69 Naši dopisi. Z Dunaja 23. sveč. — Ne morem si kaj, da ne bi tudi jaz spregovoril o eni jako veseli, o drugi pa jako žalostni dogodbi, obojni velikovažni dandanes. Da imamo na Dunaji pravih in krščenih judov kakor listja in trave, to je bralcem ,,Novic" znano; oni pa tudi ved6, da največ Turčiji prijaznih, Rusiji pa Slovanom v obče sovražnih kriČačev se nahaja v tej nemčurski gardi. Vsi ti so pričakovali, da njim na ljubo bode B is m ar k na interpelacijo o Ruako-turškem boji v državnem zboru Nemškem tako odgovoril, da tista politika, ki jo grof Andrassv v magjarskem srcu goji, pride konečno vendar na vrhunec. Al kako so se zmotili, kazali so dolgi obrazi tistih tukajšnjih ljudi, kateri poklicani ali nepoklicani „die offentliche Meinung machen" (javno mnenje kujejo). Kakor s kropom poparjene so jih videli po mestu se plaziti 20. in 21. dne t. m., kajti slišali so iz jasnega in odločnega govora Bismarkovega 19. dne t. ld., da Turčije, kakor je dozdaj bila, ni več, — da Nemčija ne bode stoletnega izkušenega prijateljstva z Rusijo žrtvovala na ljubo drugemu prijatelju (Avstriji ali Angliji), s katerim Nemčija nima direktnih interesov, — in da zarad razpada Turčije ni se bati kake velike Evropejske vojske. — To vse so pač jasne besede mogočnega Nemškega državnega kan-celarja, ki nikakor noče dopuščati, da bi se kdo vtikal v blagonoano delo, s katerim Rusija hoče nesrečne Slovane na iztoku rešiti jarma Turškega. To pač je jasen odgovor na vprašanje, a ne tako meglen, kakor so odgovori, ki jih grof Andraasv še zmirom daje po svojih organih — Auerspergu in Tiszi — v zbornici Dunajski in Peštanski. Pa vsaj tudi ne more drugač biti, dokler politika Avstrijska — kakor je zadnji ,,Brencelj" jo dobro ilustriral — „le slepe miši lovi". Po odgovoru Bismarkovem ni tedaj trdni zvezi Nemčije z Rusijo nobena moč na zemlji nevarna , po takem je naj veča in najmogočnejša Nemška država pomočnica Rusiji, da dovrši veliko človekoljubno svoje delo na Balkanu in Slovane osvobodi tiranstva. Ni li to neizmerna sramota nemčurjem Avstrijskim in magjaronom Ogerskim, da si na vse kriplje prizadevajo, ovreči in prestriči blage namene Rusije in Nemčije — le zato, ker gre za osvobodenje narodov, ki so Slovani, katere strupeno sovražijo. — Slovanom sovražni tukajšnji listi so jeze kar razkože. „Tagblatt" imenuje Bismarka mese-tarja (Makler) in je radoveden, kako plačo (mezdo) bo za to dobil. Se huje pa divjd „Morgenpost" nad njim v članku „Birmark spricht russisch" in se posmehuje Andrassyu rekoč: ,,to je tedaj plačilo sedemletne zvestobe do Prusije, katero je posnemal Andrassy v vsem, celo v kulturnem boji!" Primerja ga ce!6 z očakom Jakobom, ki je sedem let služil za lepo Rahel, nazadnje pa dobil le njeno brljavo sestro. Tedaj bo moral še Andrassv, da si pridobi Bismarkovo prijateljstvo, še 70 sedem let se prikupovati mu. To je sad Magjarske politike , — ki ga mora zdaj Andra8sy požirati. — Dve drugi dogodbi zadnjega tedna pa ste, ki jih Slovan zapisati mora s črnimi pismenkami v zgodovino parlamentarizma Avstrijsko-ogerakega, kajti v zboru ta-kraj in unkraj Litave glasovali so Slovani za predloge colninske tako, da tu jim mora Auersperg, tam pa Tisza hvaležen biti, kajti oni so priborili minister-stvu tisto revno večino glasov, da predlogi vladni niso popolnem padli. In kdo so bili tisti možaki, ki so prezrli korist naroda in le više dohodke državne pred očmi imeli? V Dunajskem zboru — Poljaki, v Ogerskem pa Hrvatje! Da bili bi Poljaki na Du-naji, v Budapešti pa Hrvatje s Saksonci glasovali zoper predloge, padla bila bi tu in tam vladna predloga m stebri