CELJSKI TEDNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEOALIUD8TVA CELJSKEGA OKRAJA ' C E L J E 1 8. DEC. 19 5 7 , L. VIII. ST. 47 I E N A 15 DIN Haloge občinskih ljudskih odl^rov m irredno važne, saj je komuna sti- l^če In križišče vs^ kontaktov, ki jih innajo posamezniki, gospodarske in druž- #ene organizacije z našo skupnostjo. Ce hoče občina ta cilj doseči, mora ure- sničevati vsa načela demokratičnega mehanizma na svojem področju. Občina me sme refievati samo gospodarskih pro- fil emo-r, čeprav je gospodarstvo v na- iMn razvoju izredno važno, temveč mo- Ok posvetiti v enaki meri skrb tudi vsem #rugim delavnostim javnega življenja. T djuaatejem razvoju komimalnega si- S plenuma Okrajnega odbora SZDL v Celju Vpliv občine se mora čutiti povsod stema, ko okraj vedno bolj izgublja svojo vlogo, je komuna vse. V njeno dejavnost spadajo vse panoge družbe- nega življenja. Zato je potrebno, da ima občinski ljudski odbor pred seboj do- ločeni program, da bo njegovo delova- nje preudarno in premišljeno na vseh področjih od gospodarstva pa tja do šolstva in socialnega skrbstva. Ce hoče občinski ljudski odbor to svojo osnovno nalogo izpolnjevati, mora premišljeno iskati probleme na svojem področju, jih sortirati po važnosti in jih v okviru možnosti reševati. To so naloge, ki bodo občine vodile k na- predku in s takim delom bodo volivci zadovoljni. Doslej pa takega sistema- tičnega dela ni bilo dovolj. Za tako po- slovanje je potrebno, da občinski ljud- ski odbori sestavijo konkreten program in z njim seznanijo svoje volivce. Do- slej pa so po navadi bili državljani seznanjeni samo z že izvršenim delom ljudskega odbora, kar pa ni tako važ- no. Nadvse pomembni so tudi stiki ob- činskega odbora z državljani, gospodar- skimi in družbenimi organizacijami ter raznimi ustanovami. Državljani mora- jo videti v občini svojo organizacijo, ki skrbi za njih na vseh področjih jav- nega življenja, ne pa samo uradniški aparat. 2e vrsto let nazaj ugotavljamo, da je zborov volivcev še vse premalo in kadar so, so največkrat preveč for- malni. Zato naj bi politična vodstva v občini bolj kot doslej skrbela, da bodo zbori volivcev vsaj štirikrat na leto kot predvideva statut, in da bodo dobro pripravljeni. Gre predvsem za boljšo vsebino zborov volivcev, ki bi tako re- snično postali pomožni organi občinske- ga ljudskega odbora. Na njih bi se vo- livci seznanili z delom občine in ji hkrati dajali sugestije za boljše delo. Koristno bi bilo od časa do časa kli- cati na občino tudi upravne odbore raz- nih šolskih, zdravstvenih in socialnih ustanov ter se z njimi pomeniti o raz- nih problemih. Tako bodo občinski od- borniki in odgovorni ljudje v upravnih odborih dobili pri svojem delu širšo perspektivo, kar bi se pozitivno odra- žalo pri reševanju raznih problemov v občini. Občina bi s taiJnim delom odkrila tudi vrsto sposobnih ljudi, za katere doslej zaradi slabih stikov niti ne ve. (Nadaljevanje na 2. strani) DAN REPUBLIKE so v celjskem okraju slovesno proslavili PoT»od po celjskem okraju so v po- tastiter 29. novembra pripravile orga- mkJicije SZDL proslave, v občinskih sredifičlh pa so prirejali svečane aka- demije. Manjše proslave so bile ^di v Šolah, delovnih kolektivih in raznih oonožičnih organizacijah. T Celju je bila na predvečer praznika v rellki unionski dvorani slavnostna akademija, katere so se udeležili tudi vidnejSi predstavniki političnih in ob- lastvenih forumov iz Celja. Po govoru pi-edsednika celjske občine, tov. Andre- ja Svetka je nastopil še moški ko- morni EbcK- ter člana celjskega gleda- lišča. V Tmovljah pri Celju so priredili v (trorani prosvetnega doma, ki je bila mabito polna, svečano akademijo. Po zaključku pestrega programa so igralci »Zarjec uprizorili še Finžgarjevo dvo- ^janko »Nova zapoved«. v Opekami Ljubečna-Bukovžlak so licer skromno, vendar dostojno prosla- vili 29. november. V dvoranici se je abralo toliko ljudi, kot še nikoli doslej. Po svečanem govoru je nastopila gle- dališka skupina z igro »Mati«, nakar so svečanost zaključili z živo sliko »Rdeča zvezda«. Tudi v Storah so svečano proslavili Dan r^ublike s slavnostno akademijo v Teliki dvorani prosvetnega doma. Po «večanem govoru je tamkajšnja Svobo- da izvajala kultumoumetniški program. Poleg ženskega in moškega zbora sta z recitacijo nastopila tudi člana celj- skega gledališča tovariša Peer in Skof. Pred i^redom pa je godba na pihala igrala partizanske koračnice. Izredno lepo proslavo so priredili na »-letki v Storah, ki je bila hkrati zdru- žena s počastitvijo 15. obletnice ustano- vitve pionirske organizacije. Pionirski •dred »Ivan Cankar« je za to proslavo pripravil izredno pester spored. Nasto- pil je mlajši in starejši pionirski pev- ski rf>or, nakar so pionirke plesale v aarodnih nošah. Po zborni recitaciji in igri z žogicami je sledila najlepša točka akademije, in sicer sprejem 130 ciciba- aov v pionirsko organizacijo. Praznik republike so Laščani prosla- vili letos nadvse svečano. Napolnili so veliko dvorano TD Partizan, kjer je bila svečana akademija. Kulturni pro- gram so izvedle sekcije laške Svobode. Podobne proslave so bile tudi po vseh osnovnih šolah in delovnih kolektivih v laški občini. V Zagaju pri Laškem so počastili praznik z izročitvijo vodovoda svojemu »amenu, ki so ga tamkajšnji prebivalci sami zgradili. Tako so izpolnili obljubo, ki so jo sprejeli na zboru volivcev pred meseci. Na to pridobitev so izredno po- nosni, saj je bil vodovod za to naselje zelo potreben. Prav tako so v Šentjurju pri Celju svečano proslavili Dan republike. Po slavnostnem govoru je sledila zborna recitacija dijakov 8. razreda, najbolj prisrčna točka sporeda pa je bila, ko so cicibani 1. razreda osnovne šole izvedli simbolično sliko z recitacijo in plesom. Razen tega so nastopili mladinci Parti- zana na orodju, mladinke so izvedle proste vaje, nekaj pesmi pa je zapel tudi moški pevski zbor »Bratov Ipav- cev«. Poleg svečane akademije v Žalcu so na Dan republike v Marija Reki po- častili ta praznik z delovno zmago, saj je ta dan tudi v njihovem naselju za- svetila električna luč. V Latkovi vasi pri Preboldu pa so slavili otvoritev vo- dovoda. VLOCA IN NALOGE občinskili zborov proizvajalcev Pri volitvah v občinske ljudske od- bore smo prvič izvolili tudi občinske odbore proizvajalcev. Čeprav je v teh zborih dokaj sposobnih ljudi, razen tega pa tudi lepo število takih, ki so že delali v raznih odborih, ni izključeno, da bo delo občinskega zbora proizva- jalcev kdaj pa kdaj zašepalo. To je ra- zumljivo, saj so ti organi novi in v začetku morda še ne bodo našli prave vsebine dela, temveč bo njihova dejav- nost le bolj formalnega značaja. O teh stvareh so obširno razpravljali pred dnevi na plenumu Okrajnega odbora SZDL v Celju. Da bi občinski zbori proizvajalcev čimprej našli pravo vsebino ter da bi jim bilo jasno, kaj so njihove osnovne naloge v industrijskih in kaj v kmetij- skih občinah, ne bo odveč, če našteje- mo nekaj takih osnovnih nalog. Občin- ski zbor proizvajalcev mora predvsem obravnavati gospodarske probleme. Po- leg proizvodnih problemov v podjetjih skrbi za pravilno izvajanje plačne poli- tike ter za urejevanje delovnih odnosov v podjetju samem ter za pravilni odnos med podjetji in našo skupnostjo. V teh vprašanjih prihaja po podjetjih večkrat do izraza demagoška in nezdrava misel- nost, ki ni v skladu z občedružbeno ko- ristijo. Velika nesorazmerja pri delitvi ohodkov med gospodarskimi organi- zacijami večkrat razburjajo ljudi. To se dogaja predvsem zaradi tega, ker se odnosi po podjetjih razvijajo dokaj sti- hijsko. Vsemu temu pa je največkrat vzrok premajhen stik podjetij z občin- skim ljudskim odborom. Prihodnje leto se bodo z novim zakonom o delitvi do- hodkov gospodarskih organizacij odnosi v podjetjih še bolj sprostili. Delitev do- hodka znotraj gospodarske organizacije bo prepviščena podjetjem. Kakšna bo ta delitev bo predvsem odvisno od za- vestnih sil v podjetju, ki bodo vplivale, da bo ta delitev v skladu s splošnimi načeli in interesi naše družbe. Na te sile pa bodo morali v prvi vrsti vpli- vati občinski zbori proizvajalcev. Le-ti se bodo morali zanimati, kaj in kako delajo organi delavskega samouprav- ljanja v podjetjih in se seznanjati z nji- hovim delom. Potrjevanje zaključnih računov podjetij bo le formalna stvar, veliko bolj važno pa bo, da bodo zbori proizvajalcev vabili na seje predstav- nike delavskega sveta in uprave pod- jetja, ko bodo analizirali stanje posa- meznih podjetij. Naloge občinskih zborov proizvajal- cev bodo v kmetijskih občinah še po- sebej odgovorne. Skrbeti bodo morali za povečanje kmetijske proizvodnje, ugotoviti kje in koliko je še neizkori- ščene zemlje in kako se kmetijske po- vršine izkoriščajo. Z drugimi beseda- mi naloge zbora proizvajalcev bo, da bo skrbel, kako se zakon o racionalnem izkoriščanju kmetijskih površin izvaja v praksi. Ne samo to. Predvsem bo na- loga zbora, da bo prepričal, tolmačil in pomagal kmetovalcem, vskladiti obde- lovanje zemlje v duhu tega zakona, ka- terega namen je, da bi kmetijske povr- šine čimbolj racionalno izkoristili. Re- ševati bo moral tudi probleme, ki se bodo pojavili pri izvajanju zakona o komasaciji zemlje. Zbor proizvajalcev bo moral vzpo- staviti tesnejše stike tudi s kmetijskimi zadrugami, saj odnosi med občino in zadrugo morajo postati veliko tesnejši, kot so bili doslej. Kmetijska zadruga je gospodarska organizacija in občin- skemu odboru ne sme biti vseeno, kako razvija kmetijstvo, kako odkupuje in kako se krepijo socialistični odnosi na vasi. Vse to mora biti skrb občine, zato (Nadaljevanje na 2. strani) Plenum Okrajnega odbora SZDL v Celju Pod predsedstvom tovariša Franca Si- moniča je bil pred dnevi plenum Okraj- aega odbora SZDL v Celju. Na plenumu so razpravljali o delu in problemih no- vih občinskih ljudskih odborov, posebej pa še o nalogah in vlogi zborov proiz- vajalcev. Razen tega so razpravljali Se o volitvah v osnovne organizacije SZDL. Ob zaključku razprave so sklenili, da aj bi občinski odbori SZDL vzpodbu- jali občinske ljudske odbore, zlasti pa zbore proizvajalcev k pravilnemu delu. Pri občinskih odborih SZDL naj bi uvedli sklad za pomoč kulturnim, pro- svetnim in športnim organizacijam. Na ta način bo zagotovljeno, da bodo razna kultumoprosvetna in športna društva sprejemala pomoč skladno z njihovo prizadevnostjo in uspehi. Razen tega so sklenili naj bi v občinah uvedli družbe- no skrb nad vsemi objekti kulturno- prosvetnih in športnih društev. V ta na- men bodo po občinah izvolili upravne odbore, ki bodo skrbeli za te objekte. Da bi občinski ljudski odborniki bili seznanjeni z vso problematiko na pod- ročju občine, je plenum priporočil, da bi naj po obč nah ustanovili klube za odbornike, v katerih bi se le-ti izpo- polnjevali za svoje naloge. Po razpravi o pripravah za volitve v osnovne or- ganizacije SZDL so sklenili, naj bodo občni zbori osnovnih organizacij SZDL končani do novega leta. -ma- Tov. Fronc Lesliošeh-Iiuha sestdesettelHik Devetega decembra bo naš zvezni ljudski poslanec, član Izvršnega sveta FLRJ in narodni heroj Franc Leskošek-Luka dopolnil šestdeseto leto svojega življenja. Ko takole dvigam čašo v imenu naših bralcev, sem v nemM.jhni zadregi, kaj naj vse