številka 36. PTUJ, 22, SEPTEMBRA 1961 CENA 20 niN Letni!^ X'V Gfosiio Socialistične zveze delovnih ljudi za območje bivšega ptujskega okraja Izdaja »Ptujski te^dnike zavod s satnostoinim finarisiranjem Odgovorni urednik \n'on Bauman Uredništvo m uprava Ptuj, Lackova 8 Telefon 156, čekovni račun pri Narodni banki Ptuj št 604-19-3-206 Rokopisov ne vračamo, Ti.<:ka Mariborska tiskarna Maribor, Celotna narorn na га tuzemstvo 1000 dm. га inozemstvo 1500 din Zgodilo se je nekaj nepriča- kovanega — na poti na pogajanja s Čombejem je nepojasnjeno pre- minil v letalski nesreči generalni tajnik OZN Dag Hammarskjold, ki se že eno leto ukvarja s pvo- miritvijo v Kongu. Tragična smrt ga je doletela v trenut^cu, ko so s:le OZN začele reševati vpraša- nje Katange. Zato je upravičen sum. da je posredi sabotaža. To potrjuje tudi ameriška izjava, v kateri so povedali, da so jim zna- ne vse okoliščine tragičnega do- godka, vendar iz viŠ7:h interesov nočejo niče?ar povedati. V trenutku, ko je svet zvedel za smrt generalnega tajnika, so nastale nove težave, ki segajo od Katange, Konga in Afrike, do Or- Pokoini Dao Hammarskjold ganizacije združenih narodov ter do velikih sil. Nenadoma se je kongcški problem tako silno za- plte+el. da je dobil mtemacional- no obeležje. Z drugmi besedami povedano: s smrtjo generalnega tajnika je nenadoma postalo ja- sno, da boji v Katangi niso samo delo odpadnika Čombeja, pač pa ie posredi povezava z mednarod- nim kapitalom in z v.<;emi zveza- mi, ki v takih primerih nastopajo. Kaj bi lahko privedlo Čombeja na odločitev, da je zapovedal svojim »osamljenim maščeval- cem-, kot imenujejo njegove re- aktivne lovce, da so obstreljevali Hammarskjoldovo letalo? Ham- marskjold je v zadnjih mesecih pokazal v Kongu prizadevanje, da bi rešil problem tako, kot so to zahtevale resolucije Varnostnega sveta in Generalne skupščine. To- da, resolucije so v nasprotju z interesi kap'taya in to predvsem evropskega. Zato so že od vsega začetka izvajali akcije, ki so bile v nasprotju z OZN in s prizade- vanji kong'-'škega vodstva. Katanga je namreč najbogatej- ša pokrajina v Kongu in Afriki. Tam imajo svoje delnice Belgijci in Britanci, ki so zaradi teh oko- У]?с'-п o'-di'.-'rfi n'>m'->rai'na deja-nja odpadnika Č-cmbeja in si ta^ko umazali reke še bolj. kot leta 1956 v Suezu. Številni dogodki so pokazali, da je katanški primer s?inio žalostno d^ia^nije v ohdoiiiu protikolonialnega boja, v katerem skušajo neokolonialistične sile ohraniti svojo moč. 2rtve jim ni- so mar, ker so jim dražji grami urana, bakra in nekaj karatov d ^mantov. Ker je Lumumbina p--'itika bila v nasprotju s prizadevanji bri-' tan=;keaa, belgijskega, francoske- ga in dniaeqa kapitala, je postal žrtev. Zakaj pa so kritizirali Hammarskjolda in zakaj so zad- nje dni pred njegovo smrtjo vo- dili hudo gr-njo proti OZN m za- kaj se je moral generalni tajnik ^■ponesrečiti« ? Na Zahodu so vedeli, da ;тч generalni tajnik med dvema za- sedanjema Generalne skupščine vsa izvršilna pooblastila. V usta- novni listini niso predvideli na- slednika in če ga ni, nastane v OZN zastoj, ker mo'-ajo najprej najti novega genera'npaa tajnika, ki bo ponovno dob'l ustr^^zna po- oh'asti'a. Takšen za.stoj pa -so v Katang potrebovali, kajti C."m- be in njeaovi tuji plačanci so se znašli v škripcih, ko s-^ »modre če'ade« začele osrednjo bitko za b-di-čni^st Afr'ke. Prve posledice ,=mrti so že v dne. V Generalni skupščini se ne mo'"ejo zedirN*"' o'ede novega taimka V Katanai so zameniali dosedanjega odločnega Irca. po- veljnika si'1 OZN. V Ndoli se je predstavnik OZN sestal s Čombe- jem. da bi kapituliral v imenu OZN. Mednarodni x api t a.! je v Katangi za zdaj ohranil pozicije, kar pomeni, da je ohranil osred- nji gospodarski položaj ter s tem onemogočil svobodni razvoj Kon- ga m panafrikanizma. V prvi od- ločilni bitki za bodočnost Afrike slabo kaže naprednim silam, kajti kolonialisti Se poslužujejo takih zločinov, da za njih v zgodovini nimamo primerjav. S tem v Afri- ki zaostrujejo odnose in to ne le med napredinimi in nazadnjaškimi silami, temi-ec tudi med posa- meznimi skupinami kapitalistov.*! Prsvà bit.prišlekov<-< iz drugih celin, potem pa so naen- krat opazili, da so se pojavile neke nove infekcijske bolezni med lastnim prebivalstvom. Vse to nam govori, da neču- ječnost in v zvezi z njo poraja- joča se nevarnost malomarnega popuščanja v preventivnih me- rah privede do ponovnega poja- va in celo vzplamtenja kužnih bolezni, za katere smo mislili, da so za vedno izbrisane iz po- vršja celine. Od pnñh začetkov civilizacije spremlja človešt^•o znana in za- hrbtna bolezen — tuberkuloza. Le-ta danes tudi pri nas v Slo- veniji ne predstavlja več člove- kove morilke. In ker simbol be- sede -TBC« sedaj ne pomeni več dobesednih inicialk grozeče smr- ti, pa že hoče prevladovati mne- nje, da smo s to boleznijo po- medli in da lahko mirno počiva- mo na lovorikah naših doseda- njih uspehov. Kdorkoli pa z v^o resnos+jo spremlja raz\^oj te bolezni pri nas. bo jasno povedal, da smo tuberkulozo v Sloveniji sicer te- mellito razorožili smrtonosnega orožja, da pa se ona v nežnejši, toda zato tembolj zahrbtni m-i- S'ki .íe vse preveč stabilno vzdr- žuje med nažim prebivalstvom. Tuberkuloza pa j* .še celo zel« velik problem v gospodarsko za- ostalejših predelih naše ožje do- movine. V ptujski občini glede tuber- kuloze ni m.orda največjega pro- blema v slovenskem m.erilu. ven- dar pa se tehtnica v statističnOi slabem pomenu nagiblje k onimJ ki pokazujejo še visoko številč-1 nost te bolezni? j V razdobju zadnjih nekaj let^ 80 prizadevanja kolektiva PTD { v Ptuju ob zglednem razumeva- iju občinskih družbeno-politič- nih in obla!^tnih forumov, ob tihi In skriti požrtvovalnosti aktivi- stov Rdečega križa in socialnih organov, že rodila ugodne uspe- he pri pobijanju te bolezni. Za tak predel, kot ga je predstav- ljalo področje občine Ptuj. ki je •*e pred nedavnim pomenilo na epidemiološki karti eno najbolj' črno začrtanih področij, je velik; uspeh, da je tudi tu visoko pa-¡ del procent smrtnosti za to bo-" leznijo, da odkrivamo sedaj mno-* go manj razsežna obolenja m' da jih kot sveža odkrivamo v' manjšem številu. Pri današnjem: naraščanju števila tistih bolni-j kov, ki zaradi sodobnega zdrav-' ljenja ne odmirajo, ampak žive! sorazmerno dolgo življenje, in -raradi vse večjega števila obo- lelih v poznejših starostnih le- tih, je način boja s to boleznijo izgubil nekdanjo obliko in ga bo treba sedaj dopolniti in poglo- biti. Zaradi vse večjega rekrutira- nja prebolevnikov. ki se jim bo- lezen večkrat lahko tudi povrne, je nevarnost okuženj velika. Po- 'eg tega postajajo pomemben epidemiološki faktor tako ime- novani kronični bolniki, ki jih zaradi starosti, drugih nevšeč- nosti ali kom.plikacj ne moremo dokončno pozdraviti, še posebno, ker raznašajo v veliki meri re- zistentne klice. Za take, na zdra- vila neobčutljive klice pa vemo, da so tembolj nevarne za onega, ki se z njimi okuži. Zaradi ne- občutljivosti na zdravila, s ka- terimi razpolagamo, le-ta na bo- lezen ne morejo vplivati. Premajhna budnost, rekruti- ranje dolgoletnih bolnikov, ki so nevarni za okolico, in možnost okuženja s klicami, neobčutlji- vimi za zdravila, so največje ne- varnosti, s katerimi se mora spo- prijeti danes pro^ituberkulozna borba. Le-ta pa bo uspešna s poglobljenim delom v tej borbi vse bolj-važnih ustanov, kot so bolnišnice — z delom protituber- kuloznih dispanzerjev. TI mora- jo vložiti v^se napore v patronaž- no službo, cepljenje proti tuber- kul-^zi in preventivni zaščiti z •zdravilnimi sredstvi proti tej bo- lezni. Nujna in hvaležna bo v nadalje pomoč že do sedaj zve- stih sodelavcev od RK do vodil- nih fonjmov v občini, prvenstve- no pa bo potrebno nenehno dvi- gati zdravstveno prosvetljenost. Mislimo, da nam bo v tem lah- ko uspeti predvsem s pomoč'o doraščajoče mladine, ki bo s pra- vilnim gledanjem na bolezenska Ноеајдпја. m^d njim' tud" na TBC, in z zdravim načinom Tv- 1 jen ja zagotovila resnično bolj- 7 i vi j en je. DR. BRANKO KRATNC New York. 21. s"pt. (Tan iug-AFF). Svpdska vlada j" sinoči sporočila, da bo pogreb posmrtnih ostankov Daga Hammar- skjolda v petek, 29, septembra, v družinski grobnici v Uppsali • Sekretariat OZN je sinoči objavil specialno poročilo o letu letala, s katerim se jp smrtno ponesrečil glavni tajnik tp sve- tovne organizacije Dag Ham marskinld. Poročilo v.sebuje vse podrobno,5ti polpta od trpnutka vzipta do padca in pravi: "Letalo je zapustilo letališče v Leopotdvillu 17. sí'Ptembra ob 17. uri po lokalnem času. nje- gova smer pa je bila Ndola. majhno mesto na m'^ji med Ka- tanqo in Severno Rodeziio. Za- radi težav v teleki-zmunikacijah niso pričakovali potrdila o pri- hodu letala v Ndoto pred jutra- njimi urami 18. septembra. Okrog osmih zjutraj je kontrol- ni stolp leopoldvillskeqa letali- šča, kateremu je uspelo vzpo- staviti zvezo' s kontrolnim stol- pom v Salis'buryju, zvedel, da letalo, s katerim je potoval Dag Hammarskjold, še vedno ni pri- spelo v Ndolo. V naglem sporo- čilu jp predstavnik OZN v Eli- sabethvillu potrdil, da tudi on nima n-kakršnih vesti. • Ob- devetih dopoldne je osebje na letališču v Ndoli spo- ročilo, da je prejšnjo noč v poznih urah neko letalo preletelo letališče, ni pa bilo nikakrš.nih stikov m°d tem letalom in kon- trolnim stolpom Spor'^čilo pravi, da so tudi na policiji v Ndoli izvedeli, da so okrog enih po- noči opazili velik plamen na ne- bu in sicer nedaleč od kraja Mufuüra na rodezijskem ozem- lju. Po teh sporočilih je center za informacije v Leopoldvillu od : istega centra v Salisburyju takoj zahteval, da odpošlje posebno pkipo, ki naj poišrp letalo in mu nudi pomoč. Sedež OZN v [eopoldvillu je izkoristil vsa razpoložljiva komunikacijska sredstva in stopil v stik s fran- coskim, pot tugalskim, britan- .