CISTILNA AKCIJA OB DNEVU ZEMLJE stran 5 IZGRADNJA 3. PASU DO TURJAKA stran 20 INTERVJU Z DIREKTORJEM KMETIJSKE ZADRUGE stran 17 NAVODILA ZA PISANJE PRISPEVKOV V OBCINSKO GLASILO TROBLA Zaradi lažjega urejanja prosimo vse avtorje clankov, da pošiljajo ustrezno pripravljena besedila. Ta lahko dopolnijo tudi s fotografijami, ki so povezane z vsebino prispevka. Fotografije morajo biti primerne kakovosti: visoke locljivosti in velikosti vsaj 1 MB. Fotografije pošljite loceno od besedila, vsako v svoji priponki. Prikoncnigraficni obdelavi prispevka si uredništvo dovoljuje izbor primernih fotografij po strokovni oceni ter popravke besedila v skladu z zahtevami lektorja. Prispevke pošljite na elektronski naslov trobla@velike-lasce.si do objavljenega roka za oddajo prispevkov v tekoci številki obcinskega glasila. Objavljeni clanki ne izražajo uradnega stališca Obcine Velike Lašce. Uredništvo si pridržuje pravico, da poslano gradivo preoblikuje v skladu s celostno podobo Troble. Letnik 27, številka 2, 17. marec 2021. Izhaja sedemkrat letno, gospodinjstva v obcini prejmejo glasilo brezplacno. Naklada: 1.590 izvodov. Izdajatelj: Obcina Velike Lašce. Odgovorna urednica: Angelca Petric. Uredniški odbor: Dragica Heric, Jože Staric in Andrej Perhaj. Lektoriranje: Nuša Drinovec Sever (razen že oblikovanih prispevkov). Prelom: Špela Andolšek, s. p. Foto na naslovnici: Vili Bavdek Tisk: Evrografis, d. o. o. Naslov uredništva: Trobla, Levstikov trg 1, 1315 Velike Lašce. Tel.: 01 781 03 70 E-pošta: trobla@velike-lasce.si. Prispevke za Troblo lahko oddate tudi v nabiralnik, ki se nahaja v hodniku pritlicja obcinske stavbe. Naslednja Trobla izide 26. maja 2021, prispevke je treba oddati do 12. maja 2021. ISSN 2536–4022 KAZALO Županova stran 3 Obcinske strani 4 S 16. seje obcinskega sveta 5 Natecaji in razpisi 6 O rebalansu proracuna za leto 2021 8 Intervju: direktor KZ Velike Lašce Jošt Perovšek 17 Intervju: z državnim sekretarjem Alešem Mihelicem 20 Iz velikolaškega okraja – Irhaste hlace pa kožuhi in polhovke 32 Jože Centa: V prvem polcasu je bilo hranjenje turbulentno 34 Kultura 36 Društva / Dogodki 38 Ce ne bi bil pri skavtih 38 Babica pripoveduje 39 Trije velikolaški Šumniki 42 Adl o tem in onem 46 Razvedrilo 51 Oglasi 52 Zahvale 54 Stoji ucilna zidana Morda se bo vendarle kdo spomnil verzov: »Stoji ucilna zidana, pod njo je stara jablana, ta jablana je votel panj ...« To, najverjetneje izvorno ljudsko pesem je prepesnil in leta 1877 obja­vil prav naš Fran Levstik in jo naslo­vil Sinicja tožba. Ne, ne bom prevec razglabljal o vsebini te pesmi, ki mi jo je deklamiral dedek in ki je name naredila vtis šele mnogo kasneje kot priredba Tomaža Domicelja. Vrnil se bom v svoje predšolsko otroštvo, ko mi je dedek deklamiral te verze in mi je v spominu ostal izraz ucilna zidana. Takrat si nikakor nisem mo-gel zadovoljivo vizualizirati te ucilne zidane, kar pa ni veljalo za preostali del besedila, ki sem si ga v domišljiji zlahka pretvoril v kratek film. Ampak ne takšen s kanala You Tube. Z odho­dom v šolo mi je pomen izraza ucilna zidana postal še kako jasen, nisem pa doživel ostalega dela zgodbe, ra-zen morda enkrat, ko je v ligustrovem grmu ob šoli eden izmed ucencev iz paralelke unicil kosovo gnezdo. Še danes vem, kdo je bil in da je bila tak-rat zaradi tega naša populacija šol­skih vrstnikov prav iskreno pretrese­na. Namesto leskove masti so morali priti starši v šolo. Morda so jo potem mazali doma? Nedavno pa se mi je zopet v misli prikradla ucilna zidana. Jasna gmotna povezava, a spet z ne­kim cudnim obcutkom, kot ti ga pusti pesem in ki ga niti ne znam razum­ljivo pojasniti. Še najbližje morda obcutju, ko ob doloceni akciji veš, da nekdo dela nekaj narobe. Izraz ucilna zidana mi je postal namišljena asoci­acija udejanjenja podružnicne šole in vrtca v Turjaku. Zahtevna zgodba in resnicnostni šov, ki se dogaja! Vsebi­na pesmi Sinicja tožba, sploh pa cas, v katerega je postavljeno vsebinsko dogajanje, neverjetno sovpada z de­janskim stanjem stare podružnicne šole v Turjaku. Kot da bi sedeli v enem izmed premajhnih razredov, kjer sko­zi pritlikavo okno nemocno opazuješ skupino huliganov, ki pleza na drevo, da bi unicila gnezdo sinicke. Ta pa panicno prileti na okensko polico in nas notri gleda, ali ji bo kdo poma-gal. Resnicno, ta pesem bi z lahkoto nastala tudi v naši podružnicni šoli Turjak, le da v nekem drugem casu, ko imamo na sebi modernejša oblaci-la in med seboj komuniciramo preko sodobnih medijev, kot v filmu Vojna zvezd. Podružnicna šola v Turjaku resda za nekatere nudi celo tisti tip idealiziranega empaticnega šolanja kot v družinskem okolju hiše, kjer je stara teta ali babica ob krušni peci pripovedovala zgodbice in na ostan­ke pisemskega papirja poucno pos­tavljala velike tiskane crke abecede. A ker živimo v nekem drugem, manj ro­manticnem casu, nam standardi uce­nja, velelniki po gibanju ucencev in zahtevani volumni ter osvetlitve ucil­nic narekujejo nekaj popolnoma dru­gega. Pa tudi protipožarna varnost z vsemi evakuacijskimi potmi in nego-recimi materiali odigra odlocujoco vlogo pri že pretecenem roku uporabe stare ucilne. Ker se v življenju mnogo stvari odvija po sinusoidni krivulji, smo izvoljeni obcinski odlocevalci po moji oceni s silnim nabojem me-šanice custev ter z bogastvom ra­zuma in modrosti tokrat v ravni crti sprejeli rebalans proracuna, ki nam dovoljuje in omogoca izgradnjo nove podružnicne šole in vrtca v Turjaku. Gre za projekt, ki je imel cas zoreti, z vsemi dobrimi in slabimi argumen­tacijami, predvsem pa s številnimi tehnicnimi vprašanji, tudi na ravni raznovrstnih strasti. Sedaj se vse do-gaja v cisto pravem casu, saj smo na podlagi pravnomocnega gradbenega dovoljenja izvedli javni razpis, na katerega se je prijavilo devet gradbe­nih tekmecev z realnimi, pricakova­nimi cenami zidave, ki pa še zdalec niso tako zastrašujoce visoke, kot jih je predvidevala projektantska oce­na gradbenih stroškov. Kot hladen obkladek na oteklo in custveno raz­bolelo tkivo velikega obcinskega stro­ška se je pojavil razpis Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport Re-publike Slovenije, nacrtno namenjen dodelitvi nepovratnih sredstev za iz­gradnjo vrtcev in šol. Prijavili smo se z velikim optimizmom, saj, glede na to, da izpolnjujemo