zakon ne velja, novega pa nimamo, ne bi osta- la povsem brez zakonodajne oblasti? Do odstopa dobršnega dela funkcionarjev in poslancev se- veda ne bo prišlo. Tako ideali- zirati zadeve vseeno ne sme- mo! Prav bi pa bilo, in zdi se mi, da bi s svojim odstopom že izjemno veliko dosegel, če bi se nekateri privilegiranci - ki o sebi govorijo, pišejo in razla- gajo, kako garajo, a v bistvu zelo malo naredijo za to našo mlado demokracijo - zamislili, napravili neke vrste samooce- no in iz nje tudi kaj izvlekli v dobro vseh tistih, ki so jih izvolili. Žal pa je tudi res, da je v skupščini cela vrsta poslan- cev, za katere ljudje, ki so voli- li, sploh niso vedeli, da bodo izvoljeni. Kakšen pa je odnos teh ljudi do svojih volilcev, je seveda že drugo vprašanje... Na to bi navezala mnenje, ki se oblikuje v javnosti. Dobršen del poslancev, leta 1990 izvo- ljenih v republiški parlament, jemlje svoje poslansko mesto kot nekaj »od Boga ali ne vem koga za vselej danega«. Kljub temu, da se na videz zavzema- jo za čim prejšnje volitve, le-te blokirajo. Ali ta trditev drži ali morda mislite drugače? Težko ocenjujem, kako je v ostalih dveh zborih... Tudi to je zelo značilno, da vsi vse ocenjujejo, čeprav niso zraven - zlasti so najbolj interesantni tisti, ki jih ni zraven, ker naj- več vedo in imajo seveda tudi najbolj prav - zato lahko govo- rim le o zboru, ki mu do na- daljnjega še vedno »načelju- jem«, dokler pač ne bo izvoljen nov predsednik. Zanimivo je bilo, da so naši poslanci na pr- vih sejah še vedno nastopali tako, kot se spodobi - omenili so ime in priimek ter volilno enoto, skratka volilce, ki so jih na direktnih volitvah izvolili. Vsi poslanci našega zbora so imeli protikandidate, bilo je 10, 20 ali pa 30 kandidatov, in ZZD je bil resnično na tak na- čin neoosredno izvolien. Od seje do seje pa se je predstav- ljanje v imenu volilne enote počasi izgubljalo, poslanci so vedno bolj nastopali v imenu strank... Zdaj praktično le še tu in tam kdo omeni svojo vo- lilno enoto. Iz poslancev, ki so jih izvolili volilci, so se prele- vili v poslance strank. S tem so se seveda odtujili svojim volil- cem, se priklenili na stranke oziroma na strankarsko elito in postali nekaj odtujenega našemu volilnemu sistemu. Menim, da je bila transforma- cija do neke mere celo normal- na, žal pa so nekateri prehite- vali, pretiravali in pripeljali vso zadevo celo do absurda... Tako zdaj skoraj ne predstav- ljajo več svojih volilcev. V skupščinskem življenju imamo tri zbore, večina ome- nja ZZD kot »belo vTano«, ki ne sodi v sistem parlamentar- ne demokracije. Strankarski interesi naj bi bili pokriti v DPZ, lokalni oziroma regi- onalni v zboru občin, vaš zbor pa je ostajal na prepihu... Kakšna vloga naj bi bila v ob- stoječem sistemu namenjena ZZD? Kaže, da vedno vsak berač predvsem svojo malho hvali... Menim, da je naš zbor igral in bo do volitev še igral izredno pomembno vlogo. Nemogoče je zahtevati, da v teh novih, demokratičnih razmerah — ko realsocialističen ekonomski in politični sistem prerašča v trž- nega - pri oblikovanju zakono- daje, ki je najpomembnejša za vse vrste gospodarstva - ne bi sodelovali tisti, ki so zaintere- sirani za najboljšo zakonoda- jo. Sam sem celo prepričan, da o tej »gospodarski« zakonodaji v najširšem pomenu besede ne moreta odločati ne DPZ ne zbor občin, ampak predvsem poslanci. Politični in ekonom- ski sistem se spreminjata in v nastajanje novega morajo bi- ti vključeni tudi zainteresira- ni. Saj nimamo nobenega par- lamenta na svetu, v katerem ne bi bil gospodarski interes države zastopan preko podjet- nikov-poslancev... Če pogle- damo v Avstrijo ali Italijo, so gospodarstveniki povsod zra- ven. Zato je absurdno govoriti, da so naši poslanci, naš zbor, nekaj čudnega v tem sistemu. Vseh 80 poslancev je bilo izvo- ljenih na neposrednih volitvah - kaj pa še hoče demokracija več? Očitek, ki je bil največkrat izrečen, je, da v izgradnji no- vega gospodarskega sistema z novim menedžmentom ne bi smele sodelovati poslovodne strukture starega sistema, to- rej »rdeči direktorji«... To vprašanje je zelo zanimi- vo. Zelo hitro lahko nekomu pridaš nalepko »rdeči, črni, roza ali morda že kakšen dna- gačen« direktor. Pomembno pa je predvsem to, da v našem zboru ni direktorjev, ki bi bili poslovno neuspešni. No, ima- mo enega, a ta je tipičen član Demosove agresivne skupine in je - če lahko tako rečem - pripeljal podjetje skoraj do stečaja. Vsi ostali direktorji vodijo zelo uspešna podjetja. Niso zainetersirani zase, am- pak za podjetje. Zato, da bi v prihodnjem sistemu, ki mora biti tudi socialno naravnan, lahko dobro delali. Zaradi te- ga je pritikanje, da so v tem zboru »rdeči direktorji«, zelo neumestno. Zbor ne more biti kriv nečesa, česar v resnici ni. Blokade v republiškem par- lamentu niso nova stvar. Ne- kateri vam in celotnemu ZZD očitajo, da ste glavni krivec, ker je v Sloveniji še pod Peter- letovo vlado padla lastninska zakonodaja. O tem ste sicer že veliko govorili - a ker v uredni- štvo še vedno dobivamo pisma z obtožbami na ta račun - vse- eno kratek komentar... Lastninska zakonodaja je zelo zapletena zadeva. Dejstvo je, da tisti, ki nekoliko prema- lo poznajo vso problematiko - čeprav se vleče že eno leto - vselej znova začenjajo. Kljub temu, da sem bil tudi sam predlagatelj enega od zako- nov, tako imenovanega Ribni- karjevega, sem kot predsednik zbora vedno vodil seje zelo ko- rektno. Čeprav bodo nekateri rekli, da to ni res, trdim, da je - zato lahko vsakomur mimo gledam v oči. Ko smo imeli kot možne osnutke tri zakone, smo vse tri zavrnili. »Svojemu« predlogu nisem bil nič bolj na- klonjen, bil sem pošten do vseh treh... Istočasno smo vladi naročili, naj pripravi nov osnutek, in morala bi biti toli- ko fleksibilna, da bi sama pre- sodila, kaj lahko gre skozi skupščino. Tu je problem, ki je bil zame ključen. Vlada se je namreč obnašala dokai narci- soidno, menili so, da lahko gre skozi parlament vse, kar pri- pravijo ... Pa ni šlo, dmgačne- ga predloga pa niso hoteli pri- praviti. Morda je premalo zna- no to, da se je sprva Peterleto- vemu zakonu uprla le manjša skupina poslancev. Kasneje so se skupini, ki je želela vse naj- boljše, začele priključevati stranke, ki so menile, da je iz tega mogoče kaj iztržiti. Na- stal je problem med stranka- mi, med pozicijo in opozicijo, in se izjalovil v to, česar si nih- če ni želel... Ocenjujete delo ZZD do raz- prave o volilni zakonodaji kot konstruktivno? Mislim, da je bilo tudi delo pri volilni zakonodaji zelo konstruktivno. Ničesar slabe- ga ne morem reči... Poslanci so se odločali tako, kot so se. Ničesar jih ne moremo dolži- ti... Pomembnejše se mi zdi vprašanje, kako in kaj delati v takšni koaliciji pozicijskih strank - če ena od strank v zve- zi s temi vprašanji ves čas drži figo v žepu in potem, ko bi morala glasovati kot del pozi- cije enotno, glasuje proti. To je moralno vprašanje in tega vprašanja sam preprosto ne znam rešiti. Nisem politik, takšen, ki bi mu bilo vseeno... Sem preprost, normalen člo- vek in to mi ne gre v račun, zato sem tudi odstopil. Boste to stranko poimeno- vali z imenom... Vsi, ki so spremljali glaso- vanje, so lahko videli! Kakšen je vaš komentar na- daljnje parlamentarne proce- dure ob sprejemanju volilne zakonodaje? Kako in kdo (usta\'na komisija ali kdo drug) bo pripravljal nov osnu- tek zakona o volitvah v držav- ni zbor in kdaj - najbolj opti- malno vzeto - bi v Sloveniji vendarle lahko dobili novo za- konodajo za izvedbo volitev? Trdno sem prepričan - da se prav razumemo, ne glede na moj odstop — da bodo strankar- ski veljaki in vodstva, v vladi in parlamentu, sedli skupaj, se dogovorili in našli kompro- misno rešitev. Poslanci bodo seveda v škripcih, ker bodo morali delati tudi v avgustu, v mesecu, ki je bil sicer name- njen parlamentarnim počitni- cam ... Trdno sem prepričan, da bodo osnutki, mogoče spre- menjeni, kmalu pripravljeni. Ustavna komisija jih mora pripraviti in sam še vedno tr- dim, da bodo volitve v decem- bru. Enostavno zato, ker si v Sloveniji ne moremo privoš- čiti, da teh volitev ne bi izved- li! Nemogoče je vstopati v de- mokratični sistem Evropske skupnosti s tem, da bi bili sami na robu razpada. Razširiva vprašanje še z lastninsko zakonodajo. Mno- gi ocenjujejo, da sta volilni in lastninski paket zakonov ta trenutek najpomembnejša v državi. Slovenska oblast mo- ra, če hoče upravičiti svojo de- mokratičnost, oba paketa čim prej pripraviti in sprejeti. Mislim, da bo jasno že ta teden. V sredo, 22. julija, o tem odloča zbor občin, moral se bo opredeliti. V sedanji vladi je zlasti na gospodarskem po- dročju in tudi v dmgih resor- jih nekaj zelo sposobnih mini- strov, zato menim, da bi s ka- kimi kompromisi to bilo mo- goče sprejeti. Sem velik opti- mist. Še zlasti, če bo padla od- ločitev, da se pripravi nov os- nutek zakona o volitvah v dr- žavni zbor, saj bi to moralo potekati vzporedno... Vse možnosti so. Ce bi se ta pozici- ja bolje organizirala, namreč tudi dvetretjinska večina ne bi smela biti problem... Odstopili ste kot predsednik ZZD, do izvolitve novega predsednika ostajate v skupš- čini še naprej na tej funkciji, potem pa seveda kot poslanec. Kakšno ravnanje lahko priča- kujemo od vas? Zanimivo je, da v tem man- datu kot predsednik vseeno nisem mogel povedati toliko tistih zadev, kolikor bi jih bilo potrebno... Kot poslanec imam možnosti, da lahko pole- miziram z enimi in drugimi, kot predsednik pa seveda ne. Predsednik mora biti koordi- nator, paziti mora, da pridejo do izraza vsi interesi, in potem stvari sprejamati na osnovi teh različnih inetersov. Če pa na- stopam kot poslanec, lahko nastopam veliko bolj osebno, bolj direktno in mogoče celo bolj koristno. Zato ni bojazni, da ne bi delal naprej tako, kot se spodobi. IVANA STAMEJČIČ Št. 29 - 23. julij 1992 8 Povečana izposoja knjig v oddelku za študij celjske knjižnice branost in izposoja knjig v tem mesecu naraščata. Četudi knjižnica posluje po poletnem delovnem času (uradne ure so od 8. do 13. ure, ob torkih pa do 17. ure), sta obis)( in izposoja v skraj- šanem delovnem času večja kot med celodnevno izposojo. Nepričakovano povečanje izposoje povzroča po besedah Milene Jontes, vodje oddelka za študij, precejšnje te- žave. V času počitnic namreč poslujejo s polovično delovno silo, zato se ne morejo v zadostni meri posvetiti vsa- kemu bralcu. Med šolskim letom sta bila obisk in izposoja v primerjavi z mesecem juli- jem manjša za približno štiri odstotke. Večino uporabnikov predstavljajo štu- dentje, ki posegajo zlasti po strokovni literaturi. Izposojenih je veliko knjig s področja matematike, fizike, kemije, angleščine in slovenščine. Ostali upo- rabniki se omejujejo na branje časopi- sov in časnikov, ki jih je vsak dan na razpolago okrog šestdeset. Izposoja leposlovja se zmanjšuje. Od novejše literature so na razpolago dela sodobnih slovenskih avtorjev, prevod- no leposlovje pa si je mogoče izposodi- ti v oddelku za odrasle in mladino. Oddelek za študij se čedalje bolj specializira in usmerja v stroke, ki so namenjene poglobljenemu študiju. Skuša se tudi prilagajati potrebam svojih uporabnikov in najbolj iskane študijske knjige priskrbeti v več iz- vodih. META RAJŠP ZAPISOVANJA Artwerpen = Antvverpen Piše Tadej Čater Najbrž ni nikakršno nak- ljučje, da roman Mesto čudes, španskega pisatelja Eduarda Mendoza, dobivamo v sloven- skem prevodu ravno v času, ko se pričenjajo letne Olimpijske igre. Precej zajeten roman pri- poveduje namreč zgodbo o na- stanku mesta Barcelone oziro- ma o njenem sunkovitem raz- voju med leti 1888 in 1931, o vmesnem obdobju dveh Sve- tovnih razstav, ki sta katalon- ski prestolnici vtisnili neizbri- sljivpečat evropskega veleme- sta; kar je bilo pogojeno z na- glim gospodarskim, političnim in kulturnim razcvetom. In če- prav se Olimpijske igre prav- zaprav še sploh niso začele, če- prav je Svetovna razstava v Sevilli še vedno v polnem teku, čeprav Madrid še vedno velja za kulturno prestolnico Evrope, čeprav Američani še vedno niso doživeli svojega oktobra, ko bodo na veliko slavili petstoletnico zmage ci- vilizacije oziroma lastnega na- stanka, je evropska kulturna javnost že popolnoma usmer- jena v flamsko in seveda Ru- bensovo mesto Antwerpen. To bo prihodnje leto evropska kulturna prestolnica. Antvverpen, ki vse bolj po- staja Artwerpen, kar je raz- vidno iz plakatov, ki že krožijo po petnajstih evropskih me- stih, tistih, ki so vključena v projekt kulturne prestolnice, ki že krasijo zidove in panoje evropskih velemest (kamor slovenska prestolnica jasno še ne spada), je trgovsko, kultur- no in finančno središče, neke vrste srednjeveški Wall Street, kjer so se namesto Reaganovih yuppiejev sprehajali Guten- bergovi pisarji. Antv/erpen je bil v tistem času tiskarsko sre- dišče Evrope, kjer so se v glav- nem tiskala vsa znanstvena dela tistega časa. Z vojno med Španijo in Nizozemsko, z ver- skimi spopadi med katoliki in protestanti, z vedno bolj na- raščajočim flamskim naciona- lizmom, pa se je mesto zapletlo v katastrofo, čemur je leta 1585 sledil dokončen propad in požig mesta. Antwerpen je postal belgijski zaselek, iz ka- terega so bežali tudi vsi umet- niki. Leta 1885 je bil Antwer- pen prizorišče Svetovne raz- stave, kar je mestu omogočilo rahel dvig iz zaspanosti in odrevenelosti; ko pa se je ta v letih 1894 in 1930 ponovila, je Rubensovo mesto že posta- jalo pravo evropsko velemesto. Ker se je Antwerpen morda celo bolj kot Barcelona uspel izvleči s pomočjo treh Svetov- nih razstav, so se organizatorji evropske kulturne prestolnice odločili v okviru taiste mani- festacije postaviti retrospek- tivno razstavo Svetovnih raz- stav: Panoramske sanje kot pregled Svetovnih razstav iz obdobja 1885-1930, kije ozna- čilo ne le Antv/erpen, temveč domala vsa današnja veleme- sta sirom Evrope. Vključno z Barcelono. Iz obdobja, ko je zahod kot danes verjel v lastno svetovno premoč in večen na- predek. Z drugimi besedami, Antwerpen se z organizacijo evropske kulturne prestolnice zahvaljuje vsem tistim, ki so jim omogočili prirejati Sve- tovne razstave, ki so jim omo- gočili postati evropsko vele- mesto še v drugo. Dejstvo, da namerava razstava Panoram- ske sanje, katere osnutki so bi- li že objavljeni na straneh raz- noraznih evropskih kulturnih revij, pokazali na prepad med idealistično podobo, ki so j( manifestirale Svetovne razsta- ve, in družbeno stvarnostjo, ki jo bo osvetlila s posameznimi video-clipi o socialnih posle- dicah industrializacije ter teh- nizacije, pa gre propagiranje podjetja Svetovna razstava. Ali: organizirajte svetovno razstavo, pa se boste zadušili v množici industrijskih sporo- čil take ali drugačne vrste; ah: organizirajte Svetovno razsta- vo pa boste čez noč postali evropska gospodarska, finanč- na in kulturna velesila. Samo odločiti se je treba. Nova galerija v Celju v Mladinskem ICLjUBu so v pe- tek z razstavo akademskega ki- parja Franca Purga odprli galeri- jo, ki je bila dve leti zaprta zaradi prenovitvenih del. V prenovljeni galeriji bodo razstavljali pred- vsem dela mladih umetnikov in jim tako pomagali k uveljavitvi. Za razstave so se že dogovorili z umetniki s celjskega področja, pričakujejo pa tudi odziv umetni- kov od drugod. N.VERK Poiica in sirtaici Uspešno gostovanje celjskih folkloristov v Grčiji V petek dopoldne so se vrnili domov člani celjske folklorne skupine ŽPD France Prešeren, ki so od 8. do 13. julija sodelovali na mednarodnem CIOFF fol- klornem festivalu v Joannini v grški po- krajini Epir. Festival je potekal več ali manj v zna- menju slovanske folklore. Poleg Celjanov so tam nastopali še Rusi, Poljaki in Slo- vaki, pa tudi Američani iz zibelke coun- trvja — Nashvilla ter Španci in štiri grške folklorne skupine. Celjani so se grškemu občinstvu predstavili s plesi iz Štajerske, Prekmurja, Bele Krajine, Gorenjske in Kozjanskega, v rezervi pa so bili še Soški plesi. Čeprav so Grki bolj temperamenten narod, so celjski folkloristi s svojo sproš- čenostjo, šegavimi in tehnično dovršeni- mi elementi in alpsko specifiko poželi marsikakšen aplavz na odprti sceni. Zato lahko mimo zatrdimo, da so dostojno opravili svojo nalogo, to je predstavitev slovenske kulture tudi v takšnem okolju, kot je prosrbsko usmerjena Grčija. Zal pa se je v vse to prikradel tudi nepogre- šljivi kanec pelina, drugače bi bilo vse prelepo. Poleg nekaj zdravstvenih težav članov celjske folklorne skupine (po- škodbe, sončne opekline, vročinska utru- jenost), je organizator ustrelil kar nekaj kozlov. Ne bomo jih naštevali, dovolj je reči le to, da so se bodoči organizatorji lahko naučili, kako se to ne dela. Vseka- kor pa, kot pri vseh doživetjih v življe- nju, slabe stvari zbledijo, lepi spomini ostanejo. V veliko zadovoljstvo članov skupine je, ker lahko rečejo: »Bilo je naporno, včasih tudi mučno, pa smo vseeno do- stojno predstavili našo mlado državo in mesto ob Savinji. Spoznali smo nove lju- di, družili smo se z njimi, in ne nazadnje dokazali sebi in drugim, da kultura ni politika in da ne pozna meja.« OMI Nova razstava v Likovnem salonu V Liko\Tiem salonu v Celju bodo danes ob 20. uri odprli razstavo Društva slovenskih likovnih umetnikov celjske sekcije. Svoja dela bo razsta- vilo osemnajst ustvarjalcev. Na ogled bodo dela mlajših avtorjev - Boruta Hlupiča, Franca Kosca, Vladimira No- vaka, Željka Opačaka, Sama Perpara in Konrada Topolov- ca. Sodelovali bodo tudi umet- niki, ki so svoja dela predsta- vili že v preteklosti v okviru samostojnih razstav - Adi Ar- zenšek, Vasilij Četkovič Va- ško, Anton Herman, Jože Hor- vat Jaki, Avgust Lavrenčič, Milan Lorenčak, Darinka Pa- vletič Lorenčak, Viktor Povše, Franc Purg, Ratimir Pušelja in Jure Šarlah. Razstava ni koncepirana v smislu nekega motiva oziro- ma tematike, temveč je izred- no heterogenega značaja, ne samo po generacijski pripad- nosti, temveč tudi po samem likovnem izrazu. Na eni strani so umetniki, ki se naslanjajo na tradicionalne motive, na drugi strani pa umetniki, ki iščejo nove navdihe in tenden- ce v okviru devetdesetih let. Poudarek je na delih, ki so na- stala v zadnjih dveh letih. Namen razstave je predsta- viti umetnike, člane Društva slovenskih likovnih umetni- kov, ki živijo in ustvarjajo v Celju ter prikazati njihove likovne stvaritve. Ob razstavi bo izšel tudi katalog z osnov- nimi informacijami in kratko napovedjo razstave. META RAJŠP prireditve v Likovnem salonu v Celju bodo danes, v četrtek, 23.julija, ob 20. uri odprli razstavo Društva slovenskih likovnih imietnikov Celjske sekcije, na kateri se bo pred- stavilo 18 ustvarjalcev. V torek, 28. julija ob 20. uri pa bo koncert Andreja Grafenauerja, ki bo igral na kitaro in vihuelo. V Kristalni dvorani v Rogaški Slatini bo v okviru poletnih prireditev danes, v četrtek, 23. julija ob 20.30 koncert Tria Lorenz iz Ljubljane, v soboto, 25. julija, ob 20.30 bo tradi- cionalna plesno-zabavna prireditev stara več kot 150 let, ki se imenuje Anin ples, v ponedeljek, 27. julija ob 20.30 pa boste lahko prisluhnili koncertu violinista Štefana Milenkoviča in pianistke Lidije Cainazzo. V razstavišču Laški dvorec v Laškem je na ogled razstava Godb na pihala laške občine, ob 130-letnici laške godbe. Na ploščadi pred velenjsko Namo bo jutri, v petek 24. julija ob 20. uri večer šansonov, slovenskih avtorjev Meri Avsenak in Bojana Adamiča. V II. nadstropju Osrednje knjižnice v Celju je odprta raz- stava Pozdrav iz..., ki prikazuje razglednice zdravilišč Dobrna, Rogaška Slatina, Laško, Rimske Toplice in Topolšica nekoč. V I. etaži pa je odprta izposojna razstava z naslovom Šport in rekreacija. V razstavnem salonu Zdravilišča Rogaška razstavlja svoja dela slikar Milan Lorenčak. V Dobju pri Planini bo v nedeljo, 26. julija tradicionalna prireditev Pokaži kaj znaš, ki bo v primeru slabega vre- mena v Kulturnem domu. Naši razgledi, vam v premislek št. 29-23. julij 1992 9 Ne obračamo hrbta počasi pa postajamo nestrpni, kažejo potiatkl Spemove raziskave o problematiki beguncev slovenska vlada je na začetku tega tedna kar pravilno ravnala, ko je vlake z begunci iz Bosne in Hercegovine usmerila predvsem v sosednjo Italijo. Tako bi lahko sklepali po rezultatih raziskave mariborskega SPEM o be- gunski problematiki med ljudmi na Celjskem. Na vprašanje, kaj naj Slovenija na- redi \' primeru naraščanja števila be- guncev, sta namreč slabi dve tretjini vprašanih menili, da bi morala Slove- nija sklepati dogovore o organizira- nem sprejemu beguncev v tujini. Po, odgovorih sodeč so anketirani dokaj; dobro obveščeni o prenatrpanosti slo- ' venskih begunskih centrov, ne bi pa; dopustili, da se ljudem v stiski obrne hrbet. A nestrpnost čedalje bolj naraš- ča, saj kar dobra petina anketiranih meni, da bi Slovenija morala zapreti meje. Toliko bolj očitno je nestrpnost možno razbrati iz podatka, da je kar 40 odstotkov anketiranih prepričanih. Javnomnenjsko raziskavo o problema- tiki beguncev iz Bosne in Hercegovine je mariborski SPEM opravil konec mi- nulega tedna. Izvedena je bila na nak-j ljučnem vzorcu 360 registriranih tele-j fonskih naročnikov iz celjske omrežne] skupine. Anketarji so poklicali 1049] telefonskih naročnikov, od tega jih 5821 ni bilo dosegljivih, 107 pa jih ni želelo sodelovati. V obdelavo je bilo zajetih 275 odgovorov anketiranih telefonskih naročnikov s celjskega področja. da v Sloveniji predobro skrbimo za begunce, dobra polovica pa zatrjuje, da je ta skrb zadovoljiva. Zelo redki so tisti, ki menijo, da skrb za človeka v stiski ni nikdar zadostna in bi bilo treba storiti še več. Kar 60 odstotkov anketiranih tudi meni, da je begunskih centrov na celj- skem območju dovolj, čeprav vedo, da so njihove zmogljivosti izkoriščene. In| čeprav mnogi anketirani priporočajo,? naj se Slovenija omeji pri sprejemanju] novih beguncev iz uničenih bosansko- hercegovskih krajev, je iz podatkov razvidna visoka humanitarna zavest. Kar 76 odstotkov jih je namreč pri- pravljenih pomagati beguncem, in to predvsem z obleko in ostalimi nujnimi življenjskimi potrebščinami. Dobrih 17 odstotkov anketiranih pa beguncem ni pripravljeno pomagati. IRENA BAŠA Srečanje Tomšičevcev v počastitev 50-letnice ustanovitve Slovenske narodnoosvobodilne udarne brigade Toneta Tomšiča so se borci celj- skega pododbora te bri- gade minuli četrtek zbra- li na tovariškem srečanju na Ljubečni. Na slovesnosti je bor- cem podpredsednik Zve- ze združenj borcev in udeležencev NOE Slove- nije Bojan Škrk najprej orisal bojno pot brigade od ustanovitve 16. julija 1942 na Cesti na Kočev- skem do osvoboditve. Spregovoril pa je tudi o delu slovenske borčev- ske organizacije v bodo- če, ki bo usmerjeno v zaš- čito že pridobljenih pra- vic borcev