nesrečnega dualizma bili bi se hudo uaajati začeli; tako pa, Če tudi le začasno, se je vtrdila ona dualistična zveza, katera v Avstriji gospode dela Nemce, na Ogerskem pa Magjare. O Polj acih se ne čudimo, kajti njihovo politiko dela luna; al da naši bratje na Hrvaškem si ne upajo Magjarskim sebičnim zahtevam in Magjarskemu oholemu regimentu odločno se protiataviti, to nam je zagonetka, ki je nikakor rešiti ne moremo, pa si je tudi oni sami ne morejo, čemur nam je trostrano glasovanje o čolni in trgovski zvezi živa priča! V Gorici 24. febr. — Kot zvesti Goriški kronist moram med naše vesti zapisati izvolitev Leona XIII. Izvedeli smo važno to vest 4 ure po nje razglasitvi v Rimu; došel je namreč v sredo večer Nj. eksce-lenciji preč. kn.-nadškofu telegram, katerega je „Eco del Litorale" brž tisti večer natisnil. Danes smo imeli v praznično opravljeni prvostolni cerkvi svečano zahvalno službo Božjo vpričo zastopnikov vsakošnih oblastni), raznoterih druzih doatojnikov in velike množice ljudi vseh stanov. Vradoiki so prišli v uradni obleki. — O rajncem PijU so prinašali časniki te dni vse polno mikavnih in karakterističnih anekdot. — Kaj , ko bi jez tudi o novem papeži eno povedal? Moj vir je zanesljiv. Leon XIII. ne govore samo italijanski in francoski, temuč znajo tudi enomalo nemški. Ko j a bila v Perugia-i avstrijska posadka, imel je kardinal-škof Pece i priliko, občevati z avstrijskimi častniki. Iz tiste dobe izvira pripovedka, da mu je krepki vojaški poveljstveni jezik avstrijski jako dopadel. Sosebno mu je bilo všeč res impozantna vpitje ^GrVehr ausu! In to se dobro vjema s karakteristiko, katero so o novem poveljniku vojskovalne cerkve ravno kar priobčili časniki. —~ Preteklo nedeljo (17. dne t. m.) se je zgodila v Vertovbi ('/2 ure od Gorice proti jugovzhodu) velika nesreča. Sprla sta se biia mladeniča Andrej Fornazarič ia Anton Nardin. Nardin je tekei za Fornazaričem. Ta se obrne in v Nardina tako nesrečno kamen zažene, da je že tisto noč umrl. F. se je sam podal k sodniji in je zdaj zaprt. — Novo artilj erijsko koaaroo imamo tik kapucinskega vrta. Prostora bo v njej za 300 mož in 150 konj. Sezidal jo je naš Slovenec g. Ant. Bolko s pomočjo muni-cipija. — Takega februarja , kakor letos, nismo že kakih 26-27 let imeli. Nebo je jasno, kakor ribje oko, in toplo, kakor navadno meseca aprila. — Novi gimnazijski direktor je došel (gosp. Th. Pantke) in prevzame vodstvo z II. semestrom. Iz Trsta. (Hvala, komur hvala gre!) Gosp. Jožef G o din a je cerkev sv. Ivana na Starem Bregu v Ver-dčli na svoje stroške popravil. To izgledno darežljivo3t je radostno pripoznal prečastiti škofijski ordinarijat in 24. dne u. m. gosp. Godi ni poslal zahvalno pismo, v katerem milostljivi škof dr. Jurij Dobrila med drugim pravi: „Da je ta starinska cerkvica zopet v spodobnem stanu za službo božjo, se morajo farani zahvaliti le Vasi velikodušnosti , blagorodoi gospod , in ordinarijat trdno zaupa, da bode pobožno ljudstvo večkrat zbrana v tej hiši Božji najgorečnejše prošnje pošiljalo k dari-telju vsega dobrega za Vaš dušni in telesni blagor/* lz Kamne gorice 24. febr. — Prosim Vas , ljube ,,Novice", povejte mojim znancem, da naj nikar ne beže pred mojo telesno prikaznijo, imajoč jo za pošast iz groba , ako kogar njih sreča na ulicah mesta Ljubljanskega ali kje drugej; kajti nisem še umrl ne, ampak prav resnično še živim, dasiravno so mi že „Slovenecu, „Daniea" ia ,,Narod" „requiescat in pace" zapeli. Ne vem, ali jim je kdo „stolo" piačai? ali so mi brezplačno učinili to ljubav? — Res je, da sem hudo zbolel za pljučnico, ki je bila mi tem ne-varniša, ker