razpisane pogo-je,lahkorealno pricakujemo sofinan­ciranje, ne da bi se naša prijava mo-rala na servirnem vozicku peljati do odobritve skozi kuhinjo za pripravo financnih enoloncnic. Ob vsem hudem je šel projekt bodoce šole in vrtca še skozi sito, danes neobhodno potrebne kontrole energetske ucinkovitosti, kar nas dodatno kvalificira na prvenstvo za dodeljevanje nepovratnih sredstev v organizaciji Eko sklada. Ce bo inve­sticijskoslalomska tekma potekala tako, kot smo jo nacrtovali, bomo na­mesto medalje okoli vratu v uporabo prejeli moderno podružnicno šolo in vrtec Turjak brez posebno pogubnega financnega napada na obcinski prora-cun. A do takšne zmage je še dalec, saj smo se komaj odzvali na štartni strel za odobreno investicijo. Dr. Tadej Malovrh, vaš župan Prihaja pomlad, ljudje smo se kljub ukoreninjenim koronastraho­vom, (pre)pogumno odzvali na pri­hajajoco vigred. Kot vsako leto bomo vec v naravi na svežem zraku, kjer bomo športno ali vrtnarsko aktivni, lahko bomo poslušali pticje petje, prepovedane aktivnosti druženja pa se bodo v vecji meri preselile iz skri­tih, vlažnih in zatohlih kleti na vrt za hišo, pod brajdo ali v lesene kujavni­ke, kjer se okužba ne širi tako nasilno. Obsijalo nas bo sonce, telo bo pricelo proizvajati vitamin D in v prehrano prihaja regrat. A vseeno ne pozabite na upoštevanje biovarnostnih ukre­pov. Epidemije še ni cisto konec. S 16. REDNE SEJE OBCINSKEGA SVETA Nina Tekavec, obcinska uprava Obcinski svet Obcine Velike Lašce se je v petek, 26. februarja 2021, sestal na 16. redni seji. Po ugotovitvi sklep-cnosti je župan predlagal v potrditev naslednji dnevni red: 1.Potrditev zapisnika 15. redne seje in 1. izredne seje 2.Porocilo odborov 3.Potrditev novelacije investicijskega programa za gradnjo POŠ in vrtca Turjak 4. Odlok o rebalansu poracuna Obcine Velike Lašce za leto 2021 – I 5. Obnova ceste Škrlovica–Zlati Rep 6. Odlok o dodeljevanju denarne pomoci v Obcini Velike Lašce 7.Pobude, vprašanja in predlogi svetnikov 8. Porocilo župana Po potrditvi dnevnega reda so clani ob­cinskega sveta potrdili zapisnik 15. redne seje in 1. izredne seje. Obcinski svet je v nadaljevanju sprejel naslednje sklepe: Ad 2. Porocilo odborov Pred sejo obcinskega sveta so se sestali odbor za družbene dejavnosti, odbor za komunalo, varstvo okolja in urejanje pros-tora, odbor za gospodarstvo, kmetijstvo in turizem ter odbor za finance. Predsedniki navedenih odborov so podali kratka po-rocila o sejah. Ad 3. Potrditev novelacije investicij­skega programa za gradnjo POŠ in vrtca Turjak Župan je besedo predal Niki Perovšek, ki je predstavila novelacijo investicijskegaprograma (IP) za gradnjo POŠ in vrtca Tur­jak. Uredba o enotni metodologiji za pri­pravo in obdelavo investicijske dokumen­tacije na podrocju javnih financ doloca, daje za fazo nacrtovane investicije POŠ in vrtca Turjak treba izdelati novelacijo inve­sticijskega programa. S sprejetjem nove­lacije IP Obcina Velike Lašce potrjuje, da ima zaprto financno konstrukcijo, vkljucno z upoštevanjem pricakovanih sredstev Ministrstva za izobraževanje, znanost inšport (MIZŠ) in sredstev, ki jih obcina na-crtuje pridobiti iz drugih virov, ter se lahko prijavi na javni razpis za sofinanciranje in-vesticij v vrtcih in osnovnem šolstvu v RS v proracunskem obdobju 2021–2024. Nova skupna ocena celotne investicije, priprav­ljena na podlagi pridobljene najugodnej­še ponudbe in ocene drugih stroškov, je 3.350.000,00 EUR (z DDV) ob predvideni realizaciji v letih 2021–2023. Obcinski svet Obcine Velike Lašce je sprejel sklep o potrditvi novelacije IP za gradnjo POŠ in vrtca Turjak ter v NRP 2021–2024 uvrstil projekt z vrednostjo 3.350.000,00 EUR v razlicicah financiranja z lastnimi sredstvi ali lastnimi sredstvi in pricakovanimi sred­stvi MIZŠ ter Eko sklada. Ad 4. Odlok o rebalansu poracuna Ob­cine Velike Lašce za leto 2021 – I Župan je na kratko predstavil rebalans in prikazal zadolženost obcine s krediti skozi daljše casovno obdobje do sedaj. Reba-lans proracuna Obcine Velike Lašce za leto 2021 je potreben zaradi spremembe nacrtovanih prihodkov obcinskega prora-cuna in zaradi spremembe nacrtovanih odhodkov za leto 2021. Investicija gradnjePOŠ in vrtca Turjak se iz leta 2020 presta­vlja v leto 2021, zato se bo obcina v letu 2021 predvidoma zadolžila za 2.000.000 EUR. Obcinski svet Obcine Velike Lašce je sprejel Odlok o rebalansu poracuna Obci­ne Velike Lašce za leto 2021 – I. Ad 5. Obnova ceste Škrlovica–Zlati Rep Župan je povabil predstavnika Obcine Ribnica, da predstavi predlog Obcine Rib-nica o asfaltiranju nekategorizirane cesteŠkrlovica–Zlati Rep, ki v pretežnem delu poteka po Obcini Velike Lašce. Prebivalci naselja Zlati Rep omenjeno cesto namrec uporabljajo kot primarno povezavo do glavne državne ceste (G2 106), saj je ne­koliko krajša od sicer kategorizirane ce­stne povezave na južni strani naselja. Ob­cinski svet Obcine Velike Lašce je sprejel sklep, da se strinja s predlogom Obcine Ribnica za sklenitev sporazuma o sodelo­vanju pri asfaltiranju ceste Škrlovica–Zlati Rep, ki obsega zlasti: • sofinanciranje investicije, • pridobivanje soglasij oz. služnosti, • vzdrževanje ceste po izgradnji, • parcelacijo ceste ter odkup tangiranih zemljišc po izgradnji, • lastništvo ter kategorizacijo ceste po izgradnji. Ad 6.Odlok o dodeljevanju denarnih pomoci v Obcini Velike Lašce Župan je besedo predal direktorici ob­cinske uprave, ki je predstavila trenutno ureditev in razloge za sprejem novega odloka. Sedaj veljavni Odlok o dodelje­vanju denarne socialne pomoci doloca, da postopek dodeljevanja pomoci vodi Center za socialno delo Ljubljana, Enota Ljubljana Vic-Rudnik. Obcina Velike Lašce je imela vkljucno z letom 2020 s Centrom sklenjeno letno pogodbo. Ker stroški vo­denja postopkov dodeljevanja pomoci narašcajo, jih želi Obcina zmanjšati, pri cemer bi po novi ureditvi vodila postop­ke sama obcinska uprava. Posledicno bo ostalo vec sredstev za izplacilo denarne pomoci, manj pa bo stroškov samega postopka. Po sprejetju novega odloka se sredstva za denarno pomoc ne povišajo, spremeni se le namenskost placil. Obcin-ski svet Obcine Velike Lašce je sklenil, da predlog odloka pred sprejetjem obravna­va statutarno pravna komisija. Zapisniki sej obcinskega sveta in posnetki sej so objavljeni na obcinski spletni