FRANC TEMELJ OB 30-LETNICI TOVARNE ELEMENTOV ZA AVTOMATIZACIJO »KLADIVAR« ŽIRI hanična delavnica Ziri. Predmet poslo vanja se je glasil: »Vsa popravila in no vi izdelki iz splošnega kleparstva in po pravljanja strojev, koles in avtomobi lov«. Podjetje je takrat zaposlovalo 3 kva lificirane delavce- Takšen je bil začetek delovnega ko lektiva, ki danes zaposluje 206 delavcev. Ime Kladivar je podjetje dobilo leta 1956, in sicer se je glasilo: Kovinsko obrtno po djetje »Kladivar« Ziri. Takrat je bilo za poslenih 12 delavcev. Razširil se je tudi proizvodni program, čeprav je podjetje še vedno nudilo predvsem razne obrtne usluge in zato serijskeproizvodnje še ni bilo. V začetku šestdesetih let je pri vodstvu občinske skupščine Ziri dozorela misel, da je poleg industrije obutve v kraju po trebno organizirati še kakšno drugo de javnost. Za ta namen je podjetje iz sploš nega ljudskega premoženja dobilo bivšo Dne 21. septembra 1949. leta je bilo z odločbo štev. 1439/49. takratnega Občin skega ljudskega odbora Ziri ustanovlje no podjetje: Splošno kleparstvo in me- Nova tovarniška stavba s proizvodnimi halami 251 Delovni pogoji v novih prostorih so mnogo boljši čevljarsko delavnico pri Gantarju v Novi vasi, ki je bila z malo preureditvijo za silo usposobljena za proizvodnjo šestil. katero je zaradi svoje specializacije od stopilo podjetje Niko iz Železnikov. Pro izvodnja šestil se je stopnjevala do leta 1963 in takrat se je podjetje toliko fi nančno okrepilo, da je že načrtovalo no vo proizvodno halo. To sprostitev uvo za šestil iz inozemstva je proizvodnjo šestil močno zavrla in podjetje je zopet sprejemalo v program razne usluge pro izvodnega značaja. Tedaj se je začela tudi proizvodnja indikatorjev napetosti, ki poteka še danes. Na pobudo našega rojaka tov. Antona Kolenca je podjetje preusmerilo svojo de javnost na proizvodnjo elementov za ma lo avtomatizacijo, to je vibracijskih do- dajalnikov in elektromagnetov. Pozneje pa so še za potrebe TZ Litostroj pričeli s proizvodnjo prvih hidravličnih kompo nent. Ta odločitev je bila za podjetje bistvenega pomena. S tem je kolektiv iz razil željo po perspektivnem proizvodnem programu, ki je primeren tudi glede ko munikacijskih in kadrovskih pogojev v kraju. Zaradi take odločitve je podjetje dobilo kredite za nakup in adaptacijo bivših hlevov. Tako je leta 1969 proiz vodnja stekla že v novih prostorih. Na bavili so precej nove strojne opreme in začeli uvajati načrtno štipendijsko poli tika. S prehodom v industrijo je podjetje spremenilo tudi ime v: »Kladivar«, tovar na elementov za avtomatizacijo in preciz no mehaniko. Podjetje je začelo navezo vati stike tudi z ostalimi podjetji stro jegradnje doma in v tujini- Tako že od leta 1973 uspešno sodeluje z zahodnoev ropsko firmo Festo pnevmatik, s katero ima sklenjeno pogodbo o dolgoročni pro izvodni kooperaciji. Sad domače poveza ve pa je, da je DO »Kladivar« član SOZD ZPS že vse od ustanovitve 1974 leta. Ta ko je aktivno vkjlučen v uresničevanje koncepta razvoja strojegradnje pri nas. Rezultat tega sodelovanja je tudi sodob na proizvodna hala, ki služi svojemu na menu že od leta 1977. Stare obdelovalne stroje so zamenjali novi NC stroji, ki so dijo v sam vrh sodobne tehnologije. Današnji proizvodni program temelji na izdelovanju elementov za avtomatiza cijo, s čimer se DO Kladivar pridružuje prizadevanju naše družbe po avtomati zaciji in modernizaciji industrije, kar vodi k skupnemu cilju k humanizaciji dela in osvobajanju človeka ob delu. Za radi tega ima DO Kladivar pri razisko valni skupnosti Slovenije prijavljeno ino vacijsko nalogo s področja hadravlike, s fakulteto za strojništvo pa ima podpisan sporazum o medsebojnem dolgoročnem sodelovanju na raziskovalnem, strokovno tehničnem in izobraževalnem področju. Rezultat teh sodelovanj in pa lastnega razvojnega dela je. da ima DO Kladivar v svojem proizvodnem programu hidrav lične komponente in pa izdelke s področ ja industrijske robotike, ki gredo v korak z izdelki svetovnih firm s tega področja. Čeprav nadaljnji razvoj podjetja ome jujejo kadrovske možnosti, pa delavci 252 Kladivarja že načrtujejo novo proizvod no halo, s katero bi povečali proizvodne kapacitete in s tem zadovoljili potrebe tržišča po izdelkih, ki jih ima podjetje v svojem proizvodnem programu. Za dosežene uspehe je podjetju ob 30- letnici skupščina občine Skofja Loka v okviru občinskega praznika podelila ma lo plaketo z utemeljitvijo, v kateri piše tudi naslednje: »Delavci Kladivarja so v svoji 30-letni zgodovini prešli trnovo pot od obrtništva do visoko specializirane industrijske pro izvodnje- Ta pot ni bila lahka, ne premo črtna, je sad odpovedovanja in vere v lastne moči. Od samega začetka so gra dili na lastnih kadrih ter iskali oporo v znanstvenih in raziskovaalnih institucijah ožje in širše domovine.« To naj bi bil v skopih orisih 30-letni razvoj podjetja. Obširneje pa je zgodo vina DO Kladivar opisana v brošuri »30 let tovarne elementov za avtomatizacijo Kladivar Ziri«, ki jo je podjetje izdalo ob svojem jubileju in iz katere so tudi črpa ni podatki za pričujoči sestavek. 253