je zdravnik ni koj spoznal in me je od začetka naopak zdravil. Ko sem premenil zdravnika, mi je kmalu odleglo, in zdaj gre čedalje na bolje. — Kdor komu da smrtni zvon zvoniti in njegov ,,parte-zettel" pošlje po svetu, naj se poprej do dobrega o smrti prepriča, kajti — če tudi so taka prenagla smrtna naznanila dotičnemu po ljudski pravljici veselo znamenje, da bode se dolgo živel — vendar ni3o prijetna znancem in vzlasti sorodnike vznemirijo ter jim še nepotrebnih stroškov nakopljejo, da pridejo od daleč na „pogrebu — živega. Zato, gospoda, pri taci h novicah ne zabite gesla: „Festina iente!*' Lovro Bernik, župnik. Iz Ljubljane. {Telegram ,,Novicam11.) Z Dunaja 26. svečana: Za deželne zbore na Štajarskem, Koroškem in drngej že razpisane volitve so do jeseni ustavljene. — Kaj neki to pomeni? Je li to v zvezi z m o b i 1 azi cijo, o kateri je zopet glas počil? — Ni km*lu kaka dogodba po širokem svetu tolika pozornosti na-se obrnila, kakor smrt papeža Pij a IX. in pa volitev novega. Danes teden proti večeru je tudi v Ljubljani kakor bluk š'a novica od hiše do hiše, da novega papeža že imamo z imenom Leon XIII. Ce tudi nam ni bil na drobno znan životopis novega sv. očeta, bilo je vsacemu veselo poroštvo to, da volitev, če tudi ne z enim samim glasovanjem izvršena, ni potrebovala dvakrat 24 ur, da je bilagotora, to je, di je mož izvoljen bil za glavarja katoliške cerkve, kakoršnega sedanji kritični Časi potrebujejo. Pravijo, da st* Dunajski kardinal Kutschker in pa Ogerski Simor največ vpljivala na to srečno volitev; ali je to re3 aH ne, neverno, t > pa je neki gotovo, da sami ranjki sv. oče Pij so si komor-nika Peccija za svojega naslednika želeli. Ker kaj več na drugem raeUu govorimo o novem papežu, naj tu omenimo le to, da Zigrebški kardinal Mihajlovic je volitve izid naznanil novo izvoljenemu sv. očetu in da oni so kmalu potem kardinala Praškega kneza Schvvaraenberga počastili s tem, da so ga za ko-mornika namestnika imenovali. — (Hranilnica Kranjska) je imela 19. daa t. m. svoj letni občni zbor. Prvosednik je poročal. da se je njeno premoženje v minulem letu pomnožilo za 518.33& gold. 6 kr., ter je zneslo koncem leta 1^77. skupaj 12 milijonov in 835 385 gold. 67 kr., od katerih spada: na posojila na zemljišča s pupilaričao varnostjo 7 milijonov in 379.045 gold. 74 kr., na posojila na državna dolžna oisma, zlato in srebr6 277.453 gold. 60 kr., na posojilo tukajšnji zastavnici 102.000 gold., na posojila na menjice 487.566 gold. 89 kr., vrednost državnih dolžnih pisem in Kranjskih deželnih dolžnih pisem za odvezo zemljišč po kurzu 31. decembra 1877. leta 3 milijone in 328.947 gold. 50 kr., od teh nevzdignjene obresti zneso o"402 gold. 12 kraje., posojilo kreditnemu društvu 147.213 gold. 4 kr., službene kavcije 13.150 gold., penzijski zaklad 80.000 gold., vrednost lastnega realnega posestva znese 535.497 gold., inventar in kancelijske oprave 6184 gold. 13 kr., gotovine v kaši 471.925 gold. 65 kr., — skupaj 12 milijonov in 835.385 gold. 67 kr. Iz poročila se je razvidelo, da je bilo vloženih 420 prošenj za posojila na zemljišča, od katerih se je le 44 ovrglo zaradi premale vrednosti dotičnih posestev; 376 prosilcem pa se je dovolilo skupaj 748.536 gold. 62 kraje. Hranilnica manjše posestni ke posebno podpira, ker je več ko četrti del na hipoteke naloženega denarja tako-le razposojen: 1300 posestnikom v zneskih od 100 do 300 gold. 1000 „ „ od 300 do 1000 „ 500 „ „ od 1000 do 5000 „ 200 „ „ od 5000 do 10000 „ druge 3/4 spadajo na posojila v viših zneskih. Hranilnica je občevala lansko leto s 95.191 strankami; denarni obrat je znesel 