Prenehanje ukrepa družbenega varstva v DO Slovenijales — Stolarna Dobrepolje V DO STOLARNA so prenehali veljati razlogi, ki so pripeljali to DO do ukrepa družbenega varstva. Do Stolarna je prišla v velike težave že v začetku leta 1986, ko so se poslovanju z izgubo pri-družili še kadrovski problemi. Na podlagi polletnih rezultatpv v letu 1986 je DO izkazala izgubo v višini 49.023.193 din, kar je bil povod za izdelavo programa ukre- pov za odstranitev vzrokpv za nastalo izgubo, ki ga je sprejel De-lavskisvet DO 15.9.1986. Kljub temu je izguba naraščala in je ob 1. Finančni rezultat vOOOdin Element 30.6. 1987 30.6. 1988 IND celotni prihodek, 422.291 1.539.563 365 — od tega izvoz na konv. trg 158.788 692.025 436 porabljena sredstva, 423.291 1.135.250 ?68 — od tega amortizacija 32.576 86.488 173 dohodek 404.313 čistidohodek 47.590 340.041 715 — brutoOD 47.590 299.169 628 poslovni sklad — 24.579 — — rezervni sklad — 16.173 — izguba 94.604 — 79 povp. št. zaposlenih (iz ur) 94 79 povp. netto OD na delavca 98.004 86.868 395 2. Produktivnost v DO je višja za 12%. 3. Težav v plasmanu proizvodnje ni. 45% prodajeje usmerjeno v izvoz, krepi pa se tudi kooperacija z Italijo in Avstrijo. 4. Finančni rezultat ob polletju daje vsaj minimalne možnosti za posodobitev tehnologije. 5. Zagotovitev ustreznejših OD je povečala motivacijo delavcev, utrdili pa so se tudi medsebojni odnosi. 6. Likvidnostnih težav DO trenutno nima, kljub temu da LB GB še vedno ne sodeluje niti na področ-ju izvoznih kreditov. 7. Finančna situacija je v glavnem razčiščena, domljivih terjatev je še cca 13.000.000 din. devetmesečjuznašala 147.107.000 din in konec leta 1986193.100.000 din. Vzroki za izgubo so bili v ne-nehno upadajoči proizvodnji. ki je bi!a odraz tehnološke zastara-nosti, med vzroki pa so bili tudi subjektivni, kot so nedisciplina in neorganiziranost. Poleg tega je bi-la lesna industrija kot celota v težkem položaju, kar je vplivalo. tudi na poslovanje DO Stolarne. Posledice ekstenzivnega razvoja lesarstva se v celoti prenašajo s trgovine na proizvodni del, kar je bilo še posebej izrazito v SOZD Slovenijales. Stolarna kot relativ-no velik izvoznik tudi ni dosegala cen, ki bi bile dohodkovno pozi-tivne, poleg tega pa so bili tudi pogoji izvoza slabši, kot so sedaj. Ugotovljeno je bilo, da se pro-gram za odpravo vzrokov za iz-gubo ne izvaja dosledno, zato so se že po devetmesečnih rezultatih pojavile zahteve po ukrepu druž-benega varstva, IS je že tedaj pričel priprave za uvedbo ukrepa, vendar je naletel na izredne velike težave pri kadrpvski popolnitvi začasnega kolegijskega poslovod-nega organa. Med tem časom se je aktivneje vključil v razreševan-je položaja tudi SOZD Slovenija-les. Iskale so se rešitve v spre-membi organiziranosti DO, s tem da bi pridobili ustreznega sana-torja. Sklep o uvedbi ukrepa družbe-nega varstva je bil sprejet 25. 2. 1987 z veljavnostjo od 1. 3.1987 do 1. 3. 1988. Z ukrepom so bili uvedeni sledeči družbeni posegi v DO Stolarna: — odstavitev poslovodnega organa, — začasna omejitev samou-pravne pravice delavcev pri odlo-čanji! glcde organizircacsti, s&-moupravnih splošnih aktov, plan- (Dalje na 2. strani) Prenehanje ukrepa družbenega varstva v DO Slovenijales — Stolarna Dobrepolje (Nadaljevanje s 1. strani) skih aktov, poslovne politike, kadrovskih zadev, delitve OD in sistemizacije del in nalog, — imenovan začasni kolegij-ski poslovodni organ (ZKPO) ZKPO je bil imenovan iz vrst delavcev GPG, ki se je vključil pod določenimi pogoji kot možen sanator. DO Stolarna je imela v takratnem času nepokrito izgubo po ZR 1986, žiro račun je bil ne-nehno blokiran in grozil je stečaj-ni postopek. To je pripeljalo tudi do tega, da so delavci štiri mesece prejemali minimalne OD v višini 66.000 din kar je povzročilo do-daten kadrovski osip. Sanacijski program z izhodi-ščem, da senator GPG ni dobil podpore pri LB GB, tako da je tu-di GPG odstopilo od sanatorstva. Ker DO Stolarna ni imela pod-pore s strani banke, se je situacija kot posledica nelikvidnosti celo leto 1987 slabšala. 25.11.1987 je bila zamenjena sestava ZKPO z ozirom na to ,da GPG ni bil več pripravljen sode-lovati v sanaciji Stolarne. Nov ZKOP, sestavljen iz člaov iz vrst SOZD Slovenijales in Stolarne, je začel delo z osnovno predpos-tavko, da se mora Stolarna sani-rati brez pomoči kake druge OZD. Glavna naloga novega ZKPO je bila zmanjšati zadolže- nost, dokončno razČistiti finanč-no stanje in poživiti proizvodnjo. 24. 2. 1988 je skupščina na predlog IS sprejela sklep o ukrepu družbenega varstva še za obdobje odl.3.1988 do 1.9.1988 zozi-rom na to, da se je položaj v DO Stolarna začel izboljševati, da pa je nova sestava ZKPO imela na razpolago premalo časa, da delo konča. Stolarna je sicer poslovno leto 1987 zaključila z izgubo 580.462.000 din, vendar jo je us- pela pokriti z nepovratnimi sred-stvi in sanacijskimi krediti prak-tično že pred oddajo zaključnega računa. To je izboljšalo likvid-nostni položaj v Stolarni, DO se je otresla kratkoročnih kreditov, prišlo pa je tudi do pozitivnih premikov v proizvodnji. Poslo-vanje po periodičnih obračunih v letu 1988 je ves čas pozitivno in upoštevaje predhodne ugotovitve menimo, da ukrep družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine v DO ni več potreben. DO Stolarna bo še naprej pos-lovala v skladu z operativnim programom sanaeije, urejevanje ter usklajevanje samoupravnih splošnih aktov je v teku, prav tako pa so rešene nujne kadrov-ske zadeve. Ob prenehanju ukrepa druž-benega varstva je poleg glavnih ugotovitev položaj v Stolarni sle-deč (glej tabelo na 1. strani):