številka 36.
PTUJ, 22, SEPTEMBRA 1961
CENA 20 niN
Letni!^ X'V
Gfosiio Socialistične zveze delovnih ljudi
za območje bivšega ptujskega okraja
Izdaja »Ptujski te^dnike zavod s satnostoinim finarisiranjem
Odgovorni urednik \n'on Bauman
Uredništvo m uprava Ptuj, Lackova 8
Telefon 156, čekovni račun pri Narodni banki Ptuj
št 604-19-3-206
Rokopisov ne vračamo,
Ti.<:ka Mariborska tiskarna Maribor,
Celotna narorn na га tuzemstvo 1000 dm. га inozemstvo
1500 din
Zgodilo se je nekaj nepriča-
kovanega — na poti na pogajanja
s Čombejem je nepojasnjeno pre-
minil v letalski nesreči generalni
tajnik OZN Dag Hammarskjold,
ki se že eno leto ukvarja s pvo-
miritvijo v Kongu. Tragična smrt
ga je doletela v trenut^cu, ko so
s:le OZN začele reševati vpraša-
nje Katange. Zato je upravičen
sum. da je posredi sabotaža. To
potrjuje tudi ameriška izjava, v
kateri so povedali, da so jim zna-
ne vse okoliščine tragičnega do-
godka, vendar iz viŠ7:h interesov
nočejo niče?ar povedati.
V trenutku, ko je svet zvedel
za smrt generalnega tajnika, so
nastale nove težave, ki segajo od
Katange, Konga in Afrike, do Or-
Pokoini Dao Hammarskjold
ganizacije združenih narodov ter
do velikih sil. Nenadoma se je
kongcški problem tako silno za-
plte+el. da je dobil mtemacional-
no obeležje. Z drugmi besedami
povedano: s smrtjo generalnega
tajnika je nenadoma postalo ja-
sno, da boji v Katangi niso samo
delo odpadnika Čombeja, pač pa
ie posredi povezava z mednarod-
nim kapitalom in z v.<;emi zveza-
mi, ki v takih primerih nastopajo.
Kaj bi lahko privedlo Čombeja
na odločitev, da je zapovedal
svojim »osamljenim maščeval-
cem-, kot imenujejo njegove re-
aktivne lovce, da so obstreljevali
Hammarskjoldovo letalo? Ham-
marskjold je v zadnjih mesecih
pokazal v Kongu prizadevanje, da
bi rešil problem tako, kot so to
zahtevale resolucije Varnostnega
sveta in Generalne skupščine. To-
da, resolucije so v nasprotju z
interesi kap'taya in to predvsem
evropskega. Zato so že od vsega
začetka izvajali akcije, ki so bile
v nasprotju z OZN in s prizade-
vanji kong'-'škega vodstva.
Katanga je namreč najbogatej-
ša pokrajina v Kongu in Afriki.
Tam imajo svoje delnice Belgijci
in Britanci, ki so zaradi teh oko-
У]?с'-п o'-di'.-'rfi n'>m'->rai'na deja-nja
odpadnika Č-cmbeja in si ta^ko
umazali reke še bolj. kot leta
1956 v Suezu. Številni dogodki so
pokazali, da je katanški primer
s?inio žalostno d^ia^nije v ohdoiiiu
protikolonialnega boja, v katerem
skušajo neokolonialistične sile
ohraniti svojo moč. 2rtve jim ni-
so mar, ker so jim dražji grami
urana, bakra in nekaj karatov
d ^mantov.
Ker je Lumumbina p--'itika bila
v nasprotju s prizadevanji bri-'
tan=;keaa, belgijskega, francoske-
ga in dniaeqa kapitala, je postal
žrtev. Zakaj pa so kritizirali
Hammarskjolda in zakaj so zad-
nje dni pred njegovo smrtjo vo-
dili hudo gr-njo proti OZN m za-
kaj se je moral generalni tajnik
^■ponesrečiti« ?
Na Zahodu so vedeli, da ;тч
generalni tajnik med dvema za-
sedanjema Generalne skupščine
vsa izvršilna pooblastila. V usta-
novni listini niso predvideli na-
slednika in če ga ni, nastane v
OZN zastoj, ker mo'-ajo najprej
najti novega genera'npaa tajnika,
ki bo ponovno dob'l ustr^^zna po-
oh'asti'a. Takšen za.stoj pa -so v
Katang potrebovali, kajti C."m-
be in njeaovi tuji plačanci so se
znašli v škripcih, ko s-^ »modre
če'ade« začele osrednjo bitko za
b-di-čni^st Afr'ke.
Prve posledice ,=mrti so že
v dne. V Generalni skupščini se
ne mo'"ejo zedirN*"' o'ede novega
taimka V Katanai so zameniali
dosedanjega odločnega Irca. po-
veljnika si'1 OZN. V Ndoli se je
predstavnik OZN sestal s Čombe-
jem. da bi kapituliral v imenu
OZN. Mednarodni x api t a.! je v
Katangi za zdaj ohranil pozicije,
kar pomeni, da je ohranil osred-
nji gospodarski položaj ter s tem
onemogočil svobodni razvoj Kon-
ga m panafrikanizma. V prvi od-
ločilni bitki za bodočnost Afrike
slabo kaže naprednim silam, kajti
kolonialisti Se poslužujejo takih
zločinov, da za njih v zgodovini
nimamo primerjav. S tem v Afri-
ki zaostrujejo odnose in to ne le
med napredinimi in nazadnjaškimi
silami, temi-ec tudi med posa-
meznimi skupinami kapitalistov.*!
Prsvà bit.prišlekov<-< iz
drugih celin, potem pa so naen-
krat opazili, da so se pojavile
neke nove infekcijske bolezni
med lastnim prebivalstvom.
Vse to nam govori, da neču-
ječnost in v zvezi z njo poraja-
joča se nevarnost malomarnega
popuščanja v preventivnih me-
rah privede do ponovnega poja-
va in celo vzplamtenja kužnih
bolezni, za katere smo mislili,
da so za vedno izbrisane iz po-
vršja celine.
Od pnñh začetkov civilizacije
spremlja človešt^•o znana in za-
hrbtna bolezen — tuberkuloza.
Le-ta danes tudi pri nas v Slo-
veniji ne predstavlja več člove-
kove morilke. In ker simbol be-
sede -TBC« sedaj ne pomeni več
dobesednih inicialk grozeče smr-
ti, pa že hoče prevladovati mne-
nje, da smo s to boleznijo po-
medli in da lahko mirno počiva-
mo na lovorikah naših doseda-
njih uspehov.
Kdorkoli pa z v^o resnos+jo
spremlja raz\^oj te bolezni pri
nas. bo jasno povedal, da smo
tuberkulozo v Sloveniji sicer te-
mellito razorožili smrtonosnega
orožja, da pa se ona v nežnejši,
toda zato tembolj zahrbtni m-i-
S'ki .íe vse preveč stabilno vzdr-
žuje med nažim prebivalstvom.
Tuberkuloza pa j* .še celo zel«
velik problem v gospodarsko za-
ostalejših predelih naše ožje do-
movine.
V ptujski občini glede tuber-
kuloze ni m.orda največjega pro-
blema v slovenskem m.erilu. ven-
dar pa se tehtnica v statističnOi
slabem pomenu nagiblje k onimJ
ki pokazujejo še visoko številč-1
nost te bolezni? j
V razdobju zadnjih nekaj let^
80 prizadevanja kolektiva PTD {
v Ptuju ob zglednem razumeva-
iju občinskih družbeno-politič-
nih in obla!^tnih forumov, ob tihi
In skriti požrtvovalnosti aktivi-
stov Rdečega križa in socialnih
organov, že rodila ugodne uspe-
he pri pobijanju te bolezni. Za
tak predel, kot ga je predstav-
ljalo področje občine Ptuj. ki je
•*e pred nedavnim pomenilo na
epidemiološki karti eno najbolj'
črno začrtanih področij, je velik;
uspeh, da je tudi tu visoko pa-¡
del procent smrtnosti za to bo-"
leznijo, da odkrivamo sedaj mno-*
go manj razsežna obolenja m'
da jih kot sveža odkrivamo v'
manjšem številu. Pri današnjem:
naraščanju števila tistih bolni-j
kov, ki zaradi sodobnega zdrav-'
ljenja ne odmirajo, ampak žive!
sorazmerno dolgo življenje, in
-raradi vse večjega števila obo-
lelih v poznejših starostnih le-
tih, je način boja s to boleznijo
izgubil nekdanjo obliko in ga bo
treba sedaj dopolniti in poglo-
biti.
Zaradi vse večjega rekrutira-
nja prebolevnikov. ki se jim bo-
lezen večkrat lahko tudi povrne,
je nevarnost okuženj velika. Po-
'eg tega postajajo pomemben
epidemiološki faktor tako ime-
novani kronični bolniki, ki jih
zaradi starosti, drugih nevšeč-
nosti ali kom.plikacj ne moremo
dokončno pozdraviti, še posebno,
ker raznašajo v veliki meri re-
zistentne klice. Za take, na zdra-
vila neobčutljive klice pa vemo,
da so tembolj nevarne za onega,
ki se z njimi okuži. Zaradi ne-
občutljivosti na zdravila, s ka-
terimi razpolagamo, le-ta na bo-
lezen ne morejo vplivati.
Premajhna budnost, rekruti-
ranje dolgoletnih bolnikov, ki so
nevarni za okolico, in možnost
okuženja s klicami, neobčutlji-
vimi za zdravila, so največje ne-
varnosti, s katerimi se mora spo-
prijeti danes pro^ituberkulozna
borba. Le-ta pa bo uspešna s
poglobljenim delom v tej borbi
vse bolj-važnih ustanov, kot so
bolnišnice — z delom protituber-
kuloznih dispanzerjev. TI mora-
jo vložiti v^se napore v patronaž-
no službo, cepljenje proti tuber-
kul-^zi in preventivni zaščiti z
•zdravilnimi sredstvi proti tej bo-
lezni. Nujna in hvaležna bo v
nadalje pomoč že do sedaj zve-
stih sodelavcev od RK do vodil-
nih fonjmov v občini, prvenstve-
no pa bo potrebno nenehno dvi-
gati zdravstveno prosvetljenost.
Mislimo, da nam bo v tem lah-
ko uspeti predvsem s pomoč'o
doraščajoče mladine, ki bo s pra-
vilnim gledanjem na bolezenska
Ноеајдпја. m^d njim' tud" na
TBC, in z zdravim načinom Tv-
1 jen ja zagotovila resnično bolj-
7 i vi j en je.
DR. BRANKO KRATNC
New York. 21. s"pt. (Tan iug-AFF). Svpdska vlada j" sinoči
sporočila, da bo pogreb posmrtnih ostankov Daga Hammar-
skjolda v petek, 29, septembra, v družinski grobnici v Uppsali
• Sekretariat OZN je sinoči objavil specialno poročilo o letu
letala, s katerim se jp smrtno ponesrečil glavni tajnik tp sve-
tovne organizacije Dag Ham marskinld. Poročilo v.sebuje vse
podrobno,5ti polpta od trpnutka vzipta do padca in pravi:
"Letalo je zapustilo letališče
v Leopotdvillu 17. sí'Ptembra ob
17. uri po lokalnem času. nje-
gova smer pa je bila Ndola.
majhno mesto na m'^ji med Ka-
tanqo in Severno Rodeziio. Za-
radi težav v teleki-zmunikacijah
niso pričakovali potrdila o pri-
hodu letala v Ndoto pred jutra-
njimi urami 18. septembra.
Okrog osmih zjutraj je kontrol-
ni stolp leopoldvillskeqa letali-
šča, kateremu je uspelo vzpo-
staviti zvezo' s kontrolnim stol-
pom v Salis'buryju, zvedel, da
letalo, s katerim je potoval Dag
Hammarskjold, še vedno ni pri-
spelo v Ndolo. V naglem sporo-
čilu jp predstavnik OZN v Eli-
sabethvillu potrdil, da tudi on
nima n-kakršnih vesti.
• Ob- devetih dopoldne je
osebje na letališču v Ndoli spo-
ročilo, da je prejšnjo noč v
poznih urah neko letalo preletelo
letališče, ni pa bilo nikakrš.nih
stikov m°d tem letalom in kon-
trolnim stolpom Spor'^čilo pravi,
da so tudi na policiji v Ndoli
izvedeli, da so okrog enih po-
noči opazili velik plamen na ne-
bu in sicer nedaleč od kraja
Mufuüra na rodezijskem ozem-
lju.