strani: www.velike-lasce.si/obcinske-strani/ obcinski-svet/zapisniki-sej-obcinskega­sveta-1/mandat-2018-2022 Vabila z gradivom so objavljena na spletni strani v katalogu informacij javnega znacaja: www.lex-localis.infoKatalogInformacij /Vse binaDokumentaaspx?SectionID=aa1b19c7­d462-4ccd-920d-9df4f1095f04&osebna=1, rubrika obcinski svet. TROBLA OBCINSKE STRANI 5 NATECAJ ZA NAJLEPŠO ZUNANJO UREDITEV V OBCINI VELIKE LAŠCE Nika Perovšek, obcinska uprava Obcina Velike Lašce letos organizira prvo ocenjevanje ure­jenosti zunanjega bivalnega prostora z namenom spodbujanja k vzpostavitvi privlacnih in cistih površin, povezovanja obcanov pri urejanju in varovanju naravnega okolja ter ohranjanja naravne in kulturne dedišcine. Obcina želi z natecajem izboljšati kakovost življenja v lo-kalni skupnosti ter pripomoci h krepitvi turisticne in okoljske zavesti obcanov. Želi tudi spodbuditi, da obcani v casu epide­mije, ob posebnih razmerah in ukrepih, vec pozornosti nameni­jo bivanju doma, urejanju okolice domov ter naselij. Na ta nacin bodo prispevali k vecji prepoznavnosti in promociji obcine ter povecanju turisticne privlacnosti naših krajev. Kategorije: A. Najlepše urejeno naselje/del naselja B. Najlepša zunanja ureditev domacije in njene okolice (vrt, dvorišce, okrasna zasaditev, kmecki vrt, celostna ureditev) C. Najlepše urejen vrt D. Najlepše urejena okolica poslovnega objekta Besedilo javnega natecaja je skupaj s prijavno dokumentacijo objavljeno na spletni strani Obcine Velike Lašce. CISTILNA AKCIJA OB DNEVU ZEMLJE Obcinska uprava Približuje se 22. april, ko praznujemo svetovni dan Zemlje. Ob tej priložnosti Obcina Velike Lašce že tradicio­nalno organizira pomladno cistilno akcijo. V ta namen va­bimo društva, krajevne odbore in druge posameznike, da se pridružijo tudi letošnji cistilni akciji, ki bo ob upoštevanju veljavnih ukrepov na obmocju naše obcine potekala 24. aprila 2021 s pricetkom ob 8. uri. Namen cistilne akcije je cišcenje razpršenih odpad­kov na javnih površinah, ob cestah, kulturnih in spre­hajalnih poteh ter v naseljih. Vrece in rokavice lahko po predhodnem dogovoru do dneva pred cistilno akcijo prevzamete na obcini. Loceno zbrane odpadke bomo zbirali v zbirnem centru na Turjaku. Napolnjene vrece z odpadki bomo po posameznih barvah loceno zbirali na mestih ekoloških otokov po naseljih ter pri gasilnih domovih po obcini. Ob 12. uri bomo po koncu cistilne akcije z navedenih lokacij organizirali odvoz smeti. Zaradi lažje organizacije odvoza vas prosimo, da tocne lokacije zbranih odpadkov v soboto do 12. ure sporocite na številko Režijskega obrata 041 332 357. V primeru, da bodo epidemiološke razmere dovo­ljevale, nacrtujemo po koncani cistilni akciji na igrišcu v Dvorski vasi skupen zakljucek. Vse podrobnejše infor­macije o izvedbi cistilne akcije bomo objavili na spletni in Facebook strani v tednu pred cistilno akcijo. Poskrbi-mo, da tudi v zdajšnjih razmerah ohranimo in vzdržuje-mo cim bolj cisto okolje. Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, graditev in stano­vanja ter Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za kopenski promet obvešcata javnost O PONOVNI JAVNI RAZGRNITVI dopolnjene študije variant / predinvesticijske zasnove in dopolnjenega okoljskega porocila v postopku priprave državnega prostorskega nacrta ZA OBVOZNICO VELIKE LAŠCE Ministrstvo za okolje in prostor in Ministrstvo za infrastrukturo nazna­njata javno razgrnitev: • dopolnjene študije variant / predinvesticijska zasnova za obvoznico glavne ceste G2-106 v Velikih Lašcah, ki jo je pod številko projekta J-15/17 v febru­arju 2021 izdelal Acer Novo mesto d.o.o.; • povzetka za javnost; • dopolnjenega okoljskega porocila za obvoznico glavne ceste G2-106 v Ve­likih Lašcah, ki ga je pod številko naloge 1396-17 OP v januarju 2021 izdelal Aquarius d.o.o.; • ostalih strokovnih podlag, na katerih temeljijo rešitve dopolnjenih gradiv. Gradivo iz prejšnje tocke bo od 25. marca do vkljucno 30. aprila 2021 javno razgrnjeno: • na Ministrstvu za okolje in prostor, Direktoratu za prostor, graditev in stano­vanja, Dunajska cesta 21, Ljubljana, • na Ministrstvu za infrastrukturo, Direktoratu za kopenski promet, Langusova 4, Ljubljana in • na sedežu Obcine Velike Lašce, Levstikov trg 1, 1315 Velike Lašce. Gradivo iz prve do tretje alineje prejšnje tocke bo v obdobju iz prejšnjega odstav­ka javno razgrnjeno tudi v digitalni obliki na spletnem portalu GOV.SI (povezava: https://www.gov.si/teme/drzavni-prostorski-nacrti/). Javna obravnava bo potekala v sredo, 7. aprila 2021, s pricetkom ob 17. uri v Športni dvorani Osnovne šole Primoža Trubarja v Velikih Lašcah. Zaradi epidemioloških razmer bo javna obravnava potekala z upoštevanjem ukrepov Vlade RS za zajezitev širjenja okužb v skladu s priporocili in usmeritvami Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Javnost ima v casu javne razgrnitve, do vkljucno 30. aprila 2021, možnost dajati pripombe in predloge na razgrnjeno gradivo, in sicer: • pisno na mestih javne razgrnitve (na obrazcu za pripombe), • po pošti na naslov: Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja, Dunajska cesta 48, Ljubljana, s pripisom »DPN –ob­voznica Velike Lašce«, • elektronsko na naslov: gp.mop@gov.si, pri cemer se v rubriki »zadeva« na­vedejo kljucne besede »DPN –obvoznica Velike Lašce«. Obrazec za pripombe je na voljo na mestih javne razgrnitve in na sple­tnem portalu GOV.SI. Ministrstvo za okolje in prostor in Ministrstvo za infrastrukturo bosta preucili pripombe in predloge in do njih zavzeli stali-šce, ki bo objavljeno na spletnem portalu GOV.SI in posredovano obcini. Komisija za priznanja in odlikovanja Obcine Velike Lašce v skladu z odlokom o priznanjih Obcine Velike Lašce (Ur. l. RS št. 63/00) objavlja RAZPIS za podelitev priznanj Obcine Velike Lašce v letu 2021 Podelitev priznanja castni obcan Obcine Velike Lašce Priznanje se podeljuje posamezniku za izredno pomembne trajne dosežke na ekonomskem, kulturnem, znanstvenem, razvojnem, vzgojno-izobraževalnem, špor­tnem, naravovarstvenem in humanitarnem ali drugem podrocju, ki je s svojim delova­njem izredno prispeval k razvoju, ugledu in uveljavljanju Obcine Velike Lašce. Podelitev priznanj Obcine Velike Lašce Priznanje se podeljuje za izjemne uspehe in dosežke v zadnjem