Razne vesti. 61
Razne vesti.
Kronika Društva „Pravnik". Na dan 26. novembra 1941 je priredilo društvo komemoracijo /.a umrlim predsednikom in častnim članom, univ. profesorjem dr. in dr. h. c. Metodom Dolencem. V mestni posvetovalnici, ki jo je okrasila z zelenjem in poikojnikovo .sliko na črnem ozadju ljub janska občina, se je zbralo številno občinstvo, pripadajoče vsem pravniškim slojem. Žalno sloveswiost je otvoril društveni podpredsednik vseuč. profesor dr. Sajovic in omenil, da proslavlja društvo kot osrednja slovenska pravniška ustanova pokojnikovo delo, kajti Metod Dolenc je bil nad štirideset let član „Pravnika" in so vsa njegova dela, ki kažejo njegovo vsestransiko pravniško delavnost in utemeljujejo njegovo slavo, izšla v tej dobi. Posameznih strok Dolenčevega delovanja so se spominjali v daljših govorih: Vseuč. profesor dr. Janko Polec je prikazal Dolenca kot pravnega zgodovinarja, zlasti njegovo rast od začetkov do epohalne Pravne zgodovine za Slovenko ozemlje in Gorskih bukev. Njego\ spominski govor je izšel, s predrugačenim uvodom, v št. 5—4 Glasnika Muzejskega društva za Slovenijo 1941 in ga v posebnem odtis.u prilagamo pričujočemu snopiču „Slovenskega Pravnika". Kasacijski sodnik in privatni docent dr. Avgust Munda je govoril o Dolencu kot kriminalistu. Podal je zaokrožen pregled Dolenčevega gledanja na načelna vprašanja iz ka-
62 Razne vesti.
ženskega prava. Govor bo priobčen v prihodnjem snopiču „Sloven-skega Pravnika". Kot tretji govornik se je spominjal odvetniški pripravnik dr. Lev Svetek Dolenca kot akademskega učitelja; oortal je posebno zanimanje in skrb pokojnikovo za akademsko mladino. Zadnji je govoril namestnik drž. tožilca Branko G o s 1 a r. Predočil je poslušalcem Dolenca kot dolgoletnega društvenika, odbornika in predsednika, poklical še enkrat v spomin pokojnikove velike zasluge za društvo, prikazal Dolenca tudi kot človeka, prijatelja in ljubitelja narave. — Društvu so pristopila naslednji novi člani: Dr. Mihelak Jože, profesor na trgovski akademiji v Ljubljani, dr. Svetek Lev, odvetniški priprav-nik v Ljubljani, d,r. Uršič Andrej, bančni uradnik v Ljubljani,   Žibert  Viktor, diplomirani pravnik v Ljubljani.
Spisi vseuč. profesorja Stanka Lapajneta. V spominski knjigi „Zgodovina slovenske univerze v Ljubljani do leta 19S9" je navedel prof. Lapajne sam 58 del, ki jih je bil priobčil dotlej. Potem je napisal še naslednje razprave in članke:
59. Kolizijske norme mednarodne kupoprodaje (premičnin). Slov. Prav. 1929. — 40. Spori o osnovnih pojmih zastaranja. Zbornik znanstvenih razprav VII. — 41. Pripombe k naši in moderni posestni zaščiti. Slov. Prav. 1930. — 45. Pogodbena nezvestoba Slov. Prav. 1931. — 44. La lex loci laesionis comme regle de oomflit des lois en matižre de prescription en drodt international, Amnuaire de rAssociation Yougo-slave de Droit internaitional 1951. — 45. Nove pravice naših avtorjev. Čas 1931. — 46. Lex loci laesionis jako kolisni norma v mezinarodninii pravu promlčecim. Pravni Obzor 1952. — 47. Vyvoj a nynejši uprava občanskeho prava v Jugoslavii. Pravni Obzor 1935. — 48. Zastaranje po pravnih redih slovanskih držav. Slov. Prav. 1953. — 49. Regresni zahtevki našega dj-žavljanskega prava. Zbornik IX. — 50. Izenačenje mednarodnega privatnega in procesnega prava v slovanskih državaJi. Slov. Prav. 1955. — 51. Spori za mejo. Zbornik X. — 52. Razvoj in sedanje stanje našega državijamiskega prava Ljubljana 1934. — 53. Le droit international prive en matiere d'adoption. Annuaire de PAssod.-ation Jougoslave de Droit international, 1954. — 54. Potreba nove tožbe (odvzetne, actio tollendi). Slov. Prav. 1934. — 55. Spori v pogledu vzročne zveze. Zbornik XI. — 56. Contribution a une Union slave de Droit international prive en matiere de contrats. Revne critique de Droit international. 