na zdravstve- nem področju, vključeva- nje v mednarodne bor- čevske organizacije, pra- vično ocenjevanje zgodo- vine NOB, odnos do spra- ve in nenazadnje tudi v naslednje volitve. Borcem je na poligonu ZŠAM na Ljubečni spre- govoril tudi predsednik osrednjega odbora skup- nosti borcev brigad gene- ral Miha Petrič-Stevo, ki je za večletno vestno delo v celjskem pododboru podelil plakete z diplomo Slavi Kurent, Tonetu Ma- vriču, Edu Tajnšku in posthumno tudi Francu Mavcu-Borisu. IS Zaplet In razplet v Tevčah v torek je bil že tretji sestanek krajanov, predstavnikov Nivoja in občine Laško, ki so se mu pri- družili predstavniki Fakultete za gradbeništvo in geodezijo iz Ljubljane. V Tevčah so se pogo- varjali o nadaljnjem urejevanju potoka Lahomnica in ureditvi plazu Tevče, ki se razširja na po- vršini 110 hektarov. Gre za od- pravljanje posledic po zadnji več- ji poplavi koncem leta 1989. Plaz in Lahomnica tamkaj ži- večim krajanom povzročata veli- ko skrbi in strahu. Zdaj je sicer lepo vreme, vendar se bojijo vsa- kega večjega naliva, ki potegne zemljo in na njej stoječe hiše, po- tok pa prestopi bregova. Dela pri ureditvi potoka se vlečejo že ne- kaj časa in pred tedni so delavci Nivoja hoteli zapustiti gradbišče, ker niso dobili plačila. Krajani so zagrozili z zaporo vseh cest, češ, delavci naj končajo delo, občina pa zagotovi denar, čeprav gre za republiški projekt, ki ga financira republika. Po prvem pogovoru so Nivojevci ostali in dela lepo na- predujejo, našel se je tudi občin- ski denar. Žal se stvari zapletajo v republiki oziroma ustreznih službah in ministrstvih, saj od tam denarja kljub obljubam ni. Na zadnjem sestanku pa je spet prišlo do nepričakovanega zaple- ta, kajti Ljubljančani niso pripra- vili obljubljenih pripomb na gra- divo, kako rešiti plaz in Lahom- nico. Odgovori na pripombe bi morali biti pripravljeni do 15. ju- lija, ni pa jih bilo zato, ker občina (ustrezna služba) ni plačala opravljenih del. To so storili šele v ponedeljek ali kakšen dan prej in zdaj bodo Ljubljančani po hi- trem postopku odgovorili še na pripombe. Tako bodo do I.avgu- sta izvedli še dodatne vrtnine, 4. avgusta pa bo informativni se- stanek vseh prizadetih, kjer se bo odločilo, kaj bo delal Nivo. Krajani v Tevčah so odločni iti do konca in ne bodo popustili niti za milimeter. Predvsem pa želijo, da bi bila vsa dela na nevarnem področju opravljena strokovno, ne pa tako kot doslej, ko se je delalo bolj na pamet in na veliko zapravljati denar brez posebnega učinka. Bo pa celotna sanacija plazu in Lahomnice izredno dra- ga in je vprašanje, v koliko letih bo ta projekt rešen. V republiki je namreč vedno manj denarja... TONE VRABL Konec tedna Furmanski praznik Po desetih letih bodo v soboto in nedeljo v Mozirju znova pripravili Furmanski praznik. S tem bi radi opozorili na interes v sožitju med vrhunskim športnim konjem in fol- klorno tradicijo furmanstva. V so- boto ob 16. uri bo predtekmovanje dvovpreg v spretnostni vožnji med zaprekami, zvečer pa bo furmanski večer z veselico. V nedeljo ob 10. uri bo na sporedu predtekmovanje tur- nirskih jahačev kategorije Al za uvrstitev v kategorijo A2. Popoldne pa pripravljajo tekmovanje tumir- skih jezdecev v kategoriji Al, para- do furmanskih vpreg ter finalno tekmovanje dvovpreg v spretnostni vožnji med zaprekami. Najatraktiv- nejša disciplina bo skok v višino, ko bodo naskakovali državni rekord 192 centimetrov. Da bo vse skupaj še bolj prijetno, bodo za zabavo skrbeli Helena Blagne in člani ansambla Celjski instrumentalni kvintet. JANEZ VEDENIK Št. 29 - 23. julij 1992 10 »Tu je nekaj ameriškega ■ ■ ■« Teritorialna obramba v Celju - Vzgled kulturnega služenja vojaške obveznosti _ Prenovljeno vojašnico v Ce- lju so odprli pred dobrim me- secem. Pehotni bataljon, ki se usposablja v celjskem učnem centru, kot se po novem ime- nujejo vojašnice, je torej že do- dobra v akciji. Na prvi pogled pa tega ni videti. Skoraj ne srečam vojaka. Poletni, do- pustniški utrip? Kje pa, to je vendar vojska. Kljub vsej de- mokraciji in novostim, še zmeraj. »Veliko vojakov je na terenu na periferiji Celja,« pojasnjuje poveljnik vojašnice stotnik pr- ve stopnje Vojteh Mihevc, ki je začetek slovenske vojne priča- kal v Šibeniku in takoj presto- pil na slovensko stran. Pri tem je tako kot mnogi drugi veliko tvegal, vendar so mu na hrva- ški strani šli na roko, saj je MUP njega in njegovo družino varno pripeljal čez mejo. »Sicer pa v učnem centru poteka delo po pripravljenem programu. Fantje se usposab- ljajo za določene oblike bojne- ga dejstvovanja, ki jih pozna pehota,« nadaljuje poveljnik Mihevc. Torej tanki, topovi, minometi, puške in podobno orožje. Tankov in topov ne vi- dim, le minomete pri četi, ki ji poveljuje podporočnik Tomaž Radoševič. A zakaj bi se spre- nevedal, nisem kdo ve kakšen poznavalec orožja, tudi v bivši JA nisem bil. Avtomat, mitra- Ijez in konec. Kdo ve, kakšno novo orožje ima sedaj naša, slovenska vojska. Tisti arm- brusti so bili res strašni. Raje ne vrtam s »podrobnimi« vprašanji, saj bi bil v zadregi. Pa še Edo je zraven, ki komaj čaka na takšno priložnost. Že v povelj nikovi pisarni sem se namočil, ko sem dejal: »Torej v Celju se usposablja pešadij- ski bataljon...« »Ne pešadija, pehota je po slovensko,« me je takoj popravil poveljnik Mi- hevc, Edo pa ni mogel skriti hihitanja.Hvala... Halo, Robi, to ni »od Niš«, si zabrusim. Raje se začnem pogovarjati o novi organizaciji dela, vzdušju, prostorih in po- dobnem. Tomaževa zgodba je zanimi- va. Srednja vojaška šola v Ljubljani, akademija v Za- dru. Po končani akademiji pa je zapustil armado. Za vojaški poklic se je znova odločil v slo- venski vojski. Tomaž naroči vojakom, naj požirajo za Eda. Ta se jezi, zdaj niso več tako sproščeni. Ko se sprehajaš po povelj- stvu in potem po vojašnici, do- biš občutek, da je to v TO ne- kaj boljšega, prijetnejšega, lepšega. Nove fasade, preple- skani zidovi, nove ploščice, novo pohištvo, urejene kopal- nice in stranišča, televizorji, videorekorderji, brez parol, obnovljena jedilnica, pommes frites in pizza v okrepčevalmci (prej kantini). Moj oče, ki je kot Ingradov ključavničar tudi nekaj prenavljal vojašnico, je rekel: »Pa to je hotel.« Pravza- prav, hotel ravno ni. Končno so tu tudi »kasete« in ne oma- re, pa dvonadstropne železne postelje in ne lesene ali okro- gle. Ampak, to je v redu. Vojaki se dobro počutijo, če- prav je že sama obveznost vo- jaškega življenja, in tako je kjerkoli na svetu, dovolj veliko breme za mlade fante. Odsot- nost od doma tudi, pa čeprav je čisto dragače biti tisoč kilo- metrov proč kot 50, morda 60. 2O-letni Janez Tivadar je pri- šel iz Ljutomera, njegov vrst- nik Vinko Cmager iz Maribo- ra. Vinko, ki je prišel v Celje na drugi del usposabljanja iz učnega centra v Šentvidu pri Ljubljani in ni v našem mestu spoznal še nobene punce, gre za vikend domov kar z avto- Poveljnik celjske vojašnice Voiteb Mihevc . ^ Poveljnik čete Tomaž Rado- ševič Vojaški psiholog Radovan Zu- pančič Vojak Janez Tivadar iz Ljuto- mera Vojak Vinko Cmagner iz Mari- bora mobilom. Kot v ameriških fil- mih. In v našem mestu mu je bolj všeč, ker dobi pri kosilu tudi sok. Vojaki lahko gredo domov tri vikende na mesec. Potem gospoda poveljnika spet vpra- šam nekaj neumnega. »Ali je za vojake predvideno kakšno skrajšanje?« Gospod poveljnik se samo nasmeji in pove, da v teritorialni obrambi služijo 7 mesecev. Dvakrat na teden lahko gredo popoldan ven, do 22. ure, če pa pride kakšno de- kle, pa tudi do polnoči. Če je še kakšen dodatek, pa raje nisem vprašal. V redu, pri režimu smo. Se- veda se tudi zmagovalna voj- ska kar tako ne odreče proto- kolu, čeprav ga je uporabljala tudi poražena. Protokol je v vojski tako kot vojaška oble- ka: nositi jo morajo zmagoval- ci in poraženi. Tudi v teritori- alni obrambi se zjutraj vojaki in častniki zberejo na plošča- di, častniki pregledajo enote, potem pa dvignejo zastavo. Delovni dan slovenskih voja- kov se začne ob šestih in je kar naporen: sedem ur dopoldan in dve uri popoldan. Verja- mem, da ob desetih zato veči- na kar z užitkom leže k po- čitku. Najpomembnejše: obveznik Teritorialne obrambe ni več nekdo, ki si ga lahko vsak pri- vošči in z njim počne, kar se mu zljubi. Vojald se vikajo in so osebnosti, do katerih so častniki dolžni ravnati korekt- no, po pravilih lepega vedenja. To velja kajpak tudi za vojake. Seveda pa so oboji dolžni spo- štovati režim dela, pristojnosti in odgovornosti. To ne pomeni, da častnik pri izdajanju kakš- nega ukaza na vaji ne bo več zavpil ali povzdignil glasu. To je vendar vojska, ne pa vrtec. Ampak, tudi desetnik, muči- telj in mora vojakov v Jugoslo- vanski armadi, je zdaj čisto navaden profesionalni čast- nik, ki za svoje delo vodje od- delka dobiva normalno plačo. Po koncu službe gre lepo do- mov in se ne izživlja več nad vojaki tako, da bi morali de- setkrat pospravljati postelje. Seveda tudi v slovenski voj- ski prihaja do konfliktnih si- tuacij, ko enim ali drugim po- pustijo živci, ko vojaki zapa- dejo v krizo in bi najraje vse poslali k vragu. V celjskem uč- nem centru takšne situacije poskuša preprečevati in reš^ vati psiholog Radovan Zupan- čič, ki je prej služboval v prevzgojnem domu v Rade- čah. Zdaj je vojaški psiholog: »Vojska je nek poseben sistem življenja, ki ga nenehno spremljajo napetosti, ker smo prisiljeni delati nekaj, kar mo- ramo. Tega ne bomo odpravili Tudi tega ne, da bi kdo kdaj pomislil na najhujše. Ampak ni prehudo.« Z Edom se posloviva od po- veljnika Mihevca. Jeseni bomo igrali nogomet: redakcija proti TO. ROBERT GORJANC Starši holniii otrok prepuščeni sami sebi Fenllketonurlja - bolezen, ki Jo Je mogoče zdraviti le s strogo dleto Fenilketonurija je motnja v presnovi, ki jo otrok podedu- je od matere ali očeta. Povzro- ča jo nezmožnost organizma, da bi razgradil aminokisline fenilalanina. Ker ga ne more razgraditi, se fenilalanin kopi- či v krvi in drugih telesnih te- kočinah. Velike količine feni- lalanina v krvi okvarjajo raz- vijajoče se možgane, posledica pa je duševna subnormalnost otroka. Manjkajočega encima, ki razgrajuje fenilalanin, ni mo- goče nadomestiti, lahko pa se poškodba možgan prepreči s strogo dieto, s katero se moč- no zniža fenilalanin v otrokovi prehrani. Z dieto je treba pri- četi čim prej po rojstvu, ko otrok še ne kaže odstopov v razvoju. V ta namen vsake- mu novorojenčku vzamejo kapljico krvi in če se izkaže, da je v krvi preveč fenilalani- na, izvedejo nadaljnje preiska- ve. Od tu naprej pa so starši prepuščeni sami sebi. Fenilketonuriki lahko uži- vajo le sadje in zelenjavo, a še to v omejenih količinah. V za- hodnoevropskih državah ima- jo na voljo tudi številne diete- tične izdelke, ki pa jih starši fenilketonurikov v Sloveniji zaradi visokih cen in težav pri carinjenju le težko kupujejo. Bolniki imajo na voljo tudi dva preparata, lofenolac in PAM, od katerih je le eden re- gistriran. Bolnik s fenilketo- nurijo mora na dan zaužiti 360 mg enega od preparatov. Staršem bolnih otrok, ki so tako poleg duševne stiske so- očeni še z materialno, je prvo priskočilo na pomoč podjetje Klasje. Izdelalo jim je dietetno moko, testenine, po naročilu pa spečejo tudi kruh. Podjetje BIOS-M iz Ljubljane pa bi bi- lo pripravljeno uvažati dietet- no hrano in zdravila za fenil- ketonurike. Vendar pa bi bila hrana pri uvozu ocarinjena, dodan pa bi bil še prometni davek, kar bi ceno izdelkov zvišalo tako, da si jih mnogi starši ne bi mogli privoščiti. Starši otrok s fenilketonuri- jo so se zaradi številnih pro- blemov, s katerimi se morajo soočati, združili v društvo, ki prireja vsakoletna srečanja bolnih otrok. Letos so se v La- škem srečali tudi starši, da bi se spoznali med seboj in si iz- menjali izkušnje. Starši poudarjajo, da je tre- ba to drago, a za zdravje otrok nujno dieto izvajati najmanj do dvanajstega leta starosti bolnega otroka, nekateri zdravniki pa so celo mnenja, da bi bilo treba dieto izvajati vse življenje. Vsekakor pa se morajo diete držati nosečnice, pri katerih se pokaže nevar- nost, da bodo rodile otroka s fenilketonurijo. Dietetske proizvode bi bilo potrebno registrirati kot zdra- vila, saj bi bilo brez njih one- mogočeno zdravljenje bolnih otrok. Ker se skoraj vsako leto rodi kakšen otrok s fenilketo- nurijo, niso dovolj le preiskave ob rojstvu, potrebna je tudi pomoč pri izvajanju diete. Hu- do si je namreč predstavljati, da bi moral biti kakšen otrok prizadet za vse življenje zato, ker starši sami niso imeli do- volj sredstev za to zahtevno dieto. Prav zato starši iščejo pomoč pri Ministrstvu za zdravstvo. »Zelo radi se zgledujemo po Evropi. Dajmo se tudi v tem primeru in poskrbimo za bol- nike s fenilketonurijo, kot je za njih poskrbljeno tudi v dru- gih državah,« pozivajo starši bolnih otrok. N.VERK REKLI SO Štefan Pohajač, predsednik Gasilskega društva Dobrna: »Z ekipo mladincev, ki je pred tedni na Ptuju osvojila naslov državnega prvaka, smo gostovali na velikem medna- rodnem gasilskem tekmovanju v Lizenu v Avstriji. Nastopilo je preko 200 gasilskih desetin. V kategoriji za bronasto znač- ko je naša ekipa osvojila 1. mesto, pri tem pa je premagala ekipo iz Češkoslovaške, ki je zmagala na zadnji gasilskih olimpiadi. Tretji so bili gasilci iz Nemčije. V kategoriji za sre- brno značko (žrebanje delov- nih funkcij) smo bili ponovno najboljši pred dvema avstrij- skima ekipama, tako da smo se vrnili domov z dvema pokalo- ma. Dosegli smo že veliko do- mačih in mednarodnih uspe- hov, vendar je ta skoraj zago- tovo največji. Zanj so zaslužni Borut Pečnik, Boštjan Cokan, Bojan Adamič, Silvo Podles- nik, Štefan Pohajač, Goran Stegu, Boštjan in Niko Smreč- nik, Aleš Hren in Boštjan Do- bo vičnik.« TV Delovni Gotovljani ^ v KS Gotovlje v teh dneh komunalno urejajo okolje. Frd kratkim so asfaltirali odsek ceste Gotovlje-Ponikva v dolžini 700 metrov, na novo pa so tudi asfaltirali del ceste v Gotovlja^ in uredili križišče pri Novaku (na sliki). Vsa dela so stal' približno 2,5 milijona tolarjev, denar pa sta prispevali K^' Gotovlje in občina Žalec. T.TAVČAJ Petič za pokal v Prožinsici vasi Vsako leto konec julija pripravijo gasilci v Prožinski va^ tekmovanje za pokal domačega kraja. Predsednik GD Prožil'' ska vas Ivan Stojan je povedal, da bo tekmovanje v sobot" 25. julija ob 17. uri, ko se bodo gasilske enote pomerile v va| suha izvedba. Povabili so 45 društev. »Sodelovale bodo t\i^' naše ekipe, ki so se letos udeležile državnih prvenstev na Ptuj"; in v Velenju, kjer so bili pionirji 14., članice B pete in čla''' A sedmi. Z malo več športne sreče bi lahko bili še boljši. P tekmovanju za vse obiskovalce pripravljamo še veselico, kjer I* igral ansambel Robija Kampleta iz Grobelnega.« Št. 29 - 23. julij 1992 11 Slavje v Sentrupertu Branje nove maše je za vsak kraj velik praznik. Tako je bilo tudi zadnjo nedeljo v Sentru- pertu (prej Breze) nad Laškim. V kraju živi okoli tisoč ljudi in domala vsi so združili moči, da bi bilo praznovanje ob branju nove maše domačina Jožeta Brečka čim slovesnejše. S pripravami so začeli že dober teden pred branjem no- ve maše. Pripravljali so se pev- ci, ženske in otroci so po gozdu nabirali zimzelen in ga spletali v dolge kite, z rožami so olep- šali notranjost cerkve in pri- ložnostni oltar na prostem, kjer je bilo slovesno bogo- služje. Župnik Izidor Pečovnik je ob našem obisku vidno vesel: »Brečkovi živijo v zaselku Mačkovec v neposredni bližini Šentruperta. So prava kmečka družina, kjer se je očetu Slav- ku in materi Mariji rodilo de- vet otrok. Pred Jožetom se je za duhovniški poklic odločil tudi njegov brat Franci, ki je bral novo mašo v Sentrupertu pred sedmimi leti, od takrat do zdaj pa takšnega praznika ni- smo imeli. Priprave sta vodila ceremo- niarja Slavko in Rudi, sodelo- vali pa so župnijski svet, klju- čarji in farno občestvo. Pela sta dva zbora starejši in otro- ški, ki sta ju vodila Katja Arlič in Cvetka Jagodic. Pridigal je domačin, dekan in župnik v Šentlenartu v Slovenskih go- ricah, Martin Bezgovšek. Nove maše se je udeležil tudi doma- čin, selezijanec Franc Zajtl, ki je že 23 let na Bližnjem vzho- du, od tega 16 let v Kairu.« Jože Brečko se je v domači kraj pripeljal s kočijo iz Šent- jurja v soboto popoldne, v ne- deljo dopoldne pa je bral novo mašo, ki se je je udeležilo več kot tisoč vernikov iz različni- uh krajev. Jože je študiral v Ljubljani, študij pa končal v Mariboru. Po obredu se je 700 povabljencev zbralo na kosilu na Brečkovem domu. In kako poteka takšna pro- micija, smo vprašali Pečov- nika? »Primicija je novomašniko- vo slavje na domu in nova ma- ša je praznik, ko se vsi skupaj pogostijo. Skupaj ostanejo ta- ko dolgo, dokler na mizo ne prinesejo naslednje rihte, vmes pa so razni nagovori. Zraven sodi dobra glasba v dvočetrtinskem taktu in na njo naj bi plesali vsi. Prvi ples vodi ceremoniar, ki se mu pri- družijo vsi ostali, drugi ples pa vodi novomašnik. Na gostiji smo vsi kot bratje in sestre.« TONE VRABL Foto: EDI EINSPIELER Tehnika preganja Franca Jožefa 17. julij bo ostal zapisan v sodobni zgo- dovini celjske železniške postaje, saj je bil končan prvi konkretni korak pri za- menjavi naprave iz časov Franca Jožefa s sodobno, lahko bi rekli v tem trenutku najmodernejšo signalno varnostno na- pravo vodeno preko računalnika. Po ne- kaj tednih so v komandni stolp nasproti železniške postaje le montirali novo na- pravo in opravili testiranje z vsemi tisti- mi, ki bodo z napravo delali. Inž. Alojz Žitnik iz Slovenskih železnic je povedal, da je nova naprava sad skup- nega dela strokovnjakov za razvoj na slovenskih železnicah in v Iskri. S pri- pravami so začeli pred dobrimi dvemi leti in zdaj je naprava montirana in pri- pravljena na obratovanje. »Testiranje se je obneslo in se lahko vključimo v promet. Potrebno je bilo šo- lanje ekip, ker gre za popolnoma nov sistem dela. V komandnem stolpu je montirana sedem meterska plošča s pri- kazom celotnega vozišča na celjski želez- niški postaji od vstopa iz laške smeri do izstopa proti Šentjurju. To je tirna slika vseh zunanjih naprav na postaji, tirov, kretnic, glavnih in premikalnih signalov in drugih zunanjih naprav. V komand- nem stolpu pred ploščo sta samo dve delovni mesti: eden vodi promet za pot- niški del postaje, drugi za tovorni v Cre- tu. Tretji računalnik je nameščen v prit- ličju in ga uporablja zunanji vlakovni odpravnik za spremljanje tekočega pro- meta na postaji.« Andrej Godec, šef signalno varnostnih in telekomunikacijskih naprav na želez- niški postaji v Celju: »To je največja investicija v slovensko železniško gospodarstvo. Žal smo zdaj V komandni plošči in dveh računalnikih je celotno celjsko železniško omrežje. samo na pol poti, kajti nujno bi potrebo- vali še okoli sedem milijonov mark, da bi uredili zunanji del in vse skupaj poveza- li, kajti le tako bo začelo služiti svojemu namenu. Če tega denarja v najkrajšem času ne bomo dobili, bo to velika škoda, pravi kriminal, kajti to so občutljive in dragocene naprave. Zdaj moramo urediti še zunanje signalno varnostne naprave. 25 kretnic že imamo, ni pa denarja za montažo. Urediti bo treba tirne povezave in podobno.« Celjska železniška postaja pomeni po- memben člen v slovenskem železniškem prometu. Signalno varnostne naprave iz časa Franca Jožefa niso več zanesljive in umakniti se bodo morale novim, sodob- nejšim. Vendar za te še manjka denar. To, kar je montirano zdaj, je dobre pol poti, ki še ničemur ne služi. Dodati je treba še zunanji del, kajti drugače se bo uresničila bojazen Andreja Godca, da se bo zgodil gospodarski kriminal. Ob le- pem dosežku domačih strokovnjakov si tega ne bi smeli privoščiti. TONE VRABL Foto: EDI EINSPIELER Obnovljena kapela v nedeljo, 26. julija bo ob 15. uri bo v Govcah Sv. maša z blagoslovom obnovljene kapele na vrhu Presečnika (blizu sedanjega lovskega doma). Kapelo je obnovil sedanji lastnik Govc^Rudnik Laško. Nekdanji Govčani želijo obnoviti tradicijo lepih nedelj Sv. Magdalene, ki je zavetnica porušene govške cerkve, zato vabijo vse, ki se te idilične gorske vasice še spomi- njajo, da se te slovesnosti udeležijo. MM Spoznavni dan v vrtcih S septembrom se bo tudi v vrtcih pričelo novo šolsko le- to. Tako kot že nekaj let nazaj bodo v šmarski občini tudi le- tos organizirali »Spoznavni dan«, ki bo v torek, 25. avgusta po 15. uri, v vseh vrtcih. Bodoči varovanci pridejo na spoznavni dan skupaj s starši. Ob igri spoznavajo nove vrst- nike, spoznajo pa tudi vzgoji- teljico, ki bo z njimi v času bivanja v vrtcu delila dobro in slabo. Starši se lahko pogovo- rijo z vzgojiteljico, ji zaupajo otrokove posebnosti. Cilj vse- ga pa je, da se otroci v svojem novem okolju počutijo varno in zaželeno in da se tega zave- dajo tudi starši. . ,.. Popravek v 27. številki Novega tedni- ka, ki je izšla 9. julija, smo ob- javili zapis o novi modni bla- govni znamki dveh mladih Ce- ljanov Von Worker design. V zapisu smo pomotoma bla- govno znamko preimenovali v Von Winer Design. Za napa- ko se opravičujemo in kreator- jema oblačil Von Worker De- sign želimo zmago v svetu mode. 94 let Franca Podlesnika Najstarejši krajan KS Griže je Franc Podlesnik, ki je v petek praznoval 94. rojstni dan. Ob tem visokem jubileju sta ga obi- skala tudi predsednica za socialno varstvo v KS Cvetka Kneze- j vič in tajnik KS Ignac Mastnak. Franc Podlesnik je za svoja visoka leta še kar krepkegai zdravja, obiska pa je bil zelo vesel, saj kot sam pravi so obisko- ' valci redki. Živi sam, v pomoč pa so mu Holobarjevi in drugi sosedje. Vse svoje življenje je Franc Podlesnik trdo delal. Izučil se je za čevljarja, vendar je to obrt kmalu opustil in se pozneje udinjal po kmetijah. Ponekod je služil tudi več let skupaj. Na sliki: Predstavnika KS Griže čestitata jubilantu za 94. rojstni dan in mu izročata šopek in darilo. T. TAVČAR1 V spomin Rado Pungartnik Rado Pungartnik je bil pred upokojitvijo učitelj tehnične vzgoje na Osnovni šoli Gustava Šiliha v Vele- nju. Zapisal se je mladini, saj se je z njo družil pri atletiki, smučanju in mo- delarstvu tudi izven šol- skega časa, kot trener, sod- nik in organizator pa se je aktivno vključil v delo ve- denjskega atletskega kluba. Druga svetovna vojna Radu Pungartniku ni pri- zanesla. V Trbovljah so ga že postavili pred zid smrti, a je usoda hotela drugače. Svobodo je dočakal v tabo- rišču, a vrnil se je pokon- čen in z nezlomljivo voljo. Njegov moto, ki si ga je vredno zapomniti in se po njem ravnati, se je glasih »Starejši se lahko od otrok veliko naučimo in za to se je za otroke treba žrtvovati. Temu prepričanju je ostal zvest vse do svoje prezgod- nje smrti.