obdobju kot spodbu­da za nadaljnje ustvarjalno delo na družbe­noekonomskem, znanstvenem, tehnicnem, kulturnem in drugih podrocjih ustvarjalnosti v obdobju zadnjega leta. Priznanje lahko prejmejo posamezniki, skupine obcanov in pravne osebe oziroma organizacije. Predlagatelji za podelitev priznanj Obcine Velike Lašce so lahko obcani, politicne stranke, podjetja, društva ter druge organizacije in skupnosti. Predla­gatelj za podelitev priznanja sebe ne more predlagati za priznanje. Predlog mora vsebovati: • podatke o predlagatelju; • vrsto predlaganega priznanja obcine; • podatke o predlaganem prejemniku priznanja; • obrazložitev k predlogu; • dokumente, ki potrjujejo dejstva v obrazložitvi. O podelitvi priznanj bo odlocal obcin-ski svet. Priznanja bodo podeljena ob obcinskem prazniku. Rok za oddajo predlogov je 4. maj 2021 do 12. ure. Predloge je treba poslati na naslov: Obcina Velike Lašce, Levstikov trg 1, 1315 Velike Lašce, s pripisom »za komisijo za priznanja in odlikovanja«. TROBLA OBCINSKE STRANI 7 Obcina Velike Lašce, Levstikov trg 1, 1315 Velike Lašce bo v Uradnem listu RS objavila: JAVNI RAZPIS o sofinanciranju obnove sakralnih objektov v Obcini Velike Lašce za leto 2021 Javni razpis z razpisno dokumentacijo je dostopen na spletni strani Obcine www.velike-lasce.si/javni-razpisi. JAVNI POZIV za izvajanje pocitniškega varstva otrok iz Obcine Velike Lašce Obcina Velike Lašce vabi k prijavi organizatorje, zainteresirane za izvajanje poletnega pocitniškega varstva otrok z obmocja Obcine Velike Lašce. Celotno besedilo javnega poziva je objavljeno na spletni strani Obcine Velike Lašce. ANKETNI VPRAŠALNIK O TROBLI Spoštovani bralci Troble! Minili sta dve leti, odkar smo naše obcinsko glasilo nekoliko prenovili. Odzivi so bili vecinoma zelo pozitivni. Dobronamerna kritika pa je vedno tudi vodilo, kako kaj izboljšati. Ker je Trobla namenjena predvsem vam, vas vljudno prosimo, da o njej izrazite svoje mnenje. Le tako lahko vklju-cimo tiste vsebine, ki vas zanimajo. Novi trendi v medijih narekujejo pot-rebo po prisotnosti na spletu. Zato je naš cilj, da bo v sklopu prenovljene obcinske spletne strani v bodoce možno spremljati tudi novice. Katera od spodnjih trditev velja za vas? Troblo berem redno, preberem vecino vsebin. Troblo berem redno, a preberem le tisto, kar me zanima. Troblo berem redko. Troble nikoli niti ne odprem. Katere vsebine so vam v Trobli najbolj zanimive? Katere vsebine v Trobli pogrešate? Bi novice in druge vsebine iz Obcine Velike Lašce želeli spre­ mljati tudi na spletni strani Troble? Da, a si kljub temu še vedno želim prejemati tiskano Troblo. Da, v tem primeru tiskane Troble ne bi vec potreboval. Ne, novice raje spremljam v tiskani obliki. Drugo: Z vrednostjo od 1 do 4 ocenite naslednje lastnosti Troble: 1 - nezadovoljivo, 2 - povprecno, 3 - dobro, 4 - odlicno izgled, oblikovanje vsebina dostava Bi želeli prejemati tiskan izvod Troble še naprej? Da Ne Imate še kakšen predlog za izboljšavo Troble? Ali ste obcan Obcine Velike Lašce? Da Ne Spol Ženski Moški Ne želim odgovoriti Starostna skupina 0 - 18 18 - 30 31 - 50 51 - 70 nad 70 let Izpolnjen vprašalnik lahko pošljete po pošti nanaslov: Obcina Velike Lašce, Levstikov trg 1,1315 Velike Lašce ali skeniranega po elektronski pošti: obcina@velike-lasce.si. Možna je tudiizpolnitev spletne ankete, ki je dostopna naspletni strani: https://obcina.velike-lasce.si/. REBALANS PRORACUNA OBCINE VELIKE LAŠCE ZA LETO 2021 Suzana Petric, obcinska uprave Obcinski svet je na 16. redni seji, 26. 2. 2021, sprejelrebalans proracuna Obcine Velike Lašce za leto 2021.Odlok o rebalansu proracuna za leto 2021 nacrtujeprihodke v vrednosti 4.795.760 EUR, odhodke vvrednosti 7.445.480 EUR, zadolževanje v višini 2.000.000 EUR, odplacilo dolga v višini 74.900 EUR terprenos sredstev iz preteklega leta v višini 724.620 EUR. PRIHODKI PRORACUNA Prihodki proracuna so v rebalansu prora-cuna predvideni v višini 4.795.760 EUR. To pomeni, da so nacrtovani prihodki glede na sprejeti proracun višji za 349.905 EUR. Spodnja tabela nam prikazuje višino pri­hodkov glede na vrsto prihodkov ter pri­merjavo s sprejetim (veljavnim) proracu­nom glede na rebalans proracuna. Razlogi za predvidene višje prihodke v rebalansu proracuna so v nacrtovanih višjih davcnih prihodkih, kjer je davek na dobicek od premoženja višji zaradi višje dohodnine (s strani države), ki je glavni vir obcin, ter višjega davka na blago in storitve (višje so pristojbine za vzdrže­vanje gozdnih cest ter okoljske dajatve zaradi onesnaževanja okolja). Obenem se predvidevajo nekoliko nižji prihodki od davka na premoženje, in sicer nižji prihodki z naslova davka na premicnine (vodna plovila), prihodki od davka na ne­premicnine (predvideni so nižji prihodki od davka od premoženja, od prostora za pocitek in rekreacijo, nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišca od fi­zicnih oseb, višji prihodki pa so predvi­deni z naslova nadomestil za uporabo stavbnega zemljišca za pravne osebe), davka na dedišcine in darila ter davka na promet nepremicnin in financnega premoženja. Nekoliko nižji so predvideni nedavcni prihodki zaradi nižjih prihodkov od udeležbe pri dobicku in dohodku od premoženja – prihodkov od premoženja (najemnine poslovnih prostorov, konce­sijskih dajatev od posebnih iger na sreco idr.), nižje predvidenih taks in pristoj-bin, glob in denarnih kazni, prihodkov od prodaje blaga in storitev (vstopnice, vstopnine in drugi prihodki) ter drugih nedavcnih prihodkov (komunalni pri­spevki, drugi izredni nedavcni prihodki). Kapitalski prihodki se nacrtujejo nekoliko višji od predvidenih, saj se nacrtuje višje prihodke od prodaje zgradb in prostorov (prodaja starejšega objekta) ter višje pri­hodke od prodaje stavbnih zemljišc, ker realizacija v letu 2020 ni bila izpolnjena. Predvidene prejete donacije ostajajo nespremenjene, obenem pa so pred­videni višji transferni prihodki na racun višjih prejetih sredstev iz državnega pro-racuna za investicije tako imenovanih prihodkov za uravnoteženje razvitosti obcin, prejetih sredstev iz javnih skladov za investicije, nekoliko nižje pa so pred­videni prihodki od prejetih sredstev za tekoco porabo ter prihodki od prevozov otrok zaradi nevarnih zveri. Prihodki glede na vrsto prihodkov ter primerjava med sprejetim (veljavnim) proracunom – rebalansom v (EUR) vrsta prihodkov sprejeti/veljavni proracun rebalans proracuna davcni prihodki 3.606.150 3.834.690 nedavcni prihodki 437.200 328.000 kapitalski prihodki 110.000 222.000 donacije 500 500 transferni prihodki 292.000 410.570 skupaj 4.445.850 4.795.760 davcni prihodki nedavcni prihodki kapitalski prihodki donacije transferni prihodki ODHODKI PRORACUNA Odhodki proracuna so v rebalansu prora-cuna predvideni v višini 7.445.480 EUR. To pomeni, da so nacrtovani odhodki gle­de na sprejeti proracun višji za 1.286.068 EUR. Spodnja tabela nam prikazuje višino odhodkov glede na vrsto odhodkov ter primerjavo s sprejetim (veljavnim) proracu­nom glede na rebalans proracuna. Razlogi za višje odhodke so v nacrtovanih višjih tekocih odhodkih, kjer so predvideni višji odhodki za place ter druge izdatke za­poslenih in prispevke delodajalcev za soci­alno varnost, višji so predvideni tudi izdatki za blago in storitve – višji so tako predvide­ni pisarniški in splošni material (pisarniški material, založniške in tiskarske storitve, stroški objav in oglaševalskih storitev, ra-cunalniške storitve, stroški prevajanja in lektoriranj; prevozni stroški – vzdrževanje vozil itd.), tekoce vzdrževanje (višji so pred­videni stroški za vzdrževanje stanovanjskih objektov, drugih objektov, vzdrževanje opreme, zavarovanje, vzdrževanje licenc­ne programske opreme), poslovne naje­mnine in zakupnine (najem vozil, najem programske racunalniške opreme, druge najemnine itd), obenem pa so nekoliko nižji predvideni stroški posebnega materiala (geodetske storitve, zdravniški pregledi, službena oblacila ter drugi operativni od­hodki (stroški po podjemnih pogodbah, dela preko študentskega servisa, stroški odvetnikov, notarjev itd.), nekoliko nižje pa so predvidena placila domacih obresti ter rezerve (tako proracunska rezerva kot splo­šna proracunska rezervacija). Prav tako so nacrtovani nekoliko višji tekoci transferji, in sicer so predvidene višje subvencije privatnim podjetjem ter zasebnikom, višji so prav tako predvideni transferji posame­znikom in gospodinjstvom (višji so predvi­deni stroški za regresirane prevoze otrok, doplacila razlike med cenami programov v vrtcih in placili staršev, nekoliko nižji so predvideni drugi transferji za zagotavlja­nje socialne varnosti), predvideni so višji transferji nepridobitnim organizacijam in ustanovam ter drugim tekocim domacim transferjem (višja so predvidena prenese­na sredstva obcinam (MIR), tekoci transferji v javne zavode (knjižnica, glasbena šola) ter placila izvajalcem javnih služb – zimsko, letno vzdrževanje idr. Nacrtujemo tudi višje investicijske odhodke, in sicer zaradi višjih stroškovnapodrocju novogradenj, rekon­strukcij in adaptacij, višjih stroškov investicij­skih vzdrževanj ter obnov, višjih stroškov pro-jektnih dokumentacij in nadzorov, stroškov nakupa prevoznih sredstev, a obenem nižjih stroškov nakupa opreme – druge opreme in Delež odhodkov glede na vrsto odhodkov – rebalans proracuna tekoci odhodki tekoci transferi investicijski odhodki investicijski transferi napeljav. Prav tako so nekoliko višje predvi­deni stroški investicijskih transferjev, in sicer investicijskih transferjev v javne zavode, a obenem nekoliko nižji investicijski transferji pravnim ter fizicnim osebam. Odhodki glede na vrsto prihodkov ter primerjava med sprejetim (veljavnim) proracunom – rebalansom v (EUR) vrsta odhodkov sprejeti/veljavni proracun rebalans proracuna tekoci odhodki 1.164.890 1.232.410 tekoci transferji 2.196.882 2.333.280 investicijski odhodki 2.721.440 3.802.490 investicijski transferji 76.200 77.300 skupaj 6.159.412 7.445.480 ZADOLŽEVANJE Obcina z rebalansom proracuna za leto 2021 nacrtuje zadolževanje v viši­ni 2.000.000 EUR za izgradnjo POŠ in vrtca na Turjaku. Glede na sprejeti (ve­ljavni) proracun se zadolževanje poveca za 800.000 EUR, ker je bilo v sprejetem proracunu predvideno najetje kredita za izgradnjo prizidka kuhinje pri Osnov­ni šoli v Velikih Lašcah, a se omenjeni projekt zamika v leto 2022, kot se je za­maknil projekt izgradnje POŠ in vrtca na Turjaku, ki je bil v proracunu predviden v letu 2020, a do izvedbe v lanskem letu ni prišlo. ODPLACILO DOLGA Obcina z rebalansom proracuna predvi­deva odplacilo dolga (glavnica in obresti) v višini 74.900 EUR, in sicer za obstojeci kredit za izgradnjo športne dvorane v vi-šini 37.607 EUR ter preostanek za odpla-cilo novega kredita. INVESTICIJE V REBALANSU PRORACUNA Obcina ima z rebalansom proracuna za leto 2021 predvidene investicije v viši­ni 3.768.200 EUR, od katerih nacrtuje njem kredita v višini 2.000.000 EUR, preostala sredstva v višini 1.768.200 EUR pa nacrtuje izvesti iz prenosa predvide­nih sredstev iz preteklega leta v višini 724.620 EUR ter s predvidenimi prihodki v letu 2021. Nekatere izmed investicij so bile predvidene že v sprejetem (veljav­nem) proracunu, nekaj investicij je novih, pri drugih pa se je predvidena izvedba iz leta 2020 premaknila v leto 2021, ker se zaradi razlicnih razlogov v omenjenem letu niso izvedle. Najpomembnejše investicije, ki jih bo obcina v letu 2021 glede na financni zalogaj izvajala: • izgradnja POŠ in vrtca na Turjaku, • poslovna cona Locica, • prenova kotlovnice pri osnovni šoli – vzpostavitev daljinskega sistema ogrevanja na biomaso s povezavo do osnovne šole, športne dvorane, vrtca ter glasbene šole, • asfaltiranje cest po Obcini Velike Lašce, • izgradnja vodohrana Podstrmec, • izgradnja zbirnega centra za odpadke v poslovni coni Locica, • vodovod Rute – obnova, • rekonstrukcija kozolca na Trubarjevi domaciji, • obnova stanovanj – Šolska ulica 3, • energetska sanacija glasbene šole – toplotni ovoj, • kanalizacija Velike Lašce – dokumentacija, • odkup in legalizacija zemljišca – Dom krajanov Rob, • prizidek kuhinje pri osnovni šoli – dokumentacija, • izgradnja vodovodne vrtine Turjak, • izdelava PZI za mansardo na zdravstveni postaji, • ureditev vhoda, okolice in sanitarij pri zdravstveni postaji, • obnova vodovoda na Turjaku – odsek Mali Locnik, • prenova sanitarij v Domu krajanov Turjak, • rekonstrukcije mostov, • sofinanciranje izgradnje plocnika za pešce Retje, Prilesje, • obnova vodovoda v Velikih Lašcah, • ureditev vhoda pri Levstikovem domu, • manjša ureditvena dela v Domu krajanov Rob, • evidentiranje