-kim in ameriškim veleposlani- štvom in zahteval od njih, da pomagajo organizirati reševalne pkipe, ki bodo opremljene z vsem potrebnim. Kmalu pot^m je prispplo sporočilo rodpzijskp vlade, da jp v prvih jutranjih urah odnoslala r<^ŠPvalno ekipo. Pridr'i/ila so SP ji letala ZDA in Združenih narodov. Tudi Fran- (N?-' ■ - na 3, strani) PREDSEDNIK TITO SPi?P"PL BfìVj^T^KPGA VELEPOSLANIKA Brioni, 21, sppt (Tanjug) Predsednik republike .Josip Bro/- Tito jp sprejel včeraj popoldne izrpdnt'na' in оргГпотогрпеда v?- lepnslanika Sovjptskp zvpze v ,lu- goslaviji Alekspja .Tepiseva, ki mu jo izročil odgovor prpdsedni'kp po- škodbe na glavi, zaradi katerih je tudi takoj podlegla. Vozač mo- torja, mož Vili, je imel na glavi čelado in pri padcu nj dobil tež- jih poškodb Prepeljan .je bil v celjsko boln-šnico in je izven živ- ljenj.~ke nevarnost]. Pokojno Marijo Faganel so v sredo, 20. t. m. prippljali v Ptuj na mrtvaški odpr in v četrtek. 21. t m. jp bil njpn pogreb na Mestno pokopališčp. 6 otrok je težko prizari'^tih nad nenadno iz- guho matere, enako je težko pri- zadet mož. kj je naenkrat ostal sam 7. otroci. Da. npsreča na fpsij ne počiva. Tako kot SP jp 1 [J 9. t. I. zgodilo Faganplovjma, sp jp zgodilo že marsikomu in od vseh minulih nesreč so sp vozači že mnogo ko- ristnega naučili. Fden izmed ko- ristnih naukov po je tudi ta, da JP vozaču čelada nnjno potrebna in da si je z njo zp marsikdo re- šil oziroma obvaroval zivl.jenje. med tem ko je malo ponesrečen- cev brez čelade ostalo brez tPŽkjh posledic, če že niso v podobni ne- sreči podlegli. Vsp kažp, da bo prj motoristih" pctrehno pogledati poleg vozniške izkaznice in izpravnega vozila tu- d' na to, če ima vozač čelado ali i ne. ' Ob 201etnici vstaje PTUJSKI BORCI PO DONOYIMI IM EVROPI Zrlve izseljencev v boju za svobodo leta 1943 (Nadaljevanje in konec) Roganovič Dimitrije, želez- niški uradnik v Ormožu, doma iz Črne Gore, ni po prihodu Nemcev čakal na izselitev, am- pak se je napotil domov in javil partizanom. Bil je nadvse pogu- men borec. Maja 1943 so ga Ita- lijani ujeli, mučili, ustrelili in mrtvega v Cetinju obesili. Poljski delavec Janez Leben iz Lahonec je v Rumi pomagal partizanom. Maja 1943 je odšel z njimi v Bosno in tam padel v hudih bojih s sovražnikom. Leta 1943 j p odšel k partiza- nom tudi Stanko Močnik iz Ptu- ja, po poklicu mornariški stroj- nik, star 23 let. Njegovega brata Štefka, ki je pred vojno pridno igral v 2ižkovem gledališču v Ptuju, je že leta 1941 pobrala epidemija tifusa v Kostajnici. V izseljeništvu je umrla zaradi bombnega napada Marija Lemiit iz Ormoža. V ustaških zaporih pa so umrli aktivisti osvobodil- nega gibanja, učitelj Mirko Ve- nigerholc, Rudolf Stare dijak, Ivan Savore kmet vsi iz Središča. Padli leta 1944 Do konca vojne je boj za svo- bodo terjal življenja najboljših sinov našega naroda. Mirko Lan- gus, trgovski pomočnik iz Ptuja, je v Novem Marofu na Hn-aškem pomagal partizanom. Njegov ne- čak, dijak ptujske gimnazije, Pa- vel Langus pa je delal s skojevci v Zagrebu. Oba sta odšla k par- tizanom na Kalnik. Z Mirkom je odšla tudi njegova žena Anica. .Mirko in Pavel sta postala ob- veščevalna oficirja in sta padla ustašem v roke. Ustrelili su jo 8. avgusta 1944. Martin Skoliber. ekonom iz Ormoža, je v Zagrebu delal za osvoboditev. Ustaši so ga areti- rali, mučili in ustrelili septem- bra 1944. Leta 1944 so bombni n-*padi uničili življenje nekaterem po- močnikom osvobodilnega gibanja, kakor Hedviki Podhovnik in njeni hčerki Silvi iz Ptuja, ter Mar- jetki Karba iz Ormoža. Leta 1944 sta padla tudi partizar« Hmko Medik. dijak iz ,Velikç Nedelje in Mirko Plepelec. kmečki sin iz Središča. Poslednfe žrtve našiti izseljencev Ciril Zadravec student tehni- ke IZ Ormoža je moral zaradi po- moči, ki jo je nudil asvobodU- nemu gibanju v ustaško tabo- rišče Novo Gradiško, nato pa v .lasenovec, odkoder se ni vrnil. Franc Žiger, trgovski uradnik iz Ormoža je moral iz Zagreba v ustaške zapore v Lepoglavo, nato pa v Jasenovac, kjer so ga jetniki aprila 1945 pogrešali. \e-^ kaj dni prpd koni-em vojne so ustasi ubili cestnega nadzornika iz Ptuja, -Stefana Močnika, starp- 47 Ipt. Maščevali so se. крг je imel sina. ki je padel pri parti- zanih in ker so zvedeli, da je tudi sam delal za osvoboditev. V slovenski brigadi Po osvoboditvi Beograda 20. oktobra 1941 so osnovali Sloven- sko brigado, v katero se je pri- javilo mnogo prostovoljcev. Slo- venska brigada naj bi stopila v boj za slovensko štajersko ozemlje. Zaradi težavnega polo- žaja na sremski fronti so jo že novembra priključili 5. bataljonu I. krajiške udarne brigade V. srhskp divizije. V hudih bojih z Nemci v Sremu. jp januarja l!M.o padlo nad 300 slovenskih borcev, med njimi tudi študenta Marjan Rudolf jn Dušan Šterk ter dijak Mjlivoi Majcen iz Ptuja, ki so se že pred odhodom v Slovensko brigado povezali z NOV. Iz iz- seljeništva se niso vrnjli še ne- kateri borci, o čemer bo zbrala podatke sekcija izseljencev pri ZB. Še kaj o preživelih bor- cih sirom po domovini če bi vsakdo, ki sp jp pogum- no boril proti fašističnemu sov- ražniku napi.sal svoje spomine čimbolj potanko, hi imelj veliko napisati o krvavih bojih" za svo- bodo, pa tudi o marsikateri ve- seli uri. ki so jo naši borci pre- živeli v NOV, Žal so nam dali svoje spomine le redki borci, le redki Ptujčani. ki so se odliko- vali med narodnoosvobodilnim bojem iz skopih zapiskov posne- mamo nekaj podatkov, ki naj za- ključijo naslovno poglavje iz na- se zgodovine. Največ zaslug med preživelimi borci NOV iz naše zgodovine ima prav gotovo Dušan Kveder, ki je častni član naše občine, naš na- rodni heroj, čeprav se ni rodil v Ptuju, ampak je v Ptuju pre- življal dijaška leta, ko so tu ži- veli njegovi starši. Njegova re- volucionarna pot je dokazala, da je daleč prerastel zgodovinski pomen domačega okoliša, ker je odločilno posegel v razvoj na- rodnoosvobodilnega gibanja Slo- venije, pomagal pred tem špan- skim antifašistom v njihovem boju, danes pa je med vodilnimi politiki naše države, saj zastopa Jugoslavijo kot veleposlanik v Indiji. Dušan Kveder ^^e je že leta 1933 na ptujski gimnaziji odločil hoditi po poti revolucionarja, pa tudi za ceno svojega življenja. Leta 1956 ga vjdimo v .Španiji, leta 1941 se vrne v domovino in organizira partizanske odrede v Sloveniji in postane po smrti Staneta Rozmana načelnik glav- nega štaba NOV Slovenije. Dijak Franta Romei iz Ptuja, danes polkovnik JLA. je bil pri partizanih od oktobra 1941, do konca vojne. Zaradi svojih vo- jaških vrlin je opravljal odgo- vorne naloge, .saj je bi! med drugim politkomisar II. Pohor- skega bataljona. Koroškega od- reda, nazadnje pa XV. brigadp XV. divizije. Književnik Ivan Potrč z Graje- ne, komunist od leta 1933. je med vojno pobegnil iz nemške internacije ,in delal med poli- tičnimi organizatorji v raznil kraiih Slovenije. V NOV je bil med drugim urednik Ljudske pravice. Jurist Ivan Bralko, d^nes rav na tel j Državne založbe Slovenne. ie preživl.jal v Ptuju dijaška leta in se leta 19,33 priključil komu- nistom. Med vojno ga je iz ile- galnega političnega dela v vod- stvu KP v Ljubljani strgala in- ternacija, odkoder jp pobegnil na novo delo za osvoboditpv na Do- lenjskem. Iradnica S'aviva Žemljic je de- lala leta 1941 v Ptuju, nato pa jp bila partizanka na Hrvaškem. Opravljala je delo komisarkr bolnifp, sanitetnega bataljona, organizirala je SKOJ in AFŽ. Predsedovala je tudi okrožnemu sodišču. Danes je upokojena ma- jorka JLA. Študent Mif-ja Vošnjak, pred- vojni sekretar SKOJ v Ptuju, do nedavnega poslanik v Demokra- tični republiki Nemčiji, je postal sposoben organizatot jn vodja ilegalne tehnike v Ljubljani. Opravljal je še druge poverljive naloge. Franček Majcen, študent iz Bo- rovec, aktivist OF in že leta 1941 partizan, je postal leta 1943 član Pokrajinskega odbora OF za Štajersko. Pri partizanih in prj politič- nem delu so se odlikoval medi- cinci Radim Visenjak, Aleksander Poznik in Marjan Kveder iz Ptu- ja, zdravnika dr. Matko Mrgole in dr. Fran Rakuša, ki je odšel leta 1944 k partizanom na Ko- roško. Dijak Sergej Vošnjak, Franček Glavnik, predvojni ko- munist iz Ptuja, študentke Na- da in Cvetka fraprotnik ter Vil- ma Bebler so bjli med vodilnimi političnimi delavci v OF, KP in NOV. Kvalificiran delavec Jože Kiep, danes študent prava in uslužbenec v Ljubljani, je postal politkomisar Lackovega odreda. Študent Miro Bračič, danes pro-l fesor v Mariboru, je bil pri par- tizanih politkomisar 19. Primor- ske brigade Srečka Kosovela irv raznih partijskih in vojaških šol.; Iz Ptuja in njegove okolice je med borci padlo 314 žrtev, od teh 270 izven meja ptujskega okraja, kjer so pomagali ptuj- ski borci zrušiti sovražnika člo- veštva — fašizem. J. R. Rojstva, poroke in smrti na ob- močju občine ' Ptuj Dečke so rodile: Kirič Marija. tJrmoz, Opekarniška 21 — Bogo- mira; Turkus Martina Majšperk 4 — Marjana; Vidovič Marjja. Ve- lika Varnica 93 — dečka; Polak Marica, Libanje 44 — Vladota; Plohi Marija. Bratiskivci 27 — Lovrenca; Rašl Marija. Žabjak 26 — Mar.iana; Cvrtila Agata. Do- njp Jesenje 27, Krapjna — Mar- jana; Zemljarič Ana. Ptuj, Lju- tomerska cesta 20h — Zlatka; Ko- kot Marija. Turski vrh 77 — Fran-, ca, Gojkošek Neka, Trnovcj 18 —7 Ivana; Subotič Terezija, Prešer- nova ulica 14 — Slobodane; Po- točnik Jožefa. Popovci 2 — Mak- sa; *Gr8deček Olga. Rogoznica 56 — Marjana; Cvetko Neža, Hlapon- ci 13 — Vinka; Ranfl Marija, No- va vas pri Markovcih 62 — Mar- jana; Korošec Martina Majšperk 41 — Branka; Vjnko Angpla. Do- klece 25 — Lpona; Lah Mariiana, Cafova 1 — Stanka; Prijol Tere- zija, Lahonci 16 — dečka; Golob Angela, Kicar 61 — dvojčka: Mar- jana in Antona; Turk Justina, Ve- lika Nedelja 46 — Jožeka; Tolič Ljuba. Zlogonje 78. í,epoglava — Ivana; Lesjak Marija, Kicar 82 — Franca; Dovečar Marija, Strejaci U — dečka; .lanžekovič Marija. Brstjp 26 — Ignaca; Težak Sjiva, Brpzjp 66. Vinica — Franca. Deklice so rodile- Berlak Ma- rija, Dragovič 24 - deklico; Rop Matilda. Pobrezje 9 — Smjljano; Golob Ana. Nadóle 85 — Terezi- jo; Kranjc Silva, Nova vas 17 — Sjlvo; Kelc Marta. Predava 20 — Sonjo; Šijanpc Katica Zagorci 78 — rlpklico; MatPljan Ljudmila, Senčak 53 — Branko; Kurnik Ne- ža. Podvinci 55 — Roziko; Ko- vačec Ivana, Gajevci 50 — Mari- jo; Potočnik Ana. Domava 148 — Marjanco; Kukovec Angela. Orešje 10 — deklico; Kralj Marija, Pav- lovski vrh 2 — Marijo; Kaši Roza, I^îckova 12 — Alenko; Škrlec Ge- novefa. Cvetkovci 66 — Zdenko; Iludžar Marija. Budina 20 — Vesno; Gajzer Marija, Gomila 8 — Marjano; Mikša Ana, Strelci 7 — Dušico. POROKE Banc Arandjel, V. P, Varazdm - Fijackn Marija. Ptuj Zagreb- ška cesta 10. Čuhalpv Mihael, Kranj — Ber- narda Velikonja, Kranj. SMRTI Skuhala Franc. Pršetinci 8 (1899). umrl 14 9 1961; Vindiš Marija. Ptuj. Rogaška ce.sta 10 (1889). umrla 15. 9. 1961; Jer in Alojz, Ptuj Vičava 24 (1880). umrl 13. 9. 1961. Žižek Branko. Jastrebci 24 (1961), umrl 4. 9. 1961 Ilec Mirko, Ptuj. Ljutomerska cesta 16 il957), umrl 4. 9. 1961. Bolnišnica za zdravljenje TBC v Ormožu „Hvala za iniciativo in gostoljubnost'* Sindikalni funkcionarji na dvori sču grajske restavracije V soboto. 16. septembra 1961, so bili funkcionarji sindikalnih svetov iz Čakovca in Varaždina Kostje občinskega sindikalneca sveta v Ptu.ju ter tovarniškega cdbora sindikata tovarne clinice in aluminija »Boris Kidrič« v Kidričevem. Do tega obiska je prišlo iz več nagibov, in sicer, da bi na dopoldnevnih razgovo-| rib med gosti in sindikalnimi predstavniki iz Ptuja in ptujstte občine i'Trnen.jali dolovne izkuš- nje, da bi gostje spoznali zani- mivosti in posptivinsti Ptuja hi Kidrič''vega ter da bi se vsi zbra- ni ob družabnosti pomenili o vsem. kar zanima pclitične de- lavce iz Čakovca in Varaždina ter Pf uja glede na problematiko raznih predelov naše domovine in načina reševanja raznih vpra- V sindikMnem domu v Ptuju so bili íazgovori. Od gostov so govorili o problemih svojega ob- močja tov. Vitez, predsednik 00- činskega sindikalnega sveta Va- raždin, tov. Drk, pred.iednik ob- činskega sindikalnega sveta Ča- kovec, tov. Mihalič. predsednik komisije za gospodarska vpraša- nja pri občini Varaždin, a dru- gi, iz Ptuja pa so govorili tova- riši .Jože Seguía. Viktor Mikovcc in Rau. Vsi goitjp-,govorniki »n .se zahvalil, občinskemu sindikal- nemu svetu Ptuj za iniciativo, da ie prišlo do tega оЂ:«ка in ..re- čanja, in za gostoljubnost ter .''-o poudarili velik pomen praktič- nega utrjevanja bratstva med ljudstvom na.ših sosednih občin Razgovor je trajal od 8. do 11 ure. Glavna tema razgovorov so bile izkušnje z uvajanjem eko- nomskih enot in plačevanje po učinku. Tz razgovorov se ie dalo posneti, da .^e tudi v občinamaj Čakovec in Varaždin lotevaj« nove prak.sp in da se moraj^ opirati predvsem na svoje ana-* lize in le v mani.šj meri na zbor-; nice, ki jim tudi nomagajo. Ogled muzpjskih zanimivosti na gradu je bil za večino gosto\- novo iloživrfje. Nekateri so Vììì\ prvič v (om mu^ojii jn so si era le bpžnn огг1рг1дП. za podrobftì ogled pa si hodo poiskali nove priložnosti. Pri restavraciji na gradu sta počakala goste pred- sednica občinskega ljudskega odbora Ptuj tov. Lojzka Strop- nikova in predsednik občinskega odbora SZDL tov. Branko Gor- jup. ki sla bila na razširjenem plenumu SZDL. Po kratkem na- govoru je izročil predsednik ob- činskega sirdikalnega sveta tov. Jože v^egula predstavnikoma iz Čakovca in Varaždina po eno umetniško sliko Ptuja, delo prof. Lugariča iz Ptuja. Ta dan so si gostje skupno s predstavniki iz Ptuja in Iz pod- jetij v občini ogledali tudi tovar- no ,glinice in aluminija »Boris Kidrič« v Kidričevem ter obrat kmetijskega kombinata Ptuj v Kidričevem. Gostje iz Čakovca in Varaždina so se zanimali za posebnosti gospodarskih pano,^ v ptujski občini, za narodni do- hodek, za število zaposlenih v občini, v tovarni in na kombi- natu, za perspektivni razvoj v občini itd. Na vsa ta vprašama je gostom že na dopoldanskem razgovoru dal sliko občine Ptuj tov. Makovec. enako pa so gos'ie ,prikazali navzočim gospodarsko sliko svojih območij. Med skupnim kosilom v Kidrl» cevem v restavraciji in med ve* čer'o in po njej so se gostje л domačini razgovarjali o vsem, česar se ni.'^o mogli pomeniti med ogledi. Tu je bilo še dogo- vorjeno, da bo prišlo v teku zi- me do nadaljnjih izmeniav ob- iskov. 'vSindikalni funkcionarji bodo povabljeni ob priložnosti v Čakovec in Varažd-n. Do podob- nih izmenjav obiskov, za katere so dali iniciativo sindikati, ho prišlo Dri mladini, pri organiza- cijah ZK in pri društvih, tako da bo med ljudstvom teh poli- tično-upravnih teritorialnih enot ustvarjena prava bratska har- monija in medsebojna pokornost ter priložnost spoznavanja vseh področij dejavnosti, ki .so obo- jestransko zanimiva. Slovo je bilo težko, vendar so si vsi medsebojno zagotovili, da se bodo tako koristni obiski Do- navljali. -vj- Gostje IZ Čakovca in Varaždina pri ogledu Tovarne glinice in aluminija v Kidričevem PTUJSKI TEDNIK PTUJ, DNE 22. SEPTEMBR.^ 1961 60LETSL0VEiySKES0LEV0RM0ZU v nedeljo. 17. septembra 1961, so proslavili prebivalci iz Ormo- ža in okolice 30-letnico ustano- vitve slovenske osnovne šole na Hardeku pri Ormožu. Sestali so se nekdanja učitelji jn učenci in so obujali spomine na najtežje čase slovenskega šolstva v Or- možu, ko je bila ormoškim oblastnikom in nemčurjem slo- venska beseda trn v peti. Tedaj niso niti dovolili, da bi zgradili novo šolo v Ormožu. Sovenci so si jo sezidali na Hardeku. Stara šola, ki je bila pred cerkvijo (se- daj park), ni ustrezala niti osnovnim zahtevam šolske zgrad- ' be. Leta 1894 je prodrla v javnost zahteva nasih ljudi za ustanovi- tev slovenske šole, vendar so ta- kratne avstroogrske oblasti to zahtevo zavrnile. Po šestletnih | prošnjah in pravdanju so morali reakcionarni nemškutarskj krogj- popustiti in 15. 9. 1900 je bil po- ložen temeljni kamen nove slo- ven.>ke osnovne šo'e na Hardeku. Po enem letu marljivega dela za- vednih Slovencev je bila šola pod streho. Točno čez leto dni. 15. 9. 1901 je sprejela šola prve učence, otroke zavednih Slovencev. Slavnostne otvoritve šole se je takrat udeležilo nad štiri tisoč ljudi, predvsem kmetov iz Har- deka. Dobrave, Ljtmerka. Pušjnec in Pavlovec, ki so kljub takratne- mu visokemu davku darovali mnogo materiala in denarja za svojo šolo, da bi jim ta vzgajala; otroke v zavedne Slovence, ki se ne bodo nikdar sramovali svojei materinske slovenščine. i Učenci iz hardeške šole so bili | takrat pred težkimi preizkušnja- i mi. Bili so časi, ko je veljalo ges- lo: »Bodi trden!« S ponosom je lahko potrditi, da so prišli iz te šole zavedni Slovenci. To se je iz- kazalo tudi v času narodno-osvo- bodilnega boja proti fašizmu. Te- ga so se udeležili tudi učenci iz te šole. Nekateri so dali svoja življenja za novo socialistično Jugoslavijo. Nedeljsko slovesnost je začel predsednik soškega sveta tov. Franc Pučko. V imenu pripravljal- nega odbora se je vsem sodelu- Prvo ucitîljstvo na šoli v Hside ku jočim zahvalil tov, Martin Pukla- vec. Za uvodnimi besedami je go- voril zbrani množici predsednik Okrajnega ljudskega odbora Ma- ribor tov. Jože Tramšek. Učenci te šole so deklamirali in zapeli. Na to slovesnost bo ostal v šoli neizbrisen spomin, s spominsko ploščo padlim v NOV nekdanjim učencem le šole. ki je bila ob tej priliki odkrita. J. T. 1 KINO »ORMOŽ« ^ Sobota, 23. septembra 1961:1 »Koncert za strojno puško«, ju-( goslovanski film. Kino »Svoboda« Kidričevo i Sobota, 23. septembra 1961 r »Valentino<, ameriški barvni film. Sreda 27. septembia »Zvezda potuje na jug;(, ceškol jugoslovanski barvni film. ' KINO ZAVRČ i Nedelja, 24. septembra 1У61: »Neznanec je prišel«, ameriški kinemascopski barvni film. i Mestni kino Ptuj ] četrtek. 21. in petek 22. sep- tembra 1961 : »VICITA«. ameriški barvni cinemascopski film. Pred- stave 21. septembra ob 15,30, 17,45 in 20. uri; 22. septembra pa ob 17.45 in 20. uri. Sobota, 23, in nedelja, 24. sep- tembra: »VRTOGLAVICA«, ame- riški barvni vistavisionski film. Zaradi izredne dolžine filma bodo predstave ob 17. in 20. ur;. Cene vstopnicam bodo zvišane za 20 din. Mladi Varaždinčani bodo gostovali v nedeljo. 24. t. m., ob 20.uri bodo gostovali v ptujskem gle- dal i.šču mladinci iz Varaždina, člani Mladinsko kulturno umet- niškega društva »Milice Pavlič- Kate«. V prvem delu programa bodo izvajali narodne plese in pesmj. v drugem delu pa se bodo izkazali pevci popevk, ki jih bo spremljal mali plesni ansambel. Goste je povabil Občinski ko- mite IMS v Ptuju, ki jim name- rava obisk vrniti. -pib- Hase soUlie Luhine so začele deEo^aii Vse šole ptu.jske občine ?.o oživele i novim šolskim letom in pouk se odvija s polno paro. Po-' sebno živahno postane na šolah v velikem odmoru, ko hitijo naši učenci proti šolski kuhinji, ker- so se jim oglasili želodčki, ki terjajo svojo malico. ' Pri vseh šolah naše občine so ustanovljene šolske mlečne ku- hinje, kjer dobiva šolska mladina kaom ter kos kruha z raznimi kaojem ter kos kruha z raznimi namazi ali vitaminskimi dodatki. Osem šol v občini pa ima lepo urejene šolske kuhinje, ki nudiin mladini krepko hrano v obliki enolončnic. Kolikega pomena so šolske mlečne kuhinje in šolske kuhi- nje, znajo povedati otroci naših revnejših šolskih okolišev, ki so prihajali mnogokrat, posebno po- zimi, brez zajtrka in kruha v I šolo, ! Šolske kuhinje so se ustanovile I v osnovnih šolah zaradi lelesne- I ga razvoja in krepitve zdravja I učencev ter. da se razbremenijo ■ zaposleni starši. V njih se hr*- ; nijo učenci ter navajajo tudi na zdravo in kulturno prehranje- vanje. Tako spvori navodilo o or^'anizacijì in delu šolskih ku- hinj, izdano od Sveta za šolstvo LRS. Za uresničenje teh plemenitih nalog žrtvuje naš občinski Ijud- ' ski odbor velika finančna sred- stva, a tudi šolski odbori, upra- j viteljstva šol in vodje šolskih kuhinj vlagajo za uspešno delo- vanje kuhinj mnogo naporov. Ogromna pa je še poleg vsega i tega mednarodna pomoč, ki jo ' dobivajo naše šole preko občin- skega odbora Rdečega križa v : Ptuju v živilih. Jasno sliko o tem nam nudijo številke o potrošenih živilih v preteklem šolskem letu. Po po- datkih, ki so nam na razpolat^o, je bilo v šolskem letu 1960/61 do- deljeno šolam brezplačno in po- trošeno 28.854 kg mleka v prahu. I 9.807 kg riža in 163.180 kg moke ali 212.134 kg kruha, kar pred- stavlja skupno vrednost 19 milij. 574.805 din po nabavni ceni živil. Ako računamo, da plačuje naS občinski ljudski odbor še kuha> rlce, prevoz in dostavo živil, ku- rivo itd., ugotovimo, da znaša •kupna pomoć šolskim kuhinjam okrog 25.000.000 din letno. Od 10.160 šoloobveznih otrok je pre- jemalo okrog 8000 učencev me- sečno povprečno po 161.780 obro- kov hrane. Računati moramo, da bo med- narodna pomoč polagoma prene- hala zaradi na.'icga ekonomskega razvoja in dviga standarda. Zato bodo morali organi \-odsLva šole .S'krbeti. da šolske kuhinje ne bodo prenehale .delovati. Poseb- no šolski odbori in upravitelj- stva posameznih šol se bodo mo- rali na to dejstvo z vso resnostjo pripraviti, saj gre za najdražje, kar imamo, gre za dobre učne u.spehe in zdravje naše šolske mladine. Prepričani smo. da jih hodo v teh plemenitih stremljenjih pod- prli starši z vsem razumeva- njem. K M.. I Učenci osnovne Шс Domava na ßoCn Petnajst mladih ljudi so spre- jeli lepi in tihi gozdovj Boča v svoje sence. Nekaj časa strma pot je neopazno prešla v položno. Ta pot nas je pripeljala do pla- ninskega doma na Boču. Dom ima zelo lepo prostorno sobo. V njej smo odložili prtlja- go in nadaljevali pot proti vrhu. Nekoliko s strahom .so se otroci ozirali proti yrhu, vendar je ho- tel vsak biti pogumen. Za kočo v smeri proti vrhu je spomenik padlim junakom, ki so žrtvovali svoja življenja za naše srečnejše dni. Na jasi smo za botanično zbir- ko nabrali cvetlice, ki s svojimi poslednjimi cveti krasijo gorsko naravo. Vsak je hotel učitelju pokazati čim več in čim lepših rož. Rumena srčna moč, sončece, modri glavinec, bela velika mar- jetica, zeleno vresje. gladež in vijoličasta zvončnica pokrivajo kot pisane preproge zemljo. Flo- ra na Roču je znamenita v vseh Iclnjh časUi. Na vrlin Ro^a so v^lik^^ in ra- dovedna oči otrok spraševale, čemij smo sploh plezali tako vi- soko. Zato jim je učitelj pove- dal, zakaj hodijo ljudje v gore. Človek mora vzliubiti naravo inj gorf>, potem mu te odkrijejo svo- je bogastvo iy lepoto. Gore ho- čejo oи|^м1иш|ш1ММПП1|||ШП|||||МИ||;п||||!1|||||||Ч1|т|||111|||||||Ш|М||||||||||||||||||||||||{{||||||| 111111111111|||11111111|11|||||||||||1!111ШШ1Ш111Ш1[|111111Ш11111111111|1|Ш||||||1Ш Šolarji îia kolesih Kdor se odprtih oči pelje mi- mo šole na Hajdini, takoj opazi tam ogromno koles in se vpra- ša: лАИ imajo Hajdinčani sedaj čas za sestanek?« Težko bi kdo pomislil, da prihaja toliko otrok s kolesi k pouku. V sredo, 19. septembra t. 1. sem stopil med odmorom v zbornico hajdinske šole, da bi se pri učiteijstvu pozanima"., kako velik je njihov šolski oko- liš, da morajo otroci s kolesi v šolo, da jim ni potrebno dale^. pešačiti. Na tozadevno vpraša- nje mi,je ljubeznivo odgovorila ena izmed učiteljic, da so naj-; oddaljenejši učenci doma id Zlatoličja, t. j. 6 km od šole ini da prihaja nekaj teh v šolo é kolesi, ostali pa so iz drugi™ vasi in naselij. Skupno je dnev-; no pred šolo 80 koles vseh oblik,' tip, barv, tehnično popolnih in nepopolnih. Tudi pri popol- dnevnem pouku jih je skoraj toliko. Glede na to oblinosi kolesar- jev bo šola organizirala kole-. sarski kros ali ocenjevalno tek- movanje ob upoštevanju pro- metnih predpisov. Prepričani so, da bo udeležba obilna, re- zultati ocen pa tudi zadovolji- vi, ker se poleg otrok, ki se še ne znajo pravilno obnašati na cesti, večina le obnese in je kar razveseljivo pogledati, kako dajejo mnogi otroci pri zapu- ščanju ceste znak z roko. Var- nostnim organom, ki kontroli- rajo cestni promet, bi bilo go- tovo v razvedrilo, ki bi se ude- ležili takega tekmovanja in bi na njem /. veseljem ugotovili, da je prodrla vzgoja mladine za pravilno obnašanje na ce^ii skoraj v vsako hišo. fiola na Hajdini sc bavi z vprašanjem, kako bo s temi ko- lesi v jesenskem in zimskem času. ko ni pra\iIno puščati vozil na dežju in sncijti, ni pa pri šoli prostora, kam hi otroci spravljali kclesa. V šoli so mnenja, da bo zopet potrebno orRanizirati s pomočjo staršev zeradilev barako za spravlja- nje koles, ki ho kolesarjem tudi poleti dobroflošla. saj vsi vedo. da kolesu tudi močna vrt "ina ne koristi. B. .L Mi smo fantje, k' smo vsi soldat] e ... v torek. 18. in v sredo. 19. sep- tembra li>61 je bilo zc-pet po Ptuju veselo. Peš, na kolesih in na vprežnih vozilih so prispeli v Ptuj veseli fantje iz okolice Ptuja, ki so vpoklicani na odslu- žitev vojaškega roka v razne enote JLA. Razveseljiva je ugotovitev, da je skoraj docela odpravljena na- vada, da bi prišli fantje na zbor- no mesto pijani, kričavi in ne- obzimi. S šoipkom za klobukom, s kovčkom v roki gredo skupaj po mesiu, prepevajo in vriskajo, trezni in veseli. Tega ali drugega je pospremila do Ptuja, do zbor- nega mesta ali do postaje sestra, brat. deklica ali zaročenka. Slo- vo je vedno težko, vendar vsi vedo. da morajo rnladi fantje za nekaj časa zdoma in v tem času se zresnijo, v .TLA priučijo raz- nih strokovnosti in po vrnitvi '2 JLA jim je mnogo lažje priti vi službo. ■ Ponekod .so odhajajočim pri- pravili sovrstniki družaben ve- čer, zlasti tam. kjer je ftila za to iniciator organizacija LMS. Tak način slovesa se je izkazal kot zelo primeren in prijeten in za- pušča zlasti na mlajše dober vtis in zgled, ki ga potem mlajši prihodnje leto radi posnemajo. 7iNKA Ni v ) so'.sßo /' io fccitnice so /p кспс:апе. nabrali si novth sm.i moci, pripravljeni sedaj gremo na delo, pred nami nove so skrbi. Šclskt zvonci že zvonijo, zasedli svoje smo klopi, učitelji lepo nam govorijo, prvi ksti so popisani. Kdor bo vedno priden in se m.arlijov učil, mu hitro bo minilo leto, saj rceno dobre bo dobil. Ce hotol biti bos raztresen in si cvekov boš nabral, prčitnic nič se n'ì veseli, ker za to se boš kosal. ODOOVORI na ур-р%гпја v štev. 3,"i 61 od 15. septembra lOfil. 1. Modra jama; 2. Pandora; 3. Jezikoslovec Oroslav Caf (umrl 3. julija 1884); 4. 6. avgusta 1945; 5. V vasi Kamenice 5. jun. 1941; 6. Ameriška pisateljica Pearl S. Burk. ki je polnih 40 let živela na Kitajikem; 7. Okoli 12 cm dolga in 2 cm .Uroka cev; 3. Ljubljančana Marjana Deržaj m Stane Mancini; 9. Ameriški iz- umitelj žarnic Thomas Alva Edi- son (1847—19,31): 10. Sloviti grški učenjak Arhimcd iz 3. stol. pr. n. št. Ali že veste 1. Koliko jo težak prazen člo- veški želodec; 2. Kdo jc avtor filmane novele »Dama s psičkom«? 3. Kdo ima naziv »vojvoda jazza 4. Kdaj jc bila spuščena v po- gon tovarna aluminija v Kidri- čc\'em? 5. Kdaj so izšle Blciweisove Kmetijske in rokodelske novi- ce ■ ? 6. Tz česa kuhajo whisky? 7. V katerem jazz ansamblu igrajo Borut Bučar (klarinet). Miško Hočevar (kontrabas), dr. Urban Kader (trobenta). Mario Rijavec (klavir). Mik Soss (trom- bon) in Aleksander Skale (bob- ni)? a. Kdo je osnoval Moskvo? 9. Kaj je polo? 10. V koliko jezikov je preve- den Cankarjev »Hlapec .T^-^rnej tEDI) Iz programa RTV Ljubljana L.IUBL.IANA NEDELJA. 24. SHPTh.MRRA Ti.no—6.3П Julraiiji pozdrav vrnt"s nh 6.05—ri.in Poročila, vremenska пн- poved in dnevni koledar. 6.;î() Reklame. 6.■•tO Vedri zvoki. 7.00 Napoved časa. po- ročila, pregled tiska, vremenska napoved. 10..Í0 Nedeljska matineja. 11.40 .Milja Kreft: Povest o ijeneracijah (reportaža). 