Po teh sporočilih je center
za informacije v Leopoldvillu od :
istega centra v Salisburyju takoj
zahteval, da odpošlje posebno
pkipo, ki naj poišrp letalo in
mu nudi pomoč. Sedež OZN v
[eopoldvillu je izkoristil vsa
razpoložljiva komunikacijska
sredstva in stopil v stik s fran-
coskim, pot tugalskim, britan-
.-kim in ameriškim veleposlani-
štvom in zahteval od njih, da
pomagajo organizirati reševalne
pkipe, ki bodo opremljene z
vsem potrebnim. Kmalu pot^m
je prispplo sporočilo rodpzijskp
vlade, da jp v prvih jutranjih
urah odnoslala r<^ŠPvalno ekipo.
Pridr'i/ila so SP ji letala ZDA in
Združenih narodov. Tudi Fran-
(N?-' ■ - na 3, strani)
PREDSEDNIK TITO
SPi?P"PL BfìVj^T^KPGA
VELEPOSLANIKA
Brioni, 21, sppt (Tanjug)
Predsednik republike .Josip Bro/-
Tito jp sprejel včeraj popoldne
izrpdnt'na' in оргГпотогрпеда v?-
lepnslanika Sovjptskp zvpze v ,lu-
goslaviji Alekspja .Tepiseva, ki mu
jo izročil odgovor prpdsedni'kp po-
škodbe na glavi, zaradi katerih
je tudi takoj podlegla. Vozač mo-
torja, mož Vili, je imel na glavi
čelado in pri padcu nj dobil tež-
jih poškodb Prepeljan .je bil v
celjsko boln-šnico in je izven živ-
ljenj.~ke nevarnost].
Pokojno Marijo Faganel so v
sredo, 20. t. m. prippljali v Ptuj
na mrtvaški odpr in v četrtek.
21. t m. jp bil njpn pogreb na
Mestno pokopališčp. 6 otrok je
težko prizari'^tih nad nenadno iz-
guho matere, enako je težko pri-
zadet mož. kj je naenkrat ostal
sam 7. otroci.
Da. npsreča na fpsij ne počiva.
Tako kot SP jp 1 [J 9. t. I. zgodilo
Faganplovjma, sp jp zgodilo že
marsikomu in od vseh minulih
nesreč so sp vozači že mnogo ko-
ristnega naučili. Fden izmed ko-
ristnih naukov po je tudi ta, da
JP vozaču čelada nnjno potrebna
in da si je z njo zp marsikdo re-
šil oziroma obvaroval zivl.jenje.
med tem ko je malo ponesrečen-
cev brez čelade ostalo brez tPŽkjh
posledic, če že niso v podobni ne-
sreči podlegli.
Vsp kažp, da bo prj motoristih"
pctrehno pogledati poleg vozniške
izkaznice in izpravnega vozila tu-
d' na to, če ima vozač čelado ali i
ne. '
Ob 201etnici vstaje
PTUJSKI BORCI PO
DONOYIMI IM EVROPI
Zrlve izseljencev v boju za svobodo leta 1943
(Nadaljevanje in konec)
Roganovič Dimitrije, želez-
niški uradnik v Ormožu, doma
iz Črne Gore, ni po prihodu
Nemcev čakal na izselitev, am-
pak se je napotil domov in javil
partizanom. Bil je nadvse pogu-
men borec. Maja 1943 so ga Ita-
lijani ujeli, mučili, ustrelili in
mrtvega v Cetinju obesili.
Poljski delavec Janez Leben iz
Lahonec je v Rumi pomagal
partizanom. Maja 1943 je odšel z
njimi v Bosno in tam padel v
hudih bojih s sovražnikom.
Leta 1943 j p odšel k partiza-
nom tudi Stanko Močnik iz Ptu-
ja, po poklicu mornariški stroj-
nik, star 23 let. Njegovega brata
Štefka, ki je pred vojno pridno
igral v 2ižkovem gledališču v
Ptuju, je že leta 1941 pobrala
epidemija tifusa v Kostajnici.
V izseljeništvu je umrla zaradi
bombnega napada Marija Lemiit
iz Ormoža. V ustaških zaporih
pa so umrli aktivisti osvobodil-
nega gibanja, učitelj Mirko Ve-
nigerholc, Rudolf Stare dijak,
Ivan Savore kmet vsi iz Središča.
Padli leta 1944
Do konca vojne je boj za svo-
bodo terjal življenja najboljših
sinov našega naroda. Mirko Lan-
gus, trgovski pomočnik iz Ptuja,
je v Novem Marofu na Hn-aškem
pomagal partizanom. Njegov ne-
čak, dijak ptujske gimnazije, Pa-
vel Langus pa je delal s skojevci
v Zagrebu. Oba sta odšla k par-
tizanom na Kalnik. Z Mirkom je
odšla tudi njegova žena Anica.
.Mirko in Pavel sta postala ob-
veščevalna oficirja in sta padla
ustašem v roke. Ustrelili su jo 8.
avgusta 1944.
Martin Skoliber. ekonom iz
Ormoža, je v Zagrebu delal za
osvoboditev. Ustaši so ga areti-
rali, mučili in ustrelili septem-
bra 1944.
Leta 1944 so bombni n-*padi
uničili življenje nekaterem po-
močnikom osvobodilnega gibanja,
kakor Hedviki Podhovnik in njeni
hčerki Silvi iz Ptuja, ter Mar-
jetki Karba iz Ormoža. Leta 1944
sta padla tudi partizar« Hmko
Medik. dijak iz ,Velikç Nedelje in
Mirko Plepelec. kmečki sin iz
Središča.
Poslednfe žrtve našiti
izseljencev
Ciril Zadravec student tehni-
ke IZ Ormoža je moral zaradi po-
moči, ki jo je nudil asvobodU-
nemu gibanju v ustaško tabo-
rišče Novo Gradiško, nato pa v
.lasenovec, odkoder se ni vrnil.
Franc Žiger, trgovski uradnik iz
Ormoža je moral iz Zagreba v
ustaške zapore v Lepoglavo,
nato pa v Jasenovac, kjer so ga
jetniki aprila 1945 pogrešali. \e-^
kaj dni prpd koni-em vojne so
ustasi ubili cestnega nadzornika
iz Ptuja, -Stefana Močnika, starp-
47 Ipt. Maščevali so se. крг je
imel sina. ki je padel pri parti-
zanih in ker so zvedeli, da je
tudi sam delal za osvoboditev.
V slovenski brigadi
Po osvoboditvi Beograda 20.
oktobra 1941 so osnovali Sloven-
sko brigado, v katero se je pri-
javilo mnogo prostovoljcev. Slo-
venska brigada naj bi stopila v
boj za slovensko štajersko
ozemlje. Zaradi težavnega polo-
žaja na sremski fronti so jo že
novembra priključili 5. bataljonu
I. krajiške udarne brigade V.
srhskp divizije. V hudih bojih z
Nemci v Sremu. jp januarja l!M.o
padlo nad 300 slovenskih borcev,
med njimi tudi študenta Marjan
Rudolf jn Dušan Šterk ter dijak
Mjlivoi Majcen iz Ptuja, ki so se
že pred odhodom v Slovensko
brigado povezali z NOV. Iz iz-
seljeništva se niso vrnjli še ne-
kateri borci, o čemer bo zbrala
podatke sekcija izseljencev pri
ZB.
Še kaj o preživelih bor-
cih sirom po domovini
če bi vsakdo, ki sp jp pogum-
no boril proti fašističnemu sov-
ražniku napi.sal svoje spomine
čimbolj potanko, hi imelj veliko
napisati o krvavih bojih" za svo-
bodo, pa tudi o marsikateri ve-
seli uri. ki so jo naši borci pre-
živeli v NOV, Žal so nam dali
svoje spomine le redki borci, le
redki Ptujčani. ki so se odliko-
vali med narodnoosvobodilnim
bojem iz skopih zapiskov posne-
mamo nekaj podatkov, ki naj za-
ključijo naslovno poglavje iz na-
se zgodovine.
Največ zaslug med preživelimi
borci NOV iz naše zgodovine ima
prav gotovo Dušan Kveder, ki je
častni član naše občine, naš na-
rodni heroj, čeprav se ni rodil v
Ptuju, ampak je v Ptuju pre-
življal dijaška leta, ko so tu ži-
veli njegovi starši. Njegova re-
volucionarna pot je dokazala, da
je daleč prerastel zgodovinski
pomen domačega okoliša, ker je
odločilno posegel v razvoj na-
rodnoosvobodilnega gibanja Slo-
venije, pomagal pred tem špan-
skim antifašistom v njihovem
boju, danes pa je med vodilnimi
politiki naše države, saj zastopa
Jugoslavijo kot veleposlanik v
Indiji.
Dušan Kveder ^^e je že leta
1933 na ptujski gimnaziji odločil
hoditi po poti revolucionarja, pa
tudi za ceno svojega življenja.
Leta 1956 ga vjdimo v .Španiji,
leta 1941 se vrne v domovino in
organizira partizanske odrede v
Sloveniji in postane po smrti
Staneta Rozmana načelnik glav-
nega štaba NOV Slovenije.
Dijak Franta Romei iz Ptuja,
danes polkovnik JLA. je bil pri
partizanih od oktobra 1941, do
konca vojne. Zaradi svojih vo-
jaških vrlin je opravljal odgo-
vorne naloge, .saj je bi! med
drugim politkomisar II. Pohor-
skega bataljona. Koroškega od-
reda, nazadnje pa XV. brigadp
XV. divizije.
Književnik Ivan Potrč z Graje-
ne, komunist od leta 1933. je
med vojno pobegnil iz nemške
internacije ,in delal med poli-
tičnimi organizatorji v raznil
kraiih Slovenije. V NOV je bil
med drugim urednik Ljudske
pravice.
Jurist Ivan Bralko, d^nes rav
na tel j Državne založbe Slovenne.
ie preživl.jal v Ptuju dijaška leta
in se leta 19,33 priključil komu-
nistom. Med vojno ga je iz ile-
galnega političnega dela v vod-
stvu KP v Ljubljani strgala in-
ternacija, odkoder jp pobegnil na
novo delo za osvoboditpv na Do-
lenjskem.
Iradnica S'aviva Žemljic je de-
lala leta 1941 v Ptuju, nato pa
jp bila partizanka na Hrvaškem.
Opravljala je delo komisarkr
bolnifp, sanitetnega bataljona,
organizirala je SKOJ in AFŽ.
Predsedovala je tudi okrožnemu
sodišču. Danes je upokojena ma-
jorka JLA.
Študent Mif-ja Vošnjak, pred-
vojni sekretar SKOJ v Ptuju, do
nedavnega poslanik v Demokra-
tični republiki Nemčiji, je postal
sposoben organizatot jn vodja
ilegalne tehnike v Ljubljani.
Opravljal je še druge poverljive
naloge.
Franček Majcen, študent iz Bo-
rovec, aktivist OF in že leta 1941
partizan, je postal leta 1943 član
Pokrajinskega odbora OF za
Štajersko.
Pri partizanih in prj politič-
nem delu so se odlikoval medi-
cinci Radim Visenjak, Aleksander
Poznik in Marjan Kveder iz Ptu-
ja, zdravnika dr. Matko Mrgole
in dr. Fran Rakuša, ki je odšel
leta 1944 k partizanom na Ko-
roško. Dijak Sergej Vošnjak,
Franček Glavnik, predvojni ko-
munist iz Ptuja, študentke Na-
da in Cvetka fraprotnik ter Vil-
ma Bebler so bjli med vodilnimi
političnimi delavci v OF, KP in
NOV. Kvalificiran delavec Jože
Kiep, danes študent prava in
uslužbenec v Ljubljani, je postal
politkomisar Lackovega odreda.
Študent Miro Bračič, danes pro-l
fesor v Mariboru, je bil pri par-
tizanih politkomisar 19. Primor-
ske brigade Srečka Kosovela irv
raznih partijskih in vojaških šol.;
Iz Ptuja in njegove okolice je
med borci padlo 314 žrtev, od
teh 270 izven meja ptujskega
okraja, kjer so pomagali ptuj-
ski borci zrušiti sovražnika člo-
veštva — fašizem. J. R.