« LOJZE OJSTERŠEK Gobarsko srečanje na Polzeli Celjska gobarska družina Bisernica je tudi letos pripravila srečanje gobarjev s celjskega področja. Tudi tokrat so se zbrali pri gostilni Matjaž na Polzeli, od koder so se odpravili iskat gobe v bližnje gozdove. Po treh urah so se ponovno zbrali. Nabrali so kar 82 vrst različnih gob in jih razstavili na ogled številnim obiskovalcem. Ta dan so v gostilni Matjaž gostom stregli gobje specialitete, ajdove žgance, pečeni sir, smetanovo potico itd. Zbralo se je več kot petdeset gobarjev, za organizacijo srečanja sta skrbela Franci Uratnik in Julij Palir, ki jima gre vse priznanje. T. TAVČAR Nove pridobitve v Krajevni skupnosti Ponik- va v žalski občini bodo v sobo- to 25. julija praznovali krajev- ni praznik z novimi delovnimi zmagami. Ob 12. uri bo najprej slavnostna seja krajevne skup- nosti s podelitvijo priznanj za- služnim krajanom, nato pa bo- do ob 15. uri predali namenu nove tri pomembne pridobitve za to krajevno skupnost. Gre za mrliško vežo, dva odseka krajevnih cest v zaselek Brezo v dolžini 1,7 km in novo šport- no igrišče na Ponikvi. Po otvo- ritvi bo srečanje krajanov in zabava. Za vse tri nove prido- bitve so polovico sredstev zbrali krajani, ostalo pa obči- na Žalec. T. TAVČAR Letovanje otrok Občinska zveza prijateljev mladine Žalec je tudi letos pri- pravila letovanje otrok. Kot je povedala sekretarka občinske zveze DPM Žalec, Jelica Ja- kob, so otroci socialno šibkih in rejniških družin letos leto- vali deset dni na Debelem rti- ču. Skupaj jih je bilo 115, ka- kih 35 pa se je udeležilo pla- valnega tečaja in so se naučili plavati. T. T. Št. 29 - 23. julij 1992 12 Mož z železno obramlio Novi trener roliometašev CPL Josip Šolat le zagovornilt aobre obramite in hitrih protinapadov - Začetek priprav 10. avgusta Na celjski rokometni klopi je bilo v več kot 40-letni zgodovini kluba že nekaj uveljavljenih trenerskih imen, toda novi »šef« Josip Šojat ima za seboj največ laskavih lovorik: z žensko ekipo Loko- motive je lani osvojil pokal IHF in prven- stvo Jugoslavije ter z Medveščakom štiri pokale Jugoslavije; pred petimi leti kot trener, še prej pa tri kot igralec. »V Zagrebu sem z Lokomotivo končal dveletno obdobje; realiziral sem večino načrtov in pravih motivov je zmanjkalo. S Celjani sem že dlje časa v stikih in moj prihod v Golovec je plod odločitve, ki je dolgo zorela,« je argumentiral svoj pri- hod v Celje 44-letni strokovnjak iz Za- greba, ki je tudi trener ženske reprezen- tance Hrvaške. Zadnji dve leti ste delali izključno v ženskem rokometu. Boste imeli težave s prehodom k celjskim šampionom? Nobenih razlik ni, to so le stereotipi. Pred Lokomotivo sem treniral moški eki- pi Medveščaka in Zameta. V nekdanji prvi jugoslovanski ligi sem bil deset let na klopi in tudi Lokomotiva je pod mo- jim vodstvom igrala že skoraj moški ro- komet. A nekaj tudi drži: strašno me je vleklo nazaj k moškemu rokometu in iz- bral sem pravo ekipo. Ste zagovornik dobre igre v obrambi. Boste tudi v Celju uveljavljali ta slog igre? Sodobni rokomet temelji na dobri obrambi, kar nenazadnje kažejo tudi re- zultati: Lokomotiva je lani v finalu po- kala IHF dobila samo 11 golov, vse moje ekipe so v zveznih ligah dobile najmanj golov. Tudi kot igralec sem bil »močnej- ši« v obrambi, kar bo v kombinaciji s protinapadi poglavitna značilnost naše igre. Toda Celjani so lani zelo malo igrali na protinapade? Vem, in v tem elementu je precej mož- nosti, da za 20 do 30 odstotkov dvignemo kakovost igre. Imam veliko izkušenj, največ sem se naučil pri Štenclu, in fan- tom bom pokazal nekaj novih kombina- cij, tako da bo v igri prišlo do nekaterih bistvenih sprememb. Igralce poznam ze- lo dobro, tudi v lanski sezoni sem jih večkrat gledal in ob upoštevanju njihove mladosti lahko veliko naredimo. Rokometno Celje je ob zadnjih uspehih vse bolj razvajeno. Kaj torej pomeni vaš »veliko«? V prvenstvu in pokalu ne bi smeli ime- ti večjih težav. V Evropi je veliko odvisno od žreba. Pivovarna Laško je sposobna tudi za velike podvige, eden takšnih je bila že lanska zmaga v Zagrebu s sedmi- mi goli razlike proti Medveščaku. Pogod- bo sem podpisal za dve leti in sezona 92/ 93 bo za vse bolj spoznavanje novih ro- kometnih razmer, naslednja pa bo udarna. Nova sezona se bo zaradi e\Topskega pokala prvakov začela že sredi septem- bra. Kako bodo potekale priprave? Začeli bomo 10. avgusta, večino bazič- nih treningov pa opravili v Celju in delo- ma najbrž na Rogli. V začetku septembra bomo odšli na krajše brezplačne pripra- ve na Dunaj ter zatem v Veszprem, v obeh krajih pa bomo tudi nastopili na močnih turnirjih. Z uigravanjem najbrž ne bo težav, kajti izmed načrtovanih okrepitev je aktualen samo še prihod Ro- landa Pušnika, vsem drugim pa smo se že odrekli. Spomladi se bodo začele reprezen- tančne kvalifikacije za EP. Z vami na klopi ženske selekcije Hrvaške? Ne vem. O tej problematiki se s Celjani nisem pogovarjal, z vodstvom Rokomet- ne zveze Hrvaške pa se bom sestal šele v naslednjih dneh. Zanesljivo bo nekaj težav, ker bom dve leti živel v Celju in bom izgubil stik z ženskim rokometom. Ste tudi eden rekorderjev bivše YU lige. Z Medveščakom ste med pr\'oligaši igrali v obdobju 1967-80 in osvojili tri pokalna pr\-enstva, leta 1978 celo v Ce- lju. Mesto ob Sa\inji torej po rokometni plati poznate? Celje je bilo vselej rokometno mesto. Živo se še spominjam derbijev s Šafari- čem, Levstikom, bratoma Markovič. Na odprtem, asfaltnem igrišču so bile to »šarf« tekme in takšne bodo tudi jeseni v Golovcu. ŽELJKO ZULE Foto: EDO EINSPIELER ran^rama Atletika Prvenstvo Slovenije Celje: moški - 100 m: l.Ru- dež (01) 10,86. 5. Štor (Vel) 11,50; v polfinalu izpadli: 9. Praprotnik 11,51, lO.Šve- gler 11,76, 18. Goršek (vsi KI) 12.07, 19.Janžovnik (Vel) 12,08; 200 m: I.Novak (01) 21,91, 4.Praprotnik (KI) 22,95; v polfinalu izpadli: 9. Štor 23.08, 20.Janžovnik (oba Vel) 23,95, 21.Švegler (KI) 23,96, 24.Štrancar (Vel) 24,42, 26. Goršek 24,70. 27.Kranjc (oba KI) 25,20; 400 m: 1. Kocu- van 47,83, 7.Hartman (oba KI) 51,13, 17.Štrancar (Vel) 52,39. 23.Praprotnik (KI) 54,31; 800 m: l.Marinič (Go) 1:51,87, 25.Kolar (KI) 2:08,13; 1500 m: l.Hrapič (Vel) 3:53,72, 5.Ku- kovič 3:57.63, ll.Štajner 4:01,81, 16.Srebot (vsi KI) 4:07,38; 5000 m: l.Hrapič (Vel) 14:36,82; 10000 m: l.Kejžar (ŽAK) 30:52,34; 100 m ovire: l.Kabič (Tr) 14,89, 2. Božiček (KI) 15,20; 400 m ovire: I.Kocuvan 50,92, 2. Kopitar 52,43, 4. Božiček 53,91, 6.Hartman 56,64, lO.Bračič 63,36; 3000 m za- preke: I.Podgoršek (Ol) 9:07,75, 4.Kukovič (KI) 9:57,11; višina: l.Apostolov- ski (01) 223; daljava: l.Bilač (01) 778, 2. Cankar 735, 8.To- polovčan (oba KI) 630; tro- skok: l.Batagelj (Go) 15,52, e.Topolovčan (KI) 13,29; pali- , ca: l.Kranjc 480, S.Dimitrije- vič (oba KI) 450; krogla: 1. Me- dic (01) 15,79, 5.M.Stepišnik 13,18, 6. A. Stepišnik (oba KI) 12,82; disk: 1. Prime (Nm) 54,70, 12. A. Stepišnik (KI) 30,00; kopje: l.Teršek (Rade- če) 68,90, 2.Uplaznik (KI) 66,82; kladivo: l.Kevo (Ol) 56,28, a.Dajčman 51,90; hoja 20 km: 1. Vaši 2:34:21, 2. Grač- ner 2:34:50, 3.Brečko (vsi KI) 2:37,40; 4 x 100 m: l.Olimpija 42.09, 2.Kladivar Cetis (Can- kar, Kocuvan, Kopitar, Švegl) 43,46; 4 x 400 m: l.Kladivar Cetis (Božiček, Praprotnik, Kopitar, Kocuvan) 3:18,90, 6. Velenje 3:35,21. Ženske - 100 m: l.Perc (ŽAK Lj) 11,91, 4. Knez 14,46, S.Matul 12,61; v polfinalu iz- padli: 18.Robič (vse KI) 13,54, 21.Slemenšek (Vel) 13,72; 200 m: l.Perc (ŽAK) 24,65, 2. Knez 25,48, 4. Lenko 25,63, 5.Matul (vse KI) 26,14; 400 m: l.Lužar (ŽAK) 54,81, 4. Lenko 57,07, 7.Kranjc 58,51, lO.Vorštnik 60,36, 12. Mlinar 61.48, 18.Pungeršek 63,95, 22. Obrez (vse KI) 66,11; 800 m: l.Števanec (01) 2:10,06, 2.Steblovnik (Vel) 2:10,41, 8.Jazbinšek 2:25,54, 12.Ska- lec (obe KI) 2:37,45; 1500 m: l.Zajfrid (TAM) 4:35,98, 2.Steblovnik (Vel) 4:38,25, 6. Šolar 4:49,00, 9. Kovač 5:11,75, 12. Skale (vse KI) 5:28,84; 3000 m: l.Vivod (TAM) 9:12,06, 4.Poznič 10:23,12, S.Djedovič (obe Vel) 11:10,30; 5000 m: l.Vivod (Mb) 15:59,64-drž.rek, 3.Poz- nič 18:48,42, 5.Djedovič (obe Vel) 19:59,74; 100 m ovire: I.Bukovec (01) 13,46, S.Stein- bacher (Vel) 17,13; 400 m ovi- re: 1. Domine (TAM) 57,40, 4.Kranjc (KI) 62,29; višina: l.Bilač (01) 186, 3.Bezjak 168, 4. Valant (obe KI) 165; daljava: l.Predikaka (ŽAK) 640-dr- ž.rek, 3.Bezjak (KI) 595; tro- skok: l.Predikaka (ŽAK) 13,13-drž.rek; krogla: I.Erja- vec (01) 16,03, 2. Strašek 12,81, 3.Jazbinšek (obe KI) 12,36, 5. Koča 11,27, 9.Tabakovič (obe Vel) 9,25; disk: l.Bandur (Mb) 42,76, 3. Koča 35,32, 7.Tabakovič (obe Vel) 30,00; kopje: 1. Strašek 58,08, 2.Jaz- binšek 51,98, 4. Randjelovič (vse KI) 42,90, 8.Tabakovič (Vel) 30,00; 4 x 100 m: l.ŽAK 47.49, 2.Kladivar Cetis (Bez- jak, Knez, Matul, Lenko) 48,94, 6. Velenje 53,93; 4 x 400 m: l.ŽAK 3:52,28, 2.Kladivar Cetis (Matul. Kranjc, Voršt- nik, Lenko) 3:57,05, 3. Velenje 4:09,16. Vaterpolo Slovenslca liga 3.kolo: Neptun-Triglav 7:30 (1:6, 0:8, 4:10, 2:6), strelci: Rozman, Šumečnik 2, Planin- šek, Glavan, Jurak 1; 4. kolo: Triglav II-Neptun 8:7 (2:1, 1:3, 4:1, 1:2). strelci: Glavan 3. Šu- mečnik 2, Škerl, Rozman 1; 5. kolo: Neptun-Worthersee 6:24 (2:6, 0:4, 3:6, 1:8), strelci: Glavan in Šumečnik po 2, Ju- rak in Zupan po 1. Vrstni red po polovici prvenstva: Triglav 10, Koper 8. Worthersee 7, Tri- glav II 5, Kranj 2, Neptun 0. Streljanje Prvenstvo Slovenije Ljubljana: MK pištola - čla- nice: l.Olimpija 1648, 2.Du- šan Poženel 1535; mladinke: l.Olimpija 1613, 2.Dušan Po- ženel 1545, posamezno: l.To- roš (01) 570-drž.rek, 2. Maček (DP) 543. Slovensica liga MK puška - 3. kolo (Rečica pri Laškem): I.Kamnik, 2. Dušan Poženel (Brunšek 257, Sajovic 245, Razgoršek 218) 720, 3.Sial (Jeram 251, Jager 230, Malec 229) 710; 6. S. Šlander, 8. Kovinar; posa- mezno: l.Podgornik (Kam) 270, 7. Brunšek (DP) 257, 8. Je- ram (S) 251 itd. Karate IVIP Svitavva ČSFR: borbe - moški: 1. Ce- leia, posamezno: 3.Jakhel ženske: l.Celeia, posamezno 2. Gorički, 3. Kovačič in Mauh kate-12. stopnja: l.Švegler 2. Kopušar, 3. Špegelj 10. stopnja: l.Mauh, 3.Feldin in Kovačič; 8. stopnja: l.Jak- hel, 2. Kovačič in Gorički. Nova trenerja drugoligašev I Nogometna drugoligaša Era Šmartno in Dravinja sta novo sezono začela s spremembami na klopi. Šmartčane je prevzel Josip Vogrinc, ki je nazadnje de- lal z Žalčani, na poti do novega trenerja pa ima Dravinja več težav. Sprva je bilo že vse dogovorjeno z Dragom Dabanovičem (trener Dravinje v obeh se- zonah v SNL 77/78 in 79/ 80), ki pa je po prvem se- stanku z igralci sporočil, da izziva ne bo sprejel. Ko- njicam se zdaj pogovarjajo z nekdanjim Prašnikarje- vim pomočnikom Stane- tom Emeršičem. Ž. Z. športni koledar Sobota, 25,7, Streljanje Celje: 4. kolo republiške ligf z MK puško serijske izdelave- Od 9. ure. Maja Novak: 12 kazenskih točk Na evropskem mladin- skem /prvenstvu v preska- kovar^u ovir je Maja No- vak iz Gotovelj uspešno opravila s svojim prvim večjim mednarodnim na- stopom. Na prvenstvu v Bruslju je dobila 12 ka- zenskih točk in se uvrstila v sredino okoli 70 nastopa- jočih. Pranjič v Celju Tretji tujec v nogomet- nem dresu Publikuma je 28-letni napadalec Stipe Pranjič, ki je nazadnje igral za velenjski Rudar. Zaradi prestopa izven predpisanega roka bo imel Pranjič pravico nastopa še- le po dveh mesecih; v 7. ko- lu proti Kopru. Zapleta se tudi z Gavranom, ki v Beo- gradu na sedežu NZJ še ni dobil certifikata za prestop v drugo državo in prvi del jesenske polsezone je zanj izgubljen. Okrepitve so Publikum veljale okoli 70 točk mark, po prvih treningih in prija- teljski tekmi proti HASK Gradjanskemu (1:3) pa jih je ocenil trener Janko Ben- cina: »Goršek je potrdil, da je izredna okrepitev, Ga- vranu in Pašaliču se pozna, da prihajata iz Bosne in Hercegovine ter sta telesno zelo slabo pripravljena. Z obema bo potrebnega ve- liko dela, čeprav sta teh- nično solidno podkovana. Koželj je okrepil konku- renco v vratih in zdaj ima- mo končno dva solidna vratarja. Ž. Z. Zlati tris iVIira Kocuvana Celjski atleti bodo v na- slednjih petih letih nastopali z imenon Kladivar Cetis; vrednost letne pogodbe je 60 tisoč mark (več kot znaša prispevek občine Celje) in se bo v skladu z rezultati lahko tudi povečala. V svojem pr- vem nastopu z novim ime- nom - prvič so tudi tekmovali v novih enodelnih atletskih dresih - so na državnem pr- venstvu na domačem štadi- onu osvojili šest zlatih, enajst srebrnih in šest bro- nastih kolajn. Najuspešnejši udeleženec prvenstva je Miro Kocuvan (povsem desno med nasto- pom na nizkih ovirah) s tre- mi zlatimi in eno srebrno ko- lajno, številni gledalci pa so med drugim videli še nekaj, tudi za evropske atletske razmere, solidnih dosežkov. Med njimi še posebej izsto- pata dva meta Renate Stra- šek s kopjem prek 58 metrov, ko je za svojim osebnim re- kordom zaostala le za deset centimetrov. V dobri formi so tudi mladinke, ki bodo 26. in 27. septembra v Torinu nastopile na pokalu evrop- skih prvakinj, dva tedna prej pa bo v Celju šesteroboj mo- ških in ženskih reprezentanc Češke, Slovaške, Budimpe- šte, Spodnje Avstrije, Hrva- ške in Slovenije. Foto: EDO EINSPIELER Št. 29 - 23. julij 1992 131 Rekordno slovensko zastopstvo y soboto zvečet začetek 25. letnih Iger olimpiade moderne dobe - Četrto kandidaturo Barcelone Je odločilno podprl njihov rojak Juan Antonlo Samaranch s triurnim spektakular- nim programom (samo otvo- ritev in zaključek bosta pri- reditelje veljala 40 milijonov mark) se bodo v soboto zve- čer v katalonski prestolnici Barceloni začele 25. letne igre olimpiade moderne do- be, na katerih bodo olimpij- ski ogenj prižgali na doslej najbolj nenavaden način: z lokostrelsko puščico! Španija je (neuspešno) kandidirala za organizacijo poletnih olimpijskih iger 1924, 1936 in 1972, za letoš- nje pa sc je prijavila že pred enajstimi leti in jih 17. okto- bra 1986 v konkurenci Am- sterdama, Beograda, Bir- minghama, Brisbanca in Pa- riza dobila v tretjem krogu glasovanja na 91. zasedanju Mednarodnega olimpijskega komiteja. Kandidaturo triin- polmilijonskega mesta, ki le- ži med slovito obalo Cesta Brava in vznožjem mogočnih Pirinejev, so tedaj podprle vse politične stranke špan- skega parlamenta in vlada, najmočnejša argumenta pa sta bila tri neuspešne kandi- dature in dejstvo, da je bil predsednik MOK Juan Anto- nlo Samaranch rojen prav v Barceloni. Prav Samaranchova na- klonjenost - med predstavi- tvijo kandidatov je bil sicer strogo zadržan in nevtralen - je botrovala, da so prelomili tradicijo in organizatorji pr- vič leto pred igrami niso iz- peljali nekakšnih »malih« iger s (skoraj) popolnim športnim sporedom. Poleg Znak barcelonske olimpiade je delo Jeana Miroja. V znak je vgradil tri barve, ki so značilne za Španijo in sredo- zemsko podnebje: modro (morje), rumeno (sonce) in rdečo (kri, moč). Maskota iger je katalonski volk Cobi. Barcelone so olimpijska pri- zorišča razporedili še v štiri- najst krajev v bližnji mestni okolici in ob tem poskrbeli za nekaj zanimivosti: tekmo- vanja v boksu bodo v areni, ki je sicer namejena biko- borbam, štadion Montjuic so poglobili za 11 metrov, olim- pijsko vas so zgradili na ob- močju strogega industrijske- ga centra, ki bo po igrah po- stala elitna mestna četrt z dvajset tisoč prebivalci, v sami Barceloni pa bodo športna tekmovanja izpeljali na štirih mestnih lokacijah v polmeru dveh kilometrov. V olimpijskem programu je 25 uradnih športnih zvrsti, dodatne tri pa so lahko iz- brali prireditelji. Odločili so se za hokej na kotalkah, ta- ekwondo in baskovsko pelo- to, vse pa bodo imele ekshi- bicijski predznak. Skupaj bodo razdelili 675 zlatih ko- lajn, predračun pa je blizu milijarde mark (s tem podat- kom so nastopili že na odlo- čilnem glasovanju o prizo- rišču iger in številke so se v šestih letih le za znemarlji- vo malenkost zvišale). Toda Katalonci glede stroškov ni- so v skrbeh: večino denarja nameravajo iztržiti z vstop- nino (cene vstopnic se giblje- jo med 150 in 900 mark) ter množičnim obiskom turi- stov, četudi velja Barcelona za turiste po številu kraj, ro- pov in vlomov v avtomobile za najbolj nevarno mesto v Evropi. Tudi zato bo med igrami za varnost skrbelo 40 tisoč policistov, stroškov pa bo za več kot pol milijona mark. Večji del olimpijskega zastopstva med predstavitvijo v tiskovnem središču slovenske vlade. Od Cvetka do samostojne ekipe Slovenija se je v olimpij- sko gibanje organizirano vključila šele po ustanovitvi Jugoslavije in Jugoslovan- skega olimpijskega komiteja leta 1920 (tedaj je na igrah v Antvverpnu nastopil nogo- metaš ljubljanske Ilirije Stanko Tavčar), toda prvi nastop in z njim tudi pn/a kolajna sta zapisana nestor- ju sabljaškega športa Rudol- fu Cvetku, ki je v Stockhol- mu 1912 nastopil za repre- zentanco Avstroogrske in v ekpinem tekmovanju sab- Ijačev osvojil srebrno ko- lajno. Doslej je bilo na letnih olimpijskih igrah 215 slo- venskih nastopov (med re- korderji s po tremi nastopi je tudi Celjan Stanko Lorger), v Barceloni pa bo slovensko zastopstvo s tridesetimi športniki doslej najbolj šte- vilno. Zastopani bomo v de- setih športnih zvrsteh (atle- tiki, gimnastiki, jadranju, judu, kajakaštvu, kolesar- stvu, lokostrelstvu, plava- nju, strelstvu in veslanju), napovedi pa so zelo optimi- stične. »Govoriti o pričakovanjih je težko in nevarno,« je sprva nekoliko previdno dejal predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije mag. Ja- nez Kocijančič, toda zadrža- nost je kmalu zamenjal z bolj obetavnimi razmišljanji: »V treh ali štirih športnih zvr- steh imamo stik s svetovnim vrhom in ga tudi krojimo. Seveda vse to še ni dovolj za olimpijsko kolajno, a so tudi pričakovanja športnikov na- ravnana v to smer.« Predsed- niku so na priložnostni ti- skovni konferenci kasneje resnično pritegnili tudi vsi olimpijci, ki napovedujejo uvrstitve najmanj okoli 15. mesta, nekateri (Debe- vec, veslači, kajakaši) pa se- veda upravičeno pričakujejo več: kolajno. Cuk: Danes žreb, jutri v Barcelono Štefan Cuk se je za svojo olimpijsko premiero skupaj z Leščakom vseskozi pri- pravljal v Slovenski Bistrici, potem ko ni bilo nič z načr- tovano priključitvijo trenin- gom avstrijske reprezentan- ce. »Pomanjkanje pravih sparing-partnerjev je edina slabost skoraj dvomesečnih priprav. Zadnji testi kažejo, da je forma v nenehnem vzponu in že blizu optimal- nih meja. V Barceloni bodo danes opravili žreb za posa- mezne kategorije, doslej pa je edina informacija, da je v moji lahki kategoriji pri- javljenih med 60 in 70 bor- cev. Za uvrstitev med naj- boljšo deseterico bo zato po- trebnih najmanj pet zmag. Na olimpijskem tatamiju me prvi nastop čaka šele 2. av- gusta, v Barceloni pa bom naslednjih nekaj dni le lažje treniral, kajti zadnje obdob- je pred nastopom bo name- njeno akumulaciji minulih priprav,« pravi Čuk, ki bo v Barcelono odptoval jutri, skupaj z glavnino slovenske- ga olimpijskega zastopstva. ŽELJKO ZULE Foto: EDO EINSPIELER Čukov olimpijski dnevnik Edini celjski olimpijec Štefan Cuk bo svoja doži- vetja v olimpijski Barcelo- ni strnil v poseben dnev- nik, ki ga bomo v treh na- daljevanjih objavljali v Novem tedniku. Prvo pi- sanje Štefana Čuka iz olimpijske Barcelone boste lahko brali že v naslednji številki. Slovenske kolajne na letnih 01 Zlate: Leon Štukelj (gimnastika - mnogoboj, drog 24, krogi 28), Miro Cerar (gimnastika - konj 64, 68), Rolando Pušnik, Alenka Cuderman (rokomet 84). Srebrne: Rudolf Cvetko (sab- ljanje 12), Leon Štukelj (gimnastika - krogi 36), Jože Primožič (gimnastika - bradlja 28), Aljoša Žorga, Ivo Daneu (košarka 68), Vinko Jelovac (košarka 76), Polona Dornik, Jure Zdovc (košarka 88). Bronaste: Leon Štukelj (mnogoboj 28, ekipno 28), Stane Derganc (preskok 28, ekipno 28), Jože Primožič, Janez Porenta, Boris Gregorka, Anton Malej, Edvard Antosijevič (vsi ekipno 28), Miro Cerar (vsi gimnastika - drog 64), Marko Elsner, Srečko Katanec (nogomet 84), Sadik Mujkič, Bojan Prešeren (veslanje - dvojec brez krmarja 88), Rolando Pušnik, Iztok Puc (rokomet 88). Rešila jih bo razširitev lige Vaterpolisti celjskega Neptuna (na sliki v belih kapicah med tekmo s kranjskim Trigla- ^'om) so po polovici državnega prvenstva še brez točk in načrtovana uvrstitev v evropski pokal (3. mesto) se je izjalovila. Skrbi o obstanku jih bo rešila napovedana razširitev lige trener Tomo Balderman, ki je obenem selektor državne reprezentance, pa ob začetnih težavah kritično razmišlja: »Vaterpolo je v zadnjih treh letih v Celju precej napredoval, saj jo IZ rekreativne ekipe oblikoval dokaj resen klub. Še vedno sta največja problema pomanjkanje strokovnega kadra in mlajših selekcij: brez mladinske m pionirske ekipe celjski vaterpolo nikoh ne bo povsem zaživel.» Foto: EDO EINSPIELER Štefan Jug v finalu? Štirje slovenskJ sodniki v Barceloni, ki Je za Štefana Juga druga olimpiada v Španiji bomo zastopani s štirimi sodniki, med njimi pa bo tudi 48-letni celjski rokometni sodnik Štefan Jug, za katerega bo Barcelo- na 1992 druga olimpiada. »Svetovno prvenstvo je za- nesljivo najbolj kvalitetno tekmovanje, na olimpijske igre pa zaradi posebnega do- ločanja udeležencev, saj je zastopana vsaka celina, >za- ide< reprezentanca, ki si v nobenem drugem primeru ne bi zaslužila nastopa na tako velikem tekmovanju,« pravi Štefan Jug, ki skupaj z Ljubljančanom Herbcrtom Jegličem že nekaj let pred- stavlja eno najboljših sodni- ških dvojic na svetu. Kako je s sodniki na olim- pijskih igrah. Velja tudi za vas poseben režim? Pred štirimi leti v Sculu nismo stanovali v olimpijski vasi in tako bo tudi v Kata- loniji. Tokrat povsem iz praktičnih razlogov, kajti celoten rokometni program bo v Granoleresu, ki je od Barcelone oddaljen okoli 40 kilometrov in je center špan- skega rokometa. Stikov z drugimi športniki potem najbrž ne boste imeli? Rokometni spored je zelo natrpan, saj bosta v Grano- leresu moški in ženski tur- nir. Prve tekme so na spore- du že v ponedeljek, tako da prostih dni ne bo veliko. A se vendarle nadejam, da se bom odpravil do Barcelone in si ogledal tudi druga tekmova- nja. V Seulu mi je uspelo, da sem si ogledal del atletskih tekmovanj in tega si želim tudi v naslednjih dneh. Z Jegličem sta zdaj nev- tralna sodnika. Je to prilož- nost za sojenje finalne tekme? Možnosti so, veliko pa bo odvisno od sojenja v pred- tekmovanju, forme, razpleta in vseh štirih finalistov. Lani sva na predolimpijskem tur- nirju sodila moški finale Sovjetska zveza-Španija in to je dober znak, da sva v oz- kem krogu kandidatov za fi- nale. Ž;EUK0 ZULE Št.29-23. julij 1992 14 CoB>L Barcelona na RC s sobotnim začetkom olim- pijskih iger bodo tudi na Ra- diu Celje stekle posebne odda- je, ki bodo namenjene letoš- njemu največjemu športnemu dogodku na svetu. Poleg pri- spevkov v rednih informativ- nih oddajah (izčrpna poročila bomo v spored