10 milijonov in 764.513 gold. 88 kr. Zastavnica, katero je ustanovila in jo vzdržuje hranilnica v podporo revnejšega občinstva, je imela 2047 gold. 41 kr. zgube, katero plača hranilnica iz re-servnega zaklada. Tudi kreditno društvo hranilnično minulo leto ni imelo posebnega vspeha zaradi neugodnih kupčijskih in obrtnijskih razmer. Občni zbor je dovolil, da se po predlogu ravnateljstva izplača tudi letos iz reservnega zaklada, ki znaša 932.691 gold. 91 kr., v dobrodelne in občnoko-ristne namene: za tukajšnji ubožni zavod......2500 gold. za podeljeno obleko revnim otrokom v čitalnici Ljubljanski.......150 „ za božično slavnost oskrbovalnemu zavodu malih otrok........ • • 150 ,, &a podporo ubožnim dijakom Ljubljanske gimnazije ......• • • • 200 „ ubožoim dijakom gimnazije Kranjske . . 100 „ |f n „ Kočevske . . 100 „ „ ,, „ Novomeške . 100 „ ,, „ Ljubljanske realke . . 200 „ ff „ učitelj, izobraževališča . 100 „ aa podporo revnim učeacem 1. mestne ljudske šole v Ljubljani « . . . . . 150 „ druge mestne šole.........250 „ za napravo učbenih sredstev v ljudskih šolah za Kranjsko: a) ,,narodni šoli" . . . . .....100 „ b) „8chuipfennigu"........100 „ za podporo šolskih potreb za revna dekleta v tukajšnji, nunski šoli...... 200 „ nunski šoli v Skofji Loki...... 100 „ protestantski šoli ......... 200 ,, za vzdrževanje tukajšnjega oskrbovalnega ustava malih otrok....... 200 ,, tukajšnjemu bolnišnemu podpornemu in pre- skrbljevalnemu društvu ..... 100 „ tukajšnji požarno stražni blagajnici . . . 400 „ sa vzdrževanje Elizabetne otroške bolnice . 200 „ v podporo revnim iz deželne bolnice izpuščenim bolnikom...... . 200 „ za, brezplačne obede na Graški univerzi, s posebnim ozirom na ubožne vseučiliščne dijake Kranjske........ 150 ,, delavski bolnišni in invalidni blagajnici . 100 „ za gledališčino podporo 1877/8. leta . . 450 gold. revnim učencem ljudske šole za dečke v Novomestu.......... 100 „ mestni godbeni kapeli........200 „ za revne učence tukajšnje živinozdravnišnice 100 „ tukajšnji mestni dekliški šoli.....100 „ delavskemu izobraževalnemu društvu . . 50 „ za podporo ubozim učenkam Ljubljanskega izobraževališča za učiteljice .... 100 ,, godbeni šoli filharmoničnega društva . . 150 ,, v podporo tukajšnjega društva katoliških pomočnikov.......... 50 ,, Kočevski dekliški šoli ....... 50 „ društvu „sv. Vincenca" za podporo tukajšnji hiralnici...........200 ,, za podporo Ljubljanskega „azila deškega" 200 „ „Vincencijevi konferenci" pri sv. Jakobu za revne...........100 „ zdravniškemu društvu Kranjskemu kot pripomoček Loschnerjvi ustanovi za vdove in sirote zdravnikov.......100 „ tukajšnji siromasnici za napravo odeje in slamnic.......... . 200 ,, — (P zadnji seji mestnega odbora) je župan naznanil , da je mestna, nekdaj Novakova hiša, hranilnici prodana in da zdaj druzega ni treba kot to, da deželni zbor prodajo dovoli. Ker je g. Malitsch zarad starosti se odpovedal mestnemu odborstvu — odbor mu je v priznanje njegovih mnogoletnih zaslug za mesto podelil častno meščanstvo — dr. Stocki in dr. Pfefferer pa vsled pravil volilnega reda izstopita iz 1. razreda, zato bode letos volitev 3 odbornikov iz 1. razreda, — iz 2. razreda volitev tudi 3 odbornikov namesto gg. Pirkerja, dr. S up p a na in Zieglerja, — iz 3. razreda pa volitev 5 odbornikov namesto gg.: dr. Kar. Bleiweisa, Doberleta, Goršiča, Petri-cičain Potočnika. — Obširna obravnava se je sukala okoli mestne zelo zanemarjene hiralnice (v Karlovškem predmestji); sklenilo seje mnogo prememb, ki jih ima magistrat dovršiti. — (Preskusnje za babice) v slovenskem jeziku so se vršile 25. in 26» dne t. m. v tukajšnji c. kr. poro-dišnici. Bilo je 14 učenk, 3 Ljubljančanke, ostale pa iz dežele. Preskušajo so prestale vse, in sicer ena prav dobro s pohvalo, 4 prav dobro, 7 dobro, 2 zadostno in 1 zadostno z opominom. Izpraševalci bili so c. kr. vladni svetovalec dr. Stocki, profesor porodo-slovja dr. Valenta in primarij dr. K. Bleiweis. — Bivši trgovec gosp. Simon Pesjak, soprog velecenjene naše gospe pisateljice Lujize, je po dolgem boiehanji 20, dne t. m. umrl. Bodi mu žemljica lahka! — Gosp. P. Salvator Pintar, gvardian frančiškanski in župnik, je po večletnem boiehanji za vodenico 24. dne t. m. umrl. Kako visoko spoštovan in mest-janom priljubljen je bil rajnki, ki je 16 let frančiškanske fare predstojnik bil, pričal je veličasten pogreb v pondeljek popoldne. Tudi ,,Novice" na gomilo blagemu gospodu položijo spomina venec, kajti gosp. Salvator bil je tudi velecenjen čbelar, čegar svet je družba kmetijska rada poslušala. — (Deputacija Avstrijskih katoličanov) se bode, kakor „Vaterl." piše, podala v Rim, poklonit se novemu papeža. ,»Slovenec" dostavlja tej novici, da naj se pri gosp. proštu dr. Jarcu, predseclniku katoliškega društva v Ljubljani, oglasi pismemo ali osebno, kdor se iz Kranjskega ali v obče iz slovenskih dežel želi pridružiti tej deputaciji. Dan odhoda njenega v Rim ni še odločen. — Okrajno glavarstvo okolice Ljubljanske je prve dni tega meseca razposlalo dotičnim županstvom v o- 71 lilne izkaznice za volitev odbornikov v glavni odbor za obdelovanje Ljubljanskega močvirja, ki se ima po novi postavi ustanoviti, da bode on prihodnji voditelj vseh del za osuševanje in vbdeio-vanje tega važnega zemljišča. Naj tedaj možje, ki imajo pravico voliti, skrbijo, da pridejo izvedeni možaki v ta odbor. — (Vabilo k 42. odborovi skupščini »Matice Slovenske") v sredo 6. marca t. 1. ob 5. uri popoludne v Matičini hiši na Bregu. Dnevni red: 1. Bereta se zapisnika 41. odborove seje in 13. občnega zbora. 2. Volitev predsednika, dveh podpredsednikov, blagajnika, tajnika, knjižničarja, pregledovalca društvenih računov in dveh ključarjev. 3. Razprava o sklepih 13. občnega zbora. 4. Razprava o knjigah, ki se bodo za 1. 1878. na svitlo dale. 5. Razprava o izrocevanji Matičinih tiskovin. 6. Razprava o raznih Matičinih zadevah. — (Na maskarado »Sokolovo'*) pustni torek 5. mar-cija v prostorih čitalničnih razpošilja odbor „Sokola" ravno zdaj vabila. Mi dostavljamo temu vabilu le to, da ta veselica je že več let prvakinja vseh pustnih zabav in bode letos neki še posebno zanimiva. — (Konfisciran) je bil včeraj „Sloveneca zavoljo nekega dopisa iz Ljubljane o blatu po mestnih ulicah. Tedaj se še o blatu ne sme več pisati. — (Pobirki iz Časnikov,) Ljubljanski „TurškiJist" je v pondeljek pregrizel ves „Novični" članek „Cemu ima biti zdaj kongres ?'* — kateri se mu zdi nepatrio-tičen, ker odkriva slabosti Avstrije in njene grehe o vojski na jugu. Posebno ga jezi v onem članku stavek, da, kakor na Turškem Rusi — utegnejo tudi pri nas notranji red napraviti drugi. Iz vsega članka štrli želja, da bi bi!a Avstrija že davno v boji z Rusijo. Mi pa tu ponavljamo, da smo boljši patrijoti, kakor „Tag-blattovci'' in ravno ker želimo Avstriji le dobro, pravimo : Bog nas varuj vojske z Rusi! — Ruska generala Skobelev in Gturko sta rekla, da zapade smrti vsak Slovan, ki se zoper Ruse bojuje. Na to opomni Dunajska „Morgenpost": ,,Kako pa, če bi Avstrija s svojimi slovanskimi vojaki šla v boj zoper Rusijo? Ali Ruskih generalov besede veljajo tudi njim?" Mi že vemo odgovor na to vprašanje, a si ga ne upamo zapisati. Upajmo, da do te vojske ne bode prišlo. 72