12.00 Naši poslušalci čestitajo in po- zdravljajo — I. I,"i,00 Napoved časa, po- ročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda. 13,l,i Obvestila in za- bavna Klasha, 1.3,30 Za našo vas. 13.,i0 I.epe melodije s holywoodskim prome- nadnim orkestrom, H.l.i Naši poslušalci čestitajo in pozdravljalo — II. Ij.OO Na- poved casa, poročila in vremenska napo- ved. 19.00 Obvestila, reklame in zabavna Slasba, 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Za- bavni zvoki za vse. 21.00 Športna poro- čila. 21.10 Ludwig van Beethoven: Sim- foniia štev. З v Es-duru »Eroica». 22.00 Napoved časa. poročila, vremenska na- poved in pregled sporeda za naslednji dan. 22.L'i Plesna «¡lasba. 23.00 Poročila. 23.0.5 Nočni operni koncert. 24.00 Zad- nja poročila in zaključek oddaje. PONEDELJEK, 2,'i. SEPTEMBRA .5.00--8.00 Dobro jutro' (pisan glas- beni spored) — vmes ob ,'i.0,') ,'>.10 Poročila, vremenska napoved in dnevni koledar, .5.10 —.т.ЗО Nekaj domačih, fi.00 —6.I.T Napoved časa. poročila, pregled tiska, vremenska napoved in obvestila. 6,,30—6.40 Reklame. 7,00—7.1,5 Napo- ved časa. poročila, vremenska napoved in radijski koledar. 8.0П Poročila. 11.24 Ferdo Juvanec: Pet minut z.a klavirski trio. li.40 Iz samospevov in klavirskih skladb Lucijana Marile Skcrjanca. 12.00 Nastopa trio iz Doline pri Trstu, pojeta Dario in Darko, 12.1Í Kmetiiski nasveti. 12.25 Melodije za opoldne 13.00 Napo- ved časa. poročila, vremenska napoved, prireditve dneva in objava dnevnega spo- reda, 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Igra kmečka godba, vmes zanoje nekaj narodnih .Marija Oazvoda, 17.15 Šoferjem na potu 18.oo Iz Verdijevega Don Cariosa. IP.OO Ob-estila. reklame in zabavna glasba. 19..чо Radijski dnev- nik, 20.00 Ponedeljkova panorama za- bavnih melodij. 21.05—23.00 z Ictošni*- Z3 festivali v Sal'burgn. 22,on '•''15 Napoved časa. poročila, vremenska napo- ved in pregled sporeda za naslednji dan. 23,00 Poročila. 23.05 Plesna glar.ha. 24.00 Zadnja poročila in zaključek od- daje. TOREK. 2fi. SEPTEMBRA .5,00 -8.00 Dobro jutro: ipisan glas-! beni spored) — vmes ob 5.05 -5,101 Poročila, vremenska napoved in dnevnii koledar. 5,25—5.45 Nekaj domačih, (j.00; -6.15 Napoved časa, poročila, pregled' tiska, vremenska napoved in obvestila.! 6.30—6.40 Reklame. 7.00—7.15 Napo- ved časa. poročila, vremenska napoved in radijski koledar. 8.00 Poročila. 11.00 Pet pevcev — pet popevk. 11.15 Branje za vroče dni — John de Meyer: Boiaz- Ijivi .Mr. Jones — I. 11.35 Rudoli .Matz; Koncert za flavto, oboo. violo in violon- čelo. 12.00 Glasbena oddala za otroke. 12.15 Kmetijski nasveti. 12.25 Nfelodüe za opoldne, 13.00 Napoved časa. poro- čila, vremenska napoved, prireditve dne- va in objava dnevnega sporeda. 13.1.Í Obvestila in zabavna glasba. 13,30 Od ariie do arije. 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba. 19.30 Radi-jski dnev- nik. 20.00 Poje Slovenski oktet. 20.,30 Radijska igra. 21.06 Anton lajovic: Sa- njarija. 21,11 Zvočtii kaleidoskop. 22.00 Napoved časa, poročila, vremenska na- poved in pregled sporeda za naslednji dpn. 22.1' I coš lanaček in lohannes Brahms. 23.00 Poročila. 23,0.5 Ple--na <'l?sba. 24.00 Zadnja poročila in zaklju- ček oddaje. SREDA, 27. SEPTE.VTBRA 5 00 -R.00 Dobro jutro' (pisan glas- beni spored) — vmes oh 5.05 -5.10 Poročila, vremenska napoved in dnevni koledar. 5.10-5.30 Nekaj domačih. 6.00 -6.15 Nanoved časa. poročila, pregled tiska, vremenska napoved in obvestila. 6.30 '-1.40 Reklame. 7.00—7,15 Napo- ved časa. poročila, vremenska napoved in radijski koledar. 8.00 Poročila, 11 30 Deset minut u naše br-ležnice. 11.40 Ni- кШа Hercigonja: \u kleti, suita kajkav- skih pesmi. 12.00 Bn^.n in Mi$ko z '•ašVim kvintetom. 12 15 Kmetiiski na- sveti. 12.25 Melodiie za opoldne, 1300 >>novcd časa. potočiU. vremenfka na- poved, prireditve dneva in objava dnev- nega spnreda. 13.15 Obvestila in zabav- na glasba. 13,30 ler« pihalni orkester IT* p. v .P»"l» Br-Miif, 14.05 Rurttiska 'nU 7» irf^"'" •:'nn"-', fpnnOVil»rV 10 OO Obvestila, reklame in zabavna glasba. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Majhna prodajalna plošč s popevkami in zabav- nimi melodiiami. 21.00 odlomki iz Štirih grobijanov Ermanna Wolía-rerraría. 22.00 .Vapoved časa. poročila, vremenska na- poved in pregled sporeda za naslednji dan. 22.15 Plesna glasba. 22.50 Literar- ni nokturno. 23.00 Poročila, 23.05 Vočni koncert. 24.00 Zadnja poročila in zaklju- ček oddaie, ČETRTEK. 28, SEPTEMBRA 5.00—8.00 Dobro jutro: (pisan glas- beni spored) — vmes ob 5,05—5,10 Poročila, vremenska napoved in dnevni koledar, 5.25—5.45 Nekaj domačih. 6.00 —6,15 Napoved časa. poročila, pregled tiska, vremenska napoved in obvestila. 6.30—6.40 Reklame, 7,00—7.15 Napo- ved časa. poročila, vremenska napoved in radijski koled,4r. 8.00 Poročila. 11.00 Vesele slovenske zborovske skladbe in priredbe poje Ljubljanski zvon. dirigent nore Matul. 11.15 Branje za vroče dni — John de .Mever: Bojazljivi ,Mr. jones — II. 11.35 Iz filmov in glasbenih revij. 12.00 Vasilii Mirk: Morska suita. 12.15 Kmetijski nasveti. 12.25 Orgle in orglice. 12.40 Domači napevi izpod zelenega Po- horja 13.00 .Napoved časa. poročila, vre- menska napoved, prireditve rineva in ob- iava dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila in zabí'.vn;! glasba, li.10 Od tod in on- dod, 19.00 Obvestila, reklame in zabav- na glasbi,. 19.30 Radijski dnevnik. 20,00 Četrtkov večer domačih pesmi in nape- vov, 20.45 Olasbena medigra. 20.50 Li- terarni večer. 21.30 Nikolaj Rimski-Kor- sakov: Zlati petelinček, simfonična suita. 22,00 Napoved časa, poročila, vremen- ska napoved in pregled sporeda za na- slednii dan. 22.15 Nočni akordi. 22.45 Boris Papandopulo: Sonata v a-molu. 23.0П Poročila. 23.05 plesna glasba. 24 00 Zadnja poročila in zaključek od- daje. PETEK, 39. SEPTEMBRA 5.0O 8.00 Dobro jutro' (pisan glas- beni spored) — vmes ob 5.03—5.10 Poročila, vremenska napoved in dnevni koledar. 5,10—5.30 Nekaj domačih, 6.00 —6.15 Napoved časa. poročila, pregled tiska, vremenska napoved in obvestil*. 6.30—-fi.40 Reklame. 7.00—7.15 Vapo- ved časa. poročila, vremenska napoved in radijski koledar, s.oo Poročila. 10.15 Ml vam ugaia'' 11 oo inlii Zarebski: Kvintet v g-molu za klavir in godalni kvartet. 11.40 Češka zabavna jlasb«. 12.00 Iz lolklornih zapiskov Tončke Ma- roltove. 12.15 Kmetijski na..walkie talkie«. Le-te so že doslej bile med man.jšimi radijskimi sprejemno-odde.jnimi pvostajami. nov tip pa bo naravnost pritlika- vec med njimi. Satulja novega aparata ima dimenzije 110x75x.3l mm in je opremljene s premično teleskopsko anteno, g^rlastim mi- krofonom in slu.šnim ušesom. Ce- loten aparat je težak 400 gramov. Aparat deluje v frekvenčni sferi 25 do 300 MHz in ima radius oko- li Ikm. Za energetski izvor ime akumolator na polnjenje ali pa srebrno suho baterijo. Naš e zdravje Vzroki obratnili nezpd in obolenj Da bi se uspešno borili proti številnim obratnim nezgodam in obolenjem delavcev, moramo v prvi vrsti dobro spoznati vse vzroke njihovega nastanka. Med pogostimi vzroki sta utru- jenost in preutrujenost. Skoraj povsod je vpeljan osemurni de- lavnik, "utrujenost po končanem delovnem dnevu je normalen po- jav. Ni neprijetna nitj zdravju škodljiva, je obrambni refleks. Signal, ki ga moramo upoštevati, vendar mnogj delajo več časa pri nas pa tudi drugod. Nadurno de- lo pelje v kronično utrujenost — preutrujenost. Nadurno delo .je z zakonskimi predpisi omejeno. Kdor dela izven svoje redne za- poslitve iz potrebe po dodatnem zaslužku in glede na potrebe, ki jih imajo soljudje (po zidarjih, slikopleskarjih itd.), kdor potuje vsak dan po 20 kilometrov v službo, kdor opravlja doma vsa gospodinjska jn kmetijska dela itd., je dodatno obrcmen.jen, nosi večje breme. Če je delavec po rednem po- čitku drugo jutro še vedno utru- .jen, če mu ne z^adostuje njti ne- deljski počitek, .|e bolan ali pre- utrujen. Telesne rezerve se v ča- su počitka ne nadoknadijo. .Nje- govo telo že črpa det glavnice svojih moči, namesto da bi žjvel .samo od obresti, t. j. čezmerno črpa svo.jo telesno energijo in tako zmanjšuje svojo odpornost proti boleznim. Pogosto nrei.«kujcmo v našjh ambulantah ljudi, ki imajo razne i telesne in živčne težave; zmuče- nost. nespečnost, nemir jn celo temperaturo; zaman jim iščemo vzroke v kakem obolenju in jih končno uvrstimo v skupino di- stonikov. Taki že pri prvem sti- ku z zdravnikom povedo, da bo- lujejo na živcih in tudi pogosto menjajo zdravnike, ker jim no- beno zdravilo ni bilo »ta pravo«. Če se poglobimo v način živ- ljenja teh ljudi, ni treba stro- kovne izobrazbe za ugotovitev, da bi bilo pri tolikšnem delu bolj nenavadno, če bi dotični ne imel težav, kot pa da jih ima. Krojači in šivilje, ki še po delu v podjet- ju presede ure in ure pri šival- nem stroju doma, tovarniški de- lavci, ki potujejo iz dneva v dan v službo ob v.sakem vremenu s kolesi ali peš. po nekaj ur dnev- no, pa tudi vsi, ki se vozijo z vlaki, niso mnogo na boljšem. Vstanejo že ob štjrih. se hranijo do štirih popoldne z mrzlim pri- grizkom, ki si ga prinesejo z do- ma, potem pa ni čudno, če obču- tijo slabost, če imajo želodčne motnje, če mnogo pogosteje bo- lehajo z.a prehladi, želodčnimi in pljučnimi katari, revmo, v sta- rejši dobi z naduho jtd. Taki pre- utrujeni ljudje tudi ne morejo biti dovolj pazljivi pri delu jn delovne nezgode prežijo nanje v vsakem trenutku. Higiena dela nas uči. da utru- jenost po opravljenem delu nj samo posledica telesne izčrpa- nosti zaradi velike porabe ener- gije pri napenjanju mišic. Tudi srednje težko in lahko delo za- htevata večjo ali manjšo pazlji- vost. Utrujenost se zato pojavlja tudi v živčnih centrih in čutiljh. Neglede na vrsto utrujenosti in njen vzrok se utrujenost grmadi in je največja na koncu delov- nega dne. Zato je potrebno čas | do naslednjega dela premišljeno izkoristiti za obnovo moči. Treh>a se je pripraviti za naslednji de- lovni dan. Spanje je nedvomno najboljši način počitka, zato si je treba zagotoviti dovolj časa za mirno, nemoteno, globoko spanje. Ostanek prostega časa se lahko s pridom uporabi za pasiv- ni počitek z mirovanjem ali aktivnim gibanjem. Izbira najbolj primernega počitka je odvisna od dela, s katerim se bavjmo. Na primer po delu, pri katerem se-' dimo in ga opravljamo z giban- jem manjše skupine mišic, je koristno uporabiti del odmora za sprehod, šport, delo na vrtu, če- belarstvo itd. S tako zaposlitvijo se ne izčrpava moč, pač pa se z gibanjem uredi krvni obtok, di- hanje se poglobi, izboljšata se tek in prebava in kar je naj- važnej.še. odpravi se prenapeta pazljivost, živčni centri počivajo. Po težkem mišičnem delu se od- počijemo z mirovanjem, čitan- ; jem, kulturnimi zabavami in sličnim. I Organ, ki poslavlja meje člo- ; veške zmogljivosti je srce. Vemo. , da je po štirjh urah težkega dela i količina sladkor.ja v krvi padla ! za 50 "o. Sadkor v krvi je gorivo ; za naše mišice in srce je najbolj 1 zahtevna mjšica. Kot za vsak i motor moramo tudi za naše mi- ! šice poskrbeti gorivo. Po 4 urah ¡ dela je čas za počitek in za ma- lico. Borba za zdravje je tudi borba proti preutrujenosti, da bo ta čudoviti stroj — človekovo telo — čimbolj produktiven ter sebi in skupnosti v prid. Dr. N. P. Sumljiva kronika v Chicagu so zabeleeili od le- ta 1919 do danas več kot 900 gangsterskih umorov, vendair so prišli na sled samo 17 morilcem. Vsi ostali umori so ostali do da- nes nepojasnjeni. Kako to, saj so ameri.ški policiji na voljo tehnično na.jibolj izpopoln.jeni aiparati in na- čini za odkriveiTJe zločincev? Vzrok ni nesposobnost policije, merveč korumpirano.sti družbe. Gangsten.jii so dobro organizirani in inrva'jo močan vpliv pri politič- nih oblasteh, zato jim je težko priti do živega. pijanemu se marsikaj zgodi Marjan Strmšek iz Ptuja, Ob Dravi št. 3, se je v ponedeljek 18. septembra t. 1. nekje močno na- lezel maliganov, de je postal iz- redno širokogiuden s svojim o- sebnim vozilom, s katerim sta se vozila on in njegov brat Janez po Raičevi ulici. Sama vožnja še ne bi bjla nič posebnega, če se ne bi avto zaletel v tramovje pred šolo, ki je v nadzidavi v Raičevi ulici, čeprav je bilo to čisto ob | strani ceste in daleč od nevarno- sti, da bi se vanj zaletel trezen vozač ali pešec. Ko se je Marjan Strmšek zaletel v tram, je ta le- go spremenil in obležal čez cesto. Vozač pa je hotel vseeno priti dalje in je trikrat pognal vozilo, da bi tram preskočilo, vendar se mu to ni posrečilo. Organ prometne milice je od- vzel vozaču Strmšku vozniško do- voljenje, ker se je izkazalo, da je ogrožal promet na cestj v vinje- nem stanju, česar ni mogel opo- rekati, ko pa je imel .še v vozilu steklenico alkoholne pijače. Slučaj vozača Strmška ni bil za javnost zanimiv, če ne bj ogrožal prometa in če ne bi očitno kazal na to, da se mora vozač le zave- dati, da naj ne pije. če vozi in če pije, naj ne vozi ter ne ogroža varnast na cestah, Predno mu bo vrnjena vozniška izkaznica, bo minilo nekaj časa in v njem se bo že izkazalo, če se je poslovil od alkohola ali ne na ljubo varnosti ljudi na cestah in svojega pravega užitka za vola- nom. Slovenski plsatclii v nocmn Zaloîbc obiorta Založba »Obzorja« bo deloma še letos, deloma v letu 1962 izdala^ naslednje knjige slovenskih av-i torjev. pesniško zbjrko Vide Tau-] fer »Svetli sadovi« v redakcijlj Marje Boršnik, ».Novele« Janeza, Gradišnika, »Mesto« SmUjancb Rozmana (mariborske razgledni-; ce), satire in humoreske Dušanal Mevlje »Oh, ta zamišljenost« ir^ »Izbrano delo Jožeta Kerenčiča« v izboru in z uvodno besedo Iva-' na Potrča. \ Manica Lobnik bo tiskala svoj; tretji roman »Ledinčani«, v njemj je popisala razgibano življenjej v obmejni vasi spomladi 1941. Jo-i že Javoršek pa bo izdal »Okusj sveta«, meditativno esejistične zapiske s svojih potovanj po sve- tu. Še letos bo izšla drama Igorja'] Torkarja »Svetloba in sence«. Dra-; mo bo za svoj jubilej režiral za< ljubljansko dramo igralec Stane^ Sever. Zato bo poleg Torkarjeve< drame tiskana v knjiga daljša; študija prof. Bratka Krefta gledališkem razvoju Staneta Se-j verja, knjiga pa bo prinesla tudi obilo slikovnega materiala. Drugi dramski tekst pa bo Griinova dra- matizacija »Gadjega gnezda» Via. dimirja Levstika pod naslovom »Kastelka«. Razen umetnostnozgodovinskih izdaj bo založba izdala še »Štu- dije in fragmente« Marje Boršnik, »Zgodovino slovenskega časnikar- stva«, ki jo je napisal dr. Vato- vec, »Eseje in kritike« Božidarja Borka v redakciji jn izboru Brat- ka Krefta, dijaki jn študentje bo- do posegli predvsem po SušnikO" vem »Pregledu svetovne literatu- re« — knjiga bo obsegala okrog 500 strani in bo bogato ilustrira- na, Bogdan Zolnir bo tiskal do- kumentarno knjigo »Partizanski tisk v severni Sloveniji«, Milan Zevart pa »Po sledovih NOE v se- verni Sloveniji«. Založba bo izdala tudi mladin- sko delo Leopolda Suhodolčana »Deček na črnem konju« in Ange- la Cerkvenjka »Markov beg«. (¡fe) Kako dolgo mori človek žlueti hm hrum Imamo podatke, da so ljudje živeli tudi šestdeset dni brez hrane, toda prevladuje mnenje, da je štirideset dni nekakšna meja. Toda na te podatke se ne moremo oslanjati in do .sedaj še ni bilo nobenega poizkusa, da bi dobili odgovor na to vprašanje. Nek- znani znanstvenik za vpra- šanja prehrane pravi: »Na podlagi opazovanja ljudi, kj so se izpo- stavljali prostovoljnemu strada- nju, lahko sklepamo, da izgubi or- ganizem v 30 dneh 20 do 25 od- stotkov svoje teže. Človek pa lah- ko prenese, kot kažejo informa- cije, morebiti tudi do 40 odstot- kov svoje telesne teže in da pride po podaljšanem stradanju zopet v svoje normalno stanje, seveda postopno.« Toda fa znanstvenik ne pove | nič, koliko časa bi moralo trajati stradanje, da pride do 40-odstot- ne izgube telesne teže. Vzdrževanje človeškega orga- nizma pri življenju brez vode je mnogo težavnejše in se ne da omejiti z dnevi. Tudi v tem pri- meru ne razpolagamo z nobenimi »uradnimi podatki« in se moramo zadovoljiti z odgovorom, da je to odvisno od mnogih okoliščin, na primer toplote, odstotka vlage v atmosferi, moči sonca itd. V vro- či in osušeni puščavi ^o ljudje brez vode umiralj že v enem dne- vu, toda v nekaj ugodnejših oko- liščinah lahko vzdrži tudi štiri I do sedem dni. toda pri ogromnih mukah. Ostati živ brez hrane ie vprašanje tednov, ostati brez vo- de nekaj dni ali brez zraka pa je lahko samo vprašanje nekaj mi- nut. Prometno križišče za slepe v blizini nekega doma za slepe v Stockholmu so montirali sema- for, ki ga bodo lahko razumeli tudi slepi. Njegovi signali bodo zvočni. Brž ko se bo za ljudi, ki vidijo, pojavila zelena barva, se bo hkrati s tem iz zvočnika ogla- sil svojevrsten zvok; drugačen zvok bo ustrezal rdeči barvj in drugačen spet rumeni luči na seá| maforju. ^ Nova motorna Ud'a * v ladjedelnici »Lošinj« na Ma- lem Lošinju so proslavili dan mornarice z dograditvijo motorne ladje »Ilovik« z nosilnostjo 650 ton, ki jo je naročila Lošin.jska plovba. »Ilovik« je prva železna ladja, ki so jo zgradili v tej la- djedelnici. Dolga je 56 metrov, poganja pa jo dieslov motor s 450 konjskimi močmi, ki so ga zgra- dili v puljski ladjedelnici »Ulja- nik«. električni pastir v stražgonjcah Nedaleč od železniške ргоке v | Sikolah sem na travniku opazil majhno ograjo iz žice. Se prej kot samo žico sem opazil bele izolatorje na paličicah, razpo- stavljenih po travniku. Sl(ppil sem bliže in takoj občutil, zaki.l pre... Najprej sem poskusil sam, potem pa sem videl, kako se ,ie krava približala žjri. Okro;? vratu je imela verigo. Prišla je nekako v stik z žico. nakar je odskočila z vso silo. Flcktrični tok jo je stresel in bolela se mu je izmakniti. Mislil sem si. prak- tično... Neviden, neizprosen pastir, ki ga živino zelo upošte- va. Zadošča napolnjen akumula- tor in neka.i žice. Gospodar .Tožc Medved, ki je lastnik takega pastirja, mi je re- kel, da je s tem pastirjem zelo zadovoljen. .Te dober pastir in ni predrag. Dobro se obnese zlasti v bližini raznih pridelkov, ki hi jih živina tudi ob človeku-pastir- ju popasla. Uporablja ga že 3 le- ta. Ni sam v tej okolici. Tudi Stefan Greif iz .Sikol tako pase. Kakor mi je pravil Tože Med- ved, stane celotna naprava okrog 24.000 din in ie domač proizvod. Marsikdo je takega pastirja vi- del in tudi občutil na ptujskih znanih gospodarskih razstavah, vendar je marsikdo mislil, da jc to le za velika kmetijska gospo- darstva, ne pa tudi za kmeto- valce po vaseh. .lože .Medved in Stefan Greif pa sla šla nekoliko dalje. Poskusila sta in se tudi prepričala, da je to za vsak paš- nik, kjer se pase živina in je .go- spodar brez bojazni, da bi mu živina uhajala na sosedov trav- nik- ali na njivo. Praktični ljudje . .. sem si mislil in se odpeljal po cesti dalje. J. Bezjak Naše knjige na fujih razstavah in seimih Odkar .so jugoslovanska zedož- niška podjetja navezai'a vrsto sti- kov .9 so-odnimi oroflnizacijami v tu.jini, se pojaivljejo jugoslovan.