uvrstili ob 8. uri, napoved dogodkov in odmeve pa v Kroniki), bomo vsako dopoldne ob 11. uri pri- pravili izčrpno 15-minutno oddajo. V njej bodo z analiza- mi sodelovali nekdanji olim- pijci in nekateri drugi udele- ženci največjih tekmovanj, večkrat se nam bo iz olimpij- ske Barcelone s svojimi vtisi oglasil Štefan Cuk, svoja pri- čakovanja pred nastopi pa bo- do razgrnili tudi drugi naši športniki, ki so med udeležnci 25. olimpijskih iger. Četrti studio Radia Celie Prejšnji teden smo poslu- šalce Radia Celje zasipavali s cvetjem in zalivali s pivom. Na 28. turistični prireditvi v Laškem se je namreč doga- jalo toliko zanimivega, da vsega niti nismo mogli zabe- ležiti. V improviziranem stu- diu je naša ekipa skrbela tu- di za obveščenost obiskoval- cev na prireditvi preko raz- glasne postaje. Kakšno je bi- lo vzdušje v studiu, ki ga vi- dite tudi na fotografiji, naj- bolje opisuje anekdota. Ko sta nas v sredo obiska- la glasbenika Marko Vuksa- novič in Matjaž Jelen, sta ne- kaj časa zmedeno gledala. V studiu sta namreč hkrati govorila vsak v svoj mikro- fon Tone Vrabl in Jožica Skorja. Navsezadnje sta gosta le priznala, da ne moreta raz- vozlati, kaj se pravzaprav dogaja. Pojasnili smo jima, da Tone ravnokar v živo po- roča za program Radia Sev- nica, Jožica pa istočasno be- re program za mestni raz- glas. Bojan Pišek pa je po- skrbel, da je šlo vse v prave kanale. Petl(ove štengce Naša petkova rekreacija po' štengcah dol in gor se je že kar dobro prijela. Veliko vztrajnih prijateljev imamo. Vztrajnih, kajti včasih je tre- ba ob odprti telefonski liniji čakati tudi nekaj minut. Ti- stim, najbolj srečnim se to, seveda, bogato poplača. Na- še štengce so tudi vsakič bolj polne. Tako je prejšnji petek čisto praznih rok ostala ena sama poslušalka, ki pa bo, seveda, tako kot vsi ostali, svojo srečo spet lahko preiz- kušala že ta petek. Za lažje spremljanje štengc pa vzemite kar te, ki jih spet objavljamo v Novem tedniku. Med pivom in cvetjem smo v petek izbirali še tretji par finalistov Hita poletja Radia Celje. Med tujimi predlogi so se poslušalci navdušili nad Michaelom Jacksonom in njegovo uspešnico Black or white, ki je na koncu pobrala več kot dovolj glasov za uvr- stitev v finale. V domačem delu je premočno zmagala skladba Pop designa Ne bom ti lagal. V tretji izbirni oddaji Hit poletja so sodelovali pred- vsem mlajši poslušalci. Ker pa smo v ozadju pogosto sli- šali tudi napotke mamic in očkov, lahko tokrat govori- mo kar o družinskem glaso- vanju. Še enkrat bomo izbirali fi- nalista za zadnjo oddajo. Ju- tri, v petek, 24. julija, bomo torej izbrali še zadnji par, ki se bo potegoval za končno zmago teden dni kasneje. Št.29 - 23.julij 1992 15 odmevi Drnovšek naj pove kar Zupančiču! v včerajšnjem drugem ža- rišču (13.7. ob 22.30) je pred- sednik vlade Janez Drnovšek naslovil dobršen del svojih iz- vajanj parlamentu. To, kar je večini Slovencev že dolgo jas- no, da bo namreč naše sobiva- nje s civilizirano Evropo, brez urejene lastninske zakonodaje vse težje, spoznava tudi pred- sednik »strokovno kompetent- ne« vlade. Razgovor na TV je potekal neposredno po Drnov- škovem povratku iz Bruslja, pa so verjetno besede tamkajš- njih sogovornikov odzvanjale še zelo sveže. Njegovo sporoči- lo parlamentu je bilo razumeti kot klic, ki ga parlament naj ne presliši. Naj vendar sprej- me lastninsko zakonodajo! Nikakor ne želim Drnovšku podtikati, da bi doslej osebno nasprotoval privatizaciji. Kot odličnemu poznavalcu sloven- ske politične scene pa mu je tudi dobro znano, da je večina v slovenskem parlamentu že dolgo bila pripravljena in tudi hotela tak zakon sprejeti. Dva zbora sta zakon cela sprejela. Zapletlo se je pri tretjem zbo- ru, ki mu predseduje Jože Zu- pančič. Tudi ta zbor bi bil morda zakon sprejel, če ne bi Jože Zupančič s proceduralni- mi zapleti preprečil, da bi po- slanci o zakonu sploh lahko razpravljali in glasovali. (Za- nimivo je, da ga ob tem ni bilo nič sram. Ob neki drugi priliki pa je pokazal veliko sramežlji- vost). Ni šlo torej za pripravlje- nost ali nepripravljenost par- lamenta, da zakon o lastninje- nju sprejme. Šlo je za osebni spletkarski podvig Jožeta Zu- pančiča, ki je mimo legitimne volje slovenske konstituante, napravil Slovencem nepo- pravljivo gospodarsko in tudi politično škodo. Kot pragmatiku, predlagam Janezu Drnovšku, da pred TV kamere povabi Jožeta Zupan- čiča in ga vpraša, s čigavo pra- vico je svoji in naši državi na- pravil škodo, ki gre v stotine milijonov dolarjev. Govori se, da je izpeljavo proceduralnih zapletov Zupančiču svetoval nek drug skupščinski funkci- onar. Za to ni dokazov, pa naj Jože Zupančič kar sam pove ali je njegovo - za narodno go- spodarstvo izredno škodljivo - obnašanj e zraslo na njegovem zelniku ali pa je kdo »flan- cam« malo prilival. Na vsak način naj Drnovšek v bodoče vse kar se nanaša na škode, ki nam nastajajo zaradi neurejenih lastninskih odno- sov, naslovi kar Zupančiču. On nosi tudi odgovornost, da ■so v času ko je preprečeval sprejetje zakona, večino zani- mive ekonomske substance pokradli. Ve se kdo. Jože Zupančič je kot zvesti oproda Marinčevega ministra 2a »šolstvo« napravil dijakom, ki jih je »usmerjeno šolal« ogronmo škode. To bi še neka- ko razumeli, moral je pač pre- živeti - kot številni drugi, ki so za vsakdanji kruhek upognili hrbtenice in značaj. Težje je razumeti, da sedaj v samostoj- ni državi, ko bi lahko prej storjeno škodo vsaj delno po- pravil, dela prav nasprotno. Prej je »usmerjeno izobraže- val« danes pa meče polena pod noge porajajoči se gospodarski samostojnosti. So se mu mar stare strukture tako dopadle, da jih želi ohraniti v novi obliki? V prepričanju, da bo pred- sednik Drnovšek v bodoče bolj precizno naslovil svoje želje po podpori lastninski zakonodaji ga lepo pozdravljam. IVAN GLUŠIČ, Mozirje Spor v Konjicali v pismu, ki vam ga pošiljam bom pojasnil moje ravnanje v prihodnje, kar se tiče spora med predsednikom Skupščine občine g.Jožetom Barago in menoj. Obtožbe g. Barage glede mo- jega dela, obnašanja itd. so v zadnjih dneh dobile zavida- nja vreden obseg v javnih me- dijih (radio, tisk), po vsebini pa so presegle mero »običajne« kritike, ki jo srečamo v teh medijih ter predstavljajo hude obtožbe ter žalitev mojega imena. Po vsem, kar je bilo izreče- no, napisano in objavljeno s strani g. Barage o meni mi je popolnoma jasno to, da se mo- ra spor, ki ga je sprožil g. Ba- raga dokončno pojasniti v skladu s pravnimi predpisi, ki veljajo v Republiki Slove- niji. Slovenija je ob sprejemu Ustave Republike Slovenije postala pravna država, v kate- ri je posameznik lahko progla- šen za krivega določenega kaznivega dejanja šele po pravnomočni sodbi za to pri- stojnega sodišča. Vse do izreka sodbe obtoženi velja za ne- dolžnega in proti njemu ne sme nihče uporabljati sred- stev, kot so javni mediji, ki bi že v naprej prejudicirali odlo- čitev za to pristojnega organa. Sklicevanje na pravno drža- vo je v mojem primeru potreb- no zaradi popolnoma neute- meljenih (pravno nedokaza- nih) obtožb ter groženj s sank- cijami za izvršena kazniva de- janja, ki jih je g. Baraga napr- til meni. Kampanija, ki jo g. Baraga vodi proti meni, me spominja na montirane politične proce- se v preteklosti, kjer so bili krivci popolnoma nedolžni ljudje, ki so bili proglašeni za krive še preden so sploh dobili priložnost, da bi dokazali na- sprotno. Osebno sem prepričan o ne- utemeljenosti obtožb g. Barage proti mojemu delu, vedenju in še čemu, zato v tem trenutku resno razmišljam o vložitvi tožbe na sodišču. Skupščinska komisija je sprejela svoje sklepe glede ob- tožb g. Barage na moj račun v skladu s svojimi pristojnost- mi, sodišče pa lahko strokovno razsodi o utemeljenosti obtožb - žalitev v sredstvih javnega obveščanja. Na žalost se spora ne da več razrešiti sporazumno, saj je njegov obseg, zai-adi nedoka- zanih obtožb v javnosti odloč- no prevelik. Očitno se vsi še ne zavedamo dovolj, da lahko sprejema odločitve, o krivdi samo sodišče na osnovi prav- nomožnih dokazov - argu- mentov. V zvezi z izjavo, ki je bila objavljena v Konjiških novi- cah št. 61 o poneverbi, bi podal naslednjo izjavo: Po kazenskem zakonu je po- neverba v primenj, da si kdo protipravno prilasti denar, vrednostne papirje ali kakšne druge premične stvari, ki so mu zaupane v zvezi z njegovim delom pri državnem organu, organizaciji združenega dela ali pri kaki drugi družbeni pravni osebi. Ker gre v primeru Štajerske banke za vložek sredstev pro- računa v delniško družbo v obliki delnic, tu ni nikakrš- nega osebnega prilaščanja. Občina Slovenske Konjice je delničar 100 delnic s svojim zakonitim predstavnikom v upravnem odboru, ki lahko vpliva na delo banke v skladu z vložkom. Beseda »poneverba« pomeni zavajanje javnosti in s tem kaznivo dejanje. Dolžan sem vas pa obvestiti, da je bila tudi zoper g. Barago podana kazenska ovadba za- radi zlorabe uradnega položa- ja pri prodaji Štaba TO (del, ki je v uporabi za LO) in da de- lavci policije zbirajo informa- tivne podatke o tem kaznivem dejanju. RUDI PETAN, dipl. inž. Svetovni Slovenski kongres in šentjurčani Spoštovani g. Gregor Bezen- šek, najprej sem sklenil, da na tako podli in dezinformacijski zapis ne bom odgovoril. Toda, če se ti zlonamerno sklicuješ na resnico, sem kot odbornik v interesu te resnice dolžan sporočiti, da je to kar si zapi- sal en sam boljševistični kon- strukt, ki temelji na laži in podmeni in želi diskvalificira- ti človeka. Oprosti, da te ti- kam, svojih odnosov do kole- gov ne spreminjam v odvisno- sti od teme, ampak vsakega človeka spoštujem vedno ena- ko, čeprav tistega, ki zamenja- va stranke kot srajco kakor ti, ne razumem in mu težko za- upam. Vse to pa je za razsodne ljudi slika človeka in njegova legitimacija. Važno pri voli- tvah. Kar se tiče SSK ni šlo za noben udar, nobeno diskvali- fikacijo bivše predsednice, ampak za povsem normalen demokratičen postopek aktiv- nih čanov in demokratično ra- zreševanje problemov in po- sledic delovanja v svetu konfe- rence RS SSK. Šentjurčani imamo pri tem tudi kaj poka- zati in bomo to storili v skupš- čini, ki je pokrovitelj krajev- nega odbora SSK. Neuteme- ljene obtožbe starih struktur, pa bomo obravnavali na na- slednji seji odbora. Kar se tiče drugih obtožb so neresnične in netočne. Do se- daj še nisem bil nikjer razre- šen, ampak sem odstopil ali pa sem bil izigran tudi s tvojo po- močjo. Dejstva pa kažejo, da sem imel dostikrat prav, kar sem tudi javno sporočil. Na- svet, ki si mi ga dal, pa mislim, da bolj velja za tebe samega in tvojo stranko. Sam se zavedam resnice, ki je v tem, da pogosto ljudje očitajo drugim iver v očesu, bruna pa v svojem ne vidijo. Z delom dokazuješ svo- jo pripadnost in značajnost, ne s prilizovanjem in trobljenjem. Pri SSK se ne sprašujemo kaj bomo od njega dobili, ampak kaj bomo za slovenstvo in slo- vensko državo naredili. FRANC ZABUKOŠEK, Šentjur PREJELI SMO Odgovor Ivanu Omanu Zares me ni treba prepriče- vati o tem, da evropske države ščitijo svoja kmetijstva, da so svetovne cene kmetijskih pro- izvodov tudi rezultat državnih subvencij, da je eksistenca ve- likega dela kmečkih dnažin odvisna od dohodkov in živi- noreje itd. Ker vse to vem in ker sem kmetijski minister, si po svojih najboljših močeh prizadevam, da bi bil ekonom- ski in družbeni položaj kmetij- stva v danih razmerah čim boljši. V danih razmerah, pra- vim, kajti Slovenija je resda evropska država, vendar z ne- evropsko produktivnostjo, ne- evropskim družbenim proiz- vodom, neevropsko gospodar- sko recesijo in neevropsko in- flacijo. Sedaj se menda bliža- mo samemu dnu dolgoletne gospodarske krize, s tretjin- skim padcem proizvodnje in prepolovi j enimi trgi. Kmetijstvo je izredno po- memben segment proizvodnje s številnimi socialnimi, demo- grafskimi in kulturnimi funk- cijami, toda njegove interese je treba hočeš nočeš usklajevati z interesi vse ostale proizvod- nje in, ne nazadnje, z makro- ekonomsko politiko, ki jo zah- tevajo razmere. Pri reševanju problemov kmetijstva - in res jih ni malo - so potrebni kom- promisi, dobri ali vsaj znosni kompromisi. Ko bom ocenil, da ti niso možni oziroma da moji kolegi v vladi ne kažejo pripravljenosti za to, bom od- stopil, nič prej. Danes za to nimam razloga. Zato je odveč igrati na karto domnevnega razcepa med mano m ostalimi člani vlade, češ dober fant med slabimi. Glede določitve odkupne ce- ne pšenice smo že objavili po- datke, ki kažejo, da je ta še vedno večja od evropskih od- kupnih cen in to ob naši bi- stveno nižji splošni ravni cen in kupne moči prebivalstva. Žal ni mogoče povečanje od- kupne cene v celoti prevaliti na predelavo, zato je mogoče pričakovati znatno povečanje cen kruha. To je na vladi zatr- dil tudi moj kolega minister za trgovino, ki pripada vaši bivši stranki, prav tisti, ki danes protestno blokira nekatere slovenske mejne prehode. Še hujši problem je z mle- kom, pri katerem obstajajo ve- liki tržni presežki. V ministr- stvu pospešeno iščemo poti za povečanje izvoza mleka in mlečnih proizvodov in zagoto- vitev zapadlih plačil kmetom za mleko, ki so ga oddali že več kot pred tremi meseci. Toda sprašujem vas, ali je mogoče in smiselno pristati na zahteve, da bi pri določanju odkupne cene mleka v celoti ali skoraj v celoti pristali na stroškovno ceno, ugotovljeno v Kmetij- skem inštitutu? Ob velikan- skih prodajnih težavah naj bi samo mleku priznavali vse stroške - in to za nekaj, česar ni mogoče prodati? Ne morem se strinjati, ven- dar lahko razumem, da vaša bivša stranka izrablja sindi- kalne zahteve kmetov za po- trebe predvolilne kampanje, ki se je neuradno očitno že zače- la. Prav tako razumem, da za- radi takšne simbioze med sin- dikalnimi in strankarskimi in- teresi za vašo bivšo stranko noben kmetijski minister ni dober, niti tisti ne, ki je pripa- dal tej stranki. Zato upam, da boste tudi vi razumeli, da mo- ram kot član vlade interese kmetijstva usklajevati z osta- limi interesi in da moram sku- paj z drugimi reševati največji problem sedanjega trenutka: kako povezati potrebo po sta- biliziranju tolarja in skromna finančna sredstva z življenjsko nujo Slovenije po oživitvi pro- izvodnje. mag. JOŽE PROTNER Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Izjava za javnost Na pristojnih organih stran- ke smo obravnavali pobudo dveh članov celjskega zbora Demokratske stranke Rada Komadine, dr. med., in Toma- ža M. Jegliča, dipl. inž. arh., da se znotraj Celjskih demokra- tov ustanovi desnosredinska frakcija, kar so pred časom objavila tudi določena sred- stva javnega obveščanja. Po razpravi smo soglasno ugoto- vili, da je znotraj Demokrat- ske stranke, tako glede na nje- na programska izhodišča kot glede na dosedanje izrazito dr- žavotvorno in politično sre- dinsko delovanje, dovolj ma- nevrskega prostora za dialog in delovanje in zato ni nika- kršne potrebe za ustanavljanje frakcije, kot je to sicer načelo- ma možno po strankinem sta- tutu. Ker uveljavljata naša stran- ka in naš matični zbor sredin- ska in zato avtomatično strpna in državotvorna načela v slo- venskem političnem prostoru, se sprotno opredeljujemo gle- de na dejansko problematiko, ukrepamo racionalno in za- vračamo vsako skrajnost. Prof. SLAVKO DERŽEK Predsednik Celjskih demo- kratov Zeleni Celja zamenjali vodstvo Zeleni Celja smo v 10 ZC izvedli nujno kadrovsko spre- mebo, saj so že dalj časa obsta- jala določena trenja med člani lO ZC in bivšim predsednikom Jožetom Jarhom, kar je pov- zročalo doložene težave pri delu in negativnosti za Zelene Celja. G. Jožef Jarh nikakor ni bil pripravljen dogovorno sodelo- vati z ostalimi člani lO ter de- lovati v skladu s skupno dogo- vorjenimi sklepi in obče ve- ljavnimi načeli normalnega poslovanja, ampak jih je vztrajno in samovoljno ignori- ral in deloval v nasprotju z njimi. Verjetno ta informacija za javnost ne predstavlja nič no- vega, saj je bil bivši predsed- nik zaradi njegove lastne kre- ativnosti v javnosti stalno tar- ča javnih medijev, kar je tudi precej negativno vplivalo na ugled stranke oz. članov, ki ni- smo bili za take polemike nič krivi in se tudi ne počutimo krive. Ker je delo v taki atmos- feri postajalo absolutno nevz- držno, smo člani 10 ZC - razen g. Jarha — že pred časom resno razmišljali o posamičnem in kolektivnem javnem odstopu, da bi že enkrat končali to ago- nijo. Namesto tega smo se odloči- li o zamenjavi predsednika (do skupščine ZC bo vodil delo 10 ZC g. Pavel Kavšek) z enim sa- mim glavnim namenom, da poleg tekočega poslovanja do konca letnih dopustov in po- čitnic pripravimo skupščino ZC. Stranka Zelenih Celja Avtorjem pisem! Objavljamo samo pi- sma znanih avtorjev - pi- smo mora biti podpisano s polnim imenom, priim- kom in naslovom, če ima- te telefon, pripišite še njegovo številko, da vas lahko po potrebi pokliče- mo. Za vsebino v celoti odgovarja avtor. Obseg je omejen na 45 tipkanih vrstic. Daljša pisma bomo v uredništvu skrajšali. Pri tem bomo poskrbeli, da vsebina ne bo okrnjena. Uredništvo Slovenske Gaberje Ob poslušanju prenosa iz Gaberja - srečanje Gaberšča- nov pri Celju sem se spomnil na dokument, ki opisuje delo predhodnika TVD Partizana Gaberje Sokola Gaberje. No- vinarka je v prenosu večkrat poudarila »DELAVSKO GA- BERJE«, prav bi bilo, da bi povdarila tudi »SLOVENSKE GABERJE«, nasproti nemšku- tarskemu Celju. Pred sabo imam prošnjo Celjskega Sokola, ki prosi Po- sojilnico Vransko za pomoč in poudarja: »Ako določi vsaka slovenska posojilnica vsaj K 40 prispevka v ta velevažni namen, lahko pričnemo s stav- bo že letošnjo pomlad. V zave- sti pa bodete lahko, da ste s svojim prispevkom pripomo- gli, da bo Sokolski dom v Celju že v jeseni leta 1907 pod stre- ho. S sokolskim NA ZDAr!...« Kakšen je ta »velevažen na- men«, ki ga v prošnji, ki sta jo podpisala dr. Josip Karlovšek - starosta in Jože Smertnik, načelnik in blagajnik stavbne- ga odseka, poudarjajo? V prošnji pišejo: »...Svoj dom namerava postaviti Celj- ski Sokol tik mesta (čez cesto je namreč celjski mestni teri- torij) v Gaberjih, na enem iz- med najlepših prostorov, tako da celjski mestni magistrat ne bi mogel ovirati nobenih slo- venskih prireditev. V Sokol- skem domu pa bo dobil dobro zavetišče tudi otroški vrtec za Gaberje...« ter ljudska knjiž- nica. V prošnji navajajo, da bo vrtec vzdrževala slovenska okoliška občina (ki je bila v slovenskih rokah) in Ciril- Metodova družba. Navajajo, da je Celjska okoliška občina slovenska, kljub temu, da je vsa industrija, to je 6 velikih tovarn, v nemških rokah. Poudarjajo, da se Celjski Slovenci zavedajo svojega važnega in tudi kritičnega po- ložaja in nadaljujejo: »... a sa- mi smo preslabotni, da bi za- mogli še nadalje braniti našo posest. Kakor hitro pa bi pad- la celjska okoliška občina v nemške roke, bo zopet Nem- cem odprta pod za prodiranje na vse strani...« V prošnji navajajo koristi, ki jih prinaša Sokolski dom: Med drugim navajao, da bi odprli otroški vrtec v industij- skem okolišu, kot so Gaberje. Ustvarili bi pogoje za ustano- vitev gasilskega društva. Mi- mogrede: Gasilsko društvo Nadaljevanje na 18. strani Št. 29 - 23. julij 1992 Ognjemet je pregnal dež, pivo pa žejo Iz Pivovarne do gostincev 2998 petdesetutrsklh sodčkov piva - Okoli 160 tisoč obiskovalcev je od 11. do 19. julija na Pivu In cvetju spilo 300 tisoč vrčkov piva - Bik na žaru, ruske plesalke pod šotorom, pohorski biljard, domača potica In v paradi cvetja zadnji mimohod laških rudarjev v prvih ponedeljkovih ju- tranjih urah, bila je še tema, se je Laško začelo umirjati. V vse smeri so odpeljali a\'tomobili in vlaki, domačini so legli v postelje in si rekli: »Konec je, zdaj bomo lažje spali.« Končala se je največja sloven- ska turistično-zabavna prire- ditev - Pivo in cvetje. Zdaj bodo ponoči okna od- prta in spanec bo lažji. Slišalo se bo samo ptičje petje in kak- šen vlak, ki bo zažvižgal, ko bo peljal skozi mesto, ki je več kot teden dni živelo z doslej naj- večjo turistično prireditvijo Pivo in cvetje. Prireditev se je začela pred osemindvajsetimi leti in je za uvod trajala dva dni. Vedno bolj se je uveljavljala in ljudje so jo sprejeli, tako da danes traja že devet dni in ima vedno dovolj obiskovalcev. Organi- zator je sicer domače Turistič- no društvo, vendar sodeluje prav vsak, ki lahko kaj doda. Zato ni brez osnove trditev, da je vključenih preko tisoč kra- janov Laškega in mnogi iz okolice. Najpomembnejše je to, da vsi delajo brezplačno, pač iz velike ljubezni do last- nega kraja, kjer naj obiskoval- ci v devetih diieh doživijo veli- ko lepega. Po lanski vojni, ko je bila prireditev Pivo in cvetje bolj ali manj improvizirana, so se letošnjih priprav lotili že janu- arja. Vso pozornost so nameni- li programu, saj trmasto vztra- jajo, da Pivo in cvetje ne sme biti samo gola veselica, ampak tudi kvalitetna prireditev. Obiskovalci so letos imeli kaj videti. Izdvojiti gre predvsem nosilne prireditve, uvodno javno radijsko oddajo Kar znaš, to veljaš (žal je bila zara- di slabega vremena prestavlje- na v dvorano zdravilišča), ve- liko modno revijo (prestavlje- na na zadnji dan zaradi slabe- ga vremena), parado cvetja in prikaz starih domačih opravil, kmečko ohcet in ognjemet. Temeljito so se pripravili tu- di na zanimiv Večer po doma- če, ki je odpadel zaradi dežja in ga bodo predstavili verjetno avgusta na posebni prireditvi. Ob tem je bilo še nekaj z veliko ljubeznijo pripravljenih tradi- cionalnih razstav (cvetje, go- be, čebele, ptice, ročna dela, kmečke dobrote), zabavno-hu- moristična prireditev Laščani- jada in predstavitev celjskih rokometašev. Vsak večer je bilo dovolj glasbe, ki je bila izbrana tako, da je prišel vsak poslušalec na svoj račun. Najbolj so bili letos prav gotovo razočarani ljubi- telji dobre domače glasbe, saj so se lahko razveselili samo ob eni kvalitetni skupini, Alfiju Nipiču in njegovih muzikan- tih. Zakaj takšna ignoranca do domače glasbe, ko pa je ta vendar naša in nosilna na takšnih prireditvah? Izbor po šotorih je bil dober, sporna je samo odločitev, da je na elit- nem Aškerčevem trgu v soboto zvečer igral ansambel Čuki. Za zabavo nekaj tisoč obisko- valcev je treba znati mnogo več, kot ta skupina zmore, pa čeprav je za radijsko posluša- nje čisto v redu. Večen problem bo ostal pro- met in prometna ureditev. Kljub baje temeljitim pogovo- rom in pripravam vse le ni bilo tako, kot bi moralo biti, res pa je, da so ljudje še vedno izred- no trmasti in vztrajajo pri lastnem prevozu. Paradi po ozkih ulicah so bili v napoto parkirani avtomobili, kaj huj- šega pa bi se lahko zgodilo tu- di zaradi preslabega varova- nja pri prehodu konjev, ki so povzročili nesrečo in velik preplah. Čeprav so vsi veselični veče- ri trajali dolgo v jutranje ure naslednjega dne, pa je bilo me- sto vsak dan kmalu tako na- tančno očiščeno, kot da se v njem ni nič dogajalo. Čeprav bo kompletna ocena letošnje največje slovenske turistične prireditve Pivo in cvetje opravljena kasneje, lahko že zdaj zapišemo, da si organiza- torji zaslužijo visoko oceno. Drobne pomankljivosti so za- nemarljive. Tega, da jim je vreme ponagajalo pri najkva- litetnejših prireditvah, pa sa- mi niso krivi. 