1934, tudi Ljubljana 1955. — 57. Civilnopravna zakonodaja kraljevine Jugoslavije v letu 1*^54. Slov. Prav. 1955. — 58. Izenačeno mednarodno zasebno pravo za slovanske države sirednje in južne Evrope. Zbornik XII. — 59. Leitsatze fiir ein einheitliehes internatio-nales Privatrecht fiir die slawschen Staaten Mittel- und Siideuropas. Zeitschrift fiir osteuropaisches Recht, 1936. — 60. Mnenje o nredhodnem načrtu za jugoslovanski obči državljanski zakonik. Slov. Prav. 1936— 1956. — 61. Das Eherecht im Rechtsgebiet Slowenien - Dlalmatien. Rechtsverfolgung im internationalen Verkehr IV. — 62. Pravni učinki sklenjenega zakona po predhodnem načrtu jugoslovanskega državljanskega zakonika. Slov. Pravnik 1957. — 65. Nepravilnost določbe § 697 predosnove o. d. iz.-a. Pravosude 1938. — 64. Načrt odškodninsko-pravnih določb za jugoslovanski državljanski zakonik Zbornik XV. — 65. Gde da zakonodavac stavi naše buduče kolizione norme. Arhiv za pravne i društvene nauke 1939, .XXXVIII. — 66. Bemerkungen zur Kollisionsnorm des internationalen Kaufgeschnfts. Blatter fiir Internationale« Privatrecht 1939 — 67. Načrt priposestvovalno- in zastaralno-pravnih določb za jugoslovanski državljanski zakonik. Zbornik XV. — t>8.  Fiii   die   Beurteilung <ler internationalen privatrechtlichen  Ver-
Razne vesti.
tragsverletziingen nach der lex loci laesionis. Melanges Streit 1939. — 69. Načrt pooblastilno- m poveritoopraivnih določib za jugoslovanski državljanski (obligacijski) zakonik. Zbornik XVI. — 70. Obrestovano |x>sojilo in denarno posojilo de lege lata in ferenda. Zbornik XVII.
Dr. R. S.
Osebne vesti. Začasno so bili nameščeni sodniki G o 1 o u h Ciril v Kostanjevici, Inkret Bruno v Velikih La.ščah, Poljanec Franc v Ljuibljani, namestnik drž. tožilca T r a m p u ž Aleksander v Novem mestu, sodni prLf.tav dr. Lampret Maksimilijan v Višnji gori. Nadalje so bili postavljeni za sodnike Kancler Anton pri sodnem stolu v Sarajevu, dr. Finžgar Alojz v Trebin|u in 8 mi d Alojz v Križevcih. Sodniškega mesta pri sodišču v Višnji gori ni sprejel sodnik dr. Dougan Danilo. — Odvetniško pisarno je c<dprl dr. Švi-gelj Zdenko v Ljubljani. Izvrševanju odvetništva se je odpovedal dr. Schley Franc, — Umrli so dr. Bohinjec Joža, ravnatelj okrožn. urada, odvetnik dr. Pikuš Janko, vseuč. profesor dr. Lapa j ne Stanko, odvetnika dr. Rom Rihard in dr. S en čar Matej, apelacijski sodnik v pok. K ii s s e 1 Fran jo. višji sodni svetnik v pok. dr. Foerister Vladimir.
Odpoved življenjskega zavarovanja se v obojestrankem sporazumu izvrši lahko tudi ustno. Pokojnik je bil zarvarovan za primer smrti aH doživetja in je- bila premija za prvo in drug'0' leto' plačana. Premija, ki je dospela v plačilo dme 1. juinija 1932. za tretje leto, ni bila plačana, ko se je pokojnik 25. julija 1952 smrtno ponesrečil. Na opomin /zavarovalnice, naj plača premijo, je namireč odklonil plačilo in izjavil, naj se zavarovanje razdere Ko' je bila polica predložena v plačilo, je zavarovalnica odiklonila izplačilo zavarovalne vsote. Prinosnik police je nato zavarovalnico tožil in mu je sodišče prve stopnje tudi ugodilo. Prizivno sodišče je tožbeni zahtevek zavrnilo in prav tako tudi stol sedmorice odd. B dne 31. deoemJira 1934, Rv 685/33. Razlogii kasacijskega sodišča se glase:
V činjeničnem pogledu je prvo sodišče ugotovilo, da je P. (pokojnik) naročil svoji ujadnici K., naj zavarovalničnemu iislužbencu T., ko bo prišel pobirat dospelo premijo, sporoči, da premije ne bo plačal in da naj se zavarovalna pogodba razdere. Nadalje, da je K. to res sporočila T. dne 16. julija 1952 in da je T. o tem oljvestil toženo zavarovalnico dne 18. julija 1932 in da je toženka to sporočilo izvedla ter zabeležila v svojih knjigah razdor, kar se je zgodilo že 22. julija 1952. P. se je smrtno ponesrečil dne 25. julija 1952. V tej zvezi je tudi ugotovljeno, da sta se P. in toženka dogovorila, da imajo biti oddane vse izjave in vsa naznanila v smislu § 13 zav. zak. v pismeni obliki, kaikor tudi, da je premija dospela v plačilo že 1. junija 1952, da je tožena zavarovalnica cesto opominjala P. na plačnlo in da je poskušala cesto, a brezuspešno pobrati dospelo premijo, nakar je P. šele izdal gori navedeno naročilo uradnici K. Na takih ugotovitvah ni druga stopnja ničesar spremenila in je druga stopnja zlasti pravilno navajala v razlogih smisel gori podanih činjeničnih ugotoviter prve stopnje. Drugačna trditev revizije tožeče stranke v spisu nima
Dodlage in se ne more v tem pogledu govoriti o nobenem protislovju.