vodovodov, • ureditev Trubarjevega parka v Velikih Lašcah– peskanje, menjava tabel, • financiranje nakupa gasilske opreme iz požarne takse, • financiranje manjših investicij v gasilstvo, • obnove hidrantnega omrežja, • projektiranje cest, postavitve odbojnih ograj in prometne signalizacije, • prenova zašcitne mreže na igrišcu v Dvorski vasi, • izdelava projektne dokumentacije za pridobitev uporabnega dovoljenja za mansardo pri osnovni šoli, • vhodna vrata ter obnova podzidka pri obcinski stavbi, • preplastitev igrišc, • sofinanciranje obnove strehe v bloku, kjer ima obcina stanovanje, • postavitev novih luci, • investicijsko vzdrževanje pri Domu veteranov Krvava Pec, • prestavitev pomožnega objekta pri sušilnici sadja Gradež, • nakup opreme za upravo, • ureditev pešpoti, • nakup opreme za civilno zašcito, • urejanje pokopališca v Robu, • ureditev kolesarskih poti, ureditev poti do vodovodnih omrežij, • nakup opreme za režijski obrat idr. TROBLA OBCINSKE STRANI 11 NOVA VHODNA VRATA V OBCINSKO STAVBO Obcinska uprava V zacetku letošnjega leta smo na obcinski stavbi zamenjali vhodna vrata. Stara so bila dotrajana in energetsko neustre­zna, ob vecjih nalivih je voda vdrla v notranjost stavbe. Nova vrata so sodobna, primerna upravni funkciji stavbe z obcin-skim grbom na steklu. Vgrajena so v skladu s smernicami RAL in ustrezno izolativna, s cimer bo zagotovljeno varcevanje pri energiji za ogrevanje. Razširjena dimenzija vrat je prilagojena dostopu z invalidskim vozickom. Tudi na ta nacin bo Obcina še bližje in dostopnejša prebivalcem lokalne skupnosti. ZDRAVSTVENI DOM dr. Janeza Oražma Ribnica, vabi vse bodoce starše, da se udeležijo spletnih predavanj PRIPRAVA NA POROD IN STARŠEVSTVO. Pridobili boste veliko koristnih informacij o nosecnosti, porodu, poporodnem obdobju, dojenju ter negi novorojencka. Z udeležbo predavanj bo prehod v materinstvo in ocetovstvo gotovo lažji. Za spremljanje zadošca pametni mobilni telefon ali racunalnik, posebno predznanje uporabe tovrstnih spletnih orodij ni potrebno. Predvideno je eno predavanje v zgodnji nosecnosti (12.–24. teden), ter štiri predavanja po 30. tednu nosecnosti. Torej, udobno se namestita v domacem okolju in se nam pridružita! Dodatne informacije in prijave: Maja Žagar, dipl. babica 031 342 819 maja.zagar@zdribnica.si ZASMETENOST ZBIRALNIC (EKOLOŠKIH OTOKOV) IN USMERITVE ZA PRAVILNO RAVNANJE Z ODPADKI JP VOKA Snaga, d. o. o. Zadnje mesece opažamo številne nep­ravilnosti v zvezi z odlaganjem od­padkov v zabojnike na zbiralnicah (ekoloških otokih). Poleg zabojnikov se nabirajo odpadki, ki spadajo v zbir­ni center oziroma je zanje treba narociti kosovni odvoz, plasticna embalaža, papir in karton so namesto v zabojnik odloženi poleg njega, kopicijo se vrece in vrecke z odpadki, ki v zabojnike na ekološkem oto­ku ne sodijo. Ko govorimo o zasmetenosti in nepravilnemu odlaganju odpadkov, se je stanje v preteklem letu poslabšalo, zato z vami delimo nekaj kljucnih usmeritev, da do nepravilnosti ne bi vec prihajalo. Z zbiralnic (ekoloških otokov) bomo umaknili zabojnike za embalažo. V letošnjem letu bomo z ekoloških otokov (skladno z Uredbo o obvezni obcinski gospodarski javni službi zbi­ranja komunalnih odpadkov) umakni­li zabojnike za embalažo. Vsi obcani imate namrec na svojih zbir­nih mestih lastne zabojnike za embalažo. Ce zabojnik za embalažo ne zadostuje potrebam vašega gospodinjstva, lahko brez dodatnega placila narocite vecjega ali dodatnega. To storite tako, da izpolni­te obrazec za sporocanje sprememb, ki je dostopen na www.vokasnaga.si in www.mojiodpadki.si v rubriki Naroca­nje in obrazci oziroma Narocila. V zabojnikih na ekoloških otokih bomo zbirali samo papir in steklo. Ekološki otoki so posebej urejeni prosto­ri na javni površini, kamor lahko obcani prinesete locene frakcije komunalnih odpadkov, ki ne spadajo v domace zabojnike. Embalaže na ekoloških oto­kih ne bomo vec zbirali, saj imate vsi obcani zabojnike za embalažo na svojih zbirnih mestih. Ekološke otoke bosta tako sestavljali dve vrsti zabojnikov, in sicer tisti za papir in steklo. Zabojnik za papir V zabojnik odlagamo: • casopise in revije, • zvezke in knjige, • prospekte in kataloge, • pisemske ovojnice, • pisarniški in ovojni papir, • papirnate nakupovalne vrecke, • kartonsko embalažo in lepenko. V zabojnik ne sodijo: • kartonska votla embalaža tekocin ali t. i. tetrapak (ta spada med embalažo), • povošceni in plastificirani papir, tapete in celofan (odložimo med preostale odpadke), • cigaretni zavojcki (spadajo med preostale odpadke), • higienski papir, papirnate brisacke, prticki, robcki ipd. (odložimo med biološke odpadke), • z živili pomazana ali prepojena papirnata in kartonska embalaža (spada med preostale odpadke). Posebnosti: • Kartonaste škatle raztrgamo in zložimo, da zasedejo cim manj prostora. Z njih odstranimo lepilne trakove. • Ce je revija zavita v plasticno TROBLA OBCINSKE STRANI 13 Zabojnik za steklo V zabojnik odlagamo: • steklenice živil in pijac, • stekleno embalažo zdravil in kozmetike, • kozarce vloženih živil, • drugo stekleno embalažo. V zabojnik ne sodijo: • okensko in drugo ravno steklo (oddamo ga v zbirnem centru), • neonske, halogenske in žarilne žarnice ter svetlobne cevi (spadajo v zbirni center), • avtomobilsko steklo (to in spodaj našteti odpadki spadajo med mešane komunalne odpadke), • ogledala, porcelan in keramika, • izdelki iz kristala in ekranskega stekla, • pleksi in karbonska stekla, • laboratorijska in ognjevarna stekla. Posebnosti: • Stekleno embalažo vedno izpra­znimo in z nje odstranimo zama­ške ali pokrovcke. • Kovinske pokrovcke odložimo v zabojnik za embalažo, plutovina­ste zamaške pa v zabojnik za me-šane komunalne odpadke. Lašce je za posameznika, ki odpadke odlaga poleg zabojnikov za zbiranje komunalnih odpadkov, zagrožena glo­ba v višini 200 evrov, za pravno osebo 1.000 evrov, za njeno odgovorno osebo 250 evrov, za samostojnega podjetnika posameznika ali zasebnika 750 evrov in njegovo odgovorno osebo 150 evrov. Nadzor nad izvajanjem dolocb odloka, za katere je predpisana globa za prekršek, opravlja organ skupne obcinske uprave za skupno opravljanje nalog obcinske uprave na podrocju inšpekcije. Skladno s podrocno zakonodajo so prav­ne osebe (lokali, restavracije, trgovine