- ske kn.jige na vseh pomembnejših razstavah in se.jmih po svetu (Leipzig, Varsa,va, Ciiiciao, Fjcaak- furt, Pozvanj, Lodz, BraitislavQ, Pariz itd.). Posebno velik razstav- ni prostor so zaootovili iuaoslo- Leipzig: Spomenik bitke narodov vanskim založnikom na frank- furtskem in leipziskem knjižnem, VREMENSKA NAPOVED IN LUNINE SPEMEMBE za čas od 2,". do ."^0. sepicmbrn 1061 Polna luna bo dne 24. ob 12.51. Prve dni prihodnjega tedna bo več padavin in se bo prilično ohladilo ozračje, pozneje pa iz- boljšanje vremena in zopet to- plejše. Konec septembra zopet deževje. PTUJ, DNE 22 SEPTEXfBRA 19в1' PTUJSKI TEDNIK Stran 6 Ugodno prodam 40 arov trav- nika z delno gradbeno parcelo v bližini železniške postaje Hajdina. Vprašati Spodnja Hajdina 121. Ugodno prodam novo hiso v 3 mesecih vseljjvo, z gospodarskim poslopjem, nekaj vrta, travnika, pašnika, skupno 3 ha zemlje, vse okrog hiše. .Tanžekovič Vid, Po- lenšak 10 Harmoniko ftO basno, znamke »Hohner« prodam. Vprašati Krem- pljeva 10. Ptuj. Prodam dva 500 liter ska soda. Mariborska cesta 41. Prodam novo motorno kolo znamke NSU «Foks". Ragoznica 8a Ptuj. Prodam klavirsko harmoniko 32 basov in 2 prašiča ñ mesecev sta- ra. Vičava 26, Ptuj. Iščemo mlajšo gospodinjsko po- rn čnico k tričlanski družini. Na- slov v upravi lista. KOMPLETNO VODOVODNO ČR- PALKO in ctavič, ugodno pro- dam. Naslov v upravi. PROD.^M DOBRO OHR ANTENO KUHINJSKO POHIŠTVO IN RA- DIO. Ivan Veri č. Cesta zmage ll^.il, Maribor. Oseb:, ki mi priskrbi 2 sobi in k-uhinjo v Mariboru, odstopim brezplačno za 5 let sobo in ku- hinjo na Teznem. Peršuh Cecilija, Majšperk 40. Vzamem dva poštena delavca ali vajenca na stanovanje. Vpra- šati v upravi lisia. Zgybi eno IZGUBLJENO HRANILNO KNJIŽICO îtev. 397 z vlogo 6101 din in ime Stanko Rojht. Zagorci, progla.šam za ne- veljavno. OBVESTILO Obveščamo člane SZDL občine Ptuj, da že deluje komisija za predloge, pritožbe in prošnje ;n da se je lahko poslužujejo. Občinski odbor SZDL Ptuj LJHDA nmm IN OCHA! Letos so me že večkrat cepili: proti ctroški ohromelosti s tremi žličkami sladkega malinovca, pro- ti davici, tetanusu in oslovskemu kaslju pa trikrat z iglo, ki so mi jo zabodli. Mamica, jaz sem jo- kal, Ti pa si se vsa tresla, ko si me stiskala k sebi. Nesla si me ce'o vec ur daleč na cepljenje. Vem. da vse rada storita za me, da b^m zdrav m čvrst in da me cčuvata od hudih bolezni. Sedaj je na vrsti še letošnje zadnje cep- ljenje —^ proti kozam. Saj vesta, da to cepljenje ne boli, samo oprasnejo kožo na ramenu in na- mažejo s kapljico cepiva, ki se mera posušiti. Šele pozneje se pojavi boleč mehurček z oteklino. Vročno bom imel. hrana mi ne bo dišala, samo žejen bom, budil se bom med spanjem in jokal. Toda kaj je to preti nevarnosti obolenja od pravih koz. ko bi imel take izpuščaje po celem telesu. Po 10 dneh je vse prestano, na- redila se je trda skorjica in ta- krat me bosta nesla na ponovni pregled, da se bo -»ndelo če je vse v redu. Če se me pn/o cep- ljenje ne bi prijelo, mi brdo ob pf^nc^-nem pregledu še enkrat na- mazali. Mamica, saj m:dva veva. da sem vedno okopan in čist, vendar še, prav posebno lepo me bo; okopala pred cepljenjem proti kozam in oblekla čisto perilo, ker me ne boš smela kopati dokler se kra- .stica ne posuši. Tudi rokavček naj bo dovolj širok, da me ne rani na cepljenem mestu. In ko že tohko storita zame, ne pozabita vzeti s seboj mojo zdravstveno izkaznico, kakršno pač :mata: delavsko ali kmečko. Vsa ta cepljenja so draga in skupnost jih plačuje iz fondov zdravstvenega zava^rovanja. Za vso Vajino skrb se Vama zahvaljuje in krepko poljublja Vajin otrok. P. S. CEPLTE.NJE PROTI KOZAM BO PO TUKA.T OB.TAVLJENEM SPOREDU OBVEZ.NO ZA VSE OTROKE ROJENE LETA 1960 IN OSTALE DO TRETJEGA LETA STAROSTI. KI ŠE NISO BILI CEP-^ LJENI, ALI PA SE JIM KOZE PRI PRVEM CEPLJEN.TU NISO PRI- JELE. KRVODAJALCI 12. septembra je bila na vrsti TrnovsKa vas, vendar se sedaj že drugič ni odzvala. 17. septembra so darovali kri .krvodajalci iz Ormoža: Munda Jo- žef, Petek' Stanko. Golob Franc, Voršič Ivan, Mesarec Franc, Lah Anton, Vencelberger Ivan. Ozmec Franc. Meško Ferdo. Majerič Franc, Fric Jožef, Serec Avgust, Kosi Franc, Sire Terezija, Golob Ivana, Gotvajn Ebzabeta, Fric Ma- nja. Prejac Marija. Kelemina Ivo. Rajh Franc. Horvat Franc. Meško Janez, Bezjak Manja. Dovečar Jožef. Vencelberger Terezija. Bor- kovič Marija. Mlakar Janez. Maj- cen Hinko. Vmes so darovah kn še posa- mezni krvodajalci: Ljubeč Ana, Nadižar Fani. Ferk Marica, Kre- pek Franc. Lah Marija, Horvat Marija. Toplak Marija, Lovrenčič Pavla, Cvetko Marija, Gregorec Terezija, Gozdnik Alojz, Kokolj ca, Osterc Genovefa. Zoreč Janez, Žuran Maks, Nežmah Rok, Pola- nec Franc. Kranjčič Ivana, Fras Terezija Gozdnik Alojz, Kokolj Marija. Vrbnjak Marija, Simonir Gera. Kos Alojz. Solma .Alojz. Volf .Anica, Klemen Neža, Zupanič Franc, Horvat Ivan, Kristovič Te- rezija, Pukšič Marjeta, Zoreč Stanko, Drevenšek Ivan, Janžeko- vič Jahez, Janžekovič Franc, Ke- Jenc Stanko, Krajnčič Olga, Kle- men Franc. Rozman Marija in Ro- zman Angela. Prav lepa hvala vsem organiza- torjem in krvodajalcem, prav po- sebno pa tistim, ki so se odzvali v nujnih primerih! Rdeči križ Ptuj Splošna bolnica Ptuj VAŽNO OBVESTILO I uinogradnikom! Sporočamo vsem vinogradnikom z območja Haloz in Slovenskih goric, da bomo tudi iz te jesenske tr- gatve odkupovali m ost in vino vseh priznanih sort grozdja v n<='omejenih količinah po najvišji dnevni ceni. Mošt in vino bomo prevzemali pri naših zbiralnicah v Ptuju. Vidmu pri Ptuju, Podlehniku, Leskovcu, Cirkoilanah in Zavrč u, Juršincjh, Podgorcih in Mi- klavžu pri Ormožu. Sode dobite pri n avedenih zbiralnicah takoj, ker je z odredbo Občinskega ljudskeaa odbora Ptuj do- ločen rok pričetka trgatve grozdja za predelavo v vino: 20. septembra 1961 za grozdje rane sorte (Ra- nina, Riz\'anec in Portugalka) in 1. oktober 19B1 za začetek trgatve za ostale sorte grozdja. PLACAMO TAKOJ V GOTOVINI OB PREVZEMU MOŠTA IN VINA NA NAŠIH ZBIRALNICAH. Zadružno trgovsko podjetje SLOVENSKE GORICE Ptuj 1џШ cepl.jenja proti knzam V osnovni šob Grajena: 26. sep- tembra ob 11. uri. pregled uspeha cepljenja 6. oktobra ob 11. uri; v osnovni šoli Juršinci: 26. sep- tembra ob 13 uri, pregled uspeha cepljenja 6. oktobra ob 15. uri; v osnovni šoli Polenšak: 26. sep- tembra ob 15. uri, pregled uspeha cepljenja 6, oktobra ob 15. uri; v osno\Tii šoli Desternik: 27. sep- tenibra ob 13. uri. pregled uspeha cepljenja 7. oktobra ob 13. uri; v osnovni šoli Trnov, vas: 27. sep- tembra cb 15. uri. pregled uspeha cepljenja 7. oktobra ob 15. uri: i v osnovni šoli Vitomarci: 27. sep- I ' tembra ob 16. uri. pregled uspeha cepljenja 7. oktobra ob 16. uri; v osnovni šoli Podlehnik: 2ft. sep- tembra ob 11. uri, pregled uspeha cepljenja 8. oktobra cb 11. uri; v osnovni šoli Gruškovje: 28. sep- tembra ob 12. uri. pregled uspeha cepljenja 8. oktobra ob 12. uri; v osnovni šoli Rodni vrh: 28. sep- tembra ob 14. uri, pregled uspeha cepljenja 8. oktobra ob 14. uri; v osnovni šoli Markovci: 29. sep- tembra ob 8. uri, pregled uspeha cepljenja 9. oktobra ob 8. uri; v osnovni šoli Leskovec: 29. sep- tembra ob 13. uri, pregled uspeha cepljenja 9. oktobra ob 13. uri; v osnovni šoli Videm: 29. septem- bra ob 14.30, pregled uspeha cepljenja 9. oktobra ob 14.30; v osnovni šoli Sela: 29. septem- bra ob 15.30, pregled uspeha cepljenja 9. oktobra ob 15.30; v c&novni šoli Domava: 30. sep- tembra ob 15. uri, pregled uspeha cepljenja 10. oktobra ob 13. uri; v gostilni Pacinje: 30. septembra ob 14. uri, pregled uspeha cepljenja 10. oktobra ob 14. uri; v gostilni Podvinci: 30. septem- bra ob 14.30, pregled uspeha cepljenja 10. oktobra ob 14.30; v zadr. d.-,rnu Rogoziica: 30. sep- tembra ob 15. uri. prp^gled uspeha cepljenja 10. oktobra ob 15. uri; v šoli Mladika za mesto Ptuj: 26.¡ m 28. septembra ob 15. uri, | pregled uspeha cepljenja 9, oktobra ob 15. un. Higienska postaja Ptuj ROKOMET TESEN PORAZ ¿RAVE V LJUBLJANI SLOVAN (LubljiifiaVPRA- VA (Ptuj) 9:8 {1Л) Ljubljana. 17. t. m. V drugem kolu republiške lige je ženska ekipa Drave gostovala v Ljub- ljani. Nasprotnik je bil tokrat Slovan, prav tako pretedent za najvišji naslov. Pričakovana je bila zelo ostra igra za poseg po prvem mestu. Drava je bila za to telmio slabo pripravljena, med- tem ko so bile domačinke že za- radi prednosti domačega terena favorit. In tokrat ni bilo prese- nečenja. 2e v začetku so domače dikti- rale oster tempo in igrale na zma.go. Začudenim gostjam so v pičlih 12 minutah nasule kar Šest golov zaporedoma. Gostje .=o b1le brez sape. Bile so, kot da so prvič na igrišču. Tega niso pri- čakovale, še manj za domačinke. Vendar je po tem času minila kriza v obrambi, pa tudi vrata- rica, ki je imela levji delež pri tem zasipanju njenih vrat, se je popravila. Dekleta so se zbrala in z lepo in taktično igro jim je^ uspel'^î zniževati razliko, ki je" bila ob polčasu samo še za tri gole. Po odmoru so pa zaigrale povsem prerojeno. Ves čas so imele pobudo v rokah in pola- goma zniževale vodstvo doma- čink. Nekaj minut pred koncem je bilo še samo za gol razlike, ko je Silakova zastreljala sedem- metrovko. ki bi lahko prinesla izenačenje. Kljub temu so še iz- enačile in 3 minute pred koncem so po nesporazumu gostij do- segle domačinke odločilen gol, ki jim je prenesel dragoceni točki v nadaljni borbi. Strelke so to- krat bile Potočnik 4. Fric 2. Bu- tolin in Jelinek po enega. M. ŠAG'Dravti 23:28 (8:13( Po precej slabi igri so gimna- zijci nepričakovano vendar zaslu- ženo izgubili proti oslabljeni in pomlajeni ekipi Drave. Pri gim- nazijcih naj bil najboljši Strasek. pri Dravi pa mladi Križaj in od- ličen strelec Cernezelj, ki pa je bil preoster. Dravfli-Fužinar 29:5 (15:5) (mladinci) Mladinci Drave so v nedeljo ica-j tastrofalno porazili svoje vrstni-1 ke iz Raven. Igrai so le 2-<20 mi- nut, namesto 2X50 minut, sicer bi bil rezultat še precej višji. Nasprotnik m bil dorase] odlič- nim Dravašem. ki so igrai zad- njih 10 minut pressing, da so lahko prišli hitreje do žoge. V tem času so dali 12 golov, prejeli pa samo enega. Največ golov so dali: Šulek 7, Rocak 6 in Vnuk 5. R. Izza športnih hulis Kaj čuden pojav med ptujskimj nogometaši. Več igralcev Drave je izstopilo iz društva in bo igra- lo v sindikalnem moštvu •')Pekar«. Kaj je temu vzrok ni znano, ven- dar baje denar ne igra zadnje vloge. Ptujskemu sportu primanjkuje boksarski ali pa rokoborski klub. To so pokazali rokmetaši, ki so po tekmi ŠAG: Drava v slacilnicj izvedli pravo pravcato rokoborbo, ker s svojo rokometno igro niso bili zadovoljni in se na igrišču niso dovolj razgibali. Tudi v slovenski atletiki ni vse v redu. Tako na primer v Mari- boru noben Branikov atletski funkcionar ne ve. kje ima svoj sedež atletska podzveza Maribor. ШпШа in ilorne m v : Kidričevem v okviru proslave 20. obletnice vstaje jugoslovanskih narodov je Avto-m.oto društvo Kidričevo priredilo v nedeljo, 17. septem- bra 1961 velike motorne in avto- mobilske dirke. 2e v dorvoldanskem času se je pred startom zbralo veliko šte- vilo občudovalcev motodirk, ker so prišli zraven članov domače- ga društva tudi vozači, člani Avto-moto društev Maribor, AMD Orehova va?, AMD Ptuj in AMD Kidričevo. Vseh silcupaj je bilo prijavlje- nih 40 tekmovalcev. V prvi ocenjevalni vožnji avto- mobilov je sodelovalo 15 avto- mobilov. Najboljše sta se izka- zala domačin Franc Galun m Matija Baši, član AMD Ptuj, V drugi kategoriji ocenjeval- nih voženj so se pognali s starta motorji težjih katesorij. V tej vožnji je zasedel prvo mesto Alojz Cucek. AMD Ptuj.j^ 2. mesto z velikim presenečenjem ^ Jožica Krajne, članica AMD^ Ptuj, ki je tekmovala v moški J konkurenci. ^ V ocenjevalni vožnji za mope-i diste je zasedel prvo mesto Mil-(I ko Vesenjak. član AMD Maribor. < sledil mu je Rudi Koderman.^ član AMD Ptuj, 2. mesto. < Nato je bila še hitrostna dirka mopedistov, v kateri se je izkazal mopedist Zirovnik iz AMD Ore- hova vas. AMD Kidričevo je prav tako prvič izvedlo tekmovanje kole- sarjev na motorni pogon (dongo). Organizacija tekmovanja je bila zelo dobra. V kategoriji spretnostnih vo- ženj je bila ta vožnja najbolj za- nimiva, saj so morali posamezni vozniki vložiti precej truda, da .to lahko obvladali tež=vne pre- preke. Eden izmed najboljših ptujskiJi športnikov, znani rokometaš in nekoč najboljši slovenski golman Rak-uša. bo verjeno zapustil roko- met. Vzrok n: znan, vendar je na vsak način to mnogo prezgodaj, saj bi še lahko mnogo koristil ptujskemu rokometu in športu f nasploh. Ročak Rudi GROBA IGRA DOMAČINOV Drava-Pohorje (Ruše) 3:5 (1:1) v nedeljo, dne 17. septem- bra 1961 je bila prvenstvena tek- ma med mladim moštvom iz Ruš in domačo Dravo. V prvem delu je bila igra enakovredna. Doma- čini so proti koncu polčasa delno prevladovali ter so želeli na vsak način osvojiti obe točki. V dru- gem delu so gostje igrali mnogo bolje, predvsem so bili borbenei- ši in požrtvovalni. Ker so gostje vodili, so domačini pričeli z gro- bo igro; predvsem mlajši igralci so igrali surovo, kar je zelo кл/аг- no ^•pli^■alo na ¿am potek igre. Vodstvo Drave bi moralo te pri- mere ostro kaznovati. Sodnik Kolenc je sodil precej nesigurno ter je od okrog 2П0 gledalcev odhajalo precej neza- dovoljnih. V predtekmi so pionirji Dra- ve premagali pionirje iz Mari- bora z rezultatom 2:0. Stari igralci Ptuja in Kidriče- vega so v soboto, 16. septembra t. 1. gostovali v Varaždinu in od- igrali prijateljsko nogometno tekmo med seboj. V tem sreča- nju so zmagali igralci Ptuja in Kidričevega s tesnim rezultatom 2:1 »тЕтоипт! Na sedežu našega podj etja na Bregu pri Ptuju odkupu- jemo in prevzemamo vsak delavnik do 12. ure vse količine industrijskih jabolk m indu stri.iskih sliv. Industrijska jabolka plačujemo v gotovini po 8 din za kg industrijske slive pa po 16 din za 1 kg. Cene veljajo za sadje, dostavljeno v skladi šče. Alkoholna industrija . -PETOVIA« PTUJ Povrtnina: jedilne buče 30—40 din. čebula 50—60. fižol luščen, nov 60—80. stročni fižol 40—60, novi krompir 18—20. cvetača 80, kumare 30—50. kumare za vla- ganje 60—80, mlado korenje 50 —80, paprika 50—60. paradižniki 30—40, peteršilj 60—70. rdeča pesa 40—50, česen 140—160, so- lata endivija 50—70, solata v gla- vah 80—90, špinača 100, kislo ze- lje 50, zelje v glavah 25—,30, ohrovt 40—50. huda paprika 100. Sadje in sadeži: breskve SO- SO, grozdje 120. hruške 40—60, jaboika 40—60. sveže gobe 250, lisičke 100. slive ringlo 50, razne slive 30—40 din. Žitarice in mlevski izdelki: ječ- men 40, pšenica 40. Mleko in mlečni izdelki: surovo maslo 500—600, mleko 40, sme- tana 200. sir kos 50—90 din. Perutnina in jajca: jajca 18— 20, piščanci par 500—800. koko- ši 500—700 din. Maščobe: zaseka 500 din Cene so mišljene po kg. paru in kosu. NIKDAR NE POČIVA Delavec mariborskega komu- nalnega podjetja Jože Kaufman, star 39 let, se je v nedeljo, 17. t. m. pripeljal z motorom »Pretiš« v Kidričevo. S seboj je pripeljal 15-letnega sina Jožeka. Obiskala sta znanca in se po krajšem za- drževanju vračala po^mariborski ce.sti nazaj proti Mariboru. V Zlatoličju pa vozač Jože Kauf- man ni mogel zvoziti ostrega ovinka, niti mu ni pomagalo za- ustavljanje po posuti cesti. Vrglo ju je z motorjem vred po cesti tako nesrečno, da je sin Jožek na poti v ptujsko bolnišnico pod- legel s poškodbami na glavi, oče pa je dobil močan pretres in po- škodbe po obrazu in je tudi mo- ral v ptujsko bolnišnico, kjer se še zdravi. Oba sta obležala ne- daleč od motorja. Niti oče vozač niti sin nista imela čelad, kar ;> bilo najbolj usodno zlasti za sina. Vozač Jože Kaufman se je dalj časa vozil s težjim motorjem po Mariboru ob zaupanju v svoie vozniške izku.šnje in ob izkaznici za vozače mopedov. Po.sebnosti mariborske ceste ni poznal, ker se je komaj drugič peljal po njej. Verjetno je tudi prezrl opozorilo na ovinek in to je bilo za oba usodno. Izguba sina je očeta težko prizadela. Dvigalo ga ie udarilo po glavi Pri delu v Strojnih delavnicah je 18. t. m. padlo dvigalo za mo- torje s strehe tovornjaka in je pri tem zadelo v levo stran glave nad ušesom 18-letnega delavci Jožeta Galuna iz Ormoža ter ga poškodovalo, da je moral na zdravljenje v ptujsko bolnišnico. Jože Težak iz Vitomarc se je znušs! pod vozom Kmet Jože Težak, star b8 let, je pripeljal z domačim vprežnim vozom in parom konj iz vino- grada v Cagoni domov 4 sodv.\ Ko sta hotela še z nekim drugim moškim spraviti sode doma z voza, je stopil Jože Težak pred voz za konjema in je odpregel verigo, na katero je bil naslo- njen prvi sod, CJm je odpregel verigo, se je .sod zvalil med ko- nja, ki sta se snlašila. Jožeta Te- žaka Je spravilo pod voz in zva- lilo, da je komaj os+al živ. Zlo- milo mu je lopatico v levi rami in mu poškodoi'alo več reber. Dobil pa je tudi poškodbe po glavi Zdravi se v ptujski bol- nišnici.. Ugriznil jo je merjasec Angelo Celiga iz Dražene je v sredo, 20. t. m, pri opravljanju del v svinjaku ugriznil v stegno merjasec. Zaradi močne poškod- be je morala na zdravljenje v bolnišnico. Padel jej s kolesom čez jarek Franc Jurgec. delavec pri Ko- munalnem podjetju v Mariboru, doma iz Gradišča v Halozah, se je peljal v soboto, 16. t. m. iz Maribora domov v Haloze z dvo- kolesom. V Hajdošah je pripeljal tik ob njem osebni avto. Neko- liko od presenečenja, da je na- enkrat zagledal ob sebi avto, nekoliko pa od zračnega pritiska, je 26-let.ni Franc Jurgec zapeljal v jarek in je pn tem tako ne- srečno padel s kolesom čez jarek, da si je močno po.^kodoval obraz. Zdra\-i se v ptujski bolnišnici. S kolesom z ormoškega hriba čez ograjo na progo Dvajsetletni Zvonko Majhen, doma iz Varaždina, se je peljel 9. t. m. z dvokolesom po strmi cesti iz Ormoža proti ormoški postaji. Nekaj zaradi brzine, ne- kaj pa zaradi kamenja na cesti je kolesarja vrglo čez ograjo ob cesti dol na nasip oh progi, kjer je obležal z zlomljeno levo nogo kolenom in de.sno v stegnu vsled udarca po železni ograji. Zdravi se v ptujski bolnišnici. Zopet nesreča na ovinku na zagrebški cesti Jozp Pintarič. električar pri DES-u Maribor, obrat Ptuj. se je peljal fi. t. m. okrog 19. ure domov po Zagrebški cesti i.z smeri Turnišča. Na ovinku pri Rimelovih, kjer so prometne ne- sreče zelo pogoste, je privozil za njim osebni avto, ki ga je uprav- ljal lastnik Franc Zgeč, namešče- nec v Ptuju. Zaradi vinjenosti je zgubil toliko razsodnosti, da ni obvladal vozila in je zadel Jožeta Pintariča za levo nogo ter ga vrgel po tleh. vozilo pa je od- letelo še precej daleč naprej po cesti in končno obstalo na levi strani. Jože Pintarič ima močno po- skodo^-ano le^'o nogo. da je še vedno v bolnišnici Na avtomo- bilu je poálkodo^-ana luč in šipa.