160 tisoč obisko- valcev je potrdilo, da imajo la- ško prireditev radi, bodisi za- radi ogleda številnih priredi- tev ali samo zaradi pitja piva, preprostega veseljačenja in sprostitve. To pa je v današ- njih dneh tudi nekaj. TONE VRABL Foto: EDO EINSPIELER Z laserjem so v noč zarisali nekaj napisov. REKU SO Tone Tumšek, direktor Pivo- varne Laško, glavnega pokro- vitelja Piva in cvetja: »Teme- ljito analizo bomo tako kot vsako leto naredili ob koncu avgusta, po dopustu, ki si ga bomo vzeli večinoma vsi, ki smo nekaj mesecev sodelovali pri pripravah. Vesel sem, da nam je uspelo skoraj vse izpe- ljati, pa čeprav nam je v dveh dneh ponagajalo vreme. Ob tej priložnosti bi se rad osebno zahvalil za sodelovanje preko tisoč krajanom Laškega in okolice, ki so delali iz Ijubi- teljstva do kraja, torej zastonj. Hvala policijski postaji za do- bro delo. Hvala komunalcem, ki so vsak dan lepo očistili me- sto. Hvala turističnim delav- cem, organizatorjem vseh raz- stav, gostincem, ki so poskrbe- li za dobro počutje obiskoval- cev. Hvala nastopajočim, ki so z dobrimi programi napolnili laške dni Piva in cvetja. Hvala ekipi NT&RC za korektno po- ročanje. Hvala vsem, da smo uspeli ljudem pričarati lepote prireditve, ki mora v prihod- njih letih postati še boljša.« Med lepšimi prireditvami med Pi rekla »da« Jože Bezgovšek (levoi V povorki je sodelovalo sedm ga slavi 130-letnico. Samo v soboto popoldne in zvečer se je organizator odločil, da hc ^ Številni obiskovalci s tem niso bili zadovoljni in je zato prišlo dt^ obiskovalci. Organizator se je odločil, da v prihodnje ne bo nobe' Zlatorogove novice v ognjemetu, ki je trajal ne- kaj manj kot 20 minut in so ga pripravili delavci iz Kamnika, so izstrelili 399 različnih iz- strelkov, od raket do raketnih bomb, v vrednosti 13.578 DEM. V celoti so za ognjemet porabili več kot 20 tisoč DEM. Prvič so ga pripravili na obeh straneh Savinje, popestrili pa so ga še z laserjem. V devetih dneh so iz Pivo- varne odpeljali gostincem, ki so bili v Laškem, 2998 petde- setlitrskih sodčkov piva, kar pomeni, da je 160 tisoč obisko- valcev spilo napovedanih 300 tisoč vrčkov opojne osvežilne hmeljske pijače. V šotoru hotela iz Žalca je bila večinoma ves čas gneča, obiskovalci so ležali po tleh ali stali na klopeh in mizah. Vzrok ni bil v preveliki količi- ni popitega alkohola, ampak v skupini plesalk iz nekdanje Sovjetske zveze. Zanimivo, da so med obiskovalci prevlado- vale ženske... Prihodnje leto bo Pivo in cvetje že imelo svojo himno, ki jo je napisal Moj mir Sepe, pr- vič pa jo bodo predstavili na festivalu zelenih melodij 28. avgusta na gradu Tabor v Laškem. Prijetno vižo, ki bo šla po mnenju Gorazda Šetine hitro v uho, bodo priredili za godbe, zabavne in narodne skupine, fanfariste, skratka za vse, ki se ukvarjajo z glasbo. V povorki Pivo in cvetje je bilo več kot dvajset lepo okra- šenih voz ter več godb na piha- la, med njimi tudi iz avstrij- skega Wildona in iz pobrate- nega mesta na Hrvaškem Vr- bovca. Gostje iz Avstrije so imeli nekaj težav, saj so se pri- peljali z avtobusom, ki je bil previsok za tremarski podvoz. Zato so morali skozi Šentjur, Planino in Sevnico, da so prišli v Laško. Ceste, ceste... Na graščinskem ali občin- skem dvorišču so za gostinske usluge skrbeli delavci sindika- ta zaposlenih na občini. Pošte- no povedano, delo jim je šlo kar dobro od rok, imeli pa so tudi odlično hrano. Da se ne bodo slučajno začeli ukvarjati z gostinstvom? V soboto je bila prava atrakcija ob cerkvi Sv. Martina na Aškerčevem trgu, kjer so delavci KZ Laško spekli bika. Kulinarično poslastico so prodali takorekoč v hipu. Kar je dobro, imajo ljudje radi, pa tudi porcija ni bila draga, 300 tolarjev. Št. 29-23. julij 1992 16, 17 to je bila kmečka ohcet, kjer sta si teršek. med drusim tudi Laška, ki letos »ir • nios< pobiral vstopnino. iij pobiralci vstopnine in r parkiranje bo brezplačno. Rešil me le roKomei Zgodba Admlta Jašareviča - Iz okupiranega Brčkega In obstreljevane Županje znova v Celje Večina tistih, ki spremlja- jo šport v Celju, se spominja Admira Jašareviča-Jaše, ki je dve sezoni (89/90 in 90/91) igral za Celje Pivovarno La- ško. Po lanskem uspehu na kvalifikacijah za 1. jugoslo- vansko ligo v Zagrebu (»vse je bilo zaman, a smo vsaj do- kazali, koliko veljamo«), je Admir zapustil Celje in se vrnil v rodno Brčko, ki leži na severu BiH, ob Savi. V bližnji Županji (Hrva- ška), ki je oddaljena 35 kilo- metrov, je treniral in igral za RK Zanatlija, ki se je sedaj uvrstil v l.B ligo. Žena je z dvema otrokoma stanovala pri prijateljih in v begunskih taboriščih na Hrvaškem, on Brez vojaške intervence od zunaj, v Bosni ne bo miru. Težko je pojasniti položaj v BiH nekomu, ki tam ni ži- vel. Bosanci smo takšni, da radi pravimo: »Lako čemo,« in zato je do vsega tega tudi prišlo. Vlada BIH je preveč verjela drugim. Tako kot ona prej, sedaj s pogovori zaman poskuša svet. pa se je vsak dan vračal v Brčko, tudi potem, ko so se aprila začeli vdori roparjev in je hotel obvarovati vred- nosti v stanovanju. Peš je prečkal most preko Save, ki ga je že lani za prehod vozil onesposobila hn^aška stran, kasneje pa srbska imičila. Do delovnega mesta so ga od mostu vozili z avtomobilom. Okupacija Brčkega 29. aprila je Admir zadnjič treniral v Županji, kajti na- slednji dan se je znašel v okupiranem Brčkem. Za- čele so se preiskave stano- • vanj, mnogo ljudi so odpelja- li v neznano ali pa jih kar pobili. »Vse je bilo odvisno od tega, kdo je prišel v tvoje stanovanje,« je začel svojo pripoved Admir. »Orožja ni- sem imel, stanoval senl v bolj srbsko naseljenem območju, bil pa sem znan kot športnik. Ne vem, kaj je bilo odločilno. Odredili so mi >hišni pripor<. V rojstnem kraju so mi ome- jili gibanje. Občasno sem lahko šel ven, vendar smo Nisem še pozabil, kako sem v rokometu prvič začutil vplive nacionalizma. Ko sem igral pri pančevskem Dina- mu in ko je Branislava Po- krajca zamenjal Ranko Jan- ko vič, so bile njegove prve besede, ko me je videl v eki- pi: »Ko mi dovede ovog Tur- čina u ekipu!« morali Nesrbi nositi trak okoli roke. Ko je zmanjkalo elektrike, se mi je pokvarila večina zalog v hladilniku. Jedel sem v glavnem polento, tu in tam pa so mi srbski prijatelji prinesli kos kruha ter pašteto ali mesni narezek v konzervi. Pjo sedemdesetih dneh neznosnega življenja v stalnem strahu, se mi je ponudila priložnost za beg iz mesta.« Neverjetni beg »Po zaslugi prijatelja srb- ske narodnosti, katerega imena seveda ne smem pove- dati, sem ušel iz pekla. Na osebno izkaznico s srbskim imenom in priimkom je nale- pil mojo sliko, nato pa sva s kombijem potovala proti meji s Srbijo oziroma ZRJ mimo devetih kontrolnih po- staj. Po prehodu meje sem slekel uniformo, ki sem jo imel na sebi, in odpotoval do Novega Sada, kjer sem bil tri dni pri očetu. Potem sem preko Madžarske prišel v Županjo, k družini. Name- sto 35 kilometrov, sem jih prepotoval okoli 500.« Nikjer miru »Ko je že kazalo, da sem skupaj z družino na varnem, je srbsko topništvo četrtega dne po mojem prihodu zače- lo obstreljevati Županjo, drobci granate pa so prere- šetali levo stran mojega yuga. Bili smo že na koncu z živci in naslednji dan, ko sem za silo zakrpal avto in vstavil nova stekla, smo odrinili proti Sloveniji. Na meji smo jo dobro odnesli. Na slovenski strani so si ogledovali mojo osebno iz- kaznico, potem pa me je, vsaj tako se mi je zdelo po nami- gih med njimi, nekdo od ca- rinikov ali policajev prepoz- nal, tako da so nas spustili naprej.« Pred štirimi leti je bil Admir boter mali Miji. »Kaj so njeni starši po narodnosti? Presodi sam: oče ima mamo Muslimanko in očeta Srba, njena mama pa obratno!« Jasa bi igral v petek zvečer se je Admir z ženo Eneso in sinovoma, devetletnim Dinom in šest- letnim Abelom nastanil v hotelu Turška mačka, kjer se ga osebje še dobro spomi- nja. Takoj je po telefonu za- čel iskati ljudi iz uprave ro- kometnega kluba, ki pa so bili takrat vsi v Laškem na predstavitvi moštva. Novica Ne bi hotel obtoževati celega srbskega naroda. Še zdaleč ne. Vendar stvari so jasne. To najbolj potrjujejo besede mojih prijateljev, Srbov, ki pravijo: »Osvobodili so nas svobode!« Večina jih je imela dobre službe in mir ter še marsikaj, sedaj nimajo niče- sar. Dobili so le strah. o njegovem prihodu se je kmalu razvedela po Celju, tako da so ga kmalu prišli pozdravit prijatelji, večino- ma iz rokometa. Uprava RK Celje Pivovarna Laško je Admirju obljubila pomoč. Ce ga ne bo povabila v svoje vr- ste, o čemer bo odločal novi trener Josip Šojat, ga bo pri- poročila drugemu klubu. Sedaj sem v položaju, ko si ekipe ne morem izbirati sam. Zadnjič sem vadil pred sko- raj tremi meseci. Bil sem znan po zagnanosti in borbe- nosti, zato sem prepričan, da bi po pripravljalnem obdob- ju prišel znova v formo. Mi- slim da nisem neskromen, če rečem, da sem si sposoben v vsaki slovenski ekipi izbo- riti mesto v prvi postavi. »Stalni strah pred okupa- torji ti pusti sledove. V Celju se nam je zgodila anekdota, ki to dokazuje. V soboto do- poldne smo počivaU v hotel- ski sobi. Opoldne so začele, kot vedno ob sobotah, tuliti sirene, mi pa smo takoj sko- čili pokonci, misleč da gre za zračno ali splošno nevar- nost.« Še preden mi je pove- dal to zgodbo, se je nad vr- tom hotela Turška mačka, kjer sva se pogovarjala, za- čulo brnenje letala. Beseda mu je zastala, takoj je pogle- dal v nebo, trenutek zatem pa se je zdrznil, in ko sva se spogledala, mi je z očmi po- vedal: »Še je močnejša pod- zavest.« DEAN ŠUSTEfi. Admir Jašarevič je star 33 let. Leta 1982 je z Dinamom iz Fančeva osvojil naslov podprvaka Jugoslavije za Metalopla- \ stiko. Istega leta je odigral tudi nekaj pripravljalnih tekem za, člansko reprezentanco Jugoslavije pred SP. V sezoni 90/91, ko . se je Pivovarna Laško uvrstila v 1. zvezno ligo, je dosegel 90] golov, 6 pa v zagrebških kvalifikacijskih tekmah. Najbolj mu je I ostala v spominu tekma 8. kola 2. ZRL, ko je po odhodu Ljubu- \ skica ekipo v Bjelovarju vodil Tiselj, sam pa je že v odločilni] tekmi lige dosegel 7 zadetkov. ^ Ekipa Lokomotive iz Brčkega iz leta 1974. Jašarevič stoji drugi z desne. V tej ekipi je šest Srbov in šest Muslimanov dva iz muslimansko-srbskega zakona in en Hrvat. Takrat smo bili Bosanci in vsi smo se dobro razumeli.« Št.29 - 23.julij 1992 18 Nadaljevanje s 15. strani Celje je imelo še po prvi sve- tovni vojni nemška povelja, v Gaberjih pa bi bilo sloven- sko gasilsko diTištvo. Navaja- jo, da bi odprli slovensko ljud- sko knjižnico, prirejali bi gle- dališke predstave, kar bi pri- pomoglo k dvigu slovenske za- vesti itd. V prošnji navajajo, da so dosedaj zbrali 4500 kron, od tega so Celjski Slovenci zbrali v enem letu tri četrtine te vsote, manjka jim še 6000 kron. Prošnjo zaključijo s prošnjo, da naj Posojilnica na občnem zboiTj, ko bo delila čisti dobi- ček, del nameni za Sokolski dom v Celju. Že sama prošnja pokaže, kakšen nacionalni boj se je razvijal v Celju. Vse pre- več smo pozabili na čas med 19 in 20 stoletjem, zato je prav, da se spomnimo te borbe za slovensko Celje. FRANC JEŽOVNIK, Griže Odprto pismo Janezu Drnovšicu Spoštovani gospod pred- sednik! V imenu delavcev, zaposle- nih v panogi gostinstva in tu- rizma Slovenije, se obračamo na vas s prošnjo, da nam v ok- viru svojih možnosti pomagate razrešiti žgočo problematiko, s katero se srečuje gostinstvo in turizem - panoga, ki je v prejšnjih letih prinašala ve- lik del deviznega priliva v re- publiki Sloveniji. Ugotavljamo, da se nam tudi v letošnjem letu obeta slaba turistična sezona, kar bo pro- bleme \ tej panogi še poglobi- lo, predvsem na območjih, ki so bila vezana na tujski tu- rizem. Dobri in strokovni delavci zaradi nizkih osebnih dohod- kov odhajajo na delo v tujino, saj le-ti v posameznih sredi- nah ne dosegajo niti zajamče- nih osebnih dohodkov. Zato zahtevamo, da naj delavci, ki prejemajo zajamčene osebne dohodke, ne plačujejo davka iz osebnega dohodka, proti po- dojetjem, ki delavcem izplaču- jejo osebne dohodke pod nivo- jem zajamčenih, pa naj vladni resorni organi uvedejo postop- ke in primerno ukrepajo. Zaposlenost se je v naši pa- nogi v primerjavi z letom 1990, zmanjšala od 30.000 na 18.000 zaposlenih delavcev v letoš- njem letu. Težave nam povzro- ča tudi izreden razmah privat- nega sektorja, ki ima boljše poslovne pogoje, glede na po- manjkljivo delo inšpekcijskih služb in pomanjkljivo davčno politiko. Zato vas prosimo, da pospe- šite sprejem zakona o gostin- sko-turistični dejavnosti, s ka- terim bi pogoje poslovanja ize- načili ter uvedli novo davčno zakonodajo. Velik problem predstavlja tudi zakon o denacionalizaciji. Bivši lastniki so ob prevzemu lokala le redko pripravljeni prevzeti tudi delavce. Zato menimo, da bi morali nekatere zadeve v tem zakonu popraviti oziroma dopolniti. Na delovno-pravnem po- dročju v podjetjih so slabi od- nosi. V sindikatih ugotavlja- mo, da v večini delovnih orga- nizacij delavci niso sprejeli oziroma podpisali pogodbe o zaposlitvi (135. člen zakona o delovnih razmerjih), kljub temu, da je rok že davno pote- kel. Ugotavljanje prekrškov in ukrepanje pa je delo inšpekcij- skih organov. Delavci v gostinstvu in tu- rizmu so edini v naši republi- ki, ki imajo še vedno 42-umi delovni teden. Kljub temu, da smo želeli z Gospodarsko zbornico to določilo panožne kolektivne pogodbe spremeni- ti, nam to ni uspelo, saj smo naleteli na »gluha ušesa«. V sindikatu gostinstva in tu- rizma tudi menimo, da so da- jatve in davki na gostinsko- turistične storitve previsoki in jih je nujno znižati. To je le del problemov, s ka- terimi se delavci v gostinstvu in turizmu srečujemo, zato vas še enkrat prosimo, da panogi pomagate iz stanja, v katerem se je znašla. Zavedajoč se dej- stva, da naša panoga lahko »jutri« najhitreje uresniči ve- lik del deviznega priliva, ki ga naša mlada država še kako po- trebuje za uspešno uveljavitev v evropskem in svetovnem go- spodarskem in političnem pro- storu, pričakujemo energične ukrepe, ki bodo končno zau- stavili sedanji trend nazado- vanja. Sindikat delavcev gostinstva in turizma MIHAJLO ZVER, sekretar Javno vprašanje Jožetu Gabrščl(u Znano nam je, da ste bili predsednik organizacijskega odbora uspelega sejma »EKO - 92« v Celju. Na sejmu smo vsi skupaj lahko videli mnogo pametnih stvari. Zdaj, ko odhajate, čeprav ste zatrjevali, da boste v Ko- munali Celje ostali, vas javno sprašujemo, kaj ste kot direk- tor v zadnjem času ukrenili, da bi tudi podjetje, ki ste ga vodi- li, več prispevalo za boljše okolje. Ob tem ne namerava- mo naštevati vaših napačnih potez v preteklosti. Ugotavljamo namreč, da v Celju »ne štima« več vsakda- njih reči, še zdaj ni različnih kontejnerjev za različne od- padke. Ti, ki so v rabi, so zve- čine močno korodirani in po- škodovani. Kanalizacija še vedno smrdi, čeprav ste že pred leti obljubili, da boste pokrove sanirali po posebnem programu. Odpadno goščo iz greznic odlagate na komunal- nem odlagališču, ne da bi imeli dovoljenje in ne da bi upošte- vali navodilo proizvajalca na- prave za zgoščevanje, da je treba goščo poprej obdelati z apnom ali pepelom. Javnosti niste pojasnili, zakaj kasni prevezava vodovodnega omrežja (boljša voda ljudem, tiste z nitrati pa industriji), pač pa zdaj napovedujete, da naložba sploh ni zanesljiva. Nadalje niste nikjer objavili, koliko je bilo zbranega denar- ja za centralno čistilno napra- vo, in kako je bil porabljen. Javnosti niste ničesar sporoči- li, če ste kaj našli na vzhodnem delu sedanjega komunalnega odlagališča, za kar ste se zave- zali na seji IS SO Celje. Obsta- ja možnost, da so tam posmrt- ni ostanki po vojni pobitih iz taborišča Teharje. Vprašanj bi vam naslovili, tudi neprijetnih, še več. Upa- mo, da boste javno odgovorili, zlasti, ker ste zdaj menda last- nik in direktor firme, ki se uk- varja prav z ekologijo. V tem pričakovanju vas poz- dravljamo! DVOC, JANEZ ČRNEJ i zahvale, [pohvale i Hvala invalidskemu društvu Invalidsko društvo Žalec nas je povabilo na prijeten izlet. Zahvaljujem se predsed- niku društva g. Šaferju in vsem, ki so nas o njem obvesti- li. Svojcem, ki tako lepo skrbi- jo za svoje uboge tovariše, že- lim krepkega zdravja in še na- prej dosti močne in dobre volje. Na pobudo gospoda pred- sednika smo na izletu zapeli tudi lepo pesem v spomin go- spodu Ivanu Krambergerju, ki je bil tisti dan pokopan. Do- mov smo prišli pravočasno, da smo lahko po televiziji sprem- ljali njegov pogreb. Takšnih snidenj si še želim in se še enkrat vsem zahvalim. JOŽEFA STRANIC Pirešica Ugasnilo je deset življenj Kaj se Je v resnici tJogaJalo na Slovenikl, še nihče ne ve 16. julija ob 10.15 se je na cesti rezervirani za motor- na vozila Arja vas-Hoče v kraju Slatina izven nase- lja zgodila prometna nezgo- da zaradi domnevno nepra- vilnega prehitevanja vozni- ka osebnega avtomobila. V nezgodi je deset ljudi umrlo, sedem od njih pa jih je zgorelo. To je bil strašen prizor. Inšpektor za promet Ivan Hribernik nam je po- vedal, da v svoji dolgoletni službi kaj takšnega še ni videl. V prvi informaciji, kako je do nesreče sploh prišlo, so nam povedali, da naj bi- iz smeri Maribora proti Ce- lju vozil voznik osebnega avtomobila Leraco Casta- relli. Ko je pripeljal izven predora Pletovarje, naj bi po približno 800 metrih za- čel prehitevati kolono vozil iz smeri Arje vasi. V trenut- ku ko naj bi zapeljal na levi vozni pas, je iz nasprotne smeri (proti Mariboru) pri- peljal voznik Toyote Janez Geisler. Vozili sta silovito čelno trčili, se vneli in zgo- reli skupaj z ljudmi v avto- mobilih. Za vozilom Casta- rellija je v isti smeri prehi- teval tudi voznik osebnega avtomobila Milan Šeruga, ki je s sprednjim delom vo- zila trčil v zadnji del Casta- rellijevega vozila. Zaradi trčenja se je Šerugovo vozi- lo vnelo in zgorelo skupaj z voznikom. V tistem hipu je prav tako iz smeri Mari- bora domnevno prehiteval kolono voznik osebnega av- tomobila Robert Troha. Že zadeta vozila je hotel obvo- ziti po skrajno levem pasu, zaradi hitrega manevrira- nja pa je začelo avto zana- šati v trenutku, ko je iz smeri Celja pripeljal voznik osebnega avtomobila Franc Mežnar. Vozili sta silovito trčili. Ljudje so umrli vkleščeni v vozilih. Tik pred zaključkom re- dakcije (sreda dopoldne) pa nam je Martin Krašek, in- špektor za posebne naloge pri inšpektoratu celjske UNZ povedal, da obstoja tudi možnost, da so stvari potekale drugače. Nihče še namreč ne more stoodstot- no trditi ali je italijanski državljan Castarelli res vo- zil iz smeri Maribora proti Celju. Obstoja domneva, da je vozil iz smeri Celja proti Mariboru. V tem primeru bi bila dejstva povsem dru- gačna. Nekaj očevidcev ozi- roma prič tragičnega do- godka so zaslišali, vendar je problem v tem, ker se je vse odvijalo tako hitro, da nih- če ne ve točno povedati vrstnega reda dogodkov. O novih ugotovitvah bomo seveda sproti poročali. So pa že identificirali vse umrle v prometni nesreči. To so: Leraco Castarelli, ro- jen 1933 iz Ripatransonea (Italija), Rosa Fiorentina, rojena 1938 iz San Benedet- ta del Tronto (Italija), Janez Geisler, rojen 1956 v Ledi- neku, ki je živel v Nemčiji v Esslingu, Breda Lavbič- Geisler, rojena 1965, Gei- sler Dayna, rojena 1986, Sarah Geisler, rojena 1989, Milan Šeruga, rojen 1947 iz Ptuja, Robert Troha, rojen 1974 iz Zagorja ob Savi, Franc Mežnar, rojen 1941 iz Dragomelj in Vida Marija Pirnat-Šmuc rojena 1940 iz Ljubljane. JANEZ VEDENIK Foto: EDI EINSPIELER Grozljiva tišina nad Sioveniko v trenutku se je vse usta- vilo. Želje, upanje, veselje, žalost, sreča desetih ljudi (med njimi dveh deklic), ki so še nekaj hipov prej po avtomobilski cesti med Ce- ljem in Mariborom hiteli neznanim ciljem nasproti. Pri kraju Slatina, nekaj sto metrov pred predorom Ple- tovarje je bilo za vedno ko- nec njihovih poti. V soparo julijskega dneva so rezko zarezale sirene ga- silskih, reševalnih in poli- cijskih vozil. Reševalci so se nazaj vračali tiho, brez za- vija jočih siren; nikomur, ki se je v tistem usodnem hipu znašel v vrtincu hreščeče pločevine, eksplozije in og- nja ni bilo več mogoče po- magati. Pretreseni so bili tudi ti- sti, za katere so trupla v zveriženi pločevini, žal, prepogost prizor. Ivan Hri- bernik, inšpektor za promet pri celjski Upravi za notra- nje zadeve, je povedal, da je to najhujša nesreča, kar jim je bil priča v svoji dolgolet- ni karieri. Tragedija je vpi- sana med žalostne rekorde na slovenskih cestah. Namesto običajnega pro- metnega hrupa, je nad Sio- veniko visela grozljiva tiši- na, ki je še poudarjala srh- Ijivost tragičnega prizora. Ze tistim, kar je bil nekoč volan Roverja, je še vedno sedel v6znik, z roko na od- prtem oknu, kot da ne bi bil imel niti časa dojeti, kaj se dogaja. Ogenj je njegovo podobo spremenil v srhljivo silhueto. V Toyoti sta ostali tudi dve zogleneli trupelci,. otroka. Kasnejša identifi- kacija je potrdila prve dom- neve, da je v avtomobilu z nemško registracijo umrla cela družina. Umrli voznik petice je še vedno držal za volan, ko je nanj priletela stoenka... Grobno tišino so tu in tam presekali zvoki urad- nih sporočil po viralkie-tal- kijih. Na kraju nesreče so pričakovali ekipo strokov- njakov iz Ljubljane, ki naj bi pomagala rekonstruirati nesrečo in identificirati po- nesrečene. NADA KUMER Št. 29 - 23. julij 1992 19 • Kar se cvetk tiče, je bil minuli teden za celjske po- liciste zelo miren. Akterji cvetk so se najbrž prestavi- li v Laško. No, nekaj jih je pa vendarle bilo. Tako je v torek, 14. julija zvečer že- na Nežika klicala policiste, da ji mož grozi, da jo bo pretepel, vmes pa je po sta- novanju tudi razbijal. Bolj ponižen bo seveda pred sodnikom za prekrške. • V sredo zvečer je skupi- na mladih v Prešernovi uli- ci v Celju utapljala svoje vsakdanje skrbi v pitju al- kohola, povrhu pa so mulci še na ves glas zvonili z zvonci na kolesih. Počit- ka potrebne občane je to seveda nmotilo. Mladi so upoštevali opozorila poli- cistov. Pili so sicer še na- prej, zvonili pa niso več. Kdo ve, morda so pa oma- gali. • Štefan Š. iz Celja se ga je v četrtek zvečer tako nale- zel, da je omagal na dvoriš- ču v Valvasorjevi ulici. Ko so ga prišli pogledat polici- sti, pa je še vendarle zbral dovolj moči, da je odkolo- vratil domov. Kmalu bo prispel še pred