Rojstva, poroke
in smrti na ob-
močju občine
' Ptuj
Dečke so rodile: Kirič Marija.
tJrmoz, Opekarniška 21 — Bogo-
mira; Turkus Martina Majšperk
4 — Marjana; Vidovič Marjja. Ve-
lika Varnica 93 — dečka; Polak
Marica, Libanje 44 — Vladota;
Plohi Marija. Bratiskivci 27 —
Lovrenca; Rašl Marija. Žabjak 26
— Mar.iana; Cvrtila Agata. Do-
njp Jesenje 27, Krapjna — Mar-
jana; Zemljarič Ana. Ptuj, Lju-
tomerska cesta 20h — Zlatka; Ko-
kot Marija. Turski vrh 77 — Fran-,
ca, Gojkošek Neka, Trnovcj 18 —7
Ivana; Subotič Terezija, Prešer-
nova ulica 14 — Slobodane; Po-
točnik Jožefa. Popovci 2 — Mak-
sa; *Gr8deček Olga. Rogoznica 56
— Marjana; Cvetko Neža, Hlapon-
ci 13 — Vinka; Ranfl Marija, No-
va vas pri Markovcih 62 — Mar-
jana; Korošec Martina Majšperk
41 — Branka; Vjnko Angpla. Do-
klece 25 — Lpona; Lah Mariiana,
Cafova 1 — Stanka; Prijol Tere-
zija, Lahonci 16 — dečka; Golob
Angela, Kicar 61 — dvojčka: Mar-
jana in Antona; Turk Justina, Ve-
lika Nedelja 46 — Jožeka; Tolič
Ljuba. Zlogonje 78. í,epoglava —
Ivana; Lesjak Marija, Kicar 82 —
Franca; Dovečar Marija, Strejaci
U — dečka; .lanžekovič Marija.
Brstjp 26 — Ignaca; Težak Sjiva,
Brpzjp 66. Vinica — Franca.
Deklice so rodile- Berlak Ma-
rija, Dragovič 24 - deklico; Rop
Matilda. Pobrezje 9 — Smjljano;
Golob Ana. Nadóle 85 — Terezi-
jo; Kranjc Silva, Nova vas 17 —
Sjlvo; Kelc Marta. Predava 20 —
Sonjo; Šijanpc Katica Zagorci 78
— rlpklico; MatPljan Ljudmila,
Senčak 53 — Branko; Kurnik Ne-
ža. Podvinci 55 — Roziko; Ko-
vačec Ivana, Gajevci 50 — Mari-
jo; Potočnik Ana. Domava 148 —
Marjanco; Kukovec Angela. Orešje
10 — deklico; Kralj Marija, Pav-
lovski vrh 2 — Marijo; Kaši Roza,
I^îckova 12 — Alenko; Škrlec Ge-
novefa. Cvetkovci 66 — Zdenko;
Iludžar Marija. Budina 20 —
Vesno; Gajzer Marija, Gomila 8
— Marjano; Mikša Ana, Strelci
7 — Dušico.
POROKE
Banc Arandjel, V. P, Varazdm
- Fijackn Marija. Ptuj Zagreb-
ška cesta 10.
Čuhalpv Mihael, Kranj — Ber-
narda Velikonja, Kranj.
SMRTI
Skuhala Franc. Pršetinci 8
(1899). umrl 14 9 1961;
Vindiš Marija. Ptuj. Rogaška
ce.sta 10 (1889). umrla 15. 9. 1961;
Jer in Alojz, Ptuj Vičava 24
(1880). umrl 13. 9. 1961.
Žižek Branko. Jastrebci 24 (1961),
umrl 4. 9. 1961
Ilec Mirko, Ptuj. Ljutomerska
cesta 16 il957), umrl 4. 9. 1961.
Bolnišnica za zdravljenje TBC v Ormožu
„Hvala za iniciativo
in gostoljubnost'*
Sindikalni funkcionarji na dvori sču grajske restavracije
V soboto. 16. septembra 1961,
so bili funkcionarji sindikalnih
svetov iz Čakovca in Varaždina
Kostje občinskega sindikalneca
sveta v Ptu.ju ter tovarniškega
cdbora sindikata tovarne clinice
in aluminija »Boris Kidrič« v
Kidričevem. Do tega obiska je
prišlo iz več nagibov, in sicer,
da bi na dopoldnevnih razgovo-|
rib med gosti in sindikalnimi
predstavniki iz Ptuja in ptujstte
občine i'Trnen.jali dolovne izkuš-
nje, da bi gostje spoznali zani-
mivosti in posptivinsti Ptuja hi
Kidrič''vega ter da bi se vsi zbra-
ni ob družabnosti pomenili o
vsem. kar zanima pclitične de-
lavce iz Čakovca in Varaždina
ter Pf uja glede na problematiko
raznih predelov naše domovine
in načina reševanja raznih vpra-
V sindikMnem domu v Ptuju
so bili íazgovori. Od gostov so
govorili o problemih svojega ob-
močja tov. Vitez, predsednik 00-
činskega sindikalnega sveta Va-
raždin, tov. Drk, pred.iednik ob-
činskega sindikalnega sveta Ča-
kovec, tov. Mihalič. predsednik
komisije za gospodarska vpraša-
nja pri občini Varaždin, a dru-
gi, iz Ptuja pa so govorili tova-
riši .Jože Seguía. Viktor Mikovcc
in Rau. Vsi goitjp-,govorniki »n
.se zahvalil, občinskemu sindikal-
nemu svetu Ptuj za iniciativo, da
ie prišlo do tega оЂ:«ка in ..re-
čanja, in za gostoljubnost ter .''-o
poudarili velik pomen praktič-
nega utrjevanja bratstva med
ljudstvom na.ših sosednih občin
Razgovor je trajal od 8. do 11
ure. Glavna tema razgovorov so
bile izkušnje z uvajanjem eko-
nomskih enot in plačevanje po
učinku. Tz razgovorov se ie dalo
posneti, da .^e tudi v občinamaj
Čakovec in Varaždin lotevaj«
nove prak.sp in da se moraj^
opirati predvsem na svoje ana-*
lize in le v mani.šj meri na zbor-;
nice, ki jim tudi nomagajo.
Ogled muzpjskih zanimivosti
na gradu je bil za večino gosto\-
novo iloživrfje. Nekateri so Vììì\
prvič v (om mu^ojii jn so si era
le bpžnn огг1рг1дП. za podrobftì
ogled pa si hodo poiskali nove
priložnosti. Pri restavraciji na
gradu sta počakala goste pred-
sednica občinskega ljudskega
odbora Ptuj tov. Lojzka Strop-
nikova in predsednik občinskega
odbora SZDL tov. Branko Gor-
jup. ki sla bila na razširjenem
plenumu SZDL. Po kratkem na-
govoru je izročil predsednik ob-
činskega sirdikalnega sveta tov.
Jože v^egula predstavnikoma iz
Čakovca in Varaždina po eno
umetniško sliko Ptuja, delo prof.
Lugariča iz Ptuja.
Ta dan so si gostje skupno s
predstavniki iz Ptuja in Iz pod-
jetij v občini ogledali tudi tovar-
no ,glinice in aluminija »Boris
Kidrič« v Kidričevem ter obrat
kmetijskega kombinata Ptuj v
Kidričevem. Gostje iz Čakovca
in Varaždina so se zanimali za
posebnosti gospodarskih pano,^
v ptujski občini, za narodni do-
hodek, za število zaposlenih v
občini, v tovarni in na kombi-
natu, za perspektivni razvoj v
občini itd. Na vsa ta vprašama
je gostom že na dopoldanskem
razgovoru dal sliko občine Ptuj
tov. Makovec. enako pa so gos'ie
,prikazali navzočim gospodarsko
sliko svojih območij.
Med skupnim kosilom v Kidrl»
cevem v restavraciji in med ve*
čer'o in po njej so se gostje л
domačini razgovarjali o vsem,
česar se ni.'^o mogli pomeniti
med ogledi. Tu je bilo še dogo-
vorjeno, da bo prišlo v teku zi-
me do nadaljnjih izmeniav ob-
iskov. 'vSindikalni funkcionarji
bodo povabljeni ob priložnosti v
Čakovec in Varažd-n. Do podob-
nih izmenjav obiskov, za katere
so dali iniciativo sindikati, ho
prišlo Dri mladini, pri organiza-
cijah ZK in pri društvih, tako
da bo med ljudstvom teh poli-
tično-upravnih teritorialnih enot
ustvarjena prava bratska har-
monija in medsebojna pokornost
ter priložnost spoznavanja vseh
področij dejavnosti, ki .so obo-
jestransko zanimiva.
Slovo je bilo težko, vendar so
si vsi medsebojno zagotovili, da
se bodo tako koristni obiski Do-
navljali. -vj-
Gostje IZ Čakovca in Varaždina pri ogledu Tovarne glinice in aluminija v Kidričevem
PTUJSKI TEDNIK
PTUJ, DNE 22. SEPTEMBR.^ 1961
60LETSL0VEiySKES0LEV0RM0ZU
v nedeljo. 17. septembra 1961,
so proslavili prebivalci iz Ormo-
ža in okolice 30-letnico ustano-
vitve slovenske osnovne šole na
Hardeku pri Ormožu. Sestali so
se nekdanja učitelji jn učenci in
so obujali spomine na najtežje
čase slovenskega šolstva v Or-
možu, ko je bila ormoškim
oblastnikom in nemčurjem slo-
venska beseda trn v peti. Tedaj
niso niti dovolili, da bi zgradili
novo šolo v Ormožu. Sovenci so
si jo sezidali na Hardeku. Stara
šola, ki je bila pred cerkvijo (se-
daj park), ni ustrezala niti
osnovnim zahtevam šolske zgrad- '
be.
Leta 1894 je prodrla v javnost
zahteva nasih ljudi za ustanovi-
tev slovenske šole, vendar so ta-
kratne avstroogrske oblasti to
zahtevo zavrnile. Po šestletnih |
prošnjah in pravdanju so morali
reakcionarni nemškutarskj krogj-
popustiti in 15. 9. 1900 je bil po-
ložen temeljni kamen nove slo-
ven.>ke osnovne šo'e na Hardeku.
Po enem letu marljivega dela za-
vednih Slovencev je bila šola pod
streho. Točno čez leto dni. 15. 9.
1901 je sprejela šola prve učence,
otroke zavednih Slovencev.
Slavnostne otvoritve šole se je
takrat udeležilo nad štiri tisoč
ljudi, predvsem kmetov iz Har-
deka. Dobrave, Ljtmerka. Pušjnec
in Pavlovec, ki so kljub takratne-
mu visokemu davku darovali
mnogo materiala in denarja za
svojo šolo, da bi jim ta vzgajala;
otroke v zavedne Slovence, ki se
ne bodo nikdar sramovali svojei
materinske slovenščine. i
Učenci iz hardeške šole so bili |
takrat pred težkimi preizkušnja- i
mi. Bili so časi, ko je veljalo ges-
lo: »Bodi trden!« S ponosom je
lahko potrditi, da so prišli iz te
šole zavedni Slovenci. To se je iz-
kazalo tudi v času narodno-osvo-
bodilnega boja proti fašizmu. Te-
ga so se udeležili tudi učenci iz
te šole. Nekateri so dali svoja
življenja za novo socialistično
Jugoslavijo.
Nedeljsko slovesnost je začel
predsednik soškega sveta tov.
Franc Pučko. V imenu pripravljal-
nega odbora se je vsem sodelu-
Prvo ucitîljstvo na šoli v Hside ku
jočim zahvalil tov, Martin Pukla-
vec. Za uvodnimi besedami je go-
voril zbrani množici predsednik
Okrajnega ljudskega odbora Ma-
ribor tov. Jože Tramšek. Učenci
te šole so deklamirali in zapeli.
Na to slovesnost bo ostal v šoli
neizbrisen spomin, s spominsko
ploščo padlim v NOV nekdanjim
učencem le šole. ki je bila ob tej
priliki odkrita.
J. T. 1
KINO »ORMOŽ« ^
Sobota, 23. septembra 1961:1
»Koncert za strojno puško«, ju-(
goslovanski film.
Kino »Svoboda«
Kidričevo i
Sobota, 23. septembra 1961 r
»Valentino<, ameriški barvni
film. Sreda 27. septembia
»Zvezda potuje na jug;(, ceškol
jugoslovanski barvni film. '
KINO ZAVRČ i
Nedelja, 24. septembra 1У61:
»Neznanec je prišel«, ameriški
kinemascopski barvni film. i
Mestni kino Ptuj ]
četrtek. 21. in petek 22. sep-
tembra 1961 : »VICITA«. ameriški
barvni cinemascopski film. Pred-
stave 21. septembra ob 15,30,
17,45 in 20. uri; 22. septembra
pa ob 17.45 in 20. uri.
Sobota, 23, in nedelja, 24. sep-
tembra: »VRTOGLAVICA«, ame-
riški barvni vistavisionski film.
Zaradi izredne dolžine filma
bodo predstave ob 17. in 20. ur;.
Cene vstopnicam bodo zvišane za
20 din.
Mladi Varaždinčani bodo gostovali
v nedeljo. 24. t. m., ob 20.uri
bodo gostovali v ptujskem gle-
dal i.šču mladinci iz Varaždina,
člani Mladinsko kulturno umet-
niškega društva »Milice Pavlič-
Kate«.
V prvem delu programa bodo
izvajali narodne plese in pesmj.
v drugem delu pa se bodo izkazali
pevci popevk, ki jih bo spremljal
mali plesni ansambel.