itd.) dolžne s posebno pogodbo in na poseben nacin urediti prevzem in odvoz loceno zbrane odpadne embalaže (pla­sticne, kartonske, papirnate, steklene), ki nastaja pri opravljanju proizvodne, trgo­vinske in storitvene dejavnosti. Vecja kolicina odpadkov in zamenjava zabojnikov. Kadar imate mešanih komunalnih od­padkov vec kot obicajno, jih lahko pospravite v 50- ali 100-litrske Vokine Snagine tipizirane vrece in jih na dan odvoza postavite zraven ustreznega zabojnika. Naenkrat lahko pripravite do pet vrec, pri cemer teža posamezne vrece ne sme presegati 10 kilogramov. Vrece so naprodaj prek spleta (www. vsezaodpadke.si/vokasnaga). nik. Narocilo vecjega/dodatnega zabojnika za embalažo ne prinaša dodatnih stroškov, upoštevajte pa, da na ceno, ki jo placate za storitve ravnanja z odpadki, vpliva velikost crnega zabojnika. Odvoz kosovnih odpadkov je enkrat na leto brezplacen. Odvoz kosovih odpadkov je treba naroci-ti prek posebne (spletne) narocilnice na www.mojiodpadki.si v rubriki Narocila. Izberete si datum znotraj razpisanega termina (med 15. aprilom in 31. majem ter med 1. oktobrom in 30. novem­brom 2021). Ko bomo v Voki Snagi pre­jeli vaše narocilo, vas bomo poklicali in se dogovorili za datum odvoza. Ce imate v zvezi z odvozom kosovnih odpadkov kakšno vprašanje, nam lahko pišete na kosovni@vokasnaga.si. Zacasni zbirni center Turjak je odprt ob sobotah med 8. in 12. uro. Odlaganje odpadkov je v zbirnem centru za obcane brezplacno, tam pa lahko oddate kosovne odpadke, pohištveni les, zeleni odrez (odpadki, ki nastajajo pri urejanju vrtov), plasticno embalažo, kovine in kovinsko embalažo, odpad-no elektricno in elektronsko opremo, nevarne odpadke, kartonsko embalažo, avtomobilske gume, stiropor idr. NACINI IN ROKI OBVEŠCANJA UPORABNIKOV NA JAVNEM VODOVODU V OBCINI VELIKE LAŠCE Vodokomunalni sistemi d. o. o. pitne vode, izvajanja ukrepov oziroma dovoljenjem odstopanju. 0 Velike Lašce, Turjak 3. E-obvestila: Uporabniki se po želji vkljucijo v tak nacin obvešca­ Borovec–Karlovica Naredi nja preko spletne strani www.vks-belaj.si 9. clen Neskladnost v hišnem Od zacetka veljavnosti ukrepa, 1. Osebno.1 vodovodnem omrežju. a najkasneje v sedmih dneh. 2. Obvestilo uporabniku v primeru vecstanovanjskega objekta. 3. Individualne prijave na e-obvestila.3 1. Lokalni radio/oglasna deska. 2. Spletna stran www.vks-belaj.si. 3. Individualne prijave na e-obvestila.3 1. Lokalni radio/oglasna deska. 2. Spletna stran www.vks-belaj.si. 3. Individualne prijave na e-obvestila.3 1. Lokalni radio/oglasna deska. 2. Spletna stran www.vks-belaj.si. 3. Individualne prijave na e-obvestila3 Vodokomunalni sistemi, kot upravljalec Javnega vodovo­dnega sistema Velike Lašce, uporabnike pitne vode skladno s Pravilnikom o pitni vodi (ur. l. RS št. 19/2004) in z vsebino strokovnih priporocil NIJZ RS obvešcamo o nacinih in rokih ob-vešcanja v posameznih primerih glede na zahteve pravilnika: 1. Osebno: Kratek dopis, ki se izroci uporabnikom hkrati s položni-co ali neposredno v nabiralnik. V primeru enostanovanjskih objektov zadostuje samo osebni nacin obvešcanja. Za manjše vodovodne sisteme, ki imajo manj kot 100 odjemnih mest in so v našem upravljanju, se zaradi geografskih znacilnosti posame­ znih sistemov namesto obvešcanja preko radia uporablja nacin obvešcanja z dopisom posameznim uporabnikom. 2. Ce se ukrep omejitve ali prepovedi uporabe pitne vode izva­ja vec kot dva tedna, se lahko dnevno radijsko obvešcanje po dveh tednih nadomesti s tedenskim obvešcanjem. Uporabnike se obvesti tudi o prenehanju omejitev ali prepovedi uporabe Rezultati laboratorijskih preskušanj vzorcev pitnevode odvzetih iz omrežja pri uporabnikih ter izrednoiz hidrantov zaradi SARS-CoV-2 (COVID – 19) 45 mikro skupaj mikro skladno mikro neskladno kemija skupaj kemija skladno 0 34. clen Skladnosti v okviru Najmanj enkrat na leto 1. Obcinska glasila. notranjega nadzora. 2. Spletna stran www.vks-belaj.si. preteklo leto). (najkasneje do 31. marca za 3. Individualne prijave na e-obvestila.3 TROBLA OBCINSKE STRANI 15 LETNO POROCILO ZA LETO 2020 O SKLADNOSTI OSKRBE S PITNO VODO V OBCINI VELIKE LAŠCE - notranji nadzor. M K SKLADNO S% 4410 44 100 298 29 100 838 100 8121 81 100 NESKLADNO EC Ent. KB CP SKLADNO NESKLADNO S % S % S % 0 0 0 0 0 0 10 100 0 0 0 0 0 0 0 0 8 100 0 0 0 0 0 0 0 0 3 100 0 0 0 0 0 0 0 0 21 100 0 0 Legenda: M - mikrobiologija, K - kemija, S - skupaj, EC.- Escherichia coli, Ent. - enterokoki, KB - koliformne bakterije, CP – Clostridium perfringens POROCILO O KAKOVOSTI PITNE VODE V OBCINI VELIKE LAŠCE ZA LETO 2020 Javno komunalno podjetje Grosuplje Na obmocju Obcine Velike Lašce se uporabnike oskrbuje tudi z vodovo­dnega sistema Rob-Dobrepolje v upravljanju Javnega komunalnega podjetja Grosuplje. Letni notranji nadzor je izvedel poobla-šceni izvajalec Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano. Notranji nadzor se opravlja na podlagi Pravilnika o pitni vodi (Ur. l. RS št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09, 74/15, 51/17) in interne HA­CCP dokumentacije. V splošnem lahko ugotovimo, da se je uporabnikom distri­buirala ustrezna zdrava pitna voda. Na vodovodnem sistemu Rob-Dobre­polje se je z vzorcenjem potrdilo, da je vzrok neskladnosti na hišnem vodovod­nem sistemu. Uporabnik je prejel ustre­zna navodila. Celotno letno porocilo za leto 2020, ki ga je pripravil pooblašceni izvajalec no-tranjega nadzora, je objavljeno na sple­tni strani http://www.jkpg.si/ pod rubriko Kakovost pitne vode. Poleg tega so na tem spletnem mestu dosegljiva: Priporocila lastnikom objek­tov za hišno vodovodno omrežje (HVO) po daljši prekinitvi uporabe pitne vode (CO­VID-19), Navodila o prekuhavanju vode, Priporocila za uporabo vode ob izdanem ukrepu prekuhavanja vode, Priporocila la-stnikom objektov za vzdrževanje hišnega vodovodnega omrežja in Navodila za de­zinfekcijo vodovodnega omrežja. Legenda: EC - E. coli - pokazatelj fekalnega onesnaženja, CP - clostridium perfringens vkljucno s sporami je zanesljiv pokazatelj fekalnega onesnaženja, v pitni vodi ni dopustna / KB - koliformne bakterije so poka­zatelj stojece vode (mrtvi rokavi na omrežju ali hišnega vodovodnega omrežja), v pitni vodi niso dopustne / SK22 - št. kolonij pri 22 °C je pokazatelj ucinkovitosti postopka priprave vode in kaže na možnost razmno­ževanja bakterij v omrežju zaradi zastojev ali povecane temperature, mejna vrednost < 100/ml. / SK37- št. kolonij pri 37 °C je pokazatelj ucinkovitosti postopka priprave vode in kaže na možnost razmnoževanja bakterij v omrežju zaradi zastojev ali povecane temperature, mejna vrednost < 100/ml. / EN - enterokoki - v odsotnosti drugih bakterij pokazatelj starejšega fekalnega onesnaženja VODOVODNI SISTEMI ROB-DOBREPOLJE kolicina distribuirane vode (m3): 234.869 od tega 66.061 Obcina Velike Lašce MIKROBIOLOŠKE ANALIZE št. vzorcev: 19 % ustreznih: 100 št. neustreznih: 0 vzrok neustreznosti: / FIZIKALNO-KEMIJSKE ANALIZE št. vzorcev: 7 % ustreznih: 100 »Dober vratar mora prepoznati situacijo,preden se ta zgodi.V poslu jepodobno ...