sodnika za prekrške. • Naši občani se samozaš- čitno kar dobro obnašajo. Nekateri, stanujoči Na okopih, so v ponedeljek zjutraj poklicali policiste, da se nek možak v osebnem avtomobilu čudno vede. Policisti so ugotovili,da je to v bistvu domačin, ki pa ne najde parkirnega pro- stora. Taisti občani so čez eno uro zopet poklicali, kajti spet se je dogajalo ne- kaj čudnega. Policisti so ugotovili, da je čudna ose- ba gospodična Sonja, tudi domačinka, ki tudi ni našla parkirnega prostora. Do- mov pa se je pripeljala ob enih ponoči s svojo prijate- ljico. Kasneje jo je povabila še v stanovanje na klepet, ker se prej ves dan nista mogli vsega pomeniti. • Nogometaši celjskega Publikuma močno pogre- šajo publiko. Toliko kot so je imeli v četrtek popoldne na zreškem kopališču pa je že dolgo niso imeli. Kopali in sprehajali so se kar goli. Kaj več kot na tekmah boj- da niso imeli pokazati. Nihče ni posebej izstopal. Eno samo dolgočasno po- prečje, je dihnila ena izmed gospodičen srednjih let, ki se na zadeve dobro spozna. JANEZ VEDENIK Kot v ameriških filmih Rokometni zvezUnlk bi kmalu povozil policista To, kar so celjski policisti doživeli v soboto zjutraj, še najbolj spominja na ameriške policijske filme. Sloven- ski državljan Tettey B., ki sedaj igra rokomet v Zagrebu, je vozil osebni avtomobil po Cesti v Laško. Ko je pripeljal v bližino bencinske črpalke v Polulah, kjer je bila civilna patrulja celjske policijske postaje, je začel z veliko hitrostjo po levem voznem pasu prehitevati kolono šestih vozil. Civilna patrulja je to sporočila poli- cijski, ki je opravljala kontrolo pro- meta v križišču Ulice XIV. divizije. Policist Niko V., je takoj po sprejetem obvestilu stopil na vozišče in pričel pravilno, z rdečo lučjo, ustavljati voz- nika Tetteva B. Z nezmanjšano hi- trostjo pa je le-ta zapeljal proti polici- stu, ki je še pravi čas odskočil, sicer bi ga Tettev povozil. Osumljeni je potem vozil naprej proti Mariborski cesti. Sledili sta mu dve policijski patrulji. Tettey je avtomobil obrnil, ker so bile spuščene železniške zapornice. Poli- cijska patrulja se je, ko je opazila, da osumljenec vozi v nasprotni smeri, j ustavila, policist Niko V. je izstopil iz vozila in hotel Tetteva znova ustaviti. Tudi tokrat mu ni uspelo, saj je Tettev B. z nezmanjšano hitrostjo zapeljal naravnost proti njemu. K sreči je še pravočasno odskočil. Tettev je potem nadaljeval z objestno vožnjo proti Ostrožnem in Lopati. Zaradi nepri- merne hitrosti je pri stanovanjski hiši št. 16 na Lopati povzročil prometno nesrečo. Zaneslo ga je izven vozišča, kjer je trčil v drog telefonske napelja- ve. Po trčenju je nadaljeval vožnjo s poškodovanim avtomobilom, zaradi poškodb na vozilu pa se je moral čez nekaj časa ustaviti. Tam so ga polici- sti prijeli. Pri pregledu listin, promet- nega dovoljenja in številk šasije ter motorja so ugotovili, da se številke ne ujemajo, zaradi suma kaznivega deja- nja pa so vozilo začasno zasegli. Osumljeni Tettev B. je že bil pri sodniku za prekrške, proti njemu pa so napisali tudi kazensko ovadbo, saj je utemeljno osumljen kaznivega de- janja preprečitve uradnega dejanja uradnih oseb. JANEZ VEDENIK PROMETNE NfZGODE Umri po amputaciji noge v ponedeljek popoldne je iz Polul proti Celju vozil tovorni avto s priklopnikom osemind- vajsetletni Janez Pevec iz Pre- loge pri Šmarju. V bližini Skalne kleti je do- hitel Franca Pavšarja, starega 82 let, iz Celja. Zaradi ozkega vozišča je vozil za kolesarjem, ko pa je ta zapeljal na travnato površino na desni strani ceste, je začel voziti mimo stoječega kolesarja. Pri tem je kolesarja zadel zadnji desni del priklop- nika in ga potegnil pod kolo, ki mu je zapeljalo čez desno nogo. Francu Pavšarju so am- putirali nogo, da so ga spravili izpod vozila, med prevozom z reševalnim vozilom pa je umrl. Od zadaj v tovornjalc Iz Podplata proti Šmarju pri Jelšah je v ponedeljek zvečer vozil tovorni avtomobil Franc Lah, star 40 let, iz Zgornjega Gabernika. V neposredni bližini vratar- nice Bohor Mestinje je začel zavirati, da bi zavil v levo na parkirni prostor. Za tovornja- kom je pripeljal voznik oseb- nega avtomobila, enainštiride- setletni Jože Klajnšek iz Rifni- ka. Ker ni uspel zaustaviti, je z vozilom trčil v zadnji del to- vornega avtomobila in se je hudo telesno poškodoval. Gmotne škode je za okrog 100 tisoč SIT. Neprevidno čez cesto Blizu urarstva Lečnik na Aškerčevi ulici je v sredo po- poldne prečkal cesto Jakob Knific, star 82 let, iz Celja. Po Aškerčevi ulici proti Titovem trgu pa je takrat vozil osebni avtomobil 3 7-letni Emil Štu- kelj. Pešca je zadel in ga zbil po vozišču. Kjiifica so odpelja- li v celjsko bolnišnico in je hu- do telesno poškodovan. Zapeijai je v jarek Prejšnji četrtek ob šestih zjutraj je iz smeri Grobelnega proti Šentjurju vozil osebni avtomobil 24-Ietni Marjan Br- glez iz Korpur. V bližini stanovanjske hiše Stopče 36 je v desnem ovinku zapeljal v obcestni jarek. V nezgodi se je voznik avtomo- bila lažje telesno poškodoval, sopotnik Franc Brglez, star 57 let, pa je bil hudo poškodovan. V nesreči je bilo za okrog 150 tisoč SIT škode. Z motornim kolesom v kolo z motorjem v petek zvečer je iz Trške gorce proti Gorici pri Slivnici vozil motorno kolo sedem- najstletni Andrej K. iz Celja. Ko je pripeljal v desni nepre- gledni ovinek, je trčil v kolo z motorjem, ki ga je na vozišču parkiral Robi P., star 17 let, iz Tičnice. Pri padcu se je Andrej K. hudo telesno poškodoval in so ga odpeljali v celjsko bol- nišnico. Huje poškodovan kolesar Peter Čvan, star 21 let, do- ma s Polzele, je v soboto ob 18. uri vozil osebni avtomobil iz Gorenja proti Velenju. V Lokovici je v blagem desnem ovinku zapeljal na levo stran vozišča. V tistem trenutku mu je nasproti pripeljal kolesar, Hinko Stropnik, star 40 let iz Raven pri Šoštanju. Vozili sta trčili, kolesar pa je bil huje telesno poškodovan in so ga odpeljali v celjsko bolnišnico. Gomotne škode je bilo za okrog 100 tisoč SIT. Štirje ranjeni v soboto okrog osme ure zvečer se je na regionalni cesti v Bistrici ob Sotli zgodila pro- metna nezgoda, v kateri je bila ena oseba huje, tri pa lažje te- lesno poškodovane. Jožica Grl, stara 40 let, iz Celja, je vozila osebni avtomo- bil iz Trebč proti Bistrici ob Sotli, kjer je v križišču zavija- la v levo proti Sreberniku. V tistem trenutku je iz Bistrice ob Sotli pripeljal voznik oseb- nega avtomobila Primož Ra- iner, star 19 let, iz Žagaj a. Vo- zili sta trčili. Voznica Grilova je bila huje, Rainer in njegova sopotnika, Jože Rainer, star 44 let in Rok R., star 16 let, vsi iz Zagaja, pa so bili lažje poško- dovani. Gomotne škode je bilo za 200 tisoč SIT. 21 prometnih nesreč Minuli teden se je v celj- ski regiji pripetilo kar 21 prometnih nezgod. Pri tem je bilo 11 mrtvih, devet oseb hudo in osemnajst lahko telesno poškodova- nih. Dve nesreči sta bili s pobegom, zgodila pa se je tudi ena železniška nez- goda. Trčila sta Branko Pušnik, star 29 let, iz Lokrovca, je v soboto zvečer vozil osebni avtomobil iz Lo- krovca proti Ostrožnem. V blagem desnem ovinku mu je nasproti pripeljal voznik kolesa z motorjem Vojko Hri- bemik, star 31 let, iz Celja. Vozili sta trčili, voznik kolesa z motorjem pa se je hudo teles- no poškodoval. Na desno na nasip Boris Plevel,,star 24 let, iz Velenja, je v nedeljo zjutraj vozil osebni avtomobil iz Arje vasi proti Velenju. Ko je pripe- ljal iz desnega ovinka v Čmo- vi, je zapeljal na desno stran ceste na nasip potoka Pirešica in trčil v drevo, potem pa je obstal v strugi potoka. Voznik se je hudo, sopotnica, Alenka N., stara 16 let, iz Lemberga, pa lažje poškodovala. Obe so prepeljali v celjsko bolnišnico. J.V. • V okviru letošnjega praznovanja Piva in cvetja se je dogajalo marsikaj za- nimivega in policisti so imeli kar dosti dela. Tam smo tudi zbrali nekaj cvetk. • Franc P. očitno spoštuje cestno prometne predpise in druge stvari, ki jih drža- va predpisuje za varnost njenih državljanov. Fran- ček namreč ve, da na motor ne sme brez čelade, zato jo je hotel kar ukrasti. Toda, še preden se je lahko varno odpeljal proti svojem do- mu, so ga zalotili policisti policijske postaje iz Laške- ga. Pošteni policisti so če- lado vrnili lastniku. • Voznik mopeda Z. T. in njegov sopotnik B. S. očit- no želita odpreti gostilno, pa jima primanjkuje še ne- kaj kozarcev. Zvita kot sta, sta se odpravila na Pivo in cvetje in tam sta pokradla zajeten kup pivskih vrčkov ubogim gostilničarjem, ki na takih prireditvah pravi- loma delajo z izgubo. Ko sta se s plenom vračala do- mov, so ju sredi noči zaloti- li budni laški policisti in adijo vrčki! • Zgoraj omenjena tatica pa sta veliko manj pohlep- na kot so Aleš R., Daniel K. in Ivan P. iz Kompol. Te so prsti tako zelo srbeli, da so po Laškem kradli reklam- ne table, žarnice, senčnike, pijače in celo avtomate za točenje piva. S poležava- njem pod senčniki in toče- njem piva zaenkrat ne bo nič. Policisti so za vse na- štete podali kazensko ovadbo. • Kdor udari žensko, naj se mu roka posuši in še ve- lik slabič je povrhu, pravijo starejši ljudje. Roka se ver- jetno Marku D. iz Celja ne bo posušila, pač pa denar- nica, za katero ga bo olaj- šal sodnik. Nesramnež ne- sranrni se je namreč v sredo zjutraj peljal mimo peške M. P. na prireditvenem prostoru in to tako tesno, da jo je skoraj zbil. Ko ga je peška opozorila, je izstopil i iz vozila, jo z rokami zbil i na tla in jo še obrcal. • Da je Konrad P. iz Levca močan kot osel in da mu tudi sicer ne primanjkuje bolj ali manj izvirnih idej, je dokazal tudi na Pivu in cvetju. V četrtek zvečer je na prireditvi deževalo. Konrad se je znašel tako, da je na prireditvenem pro- storu vzel senčnik in se z njim sprehajal po ulicah Laškega. Policisti so mu senčnik odvzeli in ga vrnili lastniku. • Istega dne ob pol štirih zjutraj, po končani priredi- tvi, pa je Božidar S. iz Frankolovega ugotovil, da je v Laškem ostal brez pre- voza. Iznajdljiv kot je, si je, kot sam pravi, samo sposo- dil kolo z motorjem, last A. J. in se z njim odpeljal domov. Ni mu pa uspelo priti do Frankolovega, ker so se nepričakovano od ne- kod vzeli celjski policisti. Motor so vrnili lastniku, ki pravi, da bo odslej hodil na takšne prireditve raje kar peš. • Rezultat dvoboja s pest- mi med Petrom B. in S. M., ki je potekal v petek zjutraj ob pol petih na prireditve- nem prostoru, ni znan, kaj- ti borba je bila prekinjena. Prekinili so jo policisti, ki se kar naprej vmešujejo v podobne prizore. Peter se je hladil v zato posebno prirejenih prostorih, ki jih imajo za takšne tiče poli- cisti. • Iste noči pa sta J.Š. in K. U. iz Trbovelj začela pretepati skupino obisko- valcev. Nista še dodobra zavihala rokavov, pa so že prišli možje postave. • Red v demokraciji mora biti, pa naj stane kolikor hoče, pravi znani gostinec iz Celja, ki je svojo dejav- nost v času Piva in cvetja opravljal tudi v Laškem. V soboto ob štirih popoldne je pretepel svojega delavca, D. K. iz Velenja, ker je ta zamudil na delo. Seveda ga je tudi takoj odpustil. • V soboto ponoči so prišli na svoj račun tudi žeparji. Občani so na prireditve- nem prostoru našli več de- narnic, kajpak praznih, enega lopovčka pa so pri dejanju zasačili. Fičfirič Srdžan K. iz Šibenika je hotel nekomu iz žepa smu- kniti denarnico. • To je le nekaj primerov. V dneh Piva in cvetja se je zgodilo tudi več prometnih nezgod, poškodovanih je bilo precej avtomobilov, ukradenih mnogo delov motornih vozil, kršitev jav- nega reda in miru pa je bilo toliko, da so imeli policisti polne roke dela. V nasled- njih dneh jim želimo, da bi si nekoliko spočili in nabe- rali dovolj novih moči za Pivo in cvetje 93! JANEZ VEDENIKi mini KRIMIČI Žejni so bili Neznanci so v sredo vlomili J brunarico celjske Cinkarne la Teharski cesti. Iz brunarice >o odnesli dva zaboja piva. Dčitno se jim ni ljubilo v La- >ko na Pivo in cvetje. Zgorel ie avtomobil v petek zjutraj ob osmih je na obvoznici pri Žalcu zgorel osebni avtomobil, last celjske Auree. Do požara je prišlo za- radi počene cevke na dovodu Za bencin. Vlom v garažo v nedeljo je neznani storilec vlomil v garažo stanovanjske hiše številka 26 v Cesti na Lo- krovec v Celju. Iz dveh oseb- nih avtomobilov je ukradel av- toradiokasetofona, odnesel pa je še brusilko Iskra in vrtalni stroj Black&Decker. Očitno g-e za lopovčka, ki rad dela. e pa slučajno raje prodaja ukradene predmete, bodite previdni pri nakupih takšnih orodij! Gorei je kozolec v Paski vasi pri Gorenju je bil v petek požar na kozolcu, lasti Jožeta P. Ogenj je zanetil otrok. Kozolec s senom je po- vsem zgorel, škode pa je za okrog 150 tisoč SIT. Ob nogo v soboto sta na Mariborski cesti na železniškem prehodu motorista Matej M., star 17 let in Rajko J., star 22 let, oba doma iz Celja, obvozila spuš- čene zapornice. Motor je pri tem padel po tirnicah, iz želez- niške postaje pa je v tistem trenutku pripeljal motorni vlak. Lokomotiva je zadela se- demnajstletnega Mateja M. in mu odrezala nogo, drugo nogo pa mu je zdrobila. Težje teles- no poškodovan je bil tudi Raj- ko J. JANEZ VEDENIK Padel je v potok Voznik motornega kolesa, Jožef Logar, star 37 let, je v so- boto zvečer vozil iz smeri Rim- skih Toplic proti Jurkloštru. Izven naselja Brodnice je v ne- preglednem desnem ovinku zapeljal na levo stran cestišča in padel štiri metre globoko v potok Gračnica. Voznik se je huje telesno poškodoval, nje- gova sopotnica, dvaintrideset- letna Silva Pavlic iz Globoke- ga pa lažje. Umri pod traktorjem Slavko O. iz Konjuškega v šmarski občini je v soboto s traktorjem spravljal seno. Ko je na strmini obračal, se je trraktor prevrnil nanj, tako da je traktorist na kraiu nesreče umrl. Voz ga je povozil v Terličnem pri Rogaški Slatini se je v petek hudo te- lesno poškodoval Ivan H. Od- vijal je ročno zavoro na vozu s konjsko vprego. V tistem tre- nutku so konji potegnili in voz je peljal čez Ivana. Št.29 - 23.julij 1992 20 Imaš pregled nad stvarmi? Nekateri ljudje vedo takoj, kaj in kako se dogaja. Takšni ljudje so prepričani vase, na- črtujejo, kaj bodo počeli... Drugi pa so drugačni - brez življenjskega mota in brez načrtov. In ti? Spadaš k raz- sodnim in budnim ljudem, ali pa si morda drugačen? Tečeš slepo skozi življenje in vse prepuščaš naklučjem? Ta test ti bo morda pomagal, da boš vedel, kdo in kakšen si. 1. Katera slika najbolj izraža zbranost? a) slika A, ker je deček na njej videti zelo pameten. b) slika B, ker ženska na njej kaže zanimanje za stvar, ki jo gleda. c) slika C, ker fotograf na njej pazljivo opazuje oko- lico. 2. Kaj od navedenih stvari bi najraje storil? a) Malce bi se pošalil z okvir- jevalcem. b) Gledal bi stare družinske slike. c) Fotografiral bi mestne znamenitosti. 3. Kaj bi rekel dečku na sliki A? a) Pazi, da ne padeš iz ok- vira! b) Ta umetnost je gotovo ne- precenljive vrednosti! c) Drži okvir naravnost! 4. Ženska na sliki B pregle- juje slike iz svojega otroštva. Kakšne misli ji gredo po glavi? a) Ti lepi, stari časi se ne bodo nikoli vrnili. b) Takrat sem bila precej na- ivna. c) Vsak čas ima svoje dobre stvari. 5. Fotograf na sliki C opazu- je bronast kip. Kaj bi mu rekel? a) Gotovo se ne bo na- smehnil. b) Ste od časopisa? c) Fotografirate tudi žive stvari? 6. Na zabavi je nekdo zelo potrt. Tvoj komentar? a) Ti je tukaj zelo hudo? b) Na kaj bova pila? c) Se ti smili klobasa? Točke: Rezultati: 1-12 točk: Gotovo se je kdo že jezil nate, da si prezaprt tip. In ti si se seveda tej trditvi uprl. Konec koncev si vse dru- go kot slep ali celo nezmožen komunicirati z nekom. Zave- daš pa se, da mnogokrat ukre- paš šele tedaj, ko je že prepoz- no. Tudi kadar se sklepajo no- va prijateljstva, nisi vedno v središču pozornosti. Ne za- držuješ se v krogih pravih pri- jateljev, ali pa te oni odrivajo na stranski tir... Majhen na- svet: Opazuj svojo okolico bolj i pazljivo — potem boš imel dru- gačen pogled in odnos do ne- katerih stvari. 13 - 25 točk: Tvoj odnos do stvari se spreminja kot veter. Danes je nekaj lepo, že jutri pa ti stvar ni všeč. Odločujoče pri vsem je to, da greš stvari ved- no do dna. Cas je, da se malo popraviš, potem bodo odgovo- ri na nekatere stvari prišli sa- mi po sebi. Do stvari, ki te ne zanimajo, si hladen, kar ni do- bro. Podobno je obnašanju sle- pe kokoši. Razmišljaj tudi o stvareh, za katere meniš, da so popolnoma nepomembne. 23 - 26 tcčk: S svojo jasno preglednostjo in logiko, ki je zavidanja vredna, takoj ugoto- viš bistvo stvari. Kadar ljudje o nečem govorijo, češ, da je popolno, veš, da je stvar po- polnoma brez leska. Če si ne- kaj vtepeš v glavo, ti ideje ne bo nihče omajal, še manj pa te bo prepričal, da bi idejo opu- stil, ali pa, da je ideja slaba. Vendar pa tudi nisi vedno tako popoln in cool, saj si tudi ti samo človek. Mladostna ljubezen pripoveduje Laurie Hobbs: ^Tako sem Toma odvrnila od samostana »Ležala sva na kavču in se poljubljala. Tomova roka je zdrsnila pod mojo bluzo. Božal me je. Za trenutek sem odprla oči in videla, da je imel oči zaprte. Poljubi so bili vedno bolj strastni. Slišala sem, kako divje mi razbija srce. Stara sem bila 15 let in tako kot me je poljubljal on, me ni še noben fant...« Tako z nasmeškom pripove- duje danes 29 letna Laurie Hobbs iz Louisvilla (ZDA ) o svoji ljubezni s Tomom Cruisom. Laurie nadaljuje: »Takrat je Tom obiskoval sa- mostansko šolo. Star je bil 16 let in hotel je postati duhov- nik.« To izjavo potrjuje tudi Billy Levvis: »Tom je veliko govoril o bogu in o cerkvi. Bilo je popolnoma jasno, da bo po- stal duhovnik.« »Bi se res rad odpovedal' vsem dekletom, ki si jih srečal v svojem življenju?« je vpraša- la Laurie Toma po ogledu ki- nopredstave. In Tom se je za- čel spraševati o sebi in o živ- ljenju, ki ga še čaka. Šel je k učitelju, patru Jacku Schindlerju in ga vprašal: »Je to zelo slabo, če me dekleta privlačijo?« Pater Schindler se še danes, po štirinajstih letih spominja tega vprašanja. »Pred menoj je stal dečko, pra- vi korenjak, me gledal z veliki- mi očmi in takoj sem vedel, da fant ni primeren za samostan- sko življenje... Tom je bil do- ber učenec in rekel sem mu, da je še premlad, da bi si zastav- ljal visoke življenjske cilje...« Samostansko šolo je Tom obiskoval zato, ker je morala mati sama preživljati štiri otroke. Šola pa je bila dobra možnost za sina, da bo vedno sit, oblečen, da se bo lahko izobraževal. Le nekaj minut stran od sa- mostanske je bila Laurina šo- la. »Večkrat sem videla Toma na odprtem šolskem igrišču in nekega dne sem ga vprašala, če bi šel z mano na šolsko za- bavo. Bilo je prvič, da sem po- vabila fanta ven. Seveda je Tom takoj privolil.« Laurie rada pokaže sliko (Tom s kravato in rožo v gumbnici) in se spominja: »Na tej zabavi sva plesala le na počasno glasbo. Noro sva se zaljubila. Po zabavi sem ga odpeljala k meni domov, ker so starši za konec tedna odpo- tovali.« Njuna ljubezen je trajala le nekaj mesecev. Potem se je družina Cruise odselila. »Ni- koli več nisem slišala ničesar o Tomu,« žalostno pove La- urie. »Danes nori za njim mili- jone žensk in deklet po svetu. On je absolutna super zvezda Hollywooda z milijonskimi za- služki.« Tom Cruise - šarmer. Pater Schindler se Toma do- bro spominja Mlečnozobi Tom, star 12 let. Laurie Hobbs danes. Tom (levo) je bil med najmanjšimi v razredu. Tako se je kariera začela (Tom na levi). MODA V ŠOLSKIH KLOPEH Pripravlja: Valentina Hudovernik Gimnazija Center - Celje Spet morje Ko zapihajo tople sape, v modi vselej nastopi klasika, ki se ji pravi mornarska moda. Kdaj pa kdaj si že prav zaželi- mo, da bodo mornarski vetrovi zapihali drugam in da si bomo od njihovih vplivov v gardero- bi malce odpočili, toda naši upi so zaman. Čeprav so mod- ne smernice še lansko jesen napovedovale, da bo mornar- jev in temno modre letos spo- mladi komaj za vzorec, so tr- govine spet polne bark in mor- narjev, sider in črt. Prav veliko novega na letoš- nji mornarski modi ni. Morda je nekaj več črt kot lani, sidra in drugi mornarski emblemi so tu in tam prav orjaških veliko- sti. Puloverji in tunike so dol- ge, krila in bermudke pa krat- ke! Morda je na letošnji mor- narski modi nekaj manj zlate- ga leska kot lani, a tudi letos se gumbi pogosto bleščijo v soncu. Nasploh pa lahko mirno po- nosite vso lansko in predlan- sko mornarsko garderobo, ne da bi nam kdorkoli lahko po- očital, da niste »in«. VALENTINA HUDOVERNIK Št. 29 - 23. julij 1992 21 R^0T/7RNICA Televizija le erogena smrt Piše Aleš Jošt] Jutro na deželi je bleščeče čisto in v trenutkih tišine obje- to v toplino zgodnjih jutranjih žarkov. Lokalni avtobus, ki na bližnji polmagistralki utruja svoj odsluženi motor, je že pred pol ure odpeljal vaška dekleta v sosednje kraje, v službo. Globoko sem vdihnil na rosni trati ob stari hiši in se odločil, da bom odslej vstajal bolj zgodaj, ko imajo ptice še čiste in spočite glasove, kate- rih pripoved duša vpija z ne- nevadno lahkoto in presunlji- vim apetitom. Omamni vonj vroče kave in opojen dim toba- ka sta kriva, da obsedim za mizo pri široko odprtih vratih in počasi, v nežni zamaknjeno- sti začnem odvijati pergament časa. Včeraj, na gospodov dan, sem si privoščil dolgo poleža- vanje in vstal, ko je večina že pozabila nedeljsko pridigo. Na vasi je bil prazničen semanji dan in zvečer se je obetala ve- selica, edina v letu, zato je ni kazalo zamuditi. Za nami sta bila nastopa v ljubljanskem KUD France Prešeren in ob- novljeni graščini Hilzenštajn v Kranju, ki sta bila kilome- tersko naporna za WC direk- torja koperskega MKC. Deže- ven četrtek je bil, ko so tudi v Ljubljani pohvale prikaplja- le po prijateljskih kanalih, da smo se že spraševali kaj je na- robe z našim bendom. Močni reflektorji v dvorani- ci so se me lotili, kot marčev- sko sonce sneženega moža, ta- ko da sem trezno poletje preš- čipnil s tremi piri, da sem malo prišel k sebi. Organizatorska Harmonika, ki je verjetno skomponirala tudi prazni na- ziv teh poletnih preireditev Trnfest, je zadovoljno predla na koncu, ko sem si v predver- ju ogledoval program nadalj- njih prireditev, na katerem so prevladovali uvoženi ansam- bli, za katere sem v glavnem prvič slišal. Torej, če nimate ob četrtkih bolj pametnega de- la in če Vas ne davi petkova jutranja služba, ne odlašajte. V Kranju je bilo malo drugače, saj je bil po toplem sončnem dnevu tudi prijeten julijski ve- čer, ko smo odkrili krasen vrt upokojenskega kluba s pogle- dom na Sv. Jošt. Približno dvajseta traja je zvenela kom- paktneje in prav tako je zvenel honorar, ki je opogumil moje počitniške namere in ni bil prav nič gorenjski. Matevž je požrtvovalno rešil zagonetko in motorji so utihnili v mirnem sobotnem popoldnevu, ko vo- dovodarja še ni bilo od ni- koder. Uniformiran narodno za- bavni zvok iz vasi je bil znak da se je pričelo zares in je bilo po soncu lepo videti, da se do- lina odpira proti jugu in seve- ru. Vsi so bili zbrani na travni- ku med gasilskim domom in gostilno in bližnji sosed se je globoko vživel v vlogo parkir- nega direktorja. Pater ekono- mikus preireditve je bil vaški Iškarijot Primožnik, ki je tudi letos grenil življenje požrtvo- valnim mladincem, ki so stre- gli in delali zastonj, ker se to pač tukaj šika. Mladina zna povedati o njem tudi, da jim je vzel edino zbirališče po imenu mladinska soba, kjer si je po- grnil pisarno, od koder seje zmedo in razdor med kmete. Kar nekaj veselih obrazov sem videl in plesalci, ki so se ob mraku razživeli, so imeli pri- pombe na betonsko plesišče, po katerem so se posrečeno podili tudi najmlajši. Na sre- čolovu smo zadeli Krater in ko smo ga popili, smo odpujsali proti domu. Adijo mare, pri- hajamo! Če tudi vi prihajate na morje, se v soboto narišite v Kopru, kjer Društvo prijate- ljev zmernega napredka prire- ja veliko veselico z najobetav- nejšimi mladimi skupinami pri nas. Se vidimo? Prihaja Vigred iz Laši(ega v laški občini je bolj malo domačih ansamblov, zato smo toliko bolj veseli skupine, ki obstaja že dve leti, nadela pa si je ime Vigred. Člani skupine so doma iz krajev od laške do šentjurske občine in tod tudi nastopajo. Zlasti uspešni so le- tos, imeli so tudi nekaj večjih uradnih nastopov, v kvalifika- cijah so se potegovali za na- stop na ptujskem festivalu, a žal niso uspeli. Drago Krajnc, ki v skupini igra kitaro, pojasnjuje: »Lani smo se na ptujski festival uvr- stili brez težav, letos pa nam je spodrsnilo. Enostavno nam ni šlo, bili smo povsem razglaše- ni. Tudi to se zgodi.