Goste je povabil Občinski ko-
mite IMS v Ptuju, ki jim name-
rava obisk vrniti.
-pib-
Hase soUlie Luhine so
začele deEo^aii
Vse šole ptu.jske občine ?.o
oživele i novim šolskim letom in
pouk se odvija s polno paro. Po-'
sebno živahno postane na šolah
v velikem odmoru, ko hitijo naši
učenci proti šolski kuhinji, ker-
so se jim oglasili želodčki, ki
terjajo svojo malico. '
Pri vseh šolah naše občine so
ustanovljene šolske mlečne ku-
hinje, kjer dobiva šolska mladina
kaom ter kos kruha z raznimi
kaojem ter kos kruha z raznimi
namazi ali vitaminskimi dodatki.
Osem šol v občini pa ima lepo
urejene šolske kuhinje, ki nudiin
mladini krepko hrano v obliki
enolončnic.
Kolikega pomena so šolske
mlečne kuhinje in šolske kuhi-
nje, znajo povedati otroci naših
revnejših šolskih okolišev, ki so
prihajali mnogokrat, posebno po-
zimi, brez zajtrka in kruha v
I šolo,
! Šolske kuhinje so se ustanovile
I v osnovnih šolah zaradi lelesne-
I ga razvoja in krepitve zdravja
I učencev ter. da se razbremenijo
■ zaposleni starši. V njih se hr*-
; nijo učenci ter navajajo tudi na
zdravo in kulturno prehranje-
vanje. Tako spvori navodilo o
or^'anizacijì in delu šolskih ku-
hinj, izdano od Sveta za šolstvo
LRS.
Za uresničenje teh plemenitih
nalog žrtvuje naš občinski Ijud-
' ski odbor velika finančna sred-
stva, a tudi šolski odbori, upra-
j viteljstva šol in vodje šolskih
kuhinj vlagajo za uspešno delo-
vanje kuhinj mnogo naporov.
Ogromna pa je še poleg vsega
i tega mednarodna pomoč, ki jo
' dobivajo naše šole preko občin-
skega odbora Rdečega križa v
: Ptuju v živilih.
Jasno sliko o tem nam nudijo
številke o potrošenih živilih v
preteklem šolskem letu. Po po-
datkih, ki so nam na razpolat^o,
je bilo v šolskem letu 1960/61 do-
deljeno šolam brezplačno in po-
trošeno 28.854 kg mleka v prahu.
I 9.807 kg riža in 163.180 kg moke
ali 212.134 kg kruha, kar pred-
stavlja skupno vrednost 19 milij.
574.805 din po nabavni ceni živil.
Ako računamo, da plačuje naS
občinski ljudski odbor še kuha>
rlce, prevoz in dostavo živil, ku-
rivo itd., ugotovimo, da znaša
•kupna pomoć šolskim kuhinjam
okrog 25.000.000 din letno. Od
10.160 šoloobveznih otrok je pre-
jemalo okrog 8000 učencev me-
sečno povprečno po 161.780 obro-
kov hrane.
Računati moramo, da bo med-
narodna pomoč polagoma prene-
hala zaradi na.'icga ekonomskega
razvoja in dviga standarda. Zato
bodo morali organi \-odsLva šole
.S'krbeti. da šolske kuhinje ne
bodo prenehale .delovati. Poseb-
no šolski odbori in upravitelj-
stva posameznih šol se bodo mo-
rali na to dejstvo z vso resnostjo
pripraviti, saj gre za najdražje,
kar imamo, gre za dobre učne
u.spehe in zdravje naše šolske
mladine.
Prepričani smo. da jih hodo v
teh plemenitih stremljenjih pod-
prli starši z vsem razumeva-
njem. K M..
I Učenci osnovne Шс
Domava na ßoCn
Petnajst mladih ljudi so spre-
jeli lepi in tihi gozdovj Boča v
svoje sence. Nekaj časa strma
pot je neopazno prešla v položno.
Ta pot nas je pripeljala do pla-
ninskega doma na Boču.
Dom ima zelo lepo prostorno
sobo. V njej smo odložili prtlja-
go in nadaljevali pot proti vrhu.
Nekoliko s strahom .so se otroci
ozirali proti yrhu, vendar je ho-
tel vsak biti pogumen. Za kočo
v smeri proti vrhu je spomenik
padlim junakom, ki so žrtvovali
svoja življenja za naše srečnejše
dni.
Na jasi smo za botanično zbir-
ko nabrali cvetlice, ki s svojimi
poslednjimi cveti krasijo gorsko
naravo. Vsak je hotel učitelju
pokazati čim več in čim lepših
rož. Rumena srčna moč, sončece,
modri glavinec, bela velika mar-
jetica, zeleno vresje. gladež in
vijoličasta zvončnica pokrivajo
kot pisane preproge zemljo. Flo-
ra na Roču je znamenita v vseh
Iclnjh časUi.
Na vrlin Ro^a so v^lik^^ in ra-
dovedna oči otrok spraševale,
čemij smo sploh plezali tako vi-
soko. Zato jim je učitelj pove-
dal, zakaj hodijo ljudje v gore.
Človek mora vzliubiti naravo inj
gorf>, potem mu te odkrijejo svo-
je bogastvo iy lepoto. Gore ho-
čejo oи|^м1иш|ш1ММПП1|||ШП|||||МИ||;п||||!1|||||||Ч1|т|||111|||||||Ш|М||||||||||||||||||||||||{{||||||| 111111111111|||11111111|11|||||||||||1!111ШШ1Ш111Ш1[|111111Ш11111111111|1|Ш||||||1Ш
Šolarji îia kolesih
Kdor se odprtih oči pelje mi-
mo šole na Hajdini, takoj opazi
tam ogromno koles in se vpra-
ša: лАИ imajo Hajdinčani sedaj
čas za sestanek?« Težko bi kdo
pomislil, da prihaja toliko otrok
s kolesi k pouku.
V sredo, 19. septembra t. 1.
sem stopil med odmorom v
zbornico hajdinske šole, da bi
se pri učiteijstvu pozanima".,
kako velik je njihov šolski oko-
liš, da morajo otroci s kolesi v
šolo, da jim ni potrebno dale^.
pešačiti. Na tozadevno vpraša-
nje mi,je ljubeznivo odgovorila
ena izmed učiteljic, da so naj-;
oddaljenejši učenci doma id
Zlatoličja, t. j. 6 km od šole ini
da prihaja nekaj teh v šolo é
kolesi, ostali pa so iz drugi™
vasi in naselij. Skupno je dnev-;
no pred šolo 80 koles vseh oblik,'
tip, barv, tehnično popolnih in
nepopolnih. Tudi pri popol-
dnevnem pouku jih je skoraj
toliko.
Glede na to oblinosi kolesar-
jev bo šola organizirala kole-.
sarski kros ali ocenjevalno tek-
movanje ob upoštevanju pro-
metnih predpisov. Prepričani
so, da bo udeležba obilna, re-
zultati ocen pa tudi zadovolji-
vi, ker se poleg otrok, ki se še
ne znajo pravilno obnašati na
cesti, večina le obnese in je kar
razveseljivo pogledati, kako
dajejo mnogi otroci pri zapu-
ščanju ceste znak z roko. Var-
nostnim organom, ki kontroli-
rajo cestni promet, bi bilo go-
tovo v razvedrilo, ki bi se ude-
ležili takega tekmovanja in bi
na njem /. veseljem ugotovili,
da je prodrla vzgoja mladine
za pravilno obnašanje na ce^ii
skoraj v vsako hišo.
fiola na Hajdini sc bavi z
vprašanjem, kako bo s temi ko-
lesi v jesenskem in zimskem
času. ko ni pra\iIno puščati
vozil na dežju in sncijti, ni pa
pri šoli prostora, kam hi otroci
spravljali kclesa. V šoli so
mnenja, da bo zopet potrebno
orRanizirati s pomočjo staršev
zeradilev barako za spravlja-
nje koles, ki ho kolesarjem tudi
poleti dobroflošla. saj vsi vedo.
da kolesu tudi močna vrt "ina ne
koristi. B. .L
Mi smo fantje, k' smo
vsi soldat] e ...
v torek. 18. in v sredo. 19. sep-
tembra li>61 je bilo zc-pet po
Ptuju veselo. Peš, na kolesih in
na vprežnih vozilih so prispeli
v Ptuj veseli fantje iz okolice
Ptuja, ki so vpoklicani na odslu-
žitev vojaškega roka v razne
enote JLA.
Razveseljiva je ugotovitev, da
je skoraj docela odpravljena na-
vada, da bi prišli fantje na zbor-
no mesto pijani, kričavi in ne-
obzimi. S šoipkom za klobukom,
s kovčkom v roki gredo skupaj
po mesiu, prepevajo in vriskajo,
trezni in veseli. Tega ali drugega
je pospremila do Ptuja, do zbor-
nega mesta ali do postaje sestra,
brat. deklica ali zaročenka. Slo-
vo je vedno težko, vendar vsi
vedo. da morajo rnladi fantje za
nekaj časa zdoma in v tem času
se zresnijo, v .TLA priučijo raz-
nih strokovnosti in po vrnitvi '2
JLA jim je mnogo lažje priti vi
službo. ■
Ponekod .so odhajajočim pri-
pravili sovrstniki družaben ve-
čer, zlasti tam. kjer je ftila za to
iniciator organizacija LMS. Tak
način slovesa se je izkazal kot
zelo primeren in prijeten in za-
pušča zlasti na mlajše dober
vtis in zgled, ki ga potem mlajši
prihodnje leto radi posnemajo.
7iNKA
Ni v ) so'.sßo /' io
fccitnice so /p кспс:апе.
nabrali si novth sm.i moci,
pripravljeni sedaj gremo na delo,
pred nami nove so skrbi.
Šclskt zvonci že zvonijo,
zasedli svoje smo klopi,
učitelji lepo nam govorijo,
prvi ksti so popisani.
Kdor bo vedno priden
in se m.arlijov učil,
mu hitro bo minilo leto,
saj rceno dobre bo dobil.
Ce hotol biti bos raztresen
in si cvekov boš nabral,
prčitnic nič se n'ì veseli,
ker za to se boš kosal.
ODOOVORI
na ур-р%гпја v štev. 3,"i 61 od
15. septembra lOfil.
1. Modra jama; 2. Pandora; 3.
Jezikoslovec Oroslav Caf (umrl
3. julija 1884); 4. 6. avgusta 1945;
5. V vasi Kamenice 5. jun. 1941;
6. Ameriška pisateljica Pearl S.
Burk. ki je polnih 40 let živela
na Kitajikem; 7. Okoli 12 cm
dolga in 2 cm .Uroka cev; 3.
Ljubljančana Marjana Deržaj m
Stane Mancini; 9. Ameriški iz-
umitelj žarnic Thomas Alva Edi-
son (1847—19,31): 10. Sloviti grški
učenjak Arhimcd iz 3. stol. pr.
n. št.
Ali že veste
1. Koliko jo težak prazen člo-
veški želodec;
2. Kdo jc avtor filmane novele
»Dama s psičkom«?
3. Kdo ima naziv »vojvoda
jazza
4. Kdaj jc bila spuščena v po-
gon tovarna aluminija v Kidri-
čc\'em?
5. Kdaj so izšle Blciweisove
Kmetijske in rokodelske novi-
ce ■ ?
6. Tz česa kuhajo whisky?
7. V katerem jazz ansamblu
igrajo Borut Bučar (klarinet).
Miško Hočevar (kontrabas), dr.
Urban Kader (trobenta). Mario
Rijavec (klavir). Mik Soss (trom-
bon) in Aleksander Skale (bob-
ni)?
a. Kdo je osnoval Moskvo?
9. Kaj je polo?
10. V koliko jezikov je preve-
den Cankarjev »Hlapec .T^-^rnej
tEDI)
Iz programa RTV Ljubljana
L.IUBL.IANA
NEDELJA. 24. SHPTh.MRRA
Ti.no—6.3П Julraiiji pozdrav vrnt"s
nh 6.05—ri.in Poročila, vremenska пн-
poved in dnevni koledar. 6.;î() Reklame.
6.■•tO Vedri zvoki. 7.00 Napoved časa. po-
ročila, pregled tiska, vremenska napoved.
10..Í0 Nedeljska matineja. 11.40 .Milja
Kreft: Povest o ijeneracijah (reportaža).
12.00 Naši poslušalci čestitajo in po-
zdravljajo — I. I,"i,00 Napoved časa, po-
ročila, vremenska napoved in objava
dnevnega sporeda. 13,l,i Obvestila in za-
bavna Klasha, 1.3,30 Za našo vas. 13.,i0
I.epe melodije s holywoodskim prome-
nadnim orkestrom, H.l.i Naši poslušalci
čestitajo in pozdravljalo — II. Ij.OO Na-
poved casa, poročila in vremenska napo-
ved. 19.00 Obvestila, reklame in zabavna
Slasba, 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Za-
bavni zvoki za vse. 21.00 Športna poro-
čila. 21.10 Ludwig van Beethoven: Sim-
foniia štev. З v Es-duru »Eroica». 22.00
Napoved časa. poročila, vremenska na-
poved in pregled sporeda za naslednji
dan. 22.L'i Plesna «¡lasba. 23.00 Poročila.
23.0.5 Nočni operni koncert. 24.00 Zad-
nja poročila in zaključek oddaje.
PONEDELJEK, 2,'i. SEPTEMBRA
.5.00--8.00 Dobro jutro' (pisan glas-
beni spored) — vmes ob ,'i.0,') ,'>.10
Poročila, vremenska napoved in dnevni
koledar, .5.10 —.т.ЗО Nekaj domačih, fi.00
—6.I.T Napoved časa. poročila, pregled
tiska, vremenska napoved in obvestila.
6,,30—6.40 Reklame. 7,00—7.1,5 Napo-
ved časa. poročila, vremenska napoved
in radijski koledar. 8.0П Poročila. 11.24
Ferdo Juvanec: Pet minut z.a klavirski
trio. li.40 Iz samospevov in klavirskih
skladb Lucijana Marile Skcrjanca. 12.00
Nastopa trio iz Doline pri Trstu, pojeta
Dario in Darko, 12.1Í Kmetiiski nasveti.
12.25 Melodije za opoldne 13.00 Napo-
ved časa. poročila, vremenska napoved,
prireditve dneva in objava dnevnega spo-
reda, 13.15 Obvestila in zabavna glasba.
13.30 Igra kmečka godba, vmes zanoje
nekaj narodnih .Marija Oazvoda, 17.15
Šoferjem na potu 18.oo Iz Verdijevega
Don Cariosa. IP.OO Ob-estila. reklame
in zabavna glasba. 19..чо Radijski dnev-
nik, 20.00 Ponedeljkova panorama za-
bavnih melodij. 21.05—23.00 z Ictošni*-
Z3 festivali v Sal'burgn. 22,on '•''15
Napoved časa. poročila, vremenska napo-
ved in pregled sporeda za naslednji dan.
23,00 Poročila. 23.05 Plesna glar.ha.
24.00 Zadnja poročila in zaključek od-
daje.
TOREK. 2fi. SEPTEMBRA
.5,00 -8.00 Dobro jutro: ipisan glas-!
beni spored) — vmes ob 5.05 -5,101
Poročila, vremenska napoved in dnevnii
koledar. 5,25—5.45 Nekaj domačih, (j.00;
-6.15 Napoved časa, poročila, pregled'
tiska, vremenska napoved in obvestila.!
6.30—6.40 Reklame. 7.00—7.15 Napo-
ved časa. poročila, vremenska napoved
in radijski koledar. 8.00 Poročila. 11.00
Pet pevcev — pet popevk. 11.15 Branje
za vroče dni — John de Meyer: Boiaz-
Ijivi .Mr. Jones — I. 11.35 Rudoli .Matz;
Koncert za flavto, oboo. violo in violon-
čelo. 12.00 Glasbena oddala za otroke.
12.15 Kmetijski nasveti. 12.25 Nfelodüe
za opoldne, 13.00 Napoved časa. poro-
čila, vremenska napoved, prireditve dne-
va in objava dnevnega sporeda. 13.1.Í
Obvestila in zabavna glasba. 13,30 Od
ariie do arije. 19.00 Obvestila, reklame
in zabavna glasba. 19.30 Radi-jski dnev-
nik. 20.00 Poje Slovenski oktet. 20.,30
Radijska igra. 21.06 Anton lajovic: Sa-
njarija. 21,11 Zvočtii kaleidoskop. 22.00
Napoved časa, poročila, vremenska na-
poved in pregled sporeda za naslednji
dpn. 22.1' I coš lanaček in lohannes
Brahms. 23.00 Poročila. 23,0.5 Ple--na
<'l?sba. 24.00 Zadnja poročila in zaklju-
ček oddaje.
SREDA, 27. SEPTE.VTBRA
5 00 -R.00 Dobro jutro' (pisan glas-
beni spored) — vmes oh 5.05 -5.10
Poročila, vremenska napoved in dnevni
koledar. 5.10-5.30 Nekaj domačih. 6.00
-6.15 Nanoved časa. poročila, pregled
tiska, vremenska napoved in obvestila.
6.30 '-1.40 Reklame. 7.00—7,15 Napo-
ved časa. poročila, vremenska napoved
in radijski koledar. 8.00 Poročila, 11 30
Deset minut u naše br-ležnice. 11.40 Ni-
кШа Hercigonja: \u kleti, suita kajkav-
skih pesmi. 12.00 Bn^.n in Mi$ko z
'•ašVim kvintetom. 12 15 Kmetiiski na-
sveti. 12.25 Melodiie za opoldne, 1300
>>novcd časa. potočiU. vremenfka na-
poved, prireditve dneva in objava dnev-
nega spnreda. 13.15 Obvestila in zabav-
na glasba. 13,30 ler« pihalni orkester
IT* p. v .P»"l» Br-Miif, 14.05 Rurttiska
'nU 7» irf^"'" •:'nn"-', fpnnOVil»rV 10 OO
Obvestila, reklame in zabavna glasba.
19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Majhna
prodajalna plošč s popevkami in zabav-
nimi melodiiami. 21.00 odlomki iz Štirih
grobijanov Ermanna Wolía-rerraría. 22.00
.Vapoved časa. poročila, vremenska na-
poved in pregled sporeda za naslednji
dan. 22.15 Plesna glasba. 22.50 Literar-
ni nokturno. 23.00 Poročila, 23.05 Vočni
koncert. 24.00 Zadnja poročila in zaklju-
ček oddaie,
ČETRTEK. 28, SEPTEMBRA
5.00—8.00 Dobro jutro: (pisan glas-
beni spored) — vmes ob 5,05—5,10
Poročila, vremenska napoved in dnevni
koledar, 5.25—5.45 Nekaj domačih. 6.00
—6,15 Napoved časa. poročila, pregled
tiska, vremenska napoved in obvestila.
6.30—6.40 Reklame, 7,00—7.15 Napo-
ved časa. poročila, vremenska napoved
in radijski koled,4r. 8.00 Poročila. 11.00
Vesele slovenske zborovske skladbe in
priredbe poje Ljubljanski zvon. dirigent
nore Matul. 11.15 Branje za vroče dni
— John de .Mever: Bojazljivi ,Mr. jones
— II. 11.35 Iz filmov in glasbenih revij.
12.00 Vasilii Mirk: Morska suita. 12.15
Kmetijski nasveti. 12.25 Orgle in orglice.
12.40 Domači napevi izpod zelenega Po-
horja 13.00 .Napoved časa. poročila, vre-
menska napoved, prireditve rineva in ob-
iava dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila
in zabí'.vn;! glasba, li.10 Od tod in on-
dod, 19.00 Obvestila, reklame in zabav-
na glasbi,. 19.30 Radijski dnevnik. 20,00
Četrtkov večer domačih pesmi in nape-
vov, 20.45 Olasbena medigra. 20.50 Li-
terarni večer. 21.30 Nikolaj Rimski-Kor-
sakov: Zlati petelinček, simfonična suita.
22,00 Napoved časa, poročila, vremen-
ska napoved in pregled sporeda za na-
slednii dan. 22.15 Nočni akordi. 22.45
Boris Papandopulo: Sonata v a-molu.
23.0П Poročila. 23.05 plesna glasba.
24 00 Zadnja poročila in zaključek od-
daje.
PETEK, 39. SEPTEMBRA
5.0O 8.00 Dobro jutro' (pisan glas-
beni spored) — vmes ob 5.03—5.10
Poročila, vremenska napoved in dnevni
koledar. 5,10—5.30 Nekaj domačih, 6.00
—6.15 Napoved časa. poročila, pregled
tiska, vremenska napoved in obvestil*.
6.30—-fi.40 Reklame. 7.00—7.15 Vapo-
ved časa. poročila, vremenska napoved
in radijski koledar, s.oo Poročila. 10.15
Ml vam ugaia'' 11 oo inlii Zarebski:
Kvintet v g-molu za klavir in godalni
kvartet. 11.40 Češka zabavna jlasb«.
12.00 Iz lolklornih zapiskov Tončke Ma-
roltove. 12.15 Kmetijski na..walkie talkie«. Le-te so že doslej
bile med man.jšimi radijskimi
sprejemno-odde.jnimi pvostajami.
nov tip pa bo naravnost pritlika-
vec med njimi. Satulja novega
aparata ima dimenzije 110x75x.3l
mm in je opremljene s premično
teleskopsko anteno, g^rlastim mi-
krofonom in slu.šnim ušesom. Ce-
loten aparat je težak 400 gramov.
Aparat deluje v frekvenčni sferi
25 do 300 MHz in ima radius oko-
li Ikm. Za energetski izvor ime
akumolator na polnjenje ali pa
srebrno suho baterijo.
Naš e zdravje
Vzroki obratnili
nezpd in obolenj
Da bi se uspešno borili proti
številnim obratnim nezgodam in
obolenjem delavcev, moramo v
prvi vrsti dobro spoznati vse
vzroke njihovega nastanka.
Med pogostimi vzroki sta utru-
jenost in preutrujenost. Skoraj
povsod je vpeljan osemurni de-
lavnik, "utrujenost po končanem
delovnem dnevu je normalen po-
jav. Ni neprijetna nitj zdravju
škodljiva, je obrambni refleks.
Signal, ki ga moramo upoštevati,
vendar mnogj delajo več časa pri
nas pa tudi drugod. Nadurno de-
lo pelje v kronično utrujenost —
preutrujenost. Nadurno delo .je z
zakonskimi predpisi omejeno.
Kdor dela izven svoje redne za-
poslitve iz potrebe po dodatnem
zaslužku in glede na potrebe, ki
jih imajo soljudje (po zidarjih,
slikopleskarjih itd.), kdor potuje
vsak dan po 20 kilometrov v
službo, kdor opravlja doma vsa
gospodinjska jn kmetijska dela
itd., je dodatno obrcmen.jen, nosi
večje breme.
Če je delavec po rednem po-
čitku drugo jutro še vedno utru-
.jen, če mu ne z^adostuje njti ne-
deljski počitek, .|e bolan ali pre-
utrujen. Telesne rezerve se v ča-
su počitka ne nadoknadijo. .Nje-
govo telo že črpa det glavnice
svojih moči, namesto da bi žjvel
.samo od obresti, t. j. čezmerno
črpa svo.jo telesno energijo in
tako zmanjšuje svojo odpornost
proti boleznim.
Pogosto nrei.«kujcmo v našjh
ambulantah ljudi, ki imajo razne i
telesne in živčne težave; zmuče-
nost. nespečnost, nemir jn celo
temperaturo; zaman jim iščemo
vzroke v kakem obolenju in jih
končno uvrstimo v skupino di-
stonikov. Taki že pri prvem sti-
ku z zdravnikom povedo, da bo-
lujejo na živcih in tudi pogosto
menjajo zdravnike, ker jim no-
beno zdravilo ni bilo »ta pravo«.
Če se poglobimo v način živ-
ljenja teh ljudi, ni treba stro-
kovne izobrazbe za ugotovitev,
da bi bilo pri tolikšnem delu bolj
nenavadno, če bi dotični ne imel
težav, kot pa da jih ima. Krojači
in šivilje, ki še po delu v podjet-
ju presede ure in ure pri šival-
nem stroju doma, tovarniški de-
lavci, ki potujejo iz dneva v dan
v službo ob v.sakem vremenu s
kolesi ali peš. po nekaj ur dnev-
no, pa tudi vsi, ki se vozijo z
vlaki, niso mnogo na boljšem.
Vstanejo že ob štjrih. se hranijo
do štirih popoldne z mrzlim pri-
grizkom, ki si ga prinesejo z do-
ma, potem pa ni čudno, če obču-
tijo slabost, če imajo želodčne
motnje, če mnogo pogosteje bo-
lehajo z.a prehladi, želodčnimi in
pljučnimi katari, revmo, v sta-
rejši dobi z naduho jtd. Taki pre-
utrujeni ljudje tudi ne morejo
biti dovolj pazljivi pri delu jn
delovne nezgode prežijo nanje v
vsakem trenutku.
Higiena dela nas uči. da utru-
jenost po opravljenem delu nj
samo posledica telesne izčrpa-
nosti zaradi velike porabe ener-
gije pri napenjanju mišic. Tudi
srednje težko in lahko delo za-
htevata večjo ali manjšo pazlji-
vost. Utrujenost se zato pojavlja
tudi v živčnih centrih in čutiljh.
Neglede na vrsto utrujenosti in
njen vzrok se utrujenost grmadi
in je največja na koncu delov-
nega dne. Zato je potrebno čas |
do naslednjega dela premišljeno
izkoristiti za obnovo moči. Treh>a
se je pripraviti za naslednji de-
lovni dan. Spanje je nedvomno
najboljši način počitka, zato si
je treba zagotoviti dovolj časa
za mirno, nemoteno, globoko
spanje. Ostanek prostega časa se
lahko s pridom uporabi za pasiv-
ni počitek z mirovanjem ali
aktivnim gibanjem. Izbira najbolj
primernega počitka je odvisna od
dela, s katerim se bavjmo. Na
primer po delu, pri katerem se-'
dimo in ga opravljamo z giban-
jem manjše skupine mišic, je
koristno uporabiti del odmora za
sprehod, šport, delo na vrtu, če-
belarstvo itd. S tako zaposlitvijo
se ne izčrpava moč, pač pa se z
gibanjem uredi krvni obtok, di-
hanje se poglobi, izboljšata se
tek in prebava in kar je naj-
važnej.še. odpravi se prenapeta
pazljivost, živčni centri počivajo.
Po težkem mišičnem delu se od-
počijemo z mirovanjem, čitan-
; jem, kulturnimi zabavami in
sličnim.
I Organ, ki poslavlja meje člo-
; veške zmogljivosti je srce. Vemo.
, da je po štirjh urah težkega dela
i količina sladkor.ja v krvi padla
! za 50 "o. Sadkor v krvi je gorivo
; za naše mišice in srce je najbolj
1 zahtevna mjšica. Kot za vsak
i motor moramo tudi za naše mi-
! šice poskrbeti gorivo. Po 4 urah
¡ dela je čas za počitek in za ma-
lico.
Borba za zdravje je tudi borba
proti preutrujenosti, da bo ta
čudoviti stroj — človekovo telo
— čimbolj produktiven ter sebi
in skupnosti v prid.
Dr. N. P.
Sumljiva kronika
v Chicagu so zabeleeili od le-
ta 1919 do danas več kot 900
gangsterskih umorov, vendair so
prišli na sled samo 17 morilcem.
Vsi ostali umori so ostali do da-
nes nepojasnjeni. Kako to, saj so
ameri.ški policiji na voljo tehnično
na.jibolj izpopoln.jeni aiparati in na-
čini za odkriveiTJe zločincev?
Vzrok ni nesposobnost policije,
merveč korumpirano.sti družbe.
Gangsten.jii so dobro organizirani
in inrva'jo močan vpliv pri politič-
nih oblasteh, zato jim je težko
priti do živega.
pijanemu
se marsikaj
zgodi
Marjan Strmšek iz Ptuja, Ob
Dravi št. 3, se je v ponedeljek 18.
septembra t. 1. nekje močno na-
lezel maliganov, de je postal iz-
redno širokogiuden s svojim o-
sebnim vozilom, s katerim sta
se vozila on in njegov brat Janez
po Raičevi ulici. Sama vožnja še
ne bi bjla nič posebnega, če se ne
bi avto zaletel v tramovje pred
šolo, ki je v nadzidavi v Raičevi
ulici, čeprav je bilo to čisto ob |
strani ceste in daleč od nevarno-
sti, da bi se vanj zaletel trezen
vozač ali pešec. Ko se je Marjan
Strmšek zaletel v tram, je ta le-
go spremenil in obležal čez cesto.
Vozač pa je hotel vseeno priti
dalje in je trikrat pognal vozilo,
da bi tram preskočilo, vendar se
mu to ni posrečilo.
Organ prometne milice je od-
vzel vozaču Strmšku vozniško do-
voljenje, ker se je izkazalo, da je
ogrožal promet na cestj v vinje-
nem stanju, česar ni mogel opo-
rekati, ko pa je imel .še v vozilu
steklenico alkoholne pijače.
Slučaj vozača Strmška ni bil za
javnost zanimiv, če ne bj ogrožal
prometa in če ne bi očitno kazal
na to, da se mora vozač le zave-
dati, da naj ne pije. če vozi in če
pije, naj ne vozi ter ne ogroža
varnast na cestah,
Predno mu bo vrnjena vozniška
izkaznica, bo minilo nekaj časa
in v njem se bo že izkazalo, če se
je poslovil od alkohola ali ne na
ljubo varnosti ljudi na cestah in
svojega pravega užitka za vola-
nom.
Slovenski plsatclii v
nocmn Zaloîbc obiorta
Založba »Obzorja« bo deloma še
letos, deloma v letu 1962 izdala^
naslednje knjige slovenskih av-i
torjev. pesniško zbjrko Vide Tau-]
fer »Svetli sadovi« v redakcijlj
Marje Boršnik, ».Novele« Janeza,
Gradišnika, »Mesto« SmUjancb
Rozmana (mariborske razgledni-;
ce), satire in humoreske Dušanal
Mevlje »Oh, ta zamišljenost« ir^
»Izbrano delo Jožeta Kerenčiča«
v izboru in z uvodno besedo Iva-'
na Potrča. \
Manica Lobnik bo tiskala svoj;
tretji roman »Ledinčani«, v njemj
je popisala razgibano življenjej
v obmejni vasi spomladi 1941. Jo-i
že Javoršek pa bo izdal »Okusj
sveta«, meditativno esejistične
zapiske s svojih potovanj po sve-
tu.
Še letos bo izšla drama Igorja']
Torkarja »Svetloba in sence«. Dra-;
mo bo za svoj jubilej režiral za<
ljubljansko dramo igralec Stane^
Sever. Zato bo poleg Torkarjeve<
drame tiskana v knjiga daljša;
študija prof. Bratka Krefta
gledališkem razvoju Staneta Se-j
verja, knjiga pa bo prinesla tudi
obilo slikovnega materiala. Drugi
dramski tekst pa bo Griinova dra-
matizacija »Gadjega gnezda» Via.
dimirja Levstika pod naslovom
»Kastelka«.
Razen umetnostnozgodovinskih
izdaj bo založba izdala še »Štu-
dije in fragmente« Marje Boršnik,
»Zgodovino slovenskega časnikar-
stva«, ki jo je napisal dr. Vato-
vec, »Eseje in kritike« Božidarja
Borka v redakciji jn izboru Brat-
ka Krefta, dijaki jn študentje bo-
do posegli predvsem po SušnikO"
vem »Pregledu svetovne literatu-
re« — knjiga bo obsegala okrog
500 strani in bo bogato ilustrira-
na, Bogdan Zolnir bo tiskal do-
kumentarno knjigo »Partizanski
tisk v severni Sloveniji«, Milan
Zevart pa »Po sledovih NOE v se-
verni Sloveniji«.
Založba bo izdala tudi mladin-
sko delo Leopolda Suhodolčana
»Deček na črnem konju« in Ange-
la Cerkvenjka »Markov beg«.
(¡fe)
Kako dolgo mori človek
žlueti hm hrum
Imamo podatke, da so ljudje
živeli tudi šestdeset dni brez
hrane, toda prevladuje mnenje,
da je štirideset dni nekakšna
meja. Toda na te podatke se ne
moremo oslanjati in do .sedaj še
ni bilo nobenega poizkusa, da bi
dobili odgovor na to vprašanje.
Nek- znani znanstvenik za vpra-
šanja prehrane pravi: »Na podlagi
opazovanja ljudi, kj so se izpo-
stavljali prostovoljnemu strada-
nju, lahko sklepamo, da izgubi or-
ganizem v 30 dneh 20 do 25 od-
stotkov svoje teže. Človek pa lah-
ko prenese, kot kažejo informa-
cije, morebiti tudi do 40 odstot-
kov svoje telesne teže in da pride
po podaljšanem stradanju zopet
v svoje normalno stanje, seveda
postopno.«
Toda fa znanstvenik ne pove |
nič, koliko časa bi moralo trajati
stradanje, da pride do 40-odstot-
ne izgube telesne teže.
Vzdrževanje človeškega orga-
nizma pri življenju brez vode je
mnogo težavnejše in se ne da
omejiti z dnevi. Tudi v tem pri-
meru ne razpolagamo z nobenimi
»uradnimi podatki« in se moramo
zadovoljiti z odgovorom, da je to
odvisno od mnogih okoliščin, na
primer toplote, odstotka vlage v
atmosferi, moči sonca itd. V vro-
či in osušeni puščavi ^o ljudje
brez vode umiralj že v enem dne-
vu, toda v nekaj ugodnejših oko-
liščinah lahko vzdrži tudi štiri I
do sedem dni. toda pri ogromnih
mukah. Ostati živ brez hrane ie
vprašanje tednov, ostati brez vo-
de nekaj dni ali brez zraka pa je
lahko samo vprašanje nekaj mi-
nut.
Prometno križišče
za slepe
v blizini nekega doma za slepe
v Stockholmu so montirali sema-
for, ki ga bodo lahko razumeli
tudi slepi. Njegovi signali bodo
zvočni. Brž ko se bo za ljudi, ki
vidijo, pojavila zelena barva, se
bo hkrati s tem iz zvočnika ogla-
sil svojevrsten zvok; drugačen
zvok bo ustrezal rdeči barvj in
drugačen spet rumeni luči na seá|
maforju. ^
Nova motorna Ud'a *
v ladjedelnici »Lošinj« na Ma-
lem Lošinju so proslavili dan
mornarice z dograditvijo motorne
ladje »Ilovik« z nosilnostjo 650
ton, ki jo je naročila Lošin.jska
plovba. »Ilovik« je prva železna
ladja, ki so jo zgradili v tej la-
djedelnici. Dolga je 56 metrov,
poganja pa jo dieslov motor s 450
konjskimi močmi, ki so ga zgra-
dili v puljski ladjedelnici »Ulja-
nik«.
električni pastir v stražgonjcah
Nedaleč od železniške ргоке v |
Sikolah sem na travniku opazil
majhno ograjo iz žice. Se prej
kot samo žico sem opazil bele
izolatorje na paličicah, razpo-
stavljenih po travniku. Sl(ppil
sem bliže in takoj občutil, zaki.l
pre... Najprej sem poskusil
sam, potem pa sem videl, kako
se ,ie krava približala žjri. Okro;?
vratu je imela verigo. Prišla je
nekako v stik z žico. nakar je
odskočila z vso silo. Flcktrični
tok jo je stresel in bolela se mu
je izmakniti. Mislil sem si. prak-
tično... Neviden, neizprosen
pastir, ki ga živino zelo upošte-
va. Zadošča napolnjen akumula-
tor in neka.i žice.
Gospodar .Tožc Medved, ki je
lastnik takega pastirja, mi je re-
kel, da je s tem pastirjem zelo
zadovoljen. .Te dober pastir in ni
predrag. Dobro se obnese zlasti
v bližini raznih pridelkov, ki hi
jih živina tudi ob človeku-pastir-
ju popasla. Uporablja ga že 3 le-
ta. Ni sam v tej okolici. Tudi
Stefan Greif iz .Sikol tako pase.
Kakor mi je pravil Tože Med-
ved, stane celotna naprava okrog
24.000 din in ie domač proizvod.
Marsikdo je takega pastirja vi-
del in tudi občutil na ptujskih
znanih gospodarskih razstavah,
vendar je marsikdo mislil, da jc
to le za velika kmetijska gospo-
darstva, ne pa tudi za kmeto-
valce po vaseh. .lože .Medved in
Stefan Greif pa sla šla nekoliko
dalje. Poskusila sta in se tudi
prepričala, da je to za vsak paš-
nik, kjer se pase živina in je .go-
spodar brez bojazni, da bi mu
živina uhajala na sosedov trav-
nik- ali na njivo.
Praktični ljudje . .. sem si
mislil in se odpeljal po cesti
dalje. J. Bezjak
Naše knjige na fujih razstavah
in seimih
Odkar .so jugoslovanska zedož-
niška podjetja navezai'a vrsto sti-
kov .9 so-odnimi oroflnizacijami v
tu.jini, se pojaivljejo jugoslovan.-
ske kn.jige na vseh pomembnejših
razstavah in se.jmih po svetu
(Leipzig, Varsa,va, Ciiiciao, Fjcaak-
furt, Pozvanj, Lodz, BraitislavQ,
Pariz itd.). Posebno velik razstav-
ni prostor so zaootovili iuaoslo-
Leipzig: Spomenik bitke narodov
vanskim založnikom na frank-
furtskem in leipziskem knjižnem,
VREMENSKA NAPOVED
IN LUNINE SPEMEMBE
za čas od 2,". do ."^0. sepicmbrn
1061
Polna luna bo dne 24. ob 12.51.
Prve dni prihodnjega tedna
bo več padavin in se bo prilično
ohladilo ozračje, pozneje pa iz-
boljšanje vremena in zopet to-
plejše. Konec septembra zopet
deževje.
PTUJ, DNE 22 SEPTEXfBRA 19в1'
PTUJSKI TEDNIK
Stran 6
Ugodno prodam 40 arov trav-
nika z delno gradbeno parcelo v
bližini železniške postaje Hajdina.
Vprašati Spodnja Hajdina 121.
Ugodno prodam novo hiso v 3
mesecih vseljjvo, z gospodarskim
poslopjem, nekaj vrta, travnika,
pašnika, skupno 3 ha zemlje, vse
okrog hiše. .Tanžekovič Vid, Po-
lenšak 10
Harmoniko ftO basno, znamke
»Hohner« prodam. Vprašati Krem-
pljeva 10. Ptuj.
Prodam dva 500 liter ska soda.
Mariborska cesta 41.
Prodam novo motorno kolo
znamke NSU «Foks". Ragoznica 8a
Ptuj.
Prodam klavirsko harmoniko 32
basov in 2 prašiča ñ mesecev sta-
ra. Vičava 26, Ptuj.
Iščemo mlajšo gospodinjsko po-
rn čnico k tričlanski družini. Na-
slov v upravi lista.
KOMPLETNO VODOVODNO ČR-
PALKO in ctavič, ugodno pro-
dam. Naslov v upravi.
PROD.^M DOBRO OHR ANTENO
KUHINJSKO POHIŠTVO IN RA-
DIO. Ivan Veri č. Cesta zmage
ll^.il, Maribor.
Oseb:, ki mi priskrbi 2 sobi in
k-uhinjo v Mariboru, odstopim
brezplačno za 5 let sobo in ku-
hinjo na Teznem. Peršuh Cecilija,
Majšperk 40.
Vzamem dva poštena delavca
ali vajenca na stanovanje. Vpra-
šati v upravi lisia.
Zgybi eno
IZGUBLJENO HRANILNO
KNJIŽICO îtev. 397 z vlogo
6101 din in ime Stanko Rojht.
Zagorci, progla.šam za ne-
veljavno.
OBVESTILO
Obveščamo člane SZDL občine
Ptuj, da že deluje komisija za
predloge, pritožbe in prošnje ;n
da se je lahko poslužujejo.
Občinski odbor SZDL Ptuj
LJHDA nmm IN
OCHA!
Letos so me že večkrat cepili:
proti ctroški ohromelosti s tremi
žličkami sladkega malinovca, pro-
ti davici, tetanusu in oslovskemu
kaslju pa trikrat z iglo, ki so mi
jo zabodli. Mamica, jaz sem jo-
kal, Ti pa si se vsa tresla, ko si
me stiskala k sebi. Nesla si me
ce'o vec ur daleč na cepljenje.
Vem. da vse rada storita za me,
da b^m zdrav m čvrst in da me
cčuvata od hudih bolezni. Sedaj je
na vrsti še letošnje zadnje cep-
ljenje —^ proti kozam. Saj vesta,
da to cepljenje ne boli, samo
oprasnejo kožo na ramenu in na-
mažejo s kapljico cepiva, ki se
mera posušiti. Šele pozneje se
pojavi boleč mehurček z oteklino.
Vročno bom imel. hrana mi ne
bo dišala, samo žejen bom, budil
se bom med spanjem in jokal.
Toda kaj je to preti nevarnosti
obolenja od pravih koz. ko bi imel
take izpuščaje po celem telesu.
Po 10 dneh je vse prestano, na-
redila se je trda skorjica in ta-
krat me bosta nesla na ponovni
pregled, da se bo -»ndelo če je
vse v redu. Če se me pn/o cep-
ljenje ne bi prijelo, mi brdo ob
pf^nc^-nem pregledu še enkrat na-
mazali.
Mamica, saj m:dva veva. da sem
vedno okopan in čist, vendar še,
prav posebno lepo me bo; okopala
pred cepljenjem proti kozam in
oblekla čisto perilo, ker me ne
boš smela kopati dokler se kra-
.stica ne posuši. Tudi rokavček naj
bo dovolj širok, da me ne rani na
cepljenem mestu.
In ko že tohko storita zame,
ne pozabita vzeti s seboj mojo
zdravstveno izkaznico, kakršno
pač :mata: delavsko ali kmečko.
Vsa ta cepljenja so draga in
skupnost jih plačuje iz fondov
zdravstvenega zava^rovanja.
Za vso Vajino skrb se Vama
zahvaljuje in krepko poljublja
Vajin otrok.
P. S. CEPLTE.NJE PROTI KOZAM
BO PO TUKA.T OB.TAVLJENEM
SPOREDU OBVEZ.NO ZA VSE
OTROKE ROJENE LETA 1960 IN
OSTALE DO TRETJEGA LETA
STAROSTI. KI ŠE NISO BILI CEP-^
LJENI, ALI PA SE JIM KOZE PRI
PRVEM CEPLJEN.TU NISO PRI-
JELE.
KRVODAJALCI
12. septembra je bila na vrsti
TrnovsKa vas, vendar se sedaj že
drugič ni odzvala.
17. septembra so darovali kri
.krvodajalci iz Ormoža: Munda Jo-
žef, Petek' Stanko. Golob Franc,
Voršič Ivan, Mesarec Franc, Lah
Anton, Vencelberger Ivan. Ozmec
Franc. Meško Ferdo. Majerič
Franc, Fric Jožef, Serec Avgust,
Kosi Franc, Sire Terezija, Golob
Ivana, Gotvajn Ebzabeta, Fric Ma-
nja. Prejac Marija. Kelemina Ivo.
Rajh Franc. Horvat Franc. Meško
Janez, Bezjak Manja. Dovečar
Jožef. Vencelberger Terezija. Bor-
kovič Marija. Mlakar Janez. Maj-
cen Hinko.
Vmes so darovah kn še posa-
mezni krvodajalci: Ljubeč Ana,
Nadižar Fani. Ferk Marica, Kre-
pek Franc. Lah Marija, Horvat
Marija. Toplak Marija, Lovrenčič
Pavla, Cvetko Marija, Gregorec
Terezija, Gozdnik Alojz, Kokolj
ca, Osterc Genovefa. Zoreč Janez,
Žuran Maks, Nežmah Rok, Pola-
nec Franc. Kranjčič Ivana, Fras
Terezija Gozdnik Alojz, Kokolj
Marija. Vrbnjak Marija, Simonir
Gera. Kos Alojz. Solma .Alojz. Volf
.Anica, Klemen Neža, Zupanič
Franc, Horvat Ivan, Kristovič Te-
rezija, Pukšič Marjeta, Zoreč
Stanko, Drevenšek Ivan, Janžeko-
vič Jahez, Janžekovič Franc, Ke-
Jenc Stanko, Krajnčič Olga, Kle-
men Franc. Rozman Marija in Ro-
zman Angela.
Prav lepa hvala vsem organiza-
torjem in krvodajalcem, prav po-
sebno pa tistim, ki so se odzvali
v nujnih primerih!
Rdeči križ Ptuj
Splošna bolnica Ptuj
VAŽNO OBVESTILO I
uinogradnikom!
Sporočamo vsem vinogradnikom z območja Haloz
in Slovenskih goric, da bomo tudi iz te jesenske tr-
gatve odkupovali m ost in vino vseh priznanih sort
grozdja v n<='omejenih količinah po najvišji dnevni
ceni.
Mošt in vino bomo prevzemali pri naših zbiralnicah
v Ptuju. Vidmu pri Ptuju, Podlehniku, Leskovcu,
Cirkoilanah in Zavrč u, Juršincjh, Podgorcih in Mi-
klavžu pri Ormožu.
Sode dobite pri n avedenih zbiralnicah takoj, ker
je z odredbo Občinskega ljudskeaa odbora Ptuj do-
ločen rok pričetka trgatve grozdja za predelavo v
vino: 20. septembra 1961 za grozdje rane sorte (Ra-
nina, Riz\'anec in Portugalka) in 1. oktober 19B1 za
začetek trgatve za ostale sorte grozdja.
PLACAMO TAKOJ V GOTOVINI OB PREVZEMU
MOŠTA IN VINA NA NAŠIH ZBIRALNICAH.
Zadružno trgovsko podjetje
SLOVENSKE GORICE
Ptuj
1џШ
cepl.jenja proti knzam
V osnovni šob Grajena: 26. sep-
tembra ob 11. uri.
pregled uspeha cepljenja 6.
oktobra ob 11. uri;
v osnovni šoli Juršinci: 26. sep-
tembra ob 13 uri,
pregled uspeha cepljenja 6.
oktobra ob 15. uri;
v osnovni šoli Polenšak: 26. sep-
tembra ob 15. uri,
pregled uspeha cepljenja 6,
oktobra ob 15. uri;
v osno\Tii šoli Desternik: 27. sep-
tenibra ob 13. uri.
pregled uspeha cepljenja 7.
oktobra ob 13. uri;
v osnovni šoli Trnov, vas: 27. sep-
tembra cb 15. uri.
pregled uspeha cepljenja 7.
oktobra ob 15. uri:
i v osnovni šoli Vitomarci: 27. sep-
I ' tembra ob 16. uri.
pregled uspeha cepljenja 7.
oktobra ob 16. uri;
v osnovni šoli Podlehnik: 2ft. sep-
tembra ob 11. uri,
pregled uspeha cepljenja 8.
oktobra cb 11. uri;
v osnovni šoli Gruškovje: 28. sep-
tembra ob 12. uri.
pregled uspeha cepljenja 8.
oktobra ob 12. uri;
v osnovni šoli Rodni vrh: 28. sep-
tembra ob 14. uri,
pregled uspeha cepljenja 8.
oktobra ob 14. uri;
v osnovni šoli Markovci: 29. sep-
tembra ob 8. uri,
pregled uspeha cepljenja 9.
oktobra ob 8. uri;
v osnovni šoli Leskovec: 29. sep-
tembra ob 13. uri,
pregled uspeha cepljenja 9.
oktobra ob 13. uri;
v osnovni šoli Videm: 29. septem-
bra ob 14.30,
pregled uspeha cepljenja 9.
oktobra ob 14.30;
v osnovni šoli Sela: 29. septem-
bra ob 15.30,
pregled uspeha cepljenja 9.
oktobra ob 15.30;
v c&novni šoli Domava: 30. sep-
tembra ob 15. uri,
pregled uspeha cepljenja 10.
oktobra ob 13. uri;
v gostilni Pacinje: 30. septembra
ob 14. uri,
pregled uspeha cepljenja 10.
oktobra ob 14. uri;
v gostilni Podvinci: 30. septem-
bra ob 14.30,
pregled uspeha cepljenja 10.
oktobra ob 14.30;
v zadr. d.-,rnu Rogoziica: 30. sep-
tembra ob 15. uri.
prp^gled uspeha cepljenja 10.
oktobra ob 15. uri;
v šoli Mladika za mesto Ptuj: 26.¡
m 28. septembra ob 15. uri, |
pregled uspeha cepljenja 9,
oktobra ob 15. un.
Higienska postaja Ptuj
ROKOMET
TESEN PORAZ ¿RAVE V
LJUBLJANI
SLOVAN (LubljiifiaVPRA-
VA (Ptuj) 9:8 {1Л)
Ljubljana. 17. t. m. V drugem
kolu republiške lige je ženska
ekipa Drave gostovala v Ljub-
ljani. Nasprotnik je bil tokrat
Slovan, prav tako pretedent za
najvišji naslov. Pričakovana je
bila zelo ostra igra za poseg po
prvem mestu. Drava je bila za to
telmio slabo pripravljena, med-
tem ko so bile domačinke že za-
radi prednosti domačega terena
favorit. In tokrat ni bilo prese-
nečenja.
2e v začetku so domače dikti-
rale oster tempo in igrale na
zma.go. Začudenim gostjam so v
pičlih 12 minutah nasule kar Šest
golov zaporedoma. Gostje .=o b1le
brez sape. Bile so, kot da so
prvič na igrišču. Tega niso pri-
čakovale, še manj za domačinke.
Vendar je po tem času minila
kriza v obrambi, pa tudi vrata-
rica, ki je imela levji delež pri
tem zasipanju njenih vrat, se je
popravila. Dekleta so se zbrala
in z lepo in taktično igro jim je^
uspel'^î zniževati razliko, ki je"
bila ob polčasu samo še za tri
gole. Po odmoru so pa zaigrale
povsem prerojeno. Ves čas so
imele pobudo v rokah in pola-
goma zniževale vodstvo doma-
čink. Nekaj minut pred koncem
je bilo še samo za gol razlike, ko
je Silakova zastreljala sedem-
metrovko. ki bi lahko prinesla
izenačenje. Kljub temu so še iz-
enačile in 3 minute pred koncem
so po nesporazumu gostij do-
segle domačinke odločilen gol, ki
jim je prenesel dragoceni točki
v nadaljni borbi. Strelke so to-
krat bile Potočnik 4. Fric 2. Bu-
tolin in Jelinek po enega. M.
ŠAG'Dravti 23:28 (8:13(
Po precej slabi igri so gimna-
zijci nepričakovano vendar zaslu-
ženo izgubili proti oslabljeni in
pomlajeni ekipi Drave. Pri gim-
nazijcih naj bil najboljši Strasek.
pri Dravi pa mladi Križaj in od-
ličen strelec Cernezelj, ki pa je
bil preoster.
Dravfli-Fužinar 29:5
(15:5) (mladinci)
Mladinci Drave so v nedeljo ica-j
tastrofalno porazili svoje vrstni-1
ke iz Raven. Igrai so le 2-<20 mi-
nut, namesto 2X50 minut, sicer
bi bil rezultat še precej višji.
Nasprotnik m bil dorase] odlič-
nim Dravašem. ki so igrai zad-
njih 10 minut pressing, da so
lahko prišli hitreje do žoge. V tem
času so dali 12 golov, prejeli pa
samo enega. Največ golov so dali:
Šulek 7, Rocak 6 in Vnuk 5.
R.
Izza športnih hulis
Kaj čuden pojav med ptujskimj
nogometaši. Več igralcev Drave
je izstopilo iz društva in bo igra-
lo v sindikalnem moštvu •')Pekar«.
Kaj je temu vzrok ni znano, ven-
dar baje denar ne igra zadnje
vloge.
Ptujskemu sportu primanjkuje
boksarski ali pa rokoborski klub.
To so pokazali rokmetaši, ki so
po tekmi ŠAG: Drava v slacilnicj
izvedli pravo pravcato rokoborbo,
ker s svojo rokometno igro niso
bili zadovoljni in se na igrišču
niso dovolj razgibali.
Tudi v slovenski atletiki ni vse
v redu. Tako na primer v Mari-
boru noben Branikov atletski
funkcionar ne ve. kje ima svoj
sedež atletska podzveza Maribor.
ШпШа in ilorne m v :
Kidričevem
v okviru proslave 20. obletnice
vstaje jugoslovanskih narodov
je Avto-m.oto društvo Kidričevo
priredilo v nedeljo, 17. septem-
bra 1961 velike motorne in avto-
mobilske dirke.
2e v dorvoldanskem času se je
pred startom zbralo veliko šte-
vilo občudovalcev motodirk, ker
so prišli zraven članov domače-
ga društva tudi vozači, člani
Avto-moto društev Maribor,
AMD Orehova va?, AMD Ptuj in
AMD Kidričevo.
Vseh silcupaj je bilo prijavlje-
nih 40 tekmovalcev.
V prvi ocenjevalni vožnji avto-
mobilov je sodelovalo 15 avto-
mobilov. Najboljše sta se izka-
zala domačin Franc Galun m
Matija Baši, član AMD Ptuj,
V drugi kategoriji ocenjeval-
nih voženj so se pognali s starta
motorji težjih katesorij.
V tej vožnji je zasedel prvo
mesto Alojz Cucek. AMD Ptuj.j^
2. mesto z velikim presenečenjem ^
Jožica Krajne, članica AMD^
Ptuj, ki je tekmovala v moški J
konkurenci. ^
V ocenjevalni vožnji za mope-i
diste je zasedel prvo mesto Mil-(I
ko Vesenjak. član AMD Maribor. <
sledil mu je Rudi Koderman.^
član AMD Ptuj, 2. mesto. <
Nato je bila še hitrostna dirka
mopedistov, v kateri se je izkazal
mopedist Zirovnik iz AMD Ore-
hova vas.
AMD Kidričevo je prav tako
prvič izvedlo tekmovanje kole-
sarjev na motorni pogon (dongo).
Organizacija tekmovanja je
bila zelo dobra.
V kategoriji spretnostnih vo-
ženj je bila ta vožnja najbolj za-
nimiva, saj so morali posamezni
vozniki vložiti precej truda, da
.to lahko obvladali tež=vne pre-
preke.
Eden izmed najboljših ptujskiJi
športnikov, znani rokometaš in
nekoč najboljši slovenski golman
Rak-uša. bo verjeno zapustil roko-
met. Vzrok n: znan, vendar je na
vsak način to mnogo prezgodaj,
saj bi še lahko mnogo koristil
ptujskemu rokometu in športu
f nasploh.
Ročak Rudi
GROBA IGRA DOMAČINOV
Drava-Pohorje (Ruše)
3:5 (1:1)
v nedeljo, dne 17. septem-
bra 1961 je bila prvenstvena tek-
ma med mladim moštvom iz Ruš
in domačo Dravo. V prvem delu
je bila igra enakovredna. Doma-
čini so proti koncu polčasa delno
prevladovali ter so želeli na vsak
način osvojiti obe točki. V dru-
gem delu so gostje igrali mnogo
bolje, predvsem so bili borbenei-
ši in požrtvovalni. Ker so gostje
vodili, so domačini pričeli z gro-
bo igro; predvsem mlajši igralci
so igrali surovo, kar je zelo кл/аг-
no ^•pli^■alo na ¿am potek igre.
Vodstvo Drave bi moralo te pri-
mere ostro kaznovati.
Sodnik Kolenc je sodil precej
nesigurno ter je od okrog 2П0
gledalcev odhajalo precej neza-
dovoljnih.
V predtekmi so pionirji Dra-
ve premagali pionirje iz Mari-
bora z rezultatom 2:0.
Stari igralci Ptuja in Kidriče-
vega so v soboto, 16. septembra
t. 1. gostovali v Varaždinu in od-
igrali prijateljsko nogometno
tekmo med seboj. V tem sreča-
nju so zmagali igralci Ptuja in
Kidričevega s tesnim rezultatom
2:1
»тЕтоипт!
Na sedežu našega podj etja na Bregu pri Ptuju odkupu-
jemo in prevzemamo vsak delavnik do 12. ure vse količine
industrijskih jabolk m indu stri.iskih sliv.
Industrijska jabolka plačujemo v gotovini po 8 din za kg
industrijske slive pa po 16 din za 1 kg. Cene veljajo za
sadje, dostavljeno v skladi šče.
Alkoholna industrija
. -PETOVIA«
PTUJ
Povrtnina: jedilne buče 30—40
din. čebula 50—60. fižol luščen,
nov 60—80. stročni fižol 40—60,
novi krompir 18—20. cvetača 80,
kumare 30—50. kumare za vla-
ganje 60—80, mlado korenje 50
—80, paprika 50—60. paradižniki
30—40, peteršilj 60—70. rdeča
pesa 40—50, česen 140—160, so-
lata endivija 50—70, solata v gla-
vah 80—90, špinača 100, kislo ze-
lje 50, zelje v glavah 25—,30,
ohrovt 40—50. huda paprika 100.
Sadje in sadeži: breskve SO-
SO, grozdje 120. hruške 40—60,
jaboika 40—60. sveže gobe 250,
lisičke 100. slive ringlo 50, razne
slive 30—40 din.
Žitarice in mlevski izdelki: ječ-
men 40, pšenica 40.
Mleko in mlečni izdelki: surovo
maslo 500—600, mleko 40, sme-
tana 200. sir kos 50—90 din.
Perutnina in jajca: jajca 18—
20, piščanci par 500—800. koko-
ši 500—700 din.
Maščobe: zaseka 500 din
Cene so mišljene po kg. paru
in kosu.
NIKDAR NE POČIVA
Delavec mariborskega komu-
nalnega podjetja Jože Kaufman,
star 39 let, se je v nedeljo, 17. t.
m. pripeljal z motorom »Pretiš«
v Kidričevo. S seboj je pripeljal
15-letnega sina Jožeka. Obiskala
sta znanca in se po krajšem za-
drževanju vračala po^mariborski
ce.sti nazaj proti Mariboru. V
Zlatoličju pa vozač Jože Kauf-
man ni mogel zvoziti ostrega
ovinka, niti mu ni pomagalo za-
ustavljanje po posuti cesti. Vrglo
ju je z motorjem vred po cesti
tako nesrečno, da je sin Jožek
na poti v ptujsko bolnišnico pod-
legel s poškodbami na glavi, oče
pa je dobil močan pretres in po-
škodbe po obrazu in je tudi mo-
ral v ptujsko bolnišnico, kjer se
še zdravi. Oba sta obležala ne-
daleč od motorja. Niti oče vozač
niti sin nista imela čelad, kar ;>
bilo najbolj usodno zlasti za
sina.
Vozač Jože Kaufman se je dalj
časa vozil s težjim motorjem po
Mariboru ob zaupanju v svoie
vozniške izku.šnje in ob izkaznici
za vozače mopedov. Po.sebnosti
mariborske ceste ni poznal, ker
se je komaj drugič peljal po njej.
Verjetno je tudi prezrl opozorilo
na ovinek in to je bilo za oba
usodno. Izguba sina je očeta
težko prizadela.
Dvigalo ga ie udarilo po
glavi
Pri delu v Strojnih delavnicah
je 18. t. m. padlo dvigalo za mo-
torje s strehe tovornjaka in je
pri tem zadelo v levo stran glave
nad ušesom 18-letnega delavci
Jožeta Galuna iz Ormoža ter ga
poškodovalo, da je moral na
zdravljenje v ptujsko bolnišnico.
Jože Težak iz Vitomarc
se je znušs! pod vozom
Kmet Jože Težak, star b8 let,
je pripeljal z domačim vprežnim
vozom in parom konj iz vino-
grada v Cagoni domov 4 sodv.\
Ko sta hotela še z nekim drugim
moškim spraviti sode doma z
voza, je stopil Jože Težak pred
voz za konjema in je odpregel
verigo, na katero je bil naslo-
njen prvi sod, CJm je odpregel
verigo, se je .sod zvalil med ko-
nja, ki sta se snlašila. Jožeta Te-
žaka Je spravilo pod voz in zva-
lilo, da je komaj os+al živ. Zlo-
milo mu je lopatico v levi rami
in mu poškodoi'alo več reber.
Dobil pa je tudi poškodbe po
glavi Zdravi se v ptujski bol-
nišnici..
Ugriznil jo je merjasec
Angelo Celiga iz Dražene je v
sredo, 20. t. m, pri opravljanju
del v svinjaku ugriznil v stegno
merjasec. Zaradi močne poškod-
be je morala na zdravljenje v
bolnišnico.
Padel jej s kolesom čez
jarek
Franc Jurgec. delavec pri Ko-
munalnem podjetju v Mariboru,
doma iz Gradišča v Halozah, se
je peljal v soboto, 16. t. m. iz
Maribora domov v Haloze z dvo-
kolesom. V Hajdošah je pripeljal
tik ob njem osebni avto. Neko-
liko od presenečenja, da je na-
enkrat zagledal ob sebi avto,
nekoliko pa od zračnega pritiska,
je 26-let.ni Franc Jurgec zapeljal
v jarek in je pn tem tako ne-
srečno padel s kolesom čez jarek,
da si je močno po.^kodoval obraz.
Zdra\-i se v ptujski bolnišnici.
S kolesom z ormoškega
hriba čez ograjo na
progo
Dvajsetletni Zvonko Majhen,
doma iz Varaždina, se je peljel
9. t. m. z dvokolesom po strmi
cesti iz Ormoža proti ormoški
postaji. Nekaj zaradi brzine, ne-
kaj pa zaradi kamenja na cesti
je kolesarja vrglo čez ograjo ob
cesti dol na nasip oh progi, kjer
je obležal z zlomljeno levo nogo
kolenom in de.sno v stegnu vsled
udarca po železni ograji. Zdravi
se v ptujski bolnišnici.
Zopet nesreča na ovinku
na zagrebški cesti
Jozp Pintarič. električar pri
DES-u Maribor, obrat Ptuj. se
je peljal fi. t. m. okrog 19. ure
domov po Zagrebški cesti i.z
smeri Turnišča. Na ovinku pri
Rimelovih, kjer so prometne ne-
sreče zelo pogoste, je privozil za
njim osebni avto, ki ga je uprav-
ljal lastnik Franc Zgeč, namešče-
nec v Ptuju. Zaradi vinjenosti
je zgubil toliko razsodnosti, da
ni obvladal vozila in je zadel
Jožeta Pintariča za levo nogo ter
ga vrgel po tleh. vozilo pa je od-
letelo še precej daleč naprej po
cesti in končno obstalo na levi
strani.
Jože Pintarič ima močno po-
skodo^-ano le^'o nogo. da je še
vedno v bolnišnici Na avtomo-
bilu je poálkodo^-ana luč in šipa.