povem. Šestdeset let revolucionarnega dela. Zares Šestdeset let, kajti tudi njegova nežna mladost je del njegovega pozneje šega revolucionarnega delovanja, saj je doraščal v delavskih Gaberjih in na lastni koži že kot otrok občutil vse tegobe proletarcev, vso fcn- vičnost kapitalistične protinarodne vladajoče klike. Enako važna je doba, ko je kot mlad delavec začel revolucionarno borbo, ko je postal komunist. Velike stavke v Celju in v drugih krajik Slovenije, veličasten zlet »Svobod« v Celju, rast in moč komunističnega gibanja v naši domovini, vse to je neizogibno povezano z njegovim imenom. Nepozaben je njegov lik v letih narodnoosvobodilnega boja, ko ga najdemo na vseh odločujočih položajih. Težko je našteti vse važnejše dogodke med vojno, ki so tesno povezane z njim, toda zaupanje, sposob- nost in priljubljenost našega jubilanta se odraža v tem, da ga po smrti komandanta Staneta najdemo na položaju komandanta Glavnega štaba NOV in POJ v Sloveniji. Povojno obdobje njegovega plodnega in ideji socializma predanega življenja poznamo vsi. Tov. Leskošek je vodil izgradnjo težke industrije v naši državi. Vedno je bil na najodgovornejših položajih v našem gospo- darskem in političnem življenju. Ves ta čas pa si lahko štejemo v zado- voljstvo in čast, da nas je kot zvezni ljudski poslanec v skupščini zastopal tako velik in zaslužen mož. Predvojno revolucionarno delo je v osebi tovariša Leskoška dalo prekaljenega revolucionarja in partijskega voditelja, boj proti fašizmu in naša ljudska revolucija sta ga naredila za komandanta partizanskih enot in ljudstvo mu je za zasluge dalo najvišje odličje — Red narodnega heroja. Povojna izgradnja naše socialistične domovine pa ga je postavila v vrsto najodgovornejših in najzaslužnejših voditeljev našega gospodar- skega in političnega žiiiljenja. Ob jubileju tako zaslužnega človeka ni mogoče v kratkem povedati o njegovih zaslugah za ljudstvo nič drugače, kot takole: Vse njegovo živ- ljenje je izpolnjeno z delom za delovno ljudstvo, za njegove pravice, zti njegov pravičen boj in za njegovo srečnejšo bodočnost. Ljudi s takšno predanostjo, s takšno življenjsko energijo je zelo malo in tem bolj smo srečni, da je tov. Leskošek-Luka izšel iz delavskih vrst našega mesta in da je še danes tesno povezan s Celjem, krajem, kjer se je začela njegova revolucionarna pot. Se na mnoga leta naš dragi tovariš Luka! STRAN 2 6. DECEMBRA — STEV. 47 POGLED PO SVETU Pretekli so trije ""tedni v običajnem tempu in nepovratnem teku, medtem ko je sovjetski sputnik I. več ko 900-krat obkrožil zemljo, sputnik II. pa več ko 400-krat, raketa prvega pa je svoj iz- strelek prekosila kar za štiri krožna po- tovanja okoli ledij stare grške boginje — Zemlje. Kot bavbav za Zahod je ob- letela svet novica, da ima SZ 1 milijon inženirjev, vsako leto 200.000 novih aka- demskih diplomatov, skupaj 3,600.000 akademskih strokovnjakov. Nič manj senzacionalna ni strelica — novica, da je Cu En Laj izrazil svojo vero v mir- no pripojitev Formoze LR Kitajski. Cangkajšek lahko postane celo šef pri- pojene komunistične Formoze. ZDA da se ne bo posrečilo obdržati dve Kitajski! Dve Kitajski, dve Koreji, dve Nem- čiji! Dva svetova, vzhodni in zapadni! Ali res ni drugega izhoda? Na zahodu bijejo plat zvona za enot- nost znotraj tabora. V ta namen so pri- tegnili v vlado celo ameriško opozicijo Stevensona, ki naj bi Dullesu pomagal voditi zunanjo politiko, kakor je Dulles ftomagal Achesonu v drugi svetovni fiojni. Strašna je zadrega, če je do tega prišlo. Celo Truman je izjavil, da bodo demokrati podprli Eisenhowerja pri obrambi države in pri utrjevanju dob- rih zvez z atlantskimi zavezniki. Znani Lippman pa je pripomnil, da ameriška kriza izvira predvsem iz dejstva, da je tam privatno bogatenje in blagor posa- meznika prva stvar, blagor države in skupnosti pa šele druga. Dulles da je bil do SZ presurov, Eisenhower pre- sladak, oba pa sta preveč obetala, pa premalo izpolnila. Z drugo besedo, ame- riška politika po vojni ni bila dovolj stvarna. To se kaže tudi iz ameriške politike v Afriki in Aziji. Egiptu so odrekli po- sojilo, zato je ta dobil v SZ 2uO milijo- nov dolarjev, pomišljali so se ob Indiji, češ da je preveč socialistična, zato pa je ta dobila 500 milijonov rubljev v SZ, niso niti rekli jasne besede ob Alžiru niti ob Cipru. Strateška vrednost dežel tu in tam po svetu se ne kupuje samo z dolarji, treba je računati tudi z ljud- mi, z njihovimi nazori in cilji. Zato je prišlo do simbolične pošiljke lahkega orožja v Tunis. »Times« je na- pisal, da en tak tovor atlantskemu ta- boru utegne več škoditi kakor vse sov- jetsko nuklearno orožje. Protisocialistič- ni ideologi pozivajo atlantske generale in diplomate, da je treba na vsa taka nesoglasja gledati s stališča razrednih koristi privatnega kapitala. Zato so te dni mnogo potovali: Nemški vojni mini- ster Strauss je bil v Parizu, dr. Heuss v Rimu, v. Brentano je potoval v Rim, nato v Washington, odtam pa spet v Rim, v ZDA je odšel tudi Pineau, ki bi rad izsilil od zaveznikov enotno stališče do alžirskega vprašanja, to je podporo zaveznikov, ne pa nož v hrbet, kakor imenujejo Francozi tisto pošiljko pušk in avtomatov. Verjetno zaradi višjih, občih koristi, da bi atlantski pakt ne izgubil vseh simpatij med arabskim sve- tom, ki drži vso severno obalo Afrike, v svetovni strategiji tako važne celine. Evropske celinske države se sicer bo- je, da bi ne prišlo do popolne hegemo- nije ZDA in Velike Britanije, vendar položaj v Franciji ni tak, da bi lahko pritegnila Italijo in Nemčijo, ki bi radi prišli v ožji atlantski generalni štab, politični in vojaški. Kakšna pa mora biti politika Zahodne Nemčije, si lahko razložimo, če tehtamo sestav nove Ade- nauerjeve vlade: od 18 ministrov jih je 12 iz vrst bančnih, industrijskih in vele- posestniških vrst, 8 pa jih je bilo višjih nacističnih funkcionarjev, v SS, SA ali pa višjih nacističnih vladnih uradnikov. Da volk ni dlake menjal, se vidi tudi iz avstrijske manjšinske politike: Krai- ner je izjavil, da slovenske manjšine na Štajerskem sploh ni. V skladu s tem Avstrija nič ne kaže prave volje, da bi izpolnjevala državno pogodbo in čl.' 7 t? njej, ki govori o slovenskih pravicah. Ce bo šlo tako naprej, se bodo težko iz- polnile besede nemškega politika Karla Schmitta, ki je dejal: »Naša stvar je, da pomnimo, vaša, da pozabite«. Kako naj pozabimo, če pa toliko sodobnih ko- rakov severnega soseda obuja spomine na »tevtonski bes« v drugi svetovni voj- ni! In še nekaj kratkih novic: Vse kaže, da se bo razorožitveni odbor' razšel. SZ ne bo sodelovala v novem razorožitve- nem odboru, ker Zahod ni sprejel nje- nega predloga o razširitvi odbora. — Uporniški odredi Nacionalne garde v Kamerunu, avtonomni državi v sestavu Francoske unije, so se uprli francoskim oblastem. Uprli so se tudi Marokanci Spancem v »španskem« Maroku. Vse kaže, da bo Franco moral kljub določe- min naporom likvidirati svojo afriško politiko in spustiti iz rok zadnjo špan- sko kolonijo. — V Parizu pa se Gail- lardova vlada pripravlja na atlantsko konferenco, na kateri bi rada dokazala, da je njena alžirska politika za atlant- ski tabor najkoristnejša. To bo težko storila, kajti Angleži pošiljajo v svet poskusni balon, češ da bo Macmillan skušal prepričati varuhe stare franco- ske kolon alne slave o nasprotnem. O tem prepričujejo Francoze ne samo ko- munisti, ki pomenijo drugo najmočnejšo skupino v parlamentu, marveč tudi Mendčs-France. Skratka: Resnica trenutka, resnica, ki pomeni za človeštvo rešilno pot, je ka- kor vselej skrita, zakopana v trdi snovi. ki jo je težko prekopati, treba je zato ne samo ljubezni, ampak tudi poguma. In četudi jo človek izkoplje, mnogo je bleščav in bleščic, ki skušajo zakriti njen čisti sijaj. T. O. Kolišen ie odraz množičnosti v svetih pri ijudshiii odborili? Pogoji za najširše sodelovanje delov- nih ljudi na vseh področjih javnega živ- ljenja so pri nas takšni, da lahko upravi- čeno trdimo, da naš upravni sistem ne- izpodbitno prednjači. V tem je tudi bi- stvo naše socialistične demokracije, ki daje pogoje sodelovanju najširših mno- žic pri urejevanju in razvijanju našega celotnega družbenega življenja. V zadnjem času so občine, kot osnov- ne upravne enote v našem javnem živ- ljenju pridobile na pomembnosti. Dana jim je kar največja samostojnost, s tem pa seveda tudi toliko večja odgovornost, tako do občanov, kakor vse naše sociali- stične skupnosti. V teh pogojih in v tem obsegu pa so se toliko bolj povečale mož- nosti, da se množičnost družbenega upravljanja še bolj razvije, da doseže večjo širino, da postane slikovitejše in učinkovitejše. Problemi občine so lju- dem bližji. Čutijo jih neposredno, so za njih rešitev veliko ibolj zainteresirani, skratka, družbeno upravljanje je našlo plodnejša tla. Toda ugotavljamo lahko, da novi ob- činski ljudski odbori ne dajejo temu predvidenemu razmahu družbenega upravljanja dovolj široke podlage. In za- kaj ne? Po vseh občinah, razen v celjski, so doslej izvolili nove svete občinskih ljud- skih odborov. Število svetov je v raznih občinah različno. Temu problemu so ob- činski odbori posvetili precejšnjo pozor- nost. Pretehtali so, kateri sveti so jim za uspešno delo občine dn razvoj komun potrebni. Toda v večini primerov pa so pozabili na to, da je ravno delo svetov temelj družbenega upravljanja, da je ši- rina v svetih pogoj za čim večjo udelež- bo volivcev v upravljanju. Občine so se namreč preveč togo držale navodil, ki so predvidevala nekake okvirne sugestije, kako močni naj bodo sveti. Izgleda, da so ta navodila postavljala najnižjo mejo, to se pravi tisto številko, ki je neizbežno potrebna za sestav posameznih svetov. No, tako se je zgodilo, da so sveti ix) ob- činah sestavljeni z največ devet člani, veliko pa jih je, ki imajo celo manjše število — po sedem članov. Pomislimo zdaj, da bo posamezno po- dročje javnega življenja v občini vodila taka peščica ljudi. Ponekod so v en svet združili po dva prejšnja, to se pravi, da so njihov delokrog razširili. Vzemimo na primer sedemčlanski svet za gospodar- stvo. V njem morajo biti zastopniki in- dustrije, obrti, kmetijstva in zastopniki drugih gospodarskih panog. Tak svet mora imeti vsaj nekaj strokovnjakov iz različnih področij. Ponekod se tak svet kaj hitro lahko spremeni v neke vrste strokovni kolegij. To je sicer koristno in dobro, toda ne dovolj. Tak svet je zaprl vrata družbenemu upravljanju. Bilo pa bi neizogibno potrebno, da v svetih de- lujejo predstavniki raznih organizacij, da vanje vključimo žene, prav posebno važno pa bi bilo v delo svetov vključe- vati mladino že zaradi tega, da si vzgo- jimo potreben kader za prihodnost. To- da za te ni več prostora. Tudi v drugih svetih ni nič drugače. V svetih za kultu- ro in šolstvo so potrebni predstavniki kulturnih in prosvetnih organizacij, predstavniki šolstva, raznih izobraževal- nih društev in končno tudi drugi držav- ljani, predvsem žene, ki jih problemi vzgoje in izobrazbe močno zanimajo. V Celju so na seji, ko so načeli vpra- šanje imenovanja svetov, razvili živah- no razpravo o tem in odločili, da se se- stanejo še enkrat, do takrat pa bo ob- činski ljudski odbor v sodelovanju z množičnimi organizacijami znova pro- učil vprašanje številčnosti