« Tako letos s Ptujem ne bo nič, uspešnejši pa so bili na festivalih v Steverjanu in Vur- berku. »Bolj všeč mi je bilo v Vur- berku, kjer so pripravili prvi festival domače glasbe za sku- pine treh glasbenikov s frajto- naricami in petjem. Organiza- cija je bila odlična, prav tako vzdušje, medtem ko tega za Števerjan ne morem trditi.« »Skladbe pripravljava z Lo- vrom Skorjo, imamo pa jih za dobri dve kaseti. Pi-vo stro- kovno pomoč smo dobili v Ma- riboru, ko smo posneli skladbo za festival v Vurberku, ki je izšla na kaseti, pomagal pa nam je Boris Roškar. Zdaj pri- pravljamo kaseto, snemali jo bomo v studiu Zlati zvoki v Kisovcu in lastnik Igor Pod- pečan nam pri tem pomaga. Iščemo še sponzorja za kaseto in izredno veseli bi bili, če bi se za to odločila domača Pivo- varna Laško.« Ansambel Vigred pričakuje kas&to do konca leta, sicer pa veliko nastopa po veselicah in na drugih priložnostnih prire- ditvah. Med Pivom in cvetjem v Laškem so nastopili pri Zdravilišču in presenetili s svojo živahno, prijetno glas- bo in petjem. V skupini pojejo in igrajo Zvo- ne Lesko všek (harmonika), Lo\TO Skorja (petje, klaviatu- re, bas kitara). Drago Krajnc (kitara, petje) in Jelka Bobnar ter Branko Bevc (oba pevca). »Veliko nastopov imamo tu- di zato, ker nismo predragi,« je zatrdil Drago Krajnc in dodal: »Med domačimi najraje igra- mo skladbe Miheliča in Kla- užarja, zlasti slednji nam je izredno všeč, pisan >na kožo<. Zraven je tudi dovolj Avseni- ka. Polovico programa pred- stavlja domača glasba, vključ- no z lastnimi skladbami, osta- lo pa zabavna.« Ansambel Vigred ima eno samo željo: čim več nastopati in razveseljevati tiste, ki imajo glasbo radi. TONE VRABL Št.29 - 23.julij 1992 221 Boj za obstaneif pismo iz londona Piše Mojca Belak Prebivalcev Malte je pri- bližno toliko kot Ljubljanča- nov - 340 tisoč, toda kljub ne- nehnim vplivom drugih, moč- nejših narodov, so skozi stolet- ja ohranili in razvili svoj edin- stveni jezik. Malteščina, ki z arabščino in hebrejščino sodi med semitske jezike, je poleg besed iz sestr- ske arabščine privzela veliko italijanskih izrazov, trmasto pa je ohranila svojo slovnično strukturo skupaj s še vedno ži- vo dvojino. Dolgo prijateljeva- nje z Britanijo je tej šele po letu 1964 samostojni koloniji zapustilo tudi angleščino kot drugi jezik. Domačini so ga še pred desetletjem ali dvema go- vorili skoraj tako dobro kot materinščino, toda po osamo- svojitvi je začel domači jezik počasi, a vztrajno prevladova- ti. Kot kažejo raziskave, an- gleščina na malteških otokih zdaj vztrajno bledi in se s pri- vilegiranega položaja drugega jezika umika na nižjo stopnič- ko prvega tujega jezika. Hkra- ti angleščina tudi ni več alfa in ornega malteškega jezikovne- ga znanja in se počasi navaja na sožitje z italijanščino in tu- di nemščino, ki se je učijo predvsem turistični delavci (teh je na Malti, ki živi od tu- rizma, kar precej). Kljub na videz spodbudnim rezultatom malteškega jezi- kovnega boja za obstanek (ki ga Angleži spremljajo z ne po- sebno pristnim navdušenjem) pa postane že ob prvem stiku s prebivalci te trojice sredo- zemskih otokov južno od Sici- lije očitno, da se bo moral tudi ta jezik v prihodnosti še uve- ljavljati in tekmovati z mogoč- nejšo angleščino. Nekatere do- mačine skrbi predvsem izguba angleščine kot drugega jezika, ker si jo mnogi razlagajo kot posebno darilo, dediščino bri- tanskih časov. V lokalnem ča- sopisu Maltese Times, ki izha- ja v angleščini, je malteški je- zikoslovec Charles Caruana Carabez aprila letos sprožil polemiko s člankom o vedno slabšem znanju angleščine na Malti. Maltežani so tako vso pomlad pridno iskali razloge za padec nivoja angleščine (med drugim so omenili manj- šo prisotnost Britancev od osamosvojitve dalje, ker so zdaj pač samo še turisti, vpliv slabe, pogrošne literature, ki ne uporablja ustreznega an- gleškega jezika, ter tudi mo- čan vpliv italijanščine, zlasti preko televizijskih in radijskih programov, katerih signale Maltežani veselo prestrezajo z bližnje Sicilije). Poleg samoobtoževanja so se začeli nekateri drugi (precej upravičeno) spraševati, zakaj naj bi Maltežane izguba do- brega znanja angleščine (več- krat tudi na račun materinšči- ne) tako zelo skrbela. Angleš- čina konec koncev ni njihov narodni jezik, čeprav po drugi strani priznavajo, da bi jo bilo škoda izgubiti v času, ko se je začenja učiti ves svet. Res je sicer, da so Maltežani svoje odlično znanje anglešči- ne znali tudi dobro izkoristiti z jezikovnimi šolami, kjer se lahko študentje učijo tega sve- tovnega jezika v precej prijaz- nejšem podnebju, toda malte- ška uslužnost, da ne rečemo temu kar ljubezen do tujih tu- ristov, gre včasih vendarle predaleč. Ne samo, da so napi- si nad trgovinami (pekama, lekarna...) skoraj izključno v angleščini tudi v majhnih in oddaljenih krajih in vaseh, ce- lo zapis krajevnih imen na ob- cestnih tablah in kažipotih so tu in tam kar lepo poenostavili — morda zato, da s svojimi po- sebnimi črkami ne bi zbegali neukih in jezika domačinov nevajenih tujcev. Tako se vča- sih zgodi, da opustijo posebne znake, ki sodijo k nekaterim njihovim črkam (č, ž) in s tem izgovorjavo imen tako popači- jo, kot če bi mi opustili strešice in bi na obcestne table napisa- li kar na primer Crnuce ali Ža- lec. Da ne bi preostro kritizi- rali Maltežanov, moramo priz- nati, da so zapis svojega jezika zelo pozno standardizirali in kljub naprezanju tamkajšnje Akademije nekaterim domači- nom črkovanje še vedno ne gre dobro od rok (podobno kot do- sti Slovencev ne ve, da se piše življenjski z dvema j, želen pa brez j-jev, ker gre pač za trpni deležnik glagola želeti in ne »željeti«). Na nepravilno črko- vanje krajevnih imen je opozo- ril bralec v Maltese Timesu; med drugim piše naslednje: »Če si res prizadevamo za pri- hodnost v Evropi, bi morali spoštovati svoj jezik tako kot drugi Evropejci«. Prav spoštovanje materinš- čine pa je srž malteškega pro- blema. V času britanske nad- vlade je deželo tako silovito preplavila angleščina, da so se starši - tudi domačini - zlasti v dvajsetih in tridesetih letih tega stoletja pogosto pogovar- jali s svojimi otroki samo v an- gleščini. V minulih nekaj de- setletjih so se Maltežani ven- darle naučili spoštovati svoj jezik in z njim tudi malteško leposlovje, kar je opazno na vsakem koraku. Še pred peti- mi leti bi na Malti zaman iska- li domačo literaturo v angle- škem prevodu, zdaj pa se že lahko pohvalijo s prevodi vsaj drobnega dela domače proze in poezije. Verjetno bo prete- klo še veliko vode, preden bo- do prevedli v svetovne jezike toliko svoje literature kot Slo- venci (pa tudi mi v tem nismo ravno posebej uspešni), upo- števati pa je treba, da je Slo- vencev vendarle šestkrat več kot Maltežanov in da je bil naš odnos do materinščine skozi zgodovino precej prijaznejši. pasji kotiček Jazbečarji (Dadishunds) Majhni, kratkonogi psi, na- pak klasificiram po nem- škem izrazu »dachshund«. Zgodovina: Jazbečarje so gojili za lov na lisice in kun- ce, pa tudi na jazbece, ker so bih majhni in so lahko sledili divjadi pod zemljo. Sprva so bili normalno veliki, proti koncu 19. stoletja pa so se razvih manjši jazbečarji. Zdaj so najbolj priljubljeni pritlikavi jazbečarji. Narava: Vsi jazbečarji so zelo živahni, zlasti še glad- kodlaki. So tudi dobri ču- vaji. Potrebe: Običajno se pes dovolj razgiba že, če ima svoj prostor na domačem vrtu. Velikost: Normalna psica do 10,4 kg, pes do 11,3 kg. Pritlikavi do 5 kg. MK dunajske razglednice Piše: Jure Krašovec Foto: Drago Medved Jurij, šlcof in muziifus Vrsto znamenitih dunajskih Slovencev bi lahko, vsaj na za- četku, imenovali molek. Dav- no nazaj so iz preprostega ljudstva prišli do najvišje izo- brazbe samo tisti, ki so študi- rali teologijo. Sicer so pa ta- kratne visoke šole bile samo bogoslovne, kjer so poučevali tudi druge posvetne zadeve kakor filozofijo, lepe umetno- sti, govorništvo in tako naprej. Od začetkov dunajske univer- ze od leta 1451 pa do 1550 je bilo vpisanih - matrikuliranih - 2.350 mladih ljudi iz vseh slovenskih dežel. Krajncev je bilo 961. Samo iz takratne la- ške gospoščine, bogate in veli- ke fare, jih je bilo okoli 30. Zelo visoko se je povspel Ce- ljan Tomaž Prelokar - Thomas de Cilia, ki je po začetni profe- suri v Padovi pridobil juridič- ni doktorat in se kot pravnik, govornik in cesarski pooblaš- čenec v Rimu pri papežu poga- jal za svetništvo avstrijskega mejnega grofa in vojvode Ba- benberžana Leopolda IV. Ce- sarja Friderika III. je zastopal pri ogrskem kralju Matiji Kor- vinu (kralj Matjaž), bil prost na Dunaju in Konstanci. Fri- derikovemu sinu, cesarju Maksimiljanu I., je bil huma- nistični učitelj, katerega je ba- je naučil nekaj slovenščine. Drugi Celjan, ki je dosegel visoke časti, je bil Brikcij Pre- prost. Včasih se je podpisoval tudi Ainfalt in je bil kanonik pri sv. Štefanu ter slovit hu- manist. Kar trikrat je bil de- kan artististične fakultete na Dunaju. Svojo zapuščino je namenil štipendijskemu skla- du, ki so ga uživali mnogi »sholarji« iz slovenskih dežel. V Štefanovi katedrali, osi Dunaja, bi slovenski popotnik moral do nagrobnika škofa Ju- rija Slatkonje. Je sicer v prvem delu cerkvene ladje, ki ni na- menjena ogledu. A vendar se splača potruditi in si izprositi, da vas spustijo skozi. Jurij Slatkonja je bil Ljubljančan, nekaj let pred smrtjo pa stolni škof v tej cerkvi. Bil je izreden glasbenik, ustanovitelj dvome glasbene kapele. Veliko je skladal in je ustanovil deški zbor, ki ga je potem kot škof med leti 1513 do 1522 rad po- slušal. To so bili predniki sve- tovno znanih Dunajskih deč- kov - Wiener Sangerknaben. Škofu Slatkonji je na Duna- ju zgradil dvorec Laščan Augustin Tiffemus, ki je po- stavil tudi škofijsko palačo v Gornjem Gradu. Bil je priz- nan raziskovalec grških in sta- rorimskih napisov. Tudi on je bil duhovnik kot njegov so- imenjak in rojak Mihael Tif- fernus - Turk. Ta je bil plen turških vpadnikov na Kranj- sko in je nekako ušel usodi ja- ničarja. Čisto majhnega je po- svojil bogat laški tržan Era- zem Stich, ga vzgojil in izšolal. Nekaj časa je že predaval na dunajski univerzi, ko so ga do- delili wurttenberškemu prin- cu, vojvodi Krištofu za vzgoji- telja in učitelja. Z vojvodo je potem ostal do svoje smrti, prepotoval z njim večji del Evrope, bojišča v času Karla V. in na koncu postal vvurtten- berški kancler. Pridobil si je plemiški naslov, pomagal Pri- možu Trubarju pri tisku prve slovenske knjige in svoje imet- je namenil za štipendijo na univerzi v Tiibingenu. Od ustanovitve univerze na Dunaju, takrat le obrobnega mesta rimsko-nemškega ce- sarstva, pa do polpretekle do- be je bilo med vsemi študenti 17 odstotkov takih, ki so priha- jali s Kranjskega, slovenske Koroške, Štajerske in Primor- ske. V preddverju, v velikanski avU dimajske univerze je nad 40 imen Slovencev vklesanih v seznam rektorjev te univer- ze, dekanov dunajskih visokih šol ter predstojnikov visoko- šolskih ustanov. Omeniti je treba tudi Pavla Obersteina, Gorenjca, ki je bil skupaj z baronom Žigo Her- bersteinom in tržaškim ško- fom Petrom Bonomom pogaja- lec cesarja Maksimiljana T.' z ruskim cesarskim odposlan- stvom. Znanje slovenskega je- zika je vsem trem bilo zelo ko- ristno. Na, tega se kaže spom- niti, ko ob ogledu tehničnega muzeja stopite pred ogromno, bahato in čvrsto kočijo, s kate- ro je Herberstein potoval v daljno Moskvo. Na enem vogalu cestnega žarkovja na trgu sv.Štefana je za stekleno vitrino posebna znamenitost. Tam je v sred- njem veku stalo drevo, v kate- rega so potujoči čevljarski po- močniki zabijali žeblje. Za vandrovsko srečo! Žebelj na žeblju. Zato tem svojstvenemu pomniku pravijo: deblo v žele- zu - in narobe - železo v deblu. Koliko naših šoštarskih van- drovcev je pustilo tu svoj maj- hen železni spominek? Pročelje univerzitetne palače na dunajskem Ringu. V dvoriščnem atriju sta spomenika dveh Slovencev, Frana Miklošiča in Jožefa Štefana. V avli pa je v marmor vklesanih čez 40 slovenskih rektorjev te visoke ustanove. Nagrobnik škofu Juriju Slatkonji v stolni cerkvi sv. Štefana. Le nekaj škofov ima tu svoj spo- menik. DELO vedno v središču dogajanj Št. 29 - 23. julij 1992 23 Nagradna križanka Nagradni razpis 1. nagrada 2.000 tolarjev 2. nagrada 1.500 tolarjev in 3 nagrade po 1.000 to- larjev Pri žrebanju bomo upošte- vali le pravilne rešitve, ki bodo v naše uredništvo prispele do torka, 28. julija, do 9. ure do- poldan. Na dopi.snici ali v ku- verti pošljite le kupon, obvez- no pa pripišite NAGRADNA KRIŽANKA. Rešitev križanke Vodoravno: OKLEPAJ, BO- GDANA, RT, IRKE, AAL, TEN, IZLAKE, M.T., TIKVl- NEC, LEONTINA LEONOVA, ODPRAVILO, RANAR, VI- LAR, KI, NJIVA, OJE, OSCI, LAR, SKEČ, MANN, TE, ARIJKA, SAMPAN, HANOI, I.T., PIA, HRT, RESK, OBRK, ONEMOGLOST, KALENDA- RIJ, ARAl, ODELO, TERAČ. ALA, RAMOVŠ, ZANOŠKAR, N.N., TIČ, ANEKSIJA. Misel: Vrata doma, kjer je mnogo hčera, so vedno odprta. izid žrebanja 1. nagrado 2.000 tolarjev prejme: Valčka GNUS, Griže 10, Griže. 2. nagrado 1.500 tolarjev prejme: Valter JAGER, 63224 Dobje pri Planini. 3 nagrade po 1.000 tolarjev prejmejo: Polona BERGANT, Črni vrh 12, 63304 Tabor; Ma- rinka ROJNIK, Polzela 89/a, 63313 Polzela in Milena SE- KIRNIK, Trubarjeva 53/b, 63000 Celje. Nagrajencem iskreno česti- tamo! Nagrade boste prejeli po pošti! gremo v kino KINO UNION od 23.7: RICOCRET - ameriški film MALI UNION do 27.7.: ČRNO OGRINJALO - avstralsko-kanadski film od 28.7.: DVOREC MOJE MA- ME - fi-ancoski film METROPOL od 23.7.: FX 2 - UMOR S TRI- KOM - ameriški film LETNI KINO 23.7.: V.I. WARSHAWSKI - ameriški film od 24.7.: HUDSON HAWK - ameriški film KINO ZDRAVIUŠČE ROGAŠKA SLATINA 23. in24.7.: ADAMSOVI - ame- riški film 24. in 25.7.: ROŽNATI SEKS - ameriški film 25. in 26.7.: HLADEN KOT KAMEN - ameriški film KINO ŽALEC 24. in 26.7.: DOBRI FANTJE - ameriški film KINO PREBOLD 25.7.: DOBRIFANTJE - ameri- ški film KINO DOM KULTURE VELENJE 26.7.: KO SREČA POTRKA NA VRATA - ameriški film 27. m 29.7.: MESTNI FANTJE - ameriški film KINO ŠOŠTANJ 25.7.: KO SREČA POTRKA NA VRATA - ameriški film 27.7.: MESTNIFANTJE - ame- riški film KINO ŠMARTNO OB PAKI 24.7,: KO SREČA POTRKA NA VRATA - ameriški film 28.7.: MESTNIFANTJE - ame- riški film horoskop • OVEN Ona: Končno si le prišla do spoznanja, da zmo-^ reš veliko več, kot pa si sprva mislila, zato sedaj \ nikar ne omahuj. Z malce truda boš doživela' uspeh tako na poslovnem, kot tudi na čustvenem področju! J On: Dobro premisli, če si se resnično pripravljen \ odreči osebne svobode in začeti življenje v dvoje, \ da kasneje ne boš obžaloval. Proti koncu tedna te • čaka prijetno presenečenje, ki te bo zelo razvese- lilo! i • BIK Ona: Zapletla si se v neugodno situacijo, vendar ni vzroka za obupavanje, saj bi se vse skupaj lahko še veliko slabše končalo. Partner ti bo pri- skočil na pomoč in skupaj bosta razrešila nastalo zmedo! On: Nenavaden razplet dogodkov ti je precej zagrenil vsakdanje življenje, vendar se nikar ne .'smili sam sebi. Raje dobro premisli, kako bi se izvlekel iz nastalih težav, potem pa začni odločno ukrepati! • DVOJČEK Ona: Neka zadeva te že dalj časa močno mika, vendar nikakor ne zbereš dovolj poguma, da bi se je lotila. Malce več samozavesti ti ne bo škodova- lo, vendar obrani namero sama zase. Potrudi se in uspelo ti bo! On: S staro znanko se bosta precej zbližala in spoznal boš. da je začelo prijateljstvo preraščati v ljubezen. Čeprav boš malo zmeden, nikar ne dovoli, da se ti priložnost izmuzne iz rok. Obetajo se ti čudoviti časi! , • RAK Ona: Čeprav bo cela zadeva na začetku izgleda-; la precej slabo, se bo vse skupaj končalo veliko] bolje, kot pa je spr\-a kazalo. Čaka te razburljiv'; vikend, saj boš spoznala nekoga, ki ti bo popolno- ] ma zmešal glavo! : On: Kljub temu, da si glede nekega posla izgubil \ vsako upanje, boš vseeno dosegel lep poslovni j uspeh, kar ti bo občutno izboljšalo finančno sta- nje. Posveti se ljubljeni osebi, saj že dalj časa [ pogreša tvojo nežnost! \ • LEV Ona: Nikar si ne zastavljaj previsokih ciljev, saj jih ne boš mogla uresničiti. Takšno početje ti bo prineslo le veliko razočaranje. Nikar ne pozabi na star pregovor: Kdor z majhnim zadovoljen ni, velikega vreden ni! On: Nepričakovano boš spoznal zanimivo ose- bo, ki te bo popolnoma očarala. Potrudi se in izkoristi ponujeno priložnost, saj te čaka obilica čudovitih trenutkov. Pozabi na vsakdanje skrbi in se zabavaj! j • DEVICA Ona: Vsaki novi družbi se le stežka prilagodiš,; zato so si ljudje o tebi ustvarili popolnoma napač- ] no mnenje. Skušaj jih prepričati o nasprotnem, j .sjcer boš imela še velike težave. Bodi jasna in\ odkrita! j On: Srečal boš staro ljubezen in zopet se bodo \ v tebi prebudila stara čustva. Vendar nikar ne-, pričakuj preveč, da ne boš kasneje razočaran. Raje] ostani na trdnih tleh. precej manj boleče bo! • TEHTNICA Ona: Čeprav te glede partnerjeve zvestobe mu- čijo veliki dvomi, se bo izkazalo, da si živela v veliki zmoti. Nekdo ti vztrajno poskuša škodo- vati, zato bodi skrajno previdna, da se ne ujameš v nastavljeno past! On: Ce boš resnično želel doseči poslovni uspeh, boš moral narediti nekaj korenitih sprememb v svojem življenju. Nikar ne odlašaj, saj sam prav dobro veš, da tako ne gre več naprej. Potrudi se, ne bo ti žal! • škorpijon! Ona: V tvojem življenju vlada vedno večja zme- da, zato čimprej postavi stvari tja. kamor sodijo. Presenetljiv razplet dogodkov ti bo prinesel obilo zabave in prijetnih trenutkov. Uživaj, kolikor le moreš! On: Z hitro in premišljeno potezo boš na poslov- nem področju dosegel velik uspeh, kar ti bo prine- slo tako materialne, kot tudi druge koristi. Izkori- sti ugodno obdobje tudi za posege na čustveno plat življenja! • STRELEC Ona: Nekdo ti sicer stalno meče polena pod noge, vendar ti takšno početje daje le še več volje za dosego zastavljenih ciljev. Torej se nikar ne daj zmesti, temveč vztrajaj na začrtani poti, uspelo ti bo! On: Odkrit pogovor s starim prijateljem ti bo razodel marsikatero stvar, o kateri nisi niti sanjal. Skušaj čimbolj vnovčiti dragoceno idejo, saj se ti lahko močno obrestuje. Preživel boš zanimiv vi- kend... ; KOZOROG Ona: Naporni delovni teden te bo precej fizično izčrpal, zato si privošči krajši oddih in se dobro odpočij. Pojdi na sprehod v naravo in tam boš spoznala prijetno osebo, s katero se boš veselo zabavala! On: T\'oje življenje postaja vse bolj enolično, zato se nikar ne čudi, če bo ljubljena oseba začela kazati znake nezadovoljstva. Potrudi se in jo pre- seneti s kakšnim darilom, hvaležna ti bo. Naredi si življenje lepo! ^ • VODNAR Ona: Zaradi preobilice dela nisi nikoh opazila, da ti prijatelj že dalj časa izkazuje svojo naklonje- nost. Stopi mu naproti in spoznala boš, da ti pomeni veUko več, kot pa si mislila! On: Nikar se ne razburjaj, temveč pusti stvarem naj gredo svojo pot in videl boš, da se bo vse še prav dobro končalo. Ti pa si malce odpočij in poskrbi za močno načeto zdravje, sicer se ti bo kaj ■ • RIBI Ona: Prijateljica ti bo zaupala veliko skrivnost, zato pazi, da boš držala jezik za zobmi, drugače se ti bo zelo maščevala. Nepričakovano srečanje z zanimivo osebo ti bo polepšalo vsakdanje živ- ljenje! On: Čeprav si se uspel izvleči iz popolnega po- slovnega poloma, vse skupaj še zdaleč ni končano. Torej se nikar ne slepi, temveč budno pazi na vsako potezo svojih nasprotnikov. Le tako se boš izognil težavam! * Št.29-23.julij 1992 24 v novo odprti trgovini v Žalcu, Kardeljeva ulica 29, \ nasproti avtobusne postaje, \ boste ugodno kupili modna oblačila, i poletne molke suknjiče, \ hlače in srajce iz naravnih \ materialov, ženske kostime \ iz lanenega platna,} bluze iz čiste svile in viskoze, ter modne dodatke, \ pasove, ure in parfume . . .