Razlog nasprotja s spisi torej ni podan. Na ugotovljeni činjenični statt je pobijana sodba zavzela pravilno stališče. Res bi bil moral P. v smislu sklenjenega dogovora podati odpoved v pismeni obliki Toda on se tega dogovora nii držal, ko je v resnici odpovedal pogodbo kar ustno. Res je tudi, da bi tožena stranka imela pravico odkloniti tako ustno
64 Razne vesti.
odpoved kot protipogodbeno. Venilai- je ibilo nesporno ugoto\ljeno, da se tožena zavarovalnica te pogodbene i>ravice ni poslužila. Tega revizija ne sme prezreti. Ker je P. sam opustil odpovedati pogodbo pismeno, seveda P. naiknadno sam ne bi mogel izvajati v svojo korist nobene pravne prednosti ali ugodnosti. Ko on ni mogel tega storiti, je s tem tudi že rečeno, da tega tudi tcžitelj kot koristnik iz zavarovalne pogodbe ne more storiti, ker so v pogledu zavarovalnega predmeta od P. kot zavarovalca opravljena pra^na dejanja obvezna tudi za tožečo stranko kot koristnioo. Končno je kazati na § 15" zav. zak., da ni imela tožena zavarovalnica nobenega sredstva, da l)i preprečila odpoved ter da predstavlja ta enostranisko pravno dejanje P. kot zavarovalca oziroma tudi zavaro\anca ^ smislu določb zavarovalne pogodbe. Zaradi tega ni bil potreben za veljavnost odpovedi pristanek tožene zavarovalnice kot dajalke zavarovanja.
Notariat v Nezavisni Državi Hrvatski. Po zakonski odredbii / dne 18. aprila 1941 je J)il notariat (zakon o javnih beležnikih — notarjih — z dne 11. septembra 1950) na podmčju N. D. H. odpravljen, tedaj tudi v onih delih <lrža\ e, kjer je imel notariat že stare tradicije, kakO'r n. pr. v območju okrožnega sodišča v Dubrovniku. Notarji, ki .SiO izvrševali, preden so postali motarji. odvetiiiški poklic, .so se lahko takoj A rnili v svoj prvotni poklic. Bilo je pa tudi mnogo notarjev, ki niso izpolnjevali pogojev, da bi postali takoj odvetniki po zakonu o advokatih. Zato je bila izdana nova zakonska odredba z dne 15. julija 1941 o vpisovanju bivših notarjev v imenik odvetnikov. Bivši javni notarji se morajo vpisati v imenik odvetnikov tudi brez predpisane vežbe in odvetniškega izpita, če so sodni ali notarski izpit napravili vsaj pet let prej nego je stopila ta zakonska odredba v veljavo, če imajo vse druge pogoje za vpis v imenik odvetniko\ in če iso za vpis zaprosili v petih mesecih, ko je stopila ta odredba v veljavo.
Revolucija je ustvarila revolucionarno pravo in jiojncdia s starim uglednim pravniškim stanom!
Iz slovenske pravne zgodovine na;m je znano, da sta v Ljubljani v času, ko še ni bil vpeljan notariat, sestavljala menične proteste vedno po dva odvetnika, ki sta nosila poleg svojega odvetniškega tudi naslov: menična protestna notarja, (Globočnik. tJbersicht der Vervvaltungs- und Rechtgeschichte des Landes Krain. Ljubljana, 1895). Veljalo je tedaj načelo: poštenje enega notarja odtehta poštenje dveh odvetnikov! p^. Anton Urbane.