članov v po- sameznih svetih. Odborniki so bili mne- nja, da lahko samo koristi, če bo v ne- katerih svetih tudi po petnajst članov. Kot smo že poudarili, v okoliščinah, ki se nudijo občinam, pač ni nobenega raz- loga, da bi sveti ne mogli biti množičnej- ši. Ce so bili okrajni sveti po številu manjši in če so razmeroma majhni tudi ostali, je to nekaj drugega. Poleg tehnič- nih problemov je bil pomemben tudi ta, da okrajni svet ne more v nobenem pri- meru tako konkretno in podrobno ob- ravnavati razna vprašanja, kot jih bodo lahko občinski sveti. V občinah na sejah ne bo treba govoriti o splošnih zadevah; pri njih bo vsak problem imenovan s pravnim imenom. No in kjer bodo nače- njali vprašanja, ki jih poznajo vsi, ne bo odveč, če je tak svet hkrati mobilizacij- ski organ, ki bo probleme spreminjal v delovne načrte in čim več ljudi bo delalo pri tem, širši bo krog pridobljenih izva- jalcev in uspehi bodo večji. Vsekakor je stvar vsake občine, pose- bej pa stvar množičnih, predvsem poli- tičnih organizacij v občinah, ali se s širi- no v svetih lahko zadovoljijo ali ne. Marsikje bo samo delo pokazalo, da je okvir res preozek. Nič hudega ne bo, če bodo v občinah morda še enkrat, pa tudi večkrat, razpravljali o tem in potrebno tudi ukrenili. Vsekakor pa je v interesu občine same, v interesu delovnih ljudi, predvsem pa v skladu z našimi načeli čim širše fronte v družbenem samo- upravljanju, da v svetih pri občinskih ljudskih odborih sodeluje čim več do- brih in sposobnih državljanov. K. I. RAZVOJ OBRTI sloni predvsem na dobrih kadrih v našem okraju že dolgo ugotavljamo, da sedanje stanje obrtniške mreže ni za- dovoljivo. Vzroki za to so različni. Pred- vsem še vedno ni urejena organizacijska struktura za posamezne sektorje dela — prav tako pa tudi ni zagotovljen razvoj s pravilnim in zadostnim dotokom nove delovne -sile. Da bi obrtniška dejavnost v našem okraju vsaj za silo zadovoljila potrebe potrošnikov po raznih uslugah, bi po izračunih v okrajnem merilu morali v naslednjih petih letih na novo vključiti najmanj 850 obrtniške delovne sile. PREDVIDENA REALIZACIJA DOTO- KA NOVE DELOVNE SILE Celjski okraj in Obrtna zbornica vidi- ta možnosti za realizacijo plana — 850 nove delovne sile — v povečanem šte- vilu vajencev, v pritegnitvi obrtnih de- lavcev, ki so danes zaposleni v drugih panogah gospodarstva — ter končno v legalizaciji šušmarjev, ki jih ni majhno število Letne statistike o razmerju števila va- jencev do števila kvalificirane delovne sile kažejo, da obrtne delavnice in pod- jetja ne kažejo zadostnega razumevanja za vključitev mladine. Vendar je osnov- ni r>ogoj, če bomo hoteli v celjskem okra- ju v naslednjih petih letih doseči pl&n — 850 nove delovne sile, da bomo morali več mladine vključiti v obrt. Z dobro voljo in manjšimi napori bi lahko dosegli samo v socialističnem sektorju letno po- večanje za 76 vajencev, v privatni pa kakšnih 24 Drugo važno vprašanje je tudi stimu- lacija vajencev. Vajencem .bo treba pri- boriti višje nagrade od dosedanjih, pred- vsem pa štipendije socialno ogroženi mladini. Znano je, da se v obrt najčešče vključujejo mladinci in mladinke rev- nejših staršev. Zato so pogosti primeri, da je bila zaradi socialne ogroženosti pri najboljših vajencih učna pogodba razve- ljavljena, (tak vajenec pa se je moral vključiti v delo v industriji ali drugi go- spodarski panogi. S primemo štipendijo bi se dala ta vrzel odpraviti. Poleg povečanja števila vajencev bi manjkajočo delovno silo v obrti lahko črpali še iz drugih virov. Predvsem bi bila nujna ponovna vključitev obrtnih delavcev, ki so sedaj zaposleni v drugih gospodarskih panogah. Popisi so pokaza- li, da je zaposlenih samo v treh večjih celjskih kolektivih približno 900 obrtnih delavcev, ki bi se lahko pod določenimi ugodnostmi zaposlili v obrti (pravilnejša stimulacija). Kot naslednji vir, ki bi služil za kritje potreb po obrtni delovni sili v nasled- njih 5 letih, bi našli tudi v reorganizaciji zaprtih obrtnih delavnic pri industriji. Prav tako nujna pa bo tudi vključitev šušmarjev v legalno obrt. Na seji upravnega odbora Obrtne zbor- nice Celje so med drugim razpravljali tudi o investicijah v naslednjih petih letih. Predvidene investicije za petletni plan razvoja obrti v celjskem okraju bi znašale okroglo 877 miljonov din. Vpliv občine se mora čutiti povsod (Nadaljevanje s 1. strani) Tudi stiki občine s podjetji so bili do- slej dokaj rahli, zlasti z velikimi indu- strijskimi podjetji. Občine niso imele organa, ki bi se lahko globlje spu- ščal v problematiko podjetij. Zelo važno pa je, da občina pozna probleme v pod- jetjih na svojem področju. Zato bo mo- rala stike z delavskimi sveti pa tudi s sindikalnimi podružnicami podjetij iz- boljšati, saj je za občino in za njeno uspešno delo važno, da izve za mnenje vseh ljudi v kolektivu, ne pa samo za mnenje vodilnih ljudi v delavskem svetu in upravi podjetja. Doslej je bilo navadno tako, da so v občini videli samo velike probleme, vrsto majhnih po vaseh in zaselkih pa niso videli, čeprav vsi skupaj predstav- ljajo velik problem. Vpliv občine se mora bolj čutiti tudi v vsaki vasi, ne pa samo v njenem središču. Da bi bil ta vpliv čim Večji in uspešnejši, bodo morali krajevni ljudski odbori bolj za- živeti kot doslej. Zato jih morajo ob- čine usposobiti, da bodo reševali na svo- jem področju probleme njihovega kraja. Te probleme pa mora občinski ljudski odbor dajati redno na dnevni red sej posameznih svetov, saj ti na videz mali problemi največkrat za ljudi iz tamkaj- šnje vasi predstavljajo velik problem. Prav zaradi tega mora občina takim problemom posvetiti vso svojo skrb, sicer dobe ljudje lahko občutek, da je skrb za človeka le geslo. Čutijo se za- postavljene, občina pa po nepotrebnem izgublja ugled med volivci. Vsem tem malim stvarem bo morala občina v bo- doče posvetiti več pozornosti, če hoče, da bo njeno delo uspešno, in volivci za- dovoljni. Ugled take občine pa bo ve- nomer rastel. Za uspešno delo občine je predvsem potrebno, da so odborniki splošno raz- gledani, še posebej pa dobro informirani o delu občine. Le tako bodo lahko na sejah uspešno opravili svoje poslanstvo in dejansko zastopali volivce, ki so jim zaupali to dolžnost. Zato bi bilo pripo- ročljivo, da bi pri občinah ustanovili klube, v katerih bi se odborniki sezna- njali s problemi občine. Takšen stik bo potrebno poizkusiti tudi s predsedniki svetov, kajti navezanost na ozko področje ne daje garancije, da bi odborniki za- dostili vsem zahtevam volivcev. Le ta- ko, če se bodo odborniki v klubih uspo- sabljali za svojo dolžnost, bo prodirala v občinah napredna miselnost in zma- govala bodo napredna načela na vseh področjih dela občinskega odbora. Občinski odbori SZDL pa bodo mo- rali nenehno vzpodbujati, da se bodo napredne oblike dela v občinah vedno bolj utrjevale. -ma- namesto dveh — eno podjetje Perspektivni plan razvoja lesne indu- strije v mozirski občini narekuje tudi združitev LIP Nazarje in Zadružno les- no proizvodnega podjetja v Mozirju v eno podjetje. O tem sta že razprav- ljala delavska sveta obeh omenjenih podjetij. Pred volitvami v osnovne organizacije SZDL Na plenumu Okrajnega odbora SZDL v Celju so sklenili, da bodo volitve v osnovne organizacije SZDL končane do novega leta. Organizacije SZDL se bodo mora- le na volitve temeljito pripraviti in ob tej priliki podati analizo svojega dela ter načrt za bodo- če delo. Odkar so začeli poslovati občinski odbori SZDL, lahko trdi- mo, da se je delo vaških organi- zacij SZDL izboljšalo, saj je stik med njimi in občinskim odborom SZDL večji in pomoč učinkovi- tejša. Kljub temu pa so se pri zadnjih volitvah v občinske ljud- ske odbore pokazale nekatere sla- bosti, ki so se odražale zlasti v tem, da so nekateri vaški odbori SZDL kot celota odpovedali, saj so v akciji za volitve sodelovali le nekateri člani odbora in člani Zveze komunistov, vaškega od- bora kot celote pa ni bilo čutiti. V pripravah za volitve bodo morale organizacije SZDL svoje delo izboljšati, predvsem bodo morale poiskati novih oblik in načinov dela. Ker so organizacije preveč majhne, bo morda prav, da razpravljajo o združitvi več organizacij, saj bo na ta način večja izbira sposobnih ljudi v od- bore, kar bo organizacijo vsebin- sko utrdilo. V občinah so zdru- žitev ponekod že opravili kot n. pr. v žalski občini je sedaj od 60 osnovnih organizacij SZDL le 18. To se je pokazalo zelo dobro, saj so organizacije vsebinsko izbolj- šale svoje delo in se organiza- cijsko učvrstile. Prav posebno skrb pa bodo mo- rale organizacije SZDL posvetiti sprejemanju novih članov. Stanje v celjskem okraju v tem pogledu ni nič kaj razveseljivo. Nešteto ljudi, zlasti mlajših, je še vedno izven organizacije. V tem pogledu je celjski okraj na predzadnjem mestu v Sloveniji. Z nekaj dobre volje in organizacije se dajo do- seči lepi uspehi, le k ljudem je treba pristopiti. Saj je vzrok za tako stanje predvsem ta. da že leta nekateri odbori niso skrbeli za sprejem, ponekod pa imajo celo pomanjkljivo evidenco o članstvu. Da se na tem področju lahko dosežejo uspehi, nam zgo- vorno priča primer v občini Ro- gaška Slatina, kjer so v eni taki akciji zvišali članstvo za 20%. Organizacije SZDL bi se morale zanimati tudi za delo krajevnih ljudskih odborov ter za skliceva- nje zborov volivcev in njihovo vsebino. Bolj kot doslej pa bi se morale zanimati tudi za delo ob- činskega ljudskega odbora, kme- tijske zadruge in organov delav- skega in družbenega upravljanja. V tem pogledu čakajo komisijo za delavsko in družbeno uprav- ljanje pri občinskih odborih SZDL važne naloge. Po vseh občinah v okraju bodo izvolili nova vodstva organizacij SZDL na letnih občnih zborih, ki bodo povsod zaključeni do novega leta. V šoštanjski občini bodo imeli občne zbore 15. decembra. Da se ne bi le-ti sprevrgli v zbo- re volivcev, kot se po vaseh rado zgodi, so sklenili, da bodo na obč- nih zborih govorili predvsem o vzgoji mladine in o kmetijskih problemih. Zato so pri Občinskem odboru SZDL v Mozirju ustano- vili komisijo, ki bo izdelala teze s teh dveh aktualnih področij. Na občnih zborih bodo izvolili tudi delegate za občinske konfe- rence. ki bodo v začetku januarja prihodnjega leta. -ma- Vloge in naloge občinskih zborov proizvajalcev (Nadaljevanje s 1. strani) je tudi priporočljivo, da bodo predstav- niki zadruge od časa do časa sezna- njali zbor proizvajalcev s programom kmetijske zadruge. V vsaki občini, pa tudi industrijski, je kmetijstvo aktualnejše kot na prvi pogled izgleda. Kajti zaostalo kmetij- stvo je najhujši bič ne samo za delavce, temveč tudi za kmete. Da je zaostalo kmetijstvo največja cokla razvoja, nam priča dejstvo, da 40 % delavcev ustvar- ja dobrine za 60 % kmetov, medtem ko kmetovalci ustvarjajo zaenkrat zelo malo, največkrat le toliko, da krijejo s hrano komaj svoje lastne potrebe. Zato bo moral občinski zbor proizvajal- cev posvetiti vso skrb tudi kmetijstvu, saj je povsem jasno, da bomo izbolj- šali življenjske pogoje edino le s po- večano kmetijsko proizvodnjo. Se vrsto je problemov, velikih in ma- lih, s katerimi se bodo morali občinski zbori proizvajalcev spoprijeti. Od raznih komunalnih problemov, skrbi za razvoj obrtništva in trgovine pa vse do skrbi za kulturno življenje v občini, ki je doslej bilo dokaj zanemarjeno — vse to so problemi novoizvoljenih občin- skih ljudskih odborov, s katerimi se bodo pri svojem delu sreča vali. Novo- izvoljeni odborniki se morajo zato pred- vsem zavedati dejstva, da bodo občine reševale osnovne probleme standarda ter probleme delovnega človeka sploh. Kakšni bodo uspehi na tem izredno važ- nem področju za našega človeka, bo odvisno predvsem od dela in zalaganja novoizvoljenih ljudskih odborov. Kulturna novica.. • Slavni francostJ pianist Literte bo zaradi utrujenosti in slabenja finančnega po- ložaja verjetno zaključil svojo turnejo po Alžiru. 6. DECEMBRA — STEV. 47 3 STR Alf Vajenci so srečni... ODPRT JE NOV DIJAŠKI DOM »DUSANA FIN2GARJA« V BIVSEM HOTE- LU SAVINJA V CELJU Po dolgotrajni, toda uspešni borbi za •dobnejši življenjski prostor v bivšem Hotelu Savinja so celjski vajenci ven- darle prišli pod kulturno streho v novem dijaškem domu. Prav vsem, ki so si pri- zadevali za ta uspeh in napredek, bi se najraje prišli kar osebno zahvalit, tako •o jim hvaležni. PRESENEČENJE V začetku novembra so se začeli seliti ifz starih in pustih barak na Dečkovi ce- «ti. Brez otvoritve so zasedli I. in II. nad- stropje in se naselili v sobice. Poleg ho- telsko opremljenih postelj še električna luč, umivalnik z ogledalom, sobna sve- tilka in še mizica za učenje. Takole pra- vijo: Kar sapo nam je zaprlo, ko smo vstopili v sobo in zagledali tako razkoš- je. Seda,i živimo kakor ljudje. Začelo se je novo življenje. V tako sobo res ni. mo- goče vstopiti z blatnimi ali prašnimi čev- lji. Kako prav nam pridejo copate. Kako srečni smo, da smo se rešili barak! Sedaj je užitek obiskovati vajensko šolo, le fikoda, da bo tako hitro minilo! V JEDILNICI Tu je velika jedilnica kakor v hotelu. Brez prerivanja sedimo po štirje pri treh vrstah pogrnjenih miz. Razsvetlje- na in parketirana dvorana blešči kakor v filmu. In kako nam lepo strežejo! Se vzgojitelji so prijazni z nami. Zelo pri- jeten vtis je napravil na nas tudi tovariš upravnik. Ko mirno zapuščamo to lepo dvorano, pohitimo v svoje sobice, se od njih poslovimo, oddamo ključe ter sveži in čisti hitimo v šolo. Svetla in udobna jedilnica nam služi tudi za skupno učil- nico v prostih urah. Zdi se nam, da smo se docela spremenili... To so izjave, polne priznanja bivših »ibarakarjev«. V novem dijaškem domu gostujejo za sedaj še v jedilnici tudi dijaki iz dijaške- ga doma v bivšem kapucinskem samo- stanu. 78 srednješolcev in učiteljiščni- kov se sedaj druži s 102 vajencema v no- vem dijaškem domu. Ne samo prizadeta mladina, marveč ysa naša družba odo- brava umestnost in pravilnost tega ukre- pa ljudske oblasti. PRVA PROSLAVA Iz hvaležnosti za skrb, ki jo uživa ta mladina, so dijaki priredili v novem do- mu proslavo v počastitev Dneva republi- ke. V prijetni družbi vajencev, dijakov in dijakinj iz Kajuhovega doma so mla- dinci pod vodstvom vzgojiteljev in uči- teljev proslavili naš veliki praznik. -nik Pravice potnihov na železnici Novi zakon o železnicah, katerega je pred dnevi sprejela Zvezna ljudska skup- ščina, prav gotovo zanima ne samo ix>d- jetja, temveč tudi potnike. Ta zakon v prvi vrsti regulira odnose med železnico in koristniki njenih uslug ter v tem po- gledu vsebuje nekaj zanimivih novosti. Težnja zakona je, da se omogoči čim bolj kulturen in udoben prevoz ter za- jamči pravilnejši odnos do potnikov, upo- števajoč pri tem objektivne možnosti že- leznice. Z novim zakonom je predvsem sproščen in pospešen postopek za vra- čanje vozne karte. Potniku je zagotov- ljena pravica, da lahko zamenja razred, odloži ali sploh odgodi potovanje. V tem primeru potnik lahko vrne takoj vozni listek in dobi denar povrnjen ali pa prejme vrnjeno razliko v ceni, če menja razred. Pravice potnikov so z novim za- konom bolj zajamčene v primerjavi z doslej veljavnimi predpisi. Koristnikom železnice so z novim za- konom dane tudi nekatere ugodnosti, ki jih doslej ni imel. Tako n. pr. lahko potnik kupi vozni listek mnogo prej pred odhodom vlaka, lahko prekine vožnjo, ne da bi dal karto overiti, prav tako pa je tudi podaljšan rok veljavnosti voznih listen. __ Glede prevoza blaga so roki mnogo krajši. Železnica je dolžna obvestiti ko- ristnika, kdaj bo dobil vagon za na- kladanje. Povečana je prav tako odgo- vornost železnice za okvare ali izgube blaga, ki ga je prevzela. Sedaj je želez- nica dolžna da povrne stvarno škodo. VRAČANJE VOZNEGA LISTKA To so na kratko najosnovnejše novosti zakona. Potnike pa bo gotovo zanimalo, kakšen je postopek pri vračanju voznega listka železniški blagajni. Zakon pred- videva, da potnik lahko vrne karto kadar koli želi. Ce se karta sploh ne uporabi in vrne še istega dne, dobi potnik pKJvra- čilo v polnem znesku, v vseh drugih pri- merih pa mu železnica odbije 10 %. Že- leznica ne vrne plačanega zneska za re- zerviranje mesta v vlaku. Ce jjotnik ko- risti vozni listek samo delno, zaradi bo- lezni ali nesreče, mu železnica povrne znesek za neizkoriščeni del potovanja z 10 % odbitkom. Ce potnik ne dobi sedeža v razredu, za katerega ima vozni listek, lahko pre- stopi v višji ali nižji razred. Za višji raz- red bo doplačal, za nižji pa bo zahteval razliko v ceni. Potnik prav tako lahko odloži potovanje za nedoločen čas in za- hteva, da mu veljavnost karte temu pri- merno podaljšajo. Potnik ima tudi pra- vico, da od potovanja odstopi in v tem primeru lahko takoj na blagajni zahteva denar za neizkoriščeno karto v polnem znesku. Abonenti so spregovorili o izidu anlo osnovnih šolah. Tudi izobraževalna sekcija je zabele- žila lepe uspehe. Pripravila je osem do- bro obiskanih predavanj, nadaljnjih osem predavanj pa je organizirala ob so- delovanju drugih društev, zavodov ustanov. Trd oreh pa je še vedno šola za odrasle, ki je še dosedaj niso uspeli usta- noviti. Pravijo, da sindikalne podružni- ce po podjetjih kažejo premalo zanima- nja za nujnost in koristnost take šole. Društvena knjižnica ima nad 320# knjig. Največ obiskovalcev ima v vrstaJi mladine. Pevska sekcija je najstarejša t društvu, predvsem pa ženski zbor, ki bm kmalu slavil 10. obletnico obstoja. Zbor sodeluje na raznih prireditvah, polet tega pa je letos pripravil dva radijska nastopa, ki sta zelo dobro uspela. Med- tem pa- moški zbor letos nima takšnik uspehov. Toda s prizadevanjem pevo- vodje, tov. Goriča, ki snuje močan zbor s pevci iz vse občine, bo tudi ta v bodoče bolj aktiven. Nalnovelše Rnji^e ZALOŽBE OBZORJA V MARIBORU Poleg založb v Ljubljani in založbe LIPA v Kopru deluje z lepim uspehom tudi založba OBZORJA v Mariboru, ki je že izdala prav lepo število knjig. Že- limo opozoriti v kratkem na njene naj- novejše izdaje, ki spadajo v javne in za- sebne knjižnice. Med šestimi knjigami za bralce je kar pet domačih pisateljev in samo en pre- vod. Tri knjige so namenjene mladini. Najprej naj opozorimo na obsežen ro- man Manice Lobnikove »Rosa na pajče- vini«. To je zgodba o pohorskih parti- zanih in nezavednem Ptujčanu, ki najde iz nemških vrst pot med svoje ljudi in se z njimi bori za svobodo slovenskega ljudstva. Zbirka novel Andreja Hienga, režiserja celjskega gledališča, z imenom »Usodni rob«, pomeni težje branje od romana M. Lobnikove. To je svet nena- vadnih ljudi, ki doživljajo dogodke, »na usodnem robu«, kakor pravi o njih pi- satelj. Tretja knjiga za zrele bralce je roman znanega pisatelja Johna Knittla, ki ga tudi mi že poznamo po romanu »Theres Etienne«. Roman »Amadeus« nam podaja življenje sina Tereze, ki ob gradnji velike elektrarne v Švici izgradi ob ljubeči ženi tudi samega sebe. Naslednje tri knjige so namenjene mladim bralcem. Najmlajše bralce bo znova privlačevala Ribičeva zgodba o zaljubljenem »Cmem mucu« in beli mucki. Knjiga ima zelo lepe celostranske slike v barvah. S fotoposnetki naše ožje domovine je opremljeno »Veselo potova- nje« Oskarja Hudalesa, ki vodi kolesar- sko družbo po Sloveniji in opozarja ob tem na pomembne kraje in ljudi. Zgodba »Indijanci in gusarji«, ki se godi na Ljubljanskem barju, pa se bo uvrstila med Seliškarjeve zelo brane knjige, ki jih je že poklonil nekoliko odraslejšim mladim bralcem. Družba ljubljanskih fantičev doživlja v počitnicah na Ljub- ljanici in pod Krimom čudovite »indijan- ske« zgodbe, kjer ne manjka krokodilov, pragozda in nazadnje bega v — Ameriko, kamor pa seveda ne pridejo. Knjigo je bogato ilustriral in učinkovito opremil Janez Vidic. Omenimo naj še knjigo o zgodovini slovenskega slovstva, ki jo je napisal Stanko Janež in je sedaj izšla že v drugi, dopolnjeni in popravljeni izdaji. Obsežna knjiga (750 strani) s številnimi podobami naših pesnikov in pisateljev ni namenje- na samo v p>omoč dijakom, marveč je potreben priročnik vsakomur, ki želi spoznavati razvoj naše literature. B. G. V ŠEŠČAH JE OŽIVELO Res je, v Seščah je spet oživelo. Ne camo to, da je dejavnost kmetijske za- druge dobila trdnejšo hrbtenico, ampak tudi na drugih popriščih se je pre- maknilo. V zadnjem času se je utrdilo mnenje, da prosvetna dejavnost na vasi ne sme biti rep, ampak vsaj vrat, če že ne gla- va. In ker so do tega mnenja prišli predstavniki SZDL, se pravi ljudje, ki K nesebičnim in požrtvovalnim delom iskrbijo za napredek vasi, načrti niso •stali le pri besedah. Tore] kako v Seščah skrbijo za kul- turno izobraževanje vaščanov? Najprej je treba omeniti, da so uki- nili zadružno gostilno, prostore pa pre- uredili za knjižnico in čitalnico. Da Be je ta sklep uresničil, si je najbolj prizadeval tajnik zadruge. Danes imajo Seščani in Matnčani oboje: knjižnico In čitalnico! V knjižnici je okoli tri sto lepih knjig. Knjižničar Ivan Žagar si kar najbolj prizadeva, da je knjižnica lepo urejena. In čitalnica? Lepo prepleskana soba, opremljena z lepim in okusnim po- hištvom, radio aparatom; v njej so na razpolago časopisi in revije. Vsekakor lepa pridobitev za krajev^ odbor So- cialistične zveze Sešče. Tudi oder je oživel. Aktiv mladih zadružnikov je naštudiral veseloigro »Krepostna županja«. In zaigrali so proti pričakovanju! Pokazali so, da s pomočjo nesebičnega prizadevanja predsednika aktiva in spretno roko re- žiserja zdrobijo še tako trd oreh. Gle- dalci, ki jih je bilo lepo število, so bili z igro zadovoljni. In načrti?- Nabavili bodo še nove knjige, obnovili dvorano, uredili svet- lobni park, popravili oder in nabavili še vsaj eno garnituro kulis. Vse kaže, da se je v Seščah spet pre- maknilo in želeti jim je kar največ uspehov. Lep jubilej godbe na pihala v Štorah Godba na pihala DPD »Svoboda« v Storah praznuje letos dvanajsto oblet- nico svojega obstoja. Njena zgodovina je povezana z neštetimi nastopi, pri- reditvami, koncerti, zborovanji, pred- vsem pa z življenjem in razvojem ko- lektiva štorovske železarne po osvobo- ditvi. Godba šteje trenutno 26 godbe- nikov, med njimi je 9 mladincev. Vodi jo uspešno kapelnik tov. Franc Berg- haus, uslužbenec Železarne. Zgodovina te godbe je res pestra in težavna, zlasti v letih, ko ni imela stalnega gospo- darja, Prva njihova pridobitev po pri- ključitvi k Svobodi (leta 1950) je bila, da so dobili enotne uniforme ter dobre- ga kapelnilta. Godbeniki so pred dnevi polagali obračun letnega dela. Pravijo, da je bil njihov največji uspeh lani, ko so močno napredovali v kvaliteti in disciplini. V tem času so imeli 84 vaj s starejšimi godbeniki in 60 vaj z mladinci ter 8 izrednih skupnih vaj. Kot vsa leta doslej, je tudi letos god- ba sodelovala pri vseh prireditvah, pro- slavah in zborovanjih. Razen tega je priredila dva samostojna koncerta v Celju in Žalcu, sodelovala pri odkritju spomenika NOV v Drami j ah, pri pro- slavi »Celje 1957« in večkrat igrala pri javnih nastopih In zabavah. Ob njihovem jubileju jim čestitamo in želimo še obilo uspehov. PIONIRSKA KNJIŽNICA nova kulturna pridobitev mesta Celja Društvo prijateljev mladine v Celju si •eprestano prizadeva, da bi nudilo mla- dini in druž nam čim boljšo vzgojo, otro- kom pa še zdravo in prijetno razvedr.lo. Poleg vzgojne, pravne In logopedske sve- tovalnice je v počastitev Dneva repub- like v ponedeljek, dne 2. t. m. odprlo še na novo ustanovljeno Pionirsko knjiž- nico v svojih društvenih prostorih v Razlagovi ulici. Knjižnica ima precej- Sn:o zalogo novih mladinskih knjig, po katerih bodo odslej segali cicibani in pionirji, ki bodo imeli zraven knjižnice še majhno čitalnico. Knjižnica bo od- prta vsak dan (izvzemšl nedeljo) izme- noma enkrat dopoldne, enkrat popoldne. Nova knjižnica bo imela še to pred- nost, da si bodo mladi bralci lahko sami izbirali knjige pod vodstvom knjižničar- ke. Z uvedbo anketnih listov, ki bodo bralcem v kratkem na razpolago, bodo lahko izražali svoje mnenje o vsebini in opremi knjig, kar bo koristilo zlasti vzgojiteljem, pisateljem in založbam. Razen vzgojnega smotra bo Pion rska knjižnica imela še Studijski značaj. Založba »Dbzorjsf Maribor je prarkar izdala: Aaa WaiiibrechtsaMaier DANES GROFJE CELJSKI m NIKDAR TEC Preredel dr. Niko Knret ZsodoTinski roman »Celjski grofje« je pisna r glofin »redujereške kronike, v kateri nam Bert- Ihold Aprehar kot »^iridec opisaje rast in pr*- Jtad mo^ne rodbine Celjskik grofov. Po slog« n mnj^i pripoTedovaaja je rao^ postariU romaa ob straa TaTj^arjevi »Visoški kroniki«. Knjiga je r prodaji po sabskripcijski reat, če jo bo posameznik naročil do 71. decembra 19?? v knjižil zbirki »Nova Obzorja«, aicer pa v vseh kn>igarBak Sloreaije od L decembra 19$? dalje. Težave predavatelfev nek nasiti strokovriiH šolati ffa občnem zboru Društva učiteljev in profesorjev strokovnih šol v Celju so ugotovili občutno pomanjkanje stalnih predavateljev. Po podatkih ankete izka- zujejo na teh šolah preko 400 honorarnih učn h ur, ki bi jih lahko porazdelili sko- raj na 20 novih stalnih učnih moči — če bi se toliko kandidatov javilo za šolski poklic ... Zaradi velikih nesorazmerij, ki vladajo med prejemki strokovnjakov v oraksi in on'mi na šolah, so v zadnjih letih ostali skoraj vsi razpisi popolnoma brezuspešni, število učencev na vseh strokovn h šolah pa stalno narašča. Pri- čeli smo s'cer z gradnjo lastnih šolskih po3'op'j za naše bodoče kvalificirane kadre v gospodarstvu (adaptirana je bila Vajenska šola za razne stroke I, prav te dni pa dokončujejo zgradbo Trgovske šole), vendar še tako sodobno opremlje- ne učiln ce ne bodo mogle v celoti služiti svojim namenom, če ne bodo v njih de- lali in učili strokovnjaki. Udeleženci so tudi kritizirali zapostavljanje pedagogov pri strokovnih seminarjih, tečajih in ekskurzijah, ki jih sicer prirejajo ljud- ski odbori in strokovna združenja. Ta- krat se skoraj nihče ne spomni, da bi pritegn i tudi predavatelja s strokovne šole, čeprav pa se v isti sapi kritizira delo na teh šolah, češ, da ni v povezavi 3 prakso 'n ne sledi dovolj sodobnemu gospodarskemu in tehničnemu razvoju. Od vseh forumov je v preteklem letu edinole Obč nski sindikalni svet prispe- val 10 tisož dinarjev za poučno ekskur- zijo, ki jo je društvo nameravalo prire- diti za svoje člane, ki pa je odpadla, ker so naleteli drugje, In to celo pri zborni- cah na gluha ušeesu Ir Z novim odborom v novo desetletje Izvršilni odbor ZPD »France Preše- ren*, ki so ga odborniki Izvolili iz svoje srede sestavljajo Janko Hočevar kot predsedn k, Hinko Jordan kot podpred- sedn k, Francka Majcen kot tajnik I. in Dan el Skodn k kot tajnik II, ter Jelka Smrečnik kot blagajnik. Razveseljivo pri tej sestavi je pred- ^sem dvoje dejstev, in sicer, da društvu načeijuje Janko Hočevar, ki ima že de- set let uspešnega društvenega vodstva Ea seboj in ki už.va kot Ijudskoprosvetni delavec ter kot človek popolno zaupanje Manstva in ostale javnosti, drug č pa dej- stvo, da je ves izvršilni odbor iz vrst aktivnega Članstva. V tem je podano jamstvo, da bo društvo še naprej dosle- dno hodilo po poti dala, ki }o je naš ča« začrtal kultumoprosvetnim društvom. Naloge, ki stoje pred novo upravo so po sklepih samega občnega zbora, v krat- kem naslednje: ne formalna, temveč večja aktivna povezava z drugimi delavskoprosvetnimi organizacijami, na- primer v skupni organizaciji delavsko- prosvetnih manifestacij; skrb za vzgojo v vtseh kulturnoumetniških panogah; skrb za nadaljnjo utrditev Ijudskopro- svetne zavesti, k čemur naj bi pripo- mogli češči in pestrejši društveni in med- društvenl sestanki; prapaganda za ustrezni kulturni dom, vmes pa še do- stojna proslava 50-letnice »železničarske godbe«, kot najstarejše delavske godbe v Celju. G. Obletnice so važen mejnik v na- šem življenju. In še posebno so imenitne in svečane, če ima člo- vek za seboj toliko pestrih in krep- kih spominov, kakor jih ima naš sedemdesetletnik, tovariš Blaznik Ivan iz Latkove vasi pri Preboldu. Rodil se je v Šempetru v Sav. dolini. Tam je hodil v šolo in se izučil krojaške obrti. Leta 1908 je moral v Pulo k voj- ni mornarici. Potem je prišla prva svetovna vojna in z njo štiriletno trpljenje, katerega je tudi Blaznik v dokaj šn j i meri okusil. Takoj po prvi svetovni vojni se je pridružil skupini: Pečar Slavko, Ažman Miha, Pilko Tone, Nidor- fer Franc in drugim, ki so skušali v nekdanji gost.lni »Na Laporju« pri Preboldu organizirati delav- sko društvo »SVOBODA«. Ker pa je bilo društvo v nasprotju s ta- kratnim kraljevim režimom, so društvo že po nekaj tednih razpu- stili. 2:e čisto mlad je vzljubil lepo slo- vensko pesem, V zboru je pel že pred prvo svetovno vojno. St ri- deset let in več že poje v društve- nih pevskih zborih! Za pevske va- je je vedno našel čas, pa čeprav mu je bil čas še tako dragocen. In tudi danes ga najde! Dvakrat v tednu, pa naj bo vreme še tako »kislo«, gre v Prebold na pevske vaje. Tudi igre so mu vedno b'le pri srcu. Nič kolikokrat je nastopal v veselih in žalostnih vlogah ter po- korno, z vnetim in vdan.m srcem služil boginji Taliji, In pri gasilcih je že po'.n h pet- deset let! Za nesebično in požrtvo- valno delo je bi od Republ ške GZ že dvakrat odLkovan. Zveza Svobod in prosvetn.h društev Slo- venje pa ga je počastila z odliko- vanjem III. stopnje. Res je tovariš Blaznik sedem- desetletnik, res je tudi, da je še danes požrtvovalen član prebold- ske »Svobodeit. Zdaj ga vid.š kako pomaga postavljati sceno, potem slišiš med pevci njegov »bas.<. In kadar je postrojena gas Iska četa, je med njo tudi Blazn.k. Z veliko vnemo goji tudi čebele. Pa če še ostane kakšna minuta, jo porabi za prebiranje knjig, revij in časo- pisov. Tovariš Blazn'k, vsi ki Te po- znamo, Ti želimo še mnogo zdra- vih let! Ob celiskem še brežiški zbornik Še danes je vnet Svobodaš Letošnjemu Kamniškemu in Celjske- mu zborniku ^e je nedavno pridružil še zbornik z naslovom »Posavje«, Dasi tudi v prvih dveh primerih ne gre za izrazito lokalna zbornika, kakor bi lah- ko nepoučeni bralec sklepal po naslo- vih, tako je v zadnjem primeru že iz naslova' kazno, da gre za edicijo, ki obravnava in bo — sodeč po zaporedni številki I. — obravnavala Posavje. Seveda pa tega zgodovinskega in na- rodnogospodarsko pomembnega predela ni mogoče obravnavati ločeno od nje- govega pravega središča, t. j. Brežic. In res: na dobrih 130 straneh zborni- škega formata nam desetina znanstve- nih in kulturnih delavcev v 11 poglav- jih predstavlja Brežice z okolico v splošno zgodovinski, arheološki, umet- nostnozgodovinski, geografski, narodno- politični, zdravstveni in kulturnopro- svetni luči. Tako nam dr. Milko Kos opisuje Brežice v srednjem veku, ko so bile pomembna gospodarska, strateška in upravna postojanka salzburškega zemljiškega gospostva. V naslednjem poglavju Neviodunum, ki je antično ime za vas Dmovo južno od Krškega, podajata Sribar in Petru v besedi in sliki pregled terena Neviodunuma, ki po svoji velikosti in najdbah ne za- ostaja za Emono, Poetoviom in Celeio. Kustos brežiškesja muzeja in urednik zbornika Stanko* Skaler, ki je zastopan kar s štirimi sestavki, podrobno osvet- ljuje pod naslovom »Posavje v uporu 1573«, nekatere še manj poudarjene in zapažene momente v uporu slovenskih kmetov oz. uporniškega gibanja, ki je ime'o svoje največje žarišče okoli Pod- srede. Kozjega, Pilštajna in Planine. Naslednje strani izpolnjuje dr. Fran Si- jančeva študija o baročnih freskah bre- žiškega gradu. Tej sledi najobsežnejše poglavje zbornika, namreč geografski opis Brežic izpod peresa Borisa Lipu- žiča. Opis nudi fizično-geografsko sli- ko brežiškega področja dopolnjeno z orisom gospodarske, upravne in kul- tumoprosvetne funkcije mesta, ki ni brez izgledov, da bi se iz lokalnega upravnega, tržnega in kultumoprosvet- nega centra razvilo — kljub bližini Za- greba — v pomembnejše gospodarsko središče spodnjega Posavja.. Franjo Baš — tudi sodelavec Celjskega zbornika — slika narodnostni boj v brežiškem Po- saviu v »zgodovinskem avstrijskem smislu besede«, to so leta od 1848 do 1918. Naslednji 2 poglavji Stanka Ska- lerja predstavljata fragmenta iz dobe hitlerjevske okupacije ^ tragedijo bre- žiške čete in nasilno preseljevanje Po- savcev Sledijo še zapisi o življenju in delu brežiške bolnišnice (dr. Vlado Ber- glez), tamošnjega muzeja (Stanko Ska- ler) ter pregled brežiškega šolstva v preteklosti in danes (Janko Knapič — M. Poljanšek). Po navedenem sledi, da zbornik po- vezuje izročila preteklosti s sodobno aktualnostjo, bralec pa bo lahko pritr- dil, da smo z njim dobili publikacijo, ki ima širši, kakor le domoznanski po- men. Poleg številnih ilustracij prinaša zbornik tudi nekaj grafike Frana Stip- lovška. Tiskarsko pa predstavlja zbor- nik kakovostni izdelek Celjske tiskarne. Ko pozdravljamo založniško dejav- nost brežiških kultumoprosvetnih usta- nov in njenih delavcev, ponavljamo željo, ki je bila izrečena tudi Celjske- mu zborniku, da bi Posavje »v prihod- njih zbornikih dobilo postopoma svojo veliko monografijoj svojo kulturno zgo- dovino«, G. G. 6. DECEMBRA — STEV. 47 5 STRAN Objeliti za telesno vzgojo in špopt noj služijo vsem dpžovljonom! Zadnjo novembrsko nedeljo je bil v Celju posvet predsednikov in načelnikov ^partizanskih društev s člani Okrajne sveže Partizana, ki so se ga udeležili tu- di politični in oblastveni predstavniki celjskega okraja, predstavniki športnih organizacij in predsednik republiške 2veze Partizan, tov. Mitja Ribičič. 'Pov. Ančik je v izčrpnem referatu »vetil stanje partizanske organizacije v celjskem okraju, ki je v zadnjem letu vidno napredovala. Ta napredek se je odražal v dvigu članstva, v bolj smotr- aem in načrtnem delu v društvih, v se- jninarjih in tečajih, v pripravah za festi- val in v številnih tekmovanjih. Društva m končno le poiskala najprimernejše oblike dela in se povezala na območju isvoje občine z ustreznimi krajevnimi •družbenimi organizacijami in oblastjo. Družba je dobila vpogled v delo Parti- zana in mu je tudi dajala znatnejšo mo- ralno in materialno pomoč kot prejšnja leta. Kljub tem uspehom pa je še vrsta pro- blemov, ki jih bo treba rešiti, da bodo uspehi pri razvoju naše telesne kulture še boljši. Predvsem gre tu za podružab- JJenje vseh objektov za telesno vzgojo, Iki morajo služiti potrebam vseh držav- ljanov, za formiranje vmesnega organa ttned okrajno zvezo in osnovnimi organi- ^cijami, za spremembo dosedanjega za- starelega statuta Partizana, za skupno sodelovanje s športnimi organizacijami m šolami, za vzgojo novih vodnikov, za Mieditev sistema tekmovanj in večjih te- lesnovzgojnih manifestacij, za ureditev materialnih in finančnih problemov v društvih. Občinske zveze Partizan, ki jih na- rekuje čas, bi v svojem območju imele dovolj konkretnih nalog. S sodelova- njem s SZDL in mladinskimi organizaci- jami bi skrbele za ustanavljanje novih društev Partizan, reševale skupno s ko- muno vzdrževanje tel, vzgojnih objek- tov, skrbele za novogradnje, skupno so- delovale s športnimi organizacijami v si- stemu tekmovanj, v menjanju medse- bojnih izkušenj, itd. Tov. Ančik je v na- daljevanju poudaril, da je bil letošnji program dela v partizanski organiziciji preobsežen in je bil v precejšnji meri zavora za bolj sproščeno delo v društvih. Zato bo treba v bodoče predpisati mini- malnejši program, društvom pa dati več svobode in lastne iniciative. Ob zaključ- ku poročila je tov. Ančik še naglasil, da bo potrebna v bodoče enotna akcija pri- padnikov Partizana, športnih organiza- cij in šol ter celotne družbe pri gradnji novih objektov — telovadnic in igrišč. V sistemu družbenega upravljanja pa je treba razčistiti pojme o dosedanjem last- ništvu vseh telesnovzgojnih in športnih objektov, da bodo objekti, ki so že zgra- jeni, služili vsem ljubiteljem telesne kulture ne glede na njihovo društveno pripadnost. V okviru občine so možnosti za rešitev teh vprašanj, obenem pa bi lahko komunala prevzela tudi bremena za vzdrževanje vseh teh objektov. Raz- prava po referatu tov. Anč:ka je bila bo- gata in je osvetila še vse ostale probleme in težave, s katerimi se borijo društva na terenu, O razpravi in zaključkih pa več v prihodnji številki. Ameriški kapar se pojavlja, toda... JJapredni sadjarji so ugotovili, da so smotrne in vztrajne akcije za uničenje ameriškega kaparja in drugih škodljiv- cev na sadnem drevju v zadnjih letih vendarle bile koristne. Amens^ kapar ^ poslavlja od naših sadovnjakov, toda docela pognan še ni. Le z vztrajnimi na- pori nam bo uspelo tudi to. Te dni prirejajo posebne sestanke za- stopniki KZ, občinskih ljudskih odborov, zadružnih in državnih kmetijskih go- spodarstev, na katerih se posvetujejo o skupnem zatiranju ameriškega kaparja. Sredstva za njegovo zatiranje so znana: čiščenje, obrezovanje, zimsko škroplje- nje in pravilno gnojenje sadnega drevja mora biti opravljeno povsod, kjer raste kako sadno drevo. Vsa ta dela bodo sadjarji dobro in uspešno opravili, če se bodo udeleževali enodnevnih tečajev pod vodstvom kme- tijskih strokovnjakov. Ali ni smešno, da moramo še danes pri tako naglem razvoju tehn.ke in gospo- darstva neubogljencem pretiti še s kaz- nijo po zakonu o zaščiti rastlin proti bo- leznim in škodljivcem? Kdo ima korist od takega dela? Edmo sadjar in naša skupnost' Trgovsko podjetje na veliko »TKANINA-GALANTERIJA« v Celju razpisuje mesto FAKTURISTINJE v fakturnem oddelku. Ponudbe pošljite na upravo podjetja. Nastop službe je možen takoj ali s 1. januarjem 1958. S SEJE UPRAVNEGA ODBORA VODNE SKUPNOSTI »SAVINJA« Dela ie veliko, samo... Upravni odbor Vodne skupnosti »Sa- vinja« je na svoji seji razpravljal o mno- gih perečih problemih, od rešitve kate- rih je odvisen razvoj kmetijske, indu- strijske in drugih dejavnosti v Savinjski dolini kakor tudi na ostalih področjih celjskega okraja. Delo Vodne skupnosti je ena tistih osnov, brez katerih si raz- voja gospodarstva na sedanji stopnji skoraj ne moremo več zamišljati. Čeprav mlada organizacija, je Vodna skupnost »Savinja« opravila doslej že za- vidanja vredno delo, ki ga še vseeno ni več, kot le delček obsežnega načrta, ki obsega regulacijo Savinje z vsemi njeni- mi pritoki, zgraditev namakalnih in osuševalnih prekopov, čistilnih naprav in ureditev hudournikov. Da se zagotove potrebna denarna sredstva za izvršitev teh velikanskih del, so včlanjene v skupnost vse občine, go- spodarske organizacije in društva, ki so zainteresirana na ureditvi vodnega re- žima. Člani so v večiVii primerov z ra- zumevanjem sprejeli svojo novo obvez- nost, ker so njeno vrednost in pomemb- nost za svoj obstoj pravilno ocenili, še vedno jih je pa nekaj, ki niso izpolnili svojih obveznosti. Po enem izmed predlogov naj bi se v Vodno skupnost »Savinja« vključila tudi gradbena podjetja in opekarne, kakor so to storili tudi že v nekaterih drugih kra- jih n. pr. v Kopru. Gledišče je upošteva- nja vredno, saj je za navedena podjetja voda življenjskega pomena. Na seji so razpravljali tudi o poteku del na Paki pri Velenju, Ložnici, Grač- nici in drugod. Dela v večini primerw potekajo hitro in uspešno. Resna ovira pa je pomanjkanje strokovnega kadra in načrtov za posamezna regulacijska pod- ročja. Strokovnjaki! Dobili bi se že, toda kam z njimi. Stanovanjska sfsika je uda- rila svoj pečat tudi na delo Vodne skuf>- nosti »Savinja«. Problem so tudi delovni prostori. V barakah se ne da delati s pol- no zmogljivostjo. Za vodstvo namakalnih in osuševalnih del bo vsekakor velika pridobitev, ko se bo lahko vselilo v zato preurejeno tako imenovano Stigerjevo vilo, kjer bodo dobili prostor predvsem izdelovalci na- črtov, ki bi po možnosti lahko delali uslu- ge tudi drugim. Ob zaključku seje so izvolili posetHio komisijo, ki bo vsklajevala melioracijska dela na najrazličnejših področjih celj- skega okraja. tr Kako ljudje gradijo? v Savinjski dolini in zlasti v žalski občini se je gradnja v zad- njih letih močno razvila. Ljudje grade stanovanjske hišice, gospo- darska poslopja, kmečke stano- vanjske hiše itd. Ta gradbena dejavnost pa ima tudi svoje slabe strani. Opažamo, da mnogi graditelji ne spo- štujejo zakonitih predpisov. Gra- ditelji bi morali upoštevati ur- banistične, komunalne in druge predpise. Zelo žalostno je, če mo- ra gradbeni organ pri občini dati nalog za porušitev gradnje, ker stoji v nezazidljivem okolišu na zašč tnem zemljišču, ki ga ljud- ska oblast čuva za poljedelske namene. Ljudje včasih ne razu- mejo strogosti, s katero se čuva veliko ljudsko premoženje v Sa- vinjski dolini — zemlja. Zavedati se moramo, da se uporabne po- vršne zemljišč naglo krčijo za- radi razširjenja naselij in s tem nastaja tudi veVka gospodarska Skoda, ker se krčijo površine hmelja. So pa še drugi važni razlogi, zaradi katerih se ne more dovo- liti divja gradnja. Vsaka modema gradnja povezana z urbanistič- nimi in komunalnimi problemi zahteva ureditev po sodobnih na- čelih strnjenih naselij, tako z estetskim kakor tudi iz praktič- nih vidikov. Ni si mogoče zami- šljati napredno naselje brez vo- dovoda, kanalizacije, električne razsvetljave, urejenega cestnega omrežja itd. Gradbeni organi mo- rajo skrbeti, da se gradi po so- dobnih predpisih in po skrbno premišljenih načrtih. Kdor tega ne upošteva, pride do nesoglasij in nedisciplinirani graditelji no- sijo težke posledice. Graditelji večkrat grade brez potrebne do- kumentacije, v nezazidljivih oko- liših, nimajo načrtov in tudi ni- majo gradbenih dovoljenj. Samo na območju občine Žalec je bilo letos okrog 10 grobih kr- šitev zakona in seveda so h'le po- sledice za kršitelje gradbenih predpisov hude, saj je bil do se- daj primer, ko je moral gradbeni organ odrediti v enem primeru porušitev zgradbe, ki se je gra- dila na nezazidlj vem zemljišču. Prav bi bilo, da bi graditelji v bodoče res upoštevali predpise, saj se ho v bodo5e družbena kon- trola nad nedovoljenimi grad- njami še poostrila. Majhne površine — ovira Razkosana zemljišča in majhne njivske površine so ostanek pre- teklosti. Ce je bilo nekdaj to dobro, je sedaj več kot očitno, da postajajo sedaj vedno bolj ovira za napredno kmetijstvo, še prav posebno hmeljarstvo. Smo v času tako hitrega tempa mehanizacije naše vasi, kot si pred letom ali dvema še predstavljati nismo mogli. Povsem razumljivo pa je, da se učinek obdelovanja s trak- torjem na manjših zemljiščih še zdaleč ne more primerjati z onim na večjih. Nekoristnost majhnih kosov obdelovalne zemlje se prav posebno opazi tudi pri gradnji hmeljskih žičnic, ki bodo zaradi svoje gospodarske vrednosti in očitnih prednosti postopoma na- domestile hmeljevke. To pa se bo dalo z uspehom ustvariti samo na večjih površinah. Razveseljivo je, da so savinjski kmetje v mar- sikaterem kraju že uvideli nuj- nost in koristnost te zahteve na- prednega gospodarstva in začeli po dva, trije združevati svoje hmeljske nasade. Preorali so celo meje. Nedvomno je, da je ta pot več kot potrebna in je treba tež- nje teh naprednih preobraževal- cev naše vasi vsekakor pozdra- viti. Pri vsem tem moramo upošte- vati, da bo poslovna zveza dala subvencijo v višini pol milijona dinarjev na hektar samo tistim hmeljarjem, ki bodo imeli naj- manj pol hektarja zasajenega s hmeljem. Marsikdo sam ne ho mogel doseči tega minimuma, dva ali trije skupaj pa z lahkoto Na ta naHn bi imeli s tem več- kratno korist. Račun je preprost: lažja in cenejša obdelava, mož- nost za zgraditev žičnice — več denarja. Tr KROMPIRČEK, ZELJČEK IN KRVAVICKA Račto Guč: Kot discipliniran državljan je Vrh Ogrizek, bivši železničar s šest t soč i^narji penzije, s postranskim zasluž- kom metlovez, v kritičnem času začutil v sebi lakoto. Ozrl se je po mestu in uzrl: »Danes krvavice«. x>Krvav'ce!la svoj receprt, ki ga hočem posredovati tudi našim gospodinjam. 4 rumenjake in 15 dkg sladkorja sve- paj nad soparo, da postane gmota got.'a. Nato dodaj sok in naribano lup.nico ef»e limone. Posebej -enasto vmešaj 20 dkg suro- vega masla z 10 dkg sladkorja v prahu. Ko je jačna gmota ohlajena, ji do<1ai vmešano maslo s sladkorjem. Na oblaie, ki jih kupiš v trgov ni, namaži to gm krenili na vrh Tolsta, od tod pa po strmih pobočjih po bližnji- cah na drugo planinsko postojanko. Kdo bi se vmes ne ustavil in tu in tam ne utrgal izpod bukovega listja prerano cvetje teloha! Se tro- bentice so se že oglasile. Res prava pomlad. — Po toplem soncu in zgodnjem pomladanskem cvetju se je pokazala mladim ljudem pred na- stopom meseca decembra. Prijazna gorska vasi- ca Svetina se je marsikaterim osmošolkam in dijakinjam drugih razredov prikazala prvič v življenju. Tudi doživetje. Kdo bi si mislil, da srednješolska mladina Celja tako malo pozna našo lepo bližnjo okolico! Prijetno lenarjenje na soncu, kratek oddih, veseli dovtipi, ki jih mladim ljudem ne zmanjka in že je bilo treba misliti na povratek. Zopet so se formirale sku- pine, Eni so krenili proti Storam, drugi nazaj proti Celjski koži po poteh in brezpotju, od tod pa proti Celju čez Vipoto, nekateri pa preko Pečovnika. K pališčih, zabavnih parkih in drugih javnih pro- storih. Po določbah novega zakono so vsi koristniki avtorskih del zavezani: 1. da si preskrbijo dovoljenje za koriščenj« ^ takšnih del. Dovoljenje daje za domače in ino- ' zemske avtorje ZAMP, po svojih pooblaščenik organih, republiških poslovalnicah, izpostovak in zastopnikih, ki so no vseh sedežih Ijudskik občinskih odborov. Zo dovoljenje je treba pro- siti vsaj 3 dni prej; 2. da pravilno plačajo ustrezni znesek avtor- skega honorarja po tarifi in 3. do redno dostovljojo orgonom ZAMP provil- no izpolnjene programe izvajanih del. (CI. 25, 71 in 75). Zoper koristnike, ki ne bodo pravilno iz)>olnitt obveznosti, ki jih določa novi zakon oz. zoper tiste, ki bi kršili predpise zakona, določa zokoB zelo stroge in občutne kazni (zapor, denarne ka« zni do 1,000.000 din in obveznosti povračilo ško- de — čl. 55—66). Poleg tega določa zakon, da morajo organi za notranje zadeve na zahtev* ZAMP prepovedati koriščenje avtorskih del primerih, kadar koristniki ne izpolnijo svojib obveznosti (CI. 75). ZAMP ne bo dal dovoljenja tistim, ki za preji- nje primere niso pravilno izpolnili vseh svojib obveznosti. OBJAVE IN OGLASI PODALJŠEVANJE VOZNIŠKIH DOVOLJENJ ZA AMATERJE Obveščamo vse voznike amaterje, katerim ve- ljavnost vozniškega dvoljenja preneha 31. dec. 1957, da bodo podaljševali vozniška dovoljenja krajevno pristojni matičarji v času od 9. do 31, decembra 1957, Za območje občine Celje bomo podaljševali vozniška dovoljenja v istem roku, vsak dan od 8. do 12. ure na Tajništvu za no- tranje zadeve. Trg V, kongresa štev. 1 soba štev. 6 11. Kdor v navedenem roka ne bo dal vozniškega dovoljenja v podaljšanje, mn veljav- nost preneha. Podaljšanje je takse prosto. Iz pisarne TNZ Celje. OBVESTILO Obveščamo vse stranke, da zaradi letne in- venture od 6, do 31. decembra letos ne spre- jemamo v prodajo tekstilnega blaga (oblačil) kakor tudi ne obutve. Zaradi olajšanja dela pri letni inventuri pr^ simo vse cenjene stranke, ki imajo v prodaji nesezonsko blago, da to blago dvignejo do 25. decembra; prav tako tudi izkupiček za že pro- dano blago. Komisijska trgovino Celje Janez Vidic: CIRKUS Slikonico zo izpolnjevanje z borvnimi svinčniki je v prodaji v vseh knjigarnah Slovenije od 1. decembra 1957 dalje. OBJAVA Strojepisko I. reda, veščo nekoliko v admini- straciji, sprejeme takoj v službo Železniško po- staja Celje. Plača po tarifnem praviilniku. Kolkovano prošnjo z življenjepisom pošljite na naslov: Železniška postaja Celje. ZAHVALA Vsem, ki so našo drago ženo, mamo in hčerko BRUMEC ZORO, roj. Speglič ob prerani smrti počastili s spremstvom, ji po- klonili vence in cvetje, se najlepše zahvaljuje- mo. Posebna zahvala zdravniku dr. Petrovič Stanetu za njegovo požrtvovalno zdravniško po- moč ves čas njene bolezni. Zahvaljujemo se tudi upravi podjetja in sindikalni podružnici To- varne organskih barvil za izdatno pomoč. Družini Brumec in Speglič ZAHVALA Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so spremili do preranega groba našega dragego TROBIŠ FRANCIJA se najlepše zahvaljujemo. Posebna zahvala Ko- larstvu in mizarstvu Celje. Obrtni šoli lin osebju internega oddelka za požrtvovalnost. Zahvalju- jemo se tudi čč. duhovščini in vsem, ki so obsi- pali grob z venci in cvetjem. Žalujoča družina T r o b i i DELAVKA, marljiva, išče 4-umo po^ldansko zaposlitev kjerkoli. Naslov v upravi lista. SPREJMEMO v uk zdravega fanta z dovršeno nižjo gimnazijo (4 razrede), ki ima smisel im veselje za optično stroko. Nastop uka takoj. Urarstvo — Optika, Tomšičev trg 4, Celje ISCEM ali ZAMENJAM službo v računovodstva. Naslov v upravi lista. GOSPODINJSKO POMOCNICO z znanjem kuhe sprejme manjša družina. Vprašati v upravi lista. STAREJŠO GOSPODINJSKO POMOCNICO i^če štiričlanska družina takoj ali s 1. I. 1958, samo za dopoldanske ure. Naslov v upravi lista. KINO KAMERA NAPRODAJ Prodamo malo rabljeno kino kamero znamke »Kodascope« model EE s transformatorjem. Vse informacije dobile na Okrajnem združenj« šoferjev in avtomehanikov Celje, tov. Viak* Krivec, Mariborska cesta 16. PRODAM malo pose«tvo 2 ha vseh kultur, hiša, novo gospodarsko poslopje, eno minuto odda- ljeno od glavne ceste v Zg. Savinjski dolini. Naslov v upravi lista. PRODAM poceni kuhimjsko mizo, omarico, ku- halnik z dvema ploščama in umivalnik. Naslov v upravi lista. PRODAM prvovrsten zidan Štedilnik. Naslov > upravi lista. PRODAM ugodno posestvo 4 ha, gospodarsko poslopje in gozd, ravna sončna lega, 10 minut od Lipoglava. Naslov v upravi lista. PRODAM radio za 10.000 din. Zvar, Celje, Cesta na grad 29. PRODAM ugodno njivo 949 m» — lepa lega, v bližini je zgrajen vodovod — primerno za zi- davo enodružinske hiše, pol ure iz mesta, v bližini Mariborske ceste. Informacije: Rajtma- jer, Celje Dečkova 22. PRODAM stavbno parcelo v bližini Lahkega. Nar slov v upravi lista. PRODAM u^dno motorno kolo 250 cm3 (Ziin- dap). Planinšek Franc, Celje, Zg. Hudinja 14. PRODAM ugodno novo lončeno peč. Sterle Ivan, Na rebru 9 (Jožefov hrib). PRODAM krznen plašč. Vzamem v zameno tudi porcelanas^te krožnike. Naslov v upravi lista. PRODAM krasno novo kredenco (kavk. oreh). Celje, Gregorčičeva 4/1 desno. PRODAM kompletno kuhinjsko pohištvo in belo sobo iz mehkega lesa. Vprašati: Celje, Stane- tova 14/1. PRODAM ugodno novo lončeno peč (kamin). Vprašati popoldne pri Sterle Ivanu, Na Rebro 9 (Jožefov hrib). PRODAM vseljivo enodružinsko hiJo z vrtom v centru mesta. Naslov v upravi lista. I" PRODAM suha drva za kurjavo (3 m»). Naslov v upravi lista. PRODAM dobno ohranjeno moško kolo. (Cena 12.000 din). Naslov v upravi lista. UGODNO prodam skoraj novo kuhinjsko pohi- štvo. Naslov v upravi lista. PRODAM lepo krzneno jopico (bizam) in 6r» ženski plašč. Naslov v upravi lista. ZARADI PRESELITVE poceni prodam prvovrsten kratek klavir, moderno jeailnico, skoro nov štedilnik >Goran<, plinski štedilnik in nov žični vložek. Naslov v upravi lista. ODDAM opremljene sobe. Za dovršitev zgradbe raibian posojilo. Naslov v upravi lista. OPOZARJAM cenjenc stranke, naj dvignejo svoje izgotovljene predmete v roku 14 dni, ker bom drugače primorana oddati jih v ko- misiijsko prodajo, zaradi preselitve. Omejec Marija, Maribor, Tržaška e. 81 ISCEM 150.000 ^n posojila za dobo pol leta. Ugodne obresti. Naslov v upravi lista. ZAVITEK, pozabljen v večernem vlaku dne 28. novembra, lahko lastnik dvigne na Mariborski cesU št. 178, Celje. SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Petek, 6. dec, ob 2« — Dnevnik Ane Frankove — Gostovanje v Laškem. Sobota, 7. dec. ob 15 in 2® — Peter Ustinov: Romanov /in Julija — Gostovanje v Trbovljah. Nedelja, 8. dec. ob 13.36 — Dnevnik Ane Fran- kove — Gostovanje v Topolšici. Ob 15.30 — Peter Ustinov: Romanov in Julija — Izven. Ponedeljek, 9, dec. ob 2» — Dnevnik Ane Fran- kove — Gostovanje v Vidmu pri Krškem. Torek, 1§. dec. ob 15.30 - Platon: Poslednji dnevi Sokrata — H, srednješolski abonma. Sredo, 11, dec. ob 16 — Platon: Poslednji dnevi Sokrata — HI. .srednješolski abonma. Ob 20 — Dnevnik Ane Frankove — Gostovanje v Zaba- kovci — Grižah. Petek, 13. dec. ob 15.30 — Platon: Poslednji dnevi Sokrata — I. srednješolski obonmo. Sobota, 14. dec, ob 26 — Gorki: Sovražniki — sobotni obonmo in izven. KINO UNION CELJE Od 4. do 7. 12. — Idealno taščo, mehiški film Od 8. do 12. 12. — Dolina nosiljo, ameriški barvni film. Od 13. do 15. 12. — Krojoč za dame, francoski film. KINO METROPOL CELJE Od 7. do H. 12, — Fant za vse, italijanski barvni film. Od 11. do 14. 12 — Petonica iz ulice Barske, ame- riški barvni film. NEDELJA, 8. decembra 12,10 Pogovor z držovljani 12,20 Za naše podeželje 13,00 Prenos sporeda RL 14.00 Želeli ste — poslušajte! 15,00 — 23,00 Prenos sporedo RL PONEDELJEK, 9, decembra 14,35 Želeli ste — poslušajte! 14,50 Zabavna glasba, vmes objave 15,00 — 17,00 Prenos sporeda RL 17,00 Domača kronika 17,15 Domači napevi 17,35 Športniki o športa TOREK, 10. decembra 14,35 Želeli ste — poslušajte! 14,50 Zabavna glasba, vmes objave 15,00 — 17,00 Prenos sporeda RL 17,00 Domača kronika 17,15 Pojeta ženskji pevski zbor Svoboda Pol- zela in moški zbor KUD France Prešeren iz Vojnika 17,35 Kulturni obzornik 17,45 Zabavna glasba, vmes reklame in objave SREDA, 11. decembra 14,35 Želeli ste — poslušajte! 14,50 Zabavna glasba, vmes objave 15,00 — 17,00 Prenos sporeda RL 17,00 Domača kronika 17.15 Pojo Savinjčani p. d. Marjano Kozmusa 17,35 »Da ne bi bilo več toliko nesreč pri delu« — reportaža o HTZ tečajih 17,45 Zabavna glasba, vmes reklame in objave ČETRTEK, 12. decembra 14,35 Želeli ste — poslušajte! 14,50 Zabavna glasba, vmes objave 15,00 — 17,00 Prenos sporeda RL 17,00 Domača kronika 17,15 Spored lahke orkestralne glasbe 17,40 Gospodinjske beležke 17,45 Zabavna glasba, vmes reklame in objove PETEK, 13. decembra 14,35 Želeli ste — poslušajte! 14,50 Zabavna glasba, vmes objave 15,00 — 17,00 Prenos sporeda RL 17.00 Domača kronika 17,15 Igra celjski instrumentalni kvintet in trio Marjana Kozmusa 17,45 Zabavna glasba, vmes reklame in objove SOBOTA, 14. decembra 14,35 Želeli ste — poslušojte! 14,50 Zabavna glasbo, vmes objave 15.00 — 17,00 Prenos sporeda RL 17,00 Domača kronika 17.15 Zabavna glasba, vmes reklame in objave 17,25 Zo vsakogar nekaj Six)roCamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je 23 vedno zapustila sestra, teta in svakinja TRATNIK JOSIPINA učiteljica ročnih del v p. Pogreb nepozabne pokojnice bo v soboto, dne 7. dec. 1957, ob 15, uri na Teharjih, kjer jo bomo položili k večnemu počitku. Teharje, Celje, Ljubljana, Novo mesto. Žalujoči ostali RUDNIK RJAVEGA PREMOGA LASKO PRODA naslednja osnovna sredstva in drobni inventar: 2 kozolca — dvojna, 1 par konj, 1 voz tovorni z gum. kolesi, 3 tovorne vozove, 1 kočijo, 1 sani vprežne, tovorne, 1 sani vprežne, kočijske, 1 sani, 1 slamoreznico, 1 plug enokrilni, 1 brano klinasto, 1 leseno dvigalo za vozove, 1 garn. konjske to- vorne opreme, 2 vajeti križne, 2 ponjavi za konje, 2 uzdi, verige, vprežne, 2 komata usnjena, 2 usnjeni vpregi, 1 vozno vago za vprego, 2 verigi povezni in 1 leseno brano. Ogled dnevno od 7. do 14. ure. Pri nakupu imajo prednost interesenti državnega in zadružnega sektorja, ki naj vlože po- nudbe do 31. XII. 1957. Po navedenem roku bodo osnovna sred- stva in drobni inventar na razpolago ostalim interesentom. TOVARNA ORGANSKIH BARVIL — CELJE razpisuje 2 delovni mesti ZA ING. KEMIJE S PRAKSO V ORGANSKI KEMIJI ALI KOLORISTIKI Pogoji: plača po tarifnem pravilniku podjetja. Družinsko sta- novanje zagotovljeno v lastni enodružinski hiši in takoj vseljivo. Zagotovljeno je tudi samsko stanovanje. Nastop službe po dogovoru. Ponudbe pošljite s kratkim življenjepisom na upravo pod- jetja do 20. 12. 1957. ZANIMIVOSTI Mesta iz plaht na Bližnjem vzhodu Ko se je končal krvavi ples druge sve- lo^Tie vojne, so po vsem svetu raztreseni Judje pod okriljem Združenih narodov •snovali svojo državo — Izrael. Iz vseh 4ržav so se na Bližnji v^od selili Judje, ki so med vojno tako ali drugače občutili aad sabo grozote fažizma. Pa ne samo iz držav, ki jih je fašizem držal v svojih rokah, tudi iz ZDA, Sovjetske zveze. Južne Amerike, Afrike in Azije so se po- slovili tisoči in tisoči Judov, Med Medi- teranom in Mrtvim morjem ter Galilej- flfeina jezerom je nastala nova, umetna državna tvorba, ki je od prvega dne ob- stoja terjala nemire in kri. Med Arabci in Izraelci ves čas ni prišlo do sporazu- ma in nihče, niti Združeni narodi niso uspeli v tem delu sveta ustvariti sožitja. Arabci in Izraelci so nepopustljivi na- sprotniki, V Arabskih deželah so prega- njali Jude, v Palestini so tako ravnali z Arabci, Izrael je zasnoval velik načrt notranjega progresa, v pomoč pa jim je prišel kapital od zunaj. Vse židovske ob- čine na svetu čutijo za sveto dolžnost, pomagati novi »obljubljeni deželi«. Arabci med tem niso imeli takih zaščit- nikov. Naselili so se v sosednje države, toda dober del teh beguncev še danda- nes živi pod šotori in na račun Združe- nih narodov. Arabske države se asa be- gunce niso mogle tako zavzeti, tem manj pomoči pa so bili deležni tam, kjer so države same na šibkih ekonomskih te- meljih. In na nesrečo, vse arabske drža- ve, ki so sprejele begunce iz Izraela, niso ravno bogate. Sirija, Libanon, Jordanija in Egipt. Velikaše in lastnike neizčrpnih naftnih polj arabski begunski problem kaj malo zanima. Dvanajst let po vojni živi še vedno okoli 40 odstotkov arabskih beguncev, ki jih je okoli milijon, še vedno pod šotori vzdolž Sredozemskega morja in v notra- njosti ob izraelski meji. V Libanonu so taborišča, v Tripoliju, Balbeku, Beirutu, Sidonu in Tyri, V Libanonu živi okoli 103.000 beguncev. Sirija ima taborišča onkraj Antilibanonskega pogorja blizu Damaska. Tam je nad 90.000 beguncev. Največ beguncev ima Jordanija. V Ama- nu, Jerihi, Betlehemu, na Hebronskem pogorju, povsod so mesta pod šotori. Nad pol milijona beguncev je v tej razmero- ma majhni državi. Na egiptovskem ozemlju blizu Gaze živi 221.000 begun- cev. Ti begunci predstavljajo resen social- ni problem in to v državah, kjer so do- mači socialni problemi že tako dovolj resni. Ta taborišča pa so seveda tudi močna žarišča nemirov in velike nestrp- nosti do izraelske države. Med lansko- letnimi nemiri na Bližnjem vzhodu in v Egiptu so se ta taborišča čez noč spre- menila v taborišča prostovoljcev. Tu ži- vijo ljudje, ki jim pomanjkanje visi kot Demaklejev meč nad glavo, v prsih pa jih grize zavest, da so morali zapustiti svojo zemljo, svoje imetje, ix>klice in mnogi med njimi tudi ubite svojce v nekdanji domovini. Vrh vsega so ti ljud- je po večini še primitivni in imajo kaj malo posluha za politične akcije v ve- likem obsegu. Njih življenjska modrost se glasi: Iz rok v usta, od danes do jutri. To pa je zelo ugoden temelj za nemire. To so ljudje, ki nimajo prave domovine, svoje nove domovine pa ne spoštujejo. Kdo bo ta problem rešil? Arabski svet je že tako zelo nevarno področje za sve- tovni mir. Takrat, ko so ustanovili Iz- rael, si gotovo niso mogli predstavljati tako resnih posledic. Arabsko begunsko taborišče blizu Tripolija v Libanonu. Mesto iz plaht. RAZPIS za novi tečaj Politične šole pri CK ZKS (od 6. februarja do 31. junija 1958) Tečaj politične šole je namenjen predvsem delavcem in delavkam v industriji in kmetijstvu, ki so se že uveljavili v organih delavskega in družbenega upravljanja, v organih obla- sti, sindikatih, društvih itd., in jim daje potrebno širše znanje iz politične ekonomije in znanstvenega socializma. Prijave z osebnimi podatki, s podatki o dokončanih šolah, o osnovnem poklicu, zaposlitvi, višini mesečnih prejemkov ter tudi o stažu in funkcijah v političnih organizacijah in družbenih organih pošljite najkasneje do 10. januarja 1958 na upravo Po- litične šole pri CK ZKS, Ljubljana, Parmova 39 in tudi na svoj občinski komite ZKS. O sprejemu v tečaj in v iiitemat, ki je pri Politični šoli, bo vsak posameznik pismeno obveščen, in sicer najkasneje 14 dni pred pričetkom tečaja. Podrobnejše informacije dobite na upravi šole, oziroma na občinskem komiteju svojega področja. Smepišhi satelit: če ne dsnes, pa jutri... Napovedali so ga za ponedeljek, toda v torek še vedno ni zletel v zrak ameri- ški satelit, katerega naj bi v vesolje po- nesla raketa »Vanguard«. Kot je iz po- ročil razvidno, je ameriška raketa zelo zapleten mehanizem, saj poročajo, da so na startu samem popravili neke napake v elektronskih možganih, ki jih vsebuje raketa. Pravijo, da bi zaradi take napake utegnila raketa eksplodirati. Izgleda, da gre za bistvene razlike med ameriškim in sovjetskimi sateliti. Medtem, ko bo ameriški satelit pognal v zrak tekoč kisik in nekatere druge zmesi, so Rusi obelo- danili, da je njihovo pogonsko gorivo popolnoma nove vrste. Prvi sovjetski sa- telit je tehtal 80 kg, drugi pa že kar pol tone. Amerikanci pa pravijo, da je nji- hov satelit prava kroglica v primerjavi z ruskim in bo tehtal komaj 2 kilograma. Ameriškega satelita sploh ne bo mogoče opazovati, niti s teleskopi, toda kljub temu bo imel kar dve radijski oddajni postajici, eno na pogon akumulatorja, drugo pa na energijo iz sončnih celic. Raketa »Vanguard« stoji pripravljena na Floridi. Na izstrelitev čakajo zaradi tega, ker morajo imeti ustrezne atmo- sferske pogoje za njo. Torej, če ne danes, potem jutri... Medtem pa na obeh straneh ropotajo z vojaškimi pripravami in izumi. Angle- že je te dni dodobra prevzel preplah ob ob izjavi Hruščova, češ, vojna je možna celo po neumnosti. Hruščov je namreč v razgovoru z ameriškim novinarjem de- jal, da so ZDA v neki »bojni pripravljeno- sti« in da njihova letala, naložena s hi- drogenskimi bombami, letajo po zraku. Znalo bi se zgoditi, da pilot takega leta- la, pravi Hruščov, ne bi razumel kakega povelja in poletel nad kak sovjetski cilj ter spustil nevarno bombo. To bi sprožilo v Sovj. zvezi pripravljeno serijo med- kontinentalnih raket, ki imajo tudi hi- drogensko »glavico«. Angleži, ki so sicer ravnodušni, se zdaj bojijo, da bi res pri- šlo do takega možganskega »kikserja«. ali pa da bi kako ameriško letalo, naW- ženo s tako nevarnim tovorom, padk) na angleška tla, kajti letalske nesreče so na dnevnem redu. Hruščev, kot vidimo, res skrbi, da ima- jo na zapadu vedno kaj misliti. Njegova trditev, da ameriški bombniki prevažaj« atomske bombe po zraku, pa verjetno t«- di ni iz trte zvita. Ena in druga stran trdi, da se oborožuje samo za obramb«), obojni trdijo, da ne bodo napadli nilc®- gar. Zakaj potem, v zlodjevem imenu, »e; vržejo te naravne igrače proč? V višinah nad ameriškim ozemljem kroži letalo. Zemlja pod njim je kot rac- grnjen zemljevid. Toda človek hoče še višje, tako visoko, da bo videl zemljft> kot krogi jo in še dlje na mesec in planete. No, to je prav in lepo, če take stvac^ počenjajo le znanstveniki in med njimi ni generalov... DVA UPOKOJENCA Zakaj se nič ne pogledata več tovariša upokojenca? Med stara prijatelja legla je nekakSna ledena senca. To Janez in Jože sta, oba sošolca nekoč v razredu, potem pa je Jože zaostal, « Janez štiuiiral je v redu. Na starost je Janez odšel o pokoj — na žalost pred petimi leti, m Jože, fci hodil počasno je pot, ie leto več moral imeti. Za novo prevedbo ne pride u poStev iKiaj Janez upokojenec, * Joie bo svoj dobiček imel, \er bil je pač zakasnjinec. Jfe bosta, na istem tiru več, razhajata se na razpotju, zato obraze obračata preč, ko srečata se v nasprotju. Se vedno torej včasih velja framlo: Vozi počasi! Nikoli pri igri namreč ne veš, kje 9 kartah se skrivajo asi! NESREČNI MOST Pod mano smrdi in se črno vali, po meni drdrajo kolesa in kletve poslušam srditih ljudi, 4a že me bolijo ušesa. Očitajo mi, da sem ozek, šibak, da moji ovinki so strašni. Želijo, da skoro odnese me vrag, ker nisem za čas več današnji. Kako nehvaležni so vendar ljudje, hi njihovo težo prenašam, Ito v gosti čobodri drhte mi nogi m. nikdar za plačo ne vprašam! Ze blizu je dan, ki oznani mi smrt, m tem si ne delam utvare, dokler pa ne bom razdejan in podrt, opravljam dolžnosti še stare. Tu dvigal se km^lu naslednik bo moj Uroke in trdne postave. Z njim jeze ne bo, kot bila je z menoj, m nič ne zavidam mu slave. Ubogo življenje bom svoje končal, fci moglo pač biti ni trajno. Le mesecev malo še v službi bom stal — nesrečni vaš most čez Voglajno... TELE « Odkar poznam te, bil si tele in to ostal do smrti boš, prišel si pač od tam, z dežele, m na nesrečo si moj mož. Tako dejala je ženica in tega bil sem kar vesel. Ce v nje besedah je resnica, ZMkaj si ne bi v čast je štel? ZMres zelo visoko ceno ima telečje zdaj meso in rad priznavam prav iskreno: celo ponosen sem na tol Na ženo se ne smem jeziti, če takšno daje mi ime, ker tele moramo ceniti l»o ceni, fci teletu gre! Zanimivosti DO MESECA IN NAZAJ ZA POL MILIJONA FRANKOV Neki pariški potniški biro, ki je znan po svojem solidnem poslovanju, je izdal že prvo vozno karto za potovanje na Me- sec in nazaj. »Srečna lastnica« prve voz- ne karte za vsemirsko potovanje je zna- na pariška F>evka Maria Candido. Na mali slovesnosti, ob priliki izdajanja prve karte za vsemirsko potovanje, je. pevka izjavila, da upa, da bo to karto lahko skoraj izkoristila ter da je srečna, ker bo ravno ona med prvimi gosti na Mesecu. Potovalni biro je že izdelal po- droben proračun za taka p>otovanja, upo- števajoč, da bo potovanje na Mesec m Potovanje na luno v letu 2.000 »Cemu vam bo to?« »Kaj ste z lune padli? Na čem bom pa sedel?!« nazaj s kratkim postankom na tem pri- rodnem satelitu našega planeta trajal vsega dva dni. Po tem proračunu bo po- tovanje stalo okoli pol milijona frankov. ENOTIRNA ŽELEZNICA NA JAPONSKEM Na Japonskem so uspešno zaključili poskuse s prvo železnico, ki drsi, name- sto po dveh tirih, samo po eni tračnici. Ta proga je sicer dolga le 600 metrov in spaja dva oddelka zoološkega vrta v To- kiju. Zgradili so jo z namenom, da bi ugotovili, če bi ssistemom železnic, ki vo- zijo samo po eni tračnici, lahko rešili problem mestnega prometa v Tokiju. FilmsRi barometer ZVEZDA JE ROJENA: Po večletnem molku se je slavna igral- ka in pevka Judy Garland vrnila k fil- mu. »Zvezda je rojena« je njeno prvo delo v »novem« obdobju. Zadovoljni s come-backom? Ljubitelji glasbe že, tudi Judyna igra je sijajna in svojevrstna (za vlogo je prejela Oscarja), toda,.. Konec je le malo preveč ameriški in sladkosolzen. Zanimivo je, kako se Ja- mes Mason vedno bolj »izgublja« s spis- ka resničnih umetnikov. Starost ali kaj? M02 IZ KOLORADA: Tudi slavna imena včasih ne pomaga- jo veliko ali pa nič. VERA CRUZ: Dobra igra, izklesani dialogi, barve, sijajno postavljena kamera, izvirnost zgodbe in še in še... Poslastica za bflj: - beno razpoložene sladokusce. BELA PSICKA: Prisrčno, toda za »zrelo« publiko v ve- čini primerov neprivlačno. Razumljive, saj je film tipično mladinsko delo. Zakm potem ni bilo šolskih predstav? NE KOT TUJEC: Scenarij in režija tekmujeta v popol- nosti. Ollivia de Havilland je v bolničar- ki Christie ustvarila lik, ki se ne pozab hitro. Sijajen je bil Broderick Craw- ford (dr. Arons), pa tudi Frank Sinatrs: — hollywoodska »deklica za vse« je bif prepričljiv. Lukasov pijani oče — edin- stven! Naturalizem v prikazovanju ope- racij je zanimivosti in napetosti sam« v prid, TIG Gospodarska poslovna zveza, ohrat »AGROTEHNIKA«, Celje sprejme s službo 3 kvalificirane delavce v trgovini živilske stroke, in sicer za delovno mesto POSLOVODJE ali PRODAJALCA. Prednost imajo moški. — Plača po tarifnem pravilniku, oziroma po dogovoru, — Nastop službe takoj. Interesenti z ustrezno kvalifikacijo naj vložijo prošnje s po- drobnim življenjepisom pri upravi obrata »AGROTEHNIKA« v Celju, Cankarjeva ul. l/I, soba štev. 27.