\ ZELENI KOTIČEK Recikliranje izrabljenili gum Piše: mag. SILVA KOKLIČ Izrabljene avtomobilske gu- me predstavljajo veliko količi- no odpadnih snovi, s katerimi je potrebno smotrno gospoda- riti. V sosednji Avstriji npr. se vsako leto ubadajo s proble- mom, kako obdelati 40 tisoč ton starih gum. Za predelavo starih gum je znanih več postopkov: • iz starih gum je možno pri- dobivati kemijske surovine ali energijo s pomočjo pirolize. Gume razgradijo s segreva- njem brez dovajanja zraka. Nastanejo produkti, ki vsebu- jejo ogljikovodike, imajo veli- ko kurilno vrednost in so po- dobni kurilnemu olju. Vendar so ti postopki razviti le v manjšem obsegu, za večje* količine se investicije ne izpla- čajo. • stare gume lahko uporab- ljamo kot gradbene elemente. Ker vsebujejo antioksidante in so odporne proti staranju, če niso direktno izpostavljene UV žarkom, so primerne pri gradnji cest, za ograje, ki ščiti- jo pred hrupom, za zaščito ka- blov. • granulat iz starih gum je uporaben pri gradnji športnih naprav, za toplotno izolacijo ipd. Vsi našteti postopki niso primerni za velike količine od- padnih gum. Idealna rešitev za recikliranje izrabljenih gum je obnovitev vozne površine gu- me, torej nalitje novih profilov in ponovna uporaba. Za izdelavo ene same avto- mobilske gume potrebujejo 35 litrov nafte, od tega za vozno površino 10" litrov. Tako pri obnovi ene same izrabljene av- tomobilske gume privarčuje- mo 25 litrov nafte. Večje količine starih gum uporabljajo tudi kot gorivo v cementarnah. Tisoč kg starih gum ustreza približno 850 kg kurilnega olja. Zaradi izgub pri zgorevanju v cementarni- ških pečeh 1 kg starih gum na- domesti 0,7 litra kurilnega olja. MODNI KLEPET Pripravlja VLASTA CAH-ŽEROVNIK V tajništ^'u našega uredništva pričakujemo Ivico Bitenc iz Spodnjega Pobrežja 6, Rečica ob Savinji. Nagrajenka mese- ca junija naj se oglasi po ročno pleteno unikatno bluzo iz de- lavnice Vlaste Cah-Žerovnik. Če smo še nekaj številk na- zaj pisali o tem, kako pravega poletja letos ni, in vzdihovali, da bi bilo sonce vendarle lah- ko nekoliko bolj radodarno, je zdaj drugače. Pravo poletno vročino bi že še nekako prene- sli, saj jo je marsikdo prav tež- ko čakal, a je v zraku toliko vlage, vreme je tako soparno, da si kar vsi po vrsti iščemo senčne in vsaj nekoliko hlad- nejše prostore. Poletno vročino prav gotovo še težje prenašajo nosečnice in tisti s kakšnim kilogramom preveč. Zanje je izbor poletne garderobe, ki mora biti udob- na, zračna in tudi privlačna na pogled, še toliko bolj zaplete, no opravilo. A če današnjo modo primerjamo s tisto pred nekaj leti, je vendarle prijaz- nejša. Nosečnice niso nič več »obsojene« na dolgočasne, za- morjene temne barve, oblačila - naj si bodo obleke ah zgolj malce daljše tunike s hlačami - so krojena zanimivo, privlač- no in, kar je najpomembnejše, tudi udobno. O letošnji poletni modi za nosečnice, prav tako pa tudi za tiste z močnejšo postavo, bomo govorili v Opoldanski mavrici R^dia Celje v soboto, 25. julija, po 11. uri. Vabimo vas, da z vprašanji (lahko po telefonu, veseli pa bomo tudi vaše pošte) in predlogi sodelujete tudi vi. Uredništvo zdravilne rastline Zaščita pred soncem Spoštovani, redno prebiram Vaše se- stavke in Vas prosim, če mi kaj poveste o zaščiti pred sončnimi žarki. Letos bo- mo letovali v hribih. M.P. Človeška koža je naš največji organ in je prav tako pomem- ben kot ostali. V njej se po kapilarah pretaka skoraj tret- jina celotne krvi. Kvadratni centimeter kože ima približno tri milijone celic in številne natančne organe, od katerih pravilnega delovanja je odvis- no človeško zdravje. Koža se stalno lušči in tudi obnavlja. Naša koža je živo usnje in jo samodejno mažejo lojnice. Ne- mastna koža je zelo občutljiva in se hitro poškoduje pri raz- nih spremembah, kot je tudi sončenje. Zato moramo svojo kožo negovati z rednim umi- vanjem in z uporabo zdravil- nih mazilnih olj. Sončenje je delovanje sonč- ne svetlobe na našo kožo in je že od nekdaj veljalo za zdra- vilno. Sončna svetloba zvišuje človekovo veselje do življenja in njegovo splošno počutje. Če sončno svetlobo koristimo pravilno in postopoma, je tudi lepotilno sredstvo. Zdravilna moč sonca ni ena- ka v vseh letnih časih in je najmočnejša spomladi in pole- ti. Odvisna je tudi od tega, ka- ko čist zrak je okoli nas. Zato je delovanje sončnih žarkov bistveno močnejše na gorah in ob morju, kot v urbanem okolju. Sončna svetloba kožo naj- prej spodbudi, da bolj izdatno izpareva vodo in s tem oddaja toploto. Poleg toplotnih žar- kov izžareva sonce tudi nevid- ne ultravioletne in svetlobne žarke. Vsi ti žarki zelo močno vplivajo na delovanje krvo- tvornih organov in povečujejo prekrvavljenost kože. Pod vplivom sončnih žarkov nasta- jajo v koži varovalne snovi, ki ugodno vplivajo na vse organe. S sončno kopeljo se pospešuje tudi presnova in dihanje, iz- boljša se tudi delovanje srca itd. Pod vplivom določenih va- lovnih dolžin sončnih žarkov naša koža porjavi. Tirozin se spremeni v barvilo in to je va- rovalni pigment, ki istočasno ščiti in obarva kožo. Varuje jo pred opeklinami. Poleg tega pa tudi spodbuja delovanje imunega sistema. Pri sončenju se ergosterin pretvarja v vita- min D, ki je zopet zaščita pred škrofulozo in rahitisom. Seve- da je potrebno kožo primerno pripraviti na delovanje sonč- nih žarkov s postopnim sonče- njem. Tako postane koža utr- jena in se zmanjša možnost Odgovarja Boris Jagodic opeklin. Če se podamo v gore, smo zelo izpostavljeni delova- nju ultravioletnih žarkov, zato moramo kožo primemo varo- vati. Od domačih zdravil je dobro, da jemo korenje, ker bo koža vsrkala rumeno barvilo, ki je v korenju. Ker mora biti koža vedno mastna, da ne raz- poka, se za varstvo kože lahko namažemo z olivnim oljem, v katerega smo namočili sveže šentjanževe rože. Šentjanževo olje pripravimo tako, da na en del cvetov in listov šentjanževke, ki smo jo naphali v steklenico, nalijemo 4 dele dobrega, po možnosti nerafiniranega olivnega olja, ter pustimo nekaj tednov na soncu. Dobro je, da steklenico večkrat pretresemo. Olje je svetlo rdeče barve. Precedimo ga skozi krpo in ostanek dobro ožmemo. Shranimo v temni steklenički. Lahko pa si iz la- nolina in šentjanževega olja ter žličke medu naredimo kre- mo, s katero si večkrat na dan čisto na rahlo namažemo izpo- stavljeno kožo. Če pa gremo visoko v gore, kjer je delovanje ultravioletnih žarkov še moč- nejše tudi zaradi vse večje ozonske luknje, moramo za zaščito uporabljati zaščitne kreme z visokim številom zaš- čitnega faktorja. Tudi na oči ne smemo pozabiti in jih mo- ramo zaščititi s primernimi sončnimi očali. Ko pa pridemo po takšnem močnem izpostavljanju soncu domov, poskrbimo za kožo z osvežujočo kopeljo. V 5 litr- ski lonec damo 100 g kamilic in 100 g sivke ter poparimo z vrelo vodo. Pokrijemo in pu- stimo nekaj časa stati, da se nekoliko ohladi, nakar prece- dimo in vlijemo v vodo v bani. Čofotamo kakih 10 minut, na- to pa se sfrotiramo ter nama- žemo telo z mandljevim mle- kom. Tako bo naša koža ela- stična in napeta, pa tudi sami bomo lepši. Za konec pa še to. Ko se sprehajamo skozi gozdove, globoko dihajmo, da prevetri- mo svoja pljuča, pri tem pa ne smemo pozabiti tudi na klope, ki komaj čakajo, da se napijejo naše krvi. Zato je dobro, da vzamemo s seboj tudi kakšen repelent. kmetijski nasvet Sprejem v rodovnik že utečena praksa je, da re- publiška selekcijska služba za konjerejo konec julija oziroma v začetku avgusta kontrolira letni podmladek, sprejema tri- letne žrebice v A rodovnik in evidentira zainteresirane ko- njerejce za rejo ali pa prodajo polletnih žrebic. Celjsko območje je nekako razdeljeno na štiri rejska ob- močja. Če izvzamemo posa- mezne rejce, velja za konjiško, šmarsko, laško, šentjursko in žalsko občino, da tam prevla- duje reja slovenskih hladno- krvnih in noriških konj. V Ce- lju je ob tem še večja reja to- plokrvnih konj, v Mozirju šte- vilčno enakovredna reja hlad- nokrvnih in haflinških konj, v Velenju in treh koroških ob- činah pa predvsem reja haflin- ških konj. Konjerejci bodo svoje kobi- le, žrebice in letošnja žrebeta, ki so v A rodovniku ali pa kan- didati za A rodovnik, pripelja- li na dogonska mesta po na- slednjem razporedu: V petek, 24. julija 1992 ob 9. uri Slovenske Konjice pri veterinarski postaji; ob 10. uri Šentjur pri veterinarski posta- ji; ob 13. uri Škofja vas pri ko- njeniškem klubu; ob 14. uri Lopata, občina Celje pri Brez- niku. V torek, 25. julija 1992 ob 9. uri so na vrsti Gaberke, ob- čina Velenje, pri prejšnjem ga- silskem domu; ob 11.uri Mo- zirje, na sejmišču; ob 15. uri Luče, livada pod Marovtom; ob 16. uri Raduha, pašnik Lo- ka pri koči. V sredo, 29. julija 1992 bo ob 9.30 na vrsti Šentilj, občina Slovenj Gradec, pri Zajcu; ob 10.30 uri Podgorje, občina Slovenj Gradec, pri Smrekarju in ob 13. uri Poljana, občina Ravne, kmetijsko posestvo. Na najbližja dogonska me- sta naj lastniki pripeljejo tudi svoje triletne žrebice, ki so po- tomke kobil B rodovnika. Te bodo v primeru predpisane kvalitete sprejete v A rodov- nik. Po evidenci Zavoda za ži- vinorejo in veterinarstvo Celje je v regiji 14 takšnih žrebic. Rejci naj na preglede prinesejo s seboj tudi potrebno doku- mentacijo: rodovnik ali potr- dilo o poreklu žrebeta, pri- pustni listek iz lanskega in le- tošnjega leta, potrdilo o pre- gledu kobile na brejost. Rejcem triletnih žrebic pri- pada regres: 27.000 tolarjev za breje žrebice A rodovnika, 15.000 tolarjev za nebreje žre- bice A rodovnika in 10.500 to- larjev za breje žrebice B ro- dovnika. Vsi, ki bodo uveljav- ljali regres, bodo dolžni rediti te živali še tri leta. Na dognoskih mestih bodo lastniki imeli možnost primer- jati svoje rejske dosežke. Vabi- mo tudi ostale konjerejce in ljubitelje konj na ogled živali. Na preglednih mestih bodo praktično vse visoko vredne A rodovniške živali s pod- mladkom. Če lastniki triletnih žrebic, ki imajo na plečetu vtisnjen žig B želijo, lahko na dogonska mesta pripeljejo tu- di le živali. EDI STAROVEŠKI Za veselo pričalfovanje... v vročih poletnih dneh, ko smo včasih že sami sebi odveč, je brez dvoma najbolj vroče bodočim mamicam, saj nosijo s seboj še težko, čeprav veselo pričakovanje... Gotovo se boste strinjali, da je v tem obdobju velikega, včasih kar odločilnega pome- na za dobro počutje mlade ma- mice, prav izbira garderobe. K sreči je danes nosečniška garderoba občutno bolj domi- selna, bolj veselo vzorčasta in prikupneje ukrojena kot njega dni. Letošnji modni empirski in trapezasti kroji oblek, ki se širijo od prsi navzdol, pa so kot nalašč za tiste v pričako- vanju! Nosečniška moda že dolgo priporoča tudi hlače - če je oblika vaših nog ostala ne- oporečna, so dovoljene tudi le- gice. Dopolnite jih le z ohlap- no tuniko asimetričnega kroja, ki jo lahko popestrite z letos nadvse aktualnim in učinkovi- tim etno-nakitom. Sicer pa bodite pri blešče- čem in masivnem nakitu zmer- ne ! S trebuščka in ostalih po- udarjenih delov telesa lahko pozornost preusmerite tudi s pomočjo navpičnih všitkov ali barvastih efektov in s kopi- co modnih dodatkov, ki so tudi v nosečniški modi »pika na i.« VLASTA Nagradno vprašanje tedna: \ KAKŠEN GEOMETRIJSKI VZOREC POSTAVO VIZUELNOl PODALJŠA IN ZOŽI? Št. 29 - 23. julij 1992 251 ^vtokotiček Cenejši mitsubishiji Koprski Mitsubishi Motors £j,o.o., zastopnik in hkrati pro- dajalec japonskih mitsubishi- jev na slovenskem trgu, ponu- ja po nekaj nižjih cenah nekaj coitov v stari karoserijski po- dobi, prav tako pa so znižali ceno lancerju. Tako stane colt 1,3 GL po novem 13.900 mark (prej 14.600), medtem ko je lancer 1,5 GLX na voljo za 15.900 mark (prej 16.950). Seveda gre v tem primeru za tovarniški ceni. Hkrati koprsko podjetje, Ici je relativno novo na sloven- skem avtomobilskem trgu, po- nuja novega colta, pri čemer je tovarniška cena 15.400 mark. Nasploh gre najbolje v prodajo terenski pajero, ki je na voljo v dveh karoserijskih izveden- kah (s tremi in petimi vrati), pa vsaj z dvema motorjema (dizelskim in bencinskim), medtem, ko si je mogoče za 56 tisoč mark (tovarniška cena) omisliti klasično limuzino sig- ma, ki jo poganja šestvaljnik s prostornino tri litre. Koprsko podjetje ob tem obljublja, da bo prodaja pravkar obnovlje- nega lancer j a in galanta stekla takoj, ko ju bo japonska avto- mobilska tovarna začela po- nujati na evropskih avtomo- bilskih trgih. Ferrari: dobra prodaja Pri Ferrariju, znani italijan- ski avtomobilski tovarni zno- traj Fiatovega avtomobilskega koncema, se bodo vsekakor zelo radi spominjali lanskega poslovnega leta. Prodali so namreč 4598 av- tomobilov ali za sedem odstot- kov več kot leto prej. Skupni promet je bil 658 milijard lir, najbolje pa je šel v promet te- starossa, medtem, ko so najbo- gatejšim kupcem prodali še 352 F 40. Dobiček je bil dovolj velik, da bo lahko tovarna pre- brodila letošnje leto, ki ni iz- jemno uspešno; od lanske pro- daje jim je namreč ostalo toč- no 25 milijard lir. Šicoda In pomoč VoIlcswagna Povezava češke avtomobil- ske tovarne Škoda s koncer- nom VW, ki ima v rokah 31 odstotkov delnic te tovarne iz Mlade Boleslav, bo očitno ne- koliko prej kot so računali pri- pomogla k obnovitvi sedanjih avtomobilov in tudi predstavi- tvi novih modelov. Tako naj bi leta 1996 nado- mestili škodo favorit, avtomo- bil pa naj bi nastal na osnovi VW polo. Nekaj kasneje naj bi predstavili novo štirivratno li- muzino s sedanjo oznako A, pri čemer je povsem jasno, da bodo uporabili vsaj nekatere dele avtomobilov, ki jih izde- luje nemška avtomobilska to- varna. Slišati je, naj bi osnovo predstavljal letos predstavlje- ni VW vento ali že od lani zna- ni seat toledo. Tudi pri motor- jih bo dobrodošla in pomemb- na pomoč Volkswagna, kajti novi avtomobil naj bi poganjal 1,6-litrski bencinski motor, ki ga sedaj vgrajujejo v golfa III. Vsekakor pa je jasno, da se bo češka avtomobilska tovarna glede kvalitete izdelave in vse- ga drugega hitro približala ti- stemu, kar poznajo in si želijo pri Volkswagnu. Avtomobilsifi malčki pri iViercedes Benzu,! BiViW in Audiju? Prodaja osebnih avtomobi- lov na nemškem trgu v zadnjih mesecih ni nekaj izjemnega, pu čemer je vse bolj jasno, da bodo v prihodnje v večjih teža- vah tudi tiste tovarne, ki ne bodo zmogle ponuditi vozil v vseh avtomobilskih razredih. Prav zaradi tega tri pomemb- ne nemške avtomobilske to- varne - Mercedes Benz, BMW in Audi - resno razmišljajo (in ne le to) o avtomobilih, ki naj bi jih čez nekaj časa ponudili v nižjem delu srednjega ra- zreda. Če drži tisto, kar poročajo skoraj vse nemške avtomobil- ske revije, pa več od skic in domnev ne morejo zapisati, potem je vsaj pri tovrstnem avtomobilu še najdlje stutt- gartski Mercedes Benz. Tako naj bi že prihodnjo jesen na cesto pripeljal prvi prototip avtomobila z oznako 160. Šlo naj bi za kombi limuzino s skupno dolžino približno šti- ri metre (kar je manj kot meri sedaj Citroen ZX) in štirimi oziroma petimi vrati, pa z zna- čilnim zaobljenim zadkom z velikim steklom. Udobje tega avtomobila, ki naj bi konkuri- ral predvsem VW golfu, daleč najuspešnejšemu avtomobilu tako v Nemčiji kot tudi v vsej Evropi, naj bi bilo primerljivo s tistim, kar tovarna sedaj po- nuja pri mercedesu 190. Po- vsem jasno je, da naj bi bil mercedes 160 opremljen tudi z ABS dodatkom, zračno bla- zino tako za voznika kot so- potnika, servo volanom, avto- matskim menjalnikom ipd. Že samo oznaka govori o tem, da bodo vozilu namenili 1,6-litr- ski bencinski štirivaljnik s po štirimi ventili na valj in dom- nevno močjo 90 KM, poraba pa naj ne bi bila večja od petih oziroma sedmih litrov goriva. Čeprav bo šlo za najnovejši mercedes, pa to ne bo poceni avtomobil, kajti po sedanjih napovedih ne bo stal manj kot 35 tisoč mark. O seriji 2 razmišljajo tudi pri konkurenčnem munchen- skem BMW. Tudi v tem prime- ru naj bi se odločili za kombi limuzino s šestimi ali morebiti štirimi vrati in dolžino 380 centimetrov. V marsičem naj bi serija 2 spominjala na lani predstavljeni E 1, električni avtomobil, ki dokazuje, kako in v katero smer razmišljajo pri omenjeni munchenski av- tomobilski tovarni. Vozilo naj bi poganjal 1,4-litrski štiri- valjnik s približno možjo 90 KM, medtem ko naj bi bila ce- na nekako 30 tisoč mark. Do- kaj nejasni so tudi načrti Audi j a, ki spada v koncem VW, vendar se vse pogosteje govori o audiju 60. Tudi v tem primeru se oblika ne bo veliko razlikovala od sedaj uveljav- ljenih kombi limuzin, dolžina pa naj bi bila podobna kot pri BMW in Mercedes Benzu. V vsakem primeru naj bi se audi 60 tako po udobju kot motomih zmogljivostih zgle- doval po srednjerazrednem audiju 80, pri čemer bo po- vsem logično - poskrbljeno tu- ' di za varnost. In to v primeru Audi j a pomeni tudi varnostni sistem procenten, stalni štiri- kolesni pogon ipd. Vsi ti načrti dokazujejo, da v omenjenih avtomobilskih to- varnah ne morejo, predvsem pa ne smejo poznati kakšnega posebnega počitka. BORZA CEN RABLJENIH AVTOMOBILOV Tokratni sejem rabljenih avtomobilov pred dvorano Golovec v Celju je prvič potekal brez takoimenovanih ilegalnih prodajalcev vozil, na katere smo opozorili pretekli teden. Organizatorji so v ta namen postavili posebno pregrado in tako dosegli, da pred pričet- kom sejma na parkirišču ni bilo nobenega avtomobila. Sicer pa je bilo na sejmu 554 vozil, od katerih se jih je 26 tudi prodalo, torej v povprečju vsak enaindvajseti. Cene so glede na nemško marko ohranile dosedanji nivo, vendar pa so vozila v celoti gledano neko- liko dražja, saj so se devize v zadnjem času podražile. Cene v tabeli so v nemških markah in so le okvirne, saj ne odražajo razlik v kvaliteti istovrstnih modelov. Na sejmu je bilo tudi veliko prodajalcev dodatne opreme in avto- kozmetike, lahko pa ste kupili še razne nalepke, značke (broške) in obeske avtomobilskih znamk. PRIMOŽ ŠKERL Št.29 - 23.julij 1992 26 št. 29-23. julij 1992 27 Št.29 -23.julij 1992 it: 21.55 22.45 0.10 128 št.29 - 23.julij 1992 291 št.29-23.julij 1992 št.29 - 23.julij 1992 30 31 Št. 29-23. julij 1992 132 Zaenkrat še nihče med njimi m ostal z dolgim... Res pa je, da bi trdoto nosov (po vzoru iz pravljice) vsaj v času predvolilnega boja veljalo pogosteje preverjati. TRAČ-nice Združitev? Nezanesljive informacije iz krogov, daleč izven Aera m Cetisa, kažejo, da se bosta omenjeni firmi spet združili v eno. Cetis bo na slabem papirju tiskal tolarske bone, Aero pa bo izdeloval selo- tejp, s katerim si bodo ljudje lahko strgane bankovce zle- pili. Dve mnenji stane Pavrič ob očitkih konjiškega župana Jožeta Barage izvršniku Rudiju Pe- tanu, da je ponaredil zapis- nik izvršnega sveta, uradno: »Če to drži, bo naša skupš- činska komisija predlagala, da Petana odstavimo!« Stane Pavrič o isti zadevi, neuradno: »Če to drži ali ne, bosta morala kmalu z občine oba. Baraga in Petan. Dovolj nam je vsega!« yrgei petardo in šei... Herman Rigelnik je potem, ko so železničarji zahtevali, da se jim za izjave na Radiu Slovenija opraviči minister za informiranje Jelko Kacin, dejal: »Jaz ne morem odgo- varjati za izjave gospoda Kacina. Dal je tisto izjavo in šel na dopust, ko se vrne, pa ' se zmenite...« Izglasovani Cigier Poslanci celjskega DPZ, ki imajo izkušnje z natančnim preštevanjem volilnih gla- sov, so zadnjič dobro premi- slili, ali bi šefu prenoviteljev Željku Ciglerju kot gostu na svojem zboru dali besedo ali ne. Odločili so z glasovanjem — in Cigier je lahko govoril... Tistega, kar je povedal, pa poslanci niso čisto dobro ra- zumeli. Kdor molči, stotim odgovori? Celjski poslanci so jezni. Sprašujejo se, le zakaj na skupščinska zasedanja pred- sedstvo še vedno uvršča toč- ko poslanskih pobud in vprašanj, ko pa potem odgo- vorov ne dobivajo. Za zadnje zasedanje je le Bojan Ekse- lenski dobil odgovor na vprašanja, ki jih je zastavil republiškemu ministrstvu za obrambo. Domači občinski organi niso pripravili niti enega samega odgovora, če- prav je bilo vprašanj zanje veliko... Pa se menda ja ne držijo rekla, da kdor molči, stotim odgovori... Volilne enote niso vse Celjski župan in vnet za- govornik regionalnega raz- voja Slovenije Anton Roječ se tolaži, da volilne enote le niso vse. Če bo Celje v voli- tvah za državni zbor ostalo skupaj s Koroško regijo, morda le ne bo toliko izgubi- lo, kot napovedujejo nekate- ri. Za volitve leta 90 je bilo namreč Celjsko območje še dokaj zaokrožena volilna enota, pa so v parlament vse- eno prišli ljudje, ki jim je centralizacija Slovenije veli- ko bližje od prizadevanj za regionalni razvoj... NAJ MUZIKANTI POVEDO Taverhar Franci Ena iz Francijevega rokava Ker ima Franci tovarišico za ženo, jih je v njegovem rokavu veliko iz šolskih klopi. Tako so pri uri biologije in kemije prever- jali učence, kako znajo razmišljati. V epruve- to, kjer je bil črv, je tovarišica spustila nekaj alkoholnih hlapov. Črv je bil v hipu ob življe- nje. Isto se je zgodilo, ko je prišlo do drugega črva nekaj cigaretnih dimov. Ko pa je na črva ubila jajce, so se le-ti začeli razmnoževati. »No, otroci, ste ob tem prišli do kakšnega zaključka?« Janezek je bil v hipu na nogah. »Jaz vem tovarišica. To pomeni, da mora- mo >fejst< piti in kaditi, ker se nam lahko drugače v jajcah črvi zaredijo.« V okolici Laškega in na Kozjanskem so vetl- no »fajn« ohceti. Predvsem po zaslugi dobrih muzikantov, med katerimi je tudi Franci Mu- lej iz Debra pri Laškem. »V našem koncu je bogato ljudsko izročilo in ni vrag, da se me ne bi kaj prijelo. Zadnjič je neka starejša ženica prišla do mene in me nagovorila, češ, te pesmi pa ne znate. Pa ni bilo problema, saj sem melodijo takoj obvla- dal. Te stare pesmi so si tako podobne, vse gredo na la-le-la, da ni nobenih problemov za nas - ljudske godce. Stari običaji se vse bolj vračajo in zadnje čase sploh ne pomnim kakš- ne ohceti, kjer ne bi pred nevesto >fasali< kakš- ni dve ali tri grbave. Tista najgrša je običajno za muzikanta. Nekateri že tako pretiravajo s tem, da se jim vse pomeša. Pred kratkim je prišel na primer do mene nevestin starešina, češ, da naj bi nevesto ukradli. Pa sem mu rekel: >Clovek božji, ti imaš pa že čisto pome- šane pojme. Namesto, da bi jo varoval, bi jo pa kar ukradel.< Taverharji se imenuje naš trio, s katerim običajno nastopam. Skupaj imamo za dve noči programa in za razliko od drugih muzikantov, nad katerimi se običajno pritožujejo, da pre- malo igrajo, morajo nas plačat, če hočejo, da nehamo. Pazimo tudi, da ob pravem času kaj povemo. Običajno okoli polnoči vprašamo ne- vesto, kam gre štorklja potem, ko otroka pri- nese? Ne veste? Dajte no! Nazaj v hlače, ven- dar. Vsi vici so običajno na temo seksa, župni- kov ali policajev. Zakaj bi si zakrivali oči, saj poznam celo župnike, ki o župnikih vice pra- vijo. Pa policaji o policajih tudi. To samo potrjuje, da brez žensk, policajev in župnikov sploh ne bi bilo tako zabavno, kot je. Seveda pa vsem le niso določene šale po godu, pa se takrat umaknemo mi muzikanti ali pa tiste izjeme. Proti jutru je običajno na vrsti ples pod >štrikom<, to pa zato, da gospodinji malo >poden< spoliramo. Tam, kjer jaz špilam, po- tem še tri ohceti zraven padejo. EDI MASNEC STRAN(KA) SALJIVCEV Ob vozniško Mož se je potožil ženi, češ, da so mu poli- caji vozniško vzeli. Seveda je ženo močno zanimalo, zakaj? Odgovor je bil kratek: »Zato, ker sem imel premalo krvi v alko- holu.« » V gostilni »Kaj dela tale m.uha v juhi,« zanima gosta. »Mislim, da vadi prsno plavanje,« odgo- vori iznajdljivi natakar. Nagajiv Pepci je umrl mož. Ko je nekega dne plela njegov grob, jo je po bedrih požgečkala ko- priva. Odskočila je in rekla: »Ja, Francelj, kaj si še vedno tako nagajiv, kot si bil?« Pogovor »Kaj ti je rekla žena, ko je videla, da si prišel domov s podplutim očesom?« »Hm. Ko sem prišel domov, še nisem imel podplutega očesa.« Šale za današnjo stran so nam poslali: ZORAN MIRČIČ iz Celja, IRENA PAVL iz Strtenice, JOŽICA KRALJ iz Loke pri Žusmu in MARI- JA ŠKORJANC iz Strmce pri Laškem. Pošljite nam šale, ki krožijo med ljudmi. Čaka vas lepa nagrada!