« TROBLA INTERVJU 17 PRI PRENOSU DOBRIH PRAKS OD DRUGOD JE POTREBNA ZDRAVA PAMET Jože Staric Jošt Perovšek, dipl. ing. zoologije, je direktor Kmetijskezadruge Velike Lašce od avgusta 2020. Zaradi teh cud­nih casov smo mu dali mir vec kot 100 dni, zdaj pa je na­stopil trenutek, da se nam predstavi. Z nastopom funk-cije je tudi koncal športno kariero rokometnega vratarja.Nazadnje je branil vrata avstrijskega prvoligaša SchwazHandball Tirol. V pogovoru sva se dotaknila rokometa,zadruge in njegovega pogleda na razvoj kmetijstva. Za vami je uspešna kariera roko­metnega vratarja, ki ste jo koncali z nastopom funkcije direktorja KZ Ve-like Lašce. Ali je bila odlocitev težka? Ko sem se prijavil na razpis za direk­torja, sem bil odlocen, da se tako kot športa tega ne bom lotil polovicarsko.Že pred imenovanjem na funkcijo sem vedel, da bo s tem konec moje špor­tne kariere. Odlocitev mi je nekoliko olajšal tudi koronavirus, kajti situacija v lanskem letu športu ni bila naklonjena: vse v tekmovalnih športih se je ustavilo, gledalcev ni bilo, šport ni bil vec, kar je bil prej. Rokometnega vratarja neuki gleda­lec vidi kot nekoga, ki caka v golu, kdaj bo kateri od igralcev vrgel žogo proti njemu. V poslu pa ni cakanja, stalno morate biti na preži za novimi priložnostmi, spremljati morate do-gajanje na trgu itd. V bistvu je tudi naloga vratarja dru­gacna. Vratar mora ves cas spremljati si­tuacijo na igrišcu, ni dovolj samo cakati v golu, ampak moraš ves cas opazovati igro in predvidevati, kaj se bo zgodilo. Prepoznavati moraš situacije, za katere treniraš in za katere dobivaš obcutek na treningih. Dober vratar mora prepoznati situacijo, preden se ta zgodi. V poslu je podobno: situacijo moraš prepoznati, preden te pripelje v brezizhodni polo-žaj. Tako pri športu kot v poslu sledimo zastavljenim ciljem ob stalnem opazo­vanju okolice. Kmetijska zadruga Velike Lašce ima v naši obcini in na Notranjskem pre­cej trgovin. Je torej trgovina glavna dejavnost zadruge? Res je. Imamo enajst poslovnih enot (trgovin in bifejev) in dejansko je trgovi­na glavna dejavnost, pomembna je tudi klavnica, ukvarjamo pa se tudi z drugimi dejavnostmi, recimo z odkupom živine in mleka. Kako danes zadruga povezuje kme­te, ki so njeni ustanovitelji? Zadrugo so ustanovili kmetje, ki so še vedno njeni lastniki. S tega vidika se ni nic spremenilo. Opažam, da se je v zadnjih letih nekako pozabilo na zadru­žništvo. Ne mislim samo naše zadruge, to je bil trend v Sloveniji na splošno. Zadruga ni dovolj storila za kmete. Zdaj smo stopili korak ali dva nazaj in gremo spet kmetom naproti. Pomagamo jim pri ugodni nabavi reprodukcijskega materi-ala, prodajamo njihove izdelke (meso, mleko). Pri tem smo seveda odvisni od razmer na trgu. A kar zmoremo narediti, za zadružnike in kmete iz bližnje okolice tudi naredimo. Meso, na primer, kupu­jemo po nekoliko višji ceni kot drugi. Pri mesu imamo možnost prilagajanja cene, pri mleku pa imamo bolj zvezane roke, ker je na našem obmocju samo en odkupovalec – Ljubljanske mlekarne, ki doloca cene glede na ponudbo in pov­praševanje. Ker smo premajhni, se ne moremo pogajati neposredno, ampak smo del pogajalske skupine, v kateri imamo omejen vpliv. Prav pri mesu imam željo in vizijo, da bi v naših trgovinah prodajali samo velikolaško meso. Zazdaj to ne gre, kajti svinjine in perutnine na našem obmocju ne redi nihce. Trudimo pa se zagotavljati lokalno goveje meso. Korak v to smer je zorjena govedina, ki je naprodaj v naši trgovini, vendar moramo to še nadgra­diti. S tem povecamo dodano vrednost govejemu mesu, pa tudi povpraševanje je vse vecje. Ali razmišljate, da bi poleg klavnice imeli tudi mesnopredelovalni obrat? V nacrtih za novo klavnico je predvi-den tudi predelovalni obrat. Trenutno lah­ko delamo klobase in cevapcice, za druge izdelke pa nimamo registrirane dejavno­sti, pa tudi primernega prostora ne. Klavnico moramo preseliti iz središ-ca Velikih Lašc. Poleg nove klavnice bo zgrajen tudi mesnopredelovalni obrat, v katerem nacrtujemo proizvodnjo izdel­kov pod lastno blagovno znamko. Nacrti so narejeni, sedaj smo v postopku prido­bivanja soglasij. Ali ste v vaših trgovinah pripravljeni na prodajo izdelkov velikolaških kmetov? Seveda smo pripravljeni. V moji viziji bi morala biti v naši trgovini za vsakega clana zadruge svoja polica. Dejansko tudi je, vendar pa morajo biti izdelki narejeni v skladu s predpisi, proizvajalec pa mora imeti ustrezne papirje, registracijo. Po mojih informacijah v Obcini Velike Lašce nihce nima registrirane predelave mleka ali mesa. V naši ponudbi je nekaj izdelkov iz širše okolice, takoj ko pa se bo pojavil še kdo, bomo njegove izdelke z veseljem vkljucili v naš prodajni program. Tudi v drugih trgovinah po Notranjskem ponuja-mo izdelke lokalnih proizvajalcev. Vecino-ma so to siri, skute in jogurti. Se vam zdi, da je težko pridobiti do-voljenja in registrirati dejavnost za predelavo mleka ali mesa? Priznam, da se v to nisem poglab­ljal, ampak slišal sem, da ni tako težko. Res pa je, da mora biti obrat zgrajen in opremljen v skladu s predpisi. Vem, da so zahteve na kmetijah manjše, kot so za proizvodne obrate, kakršnega bomo zgradili mi. Z g. županom sva se že pogo-varjala, da bi morda Obcina Velike Laš-ce s spodbudami ali z znanjem kmetom pomagala pri registraciji predelovalnih obratov. Zacetek vašega mandata je bil ravno med prvim in drugim valom korone. Kako je to vplivalo na poslovanje Za­druge? Zazdaj nam kar gre. Žal mi je, ker nam vse omejitve in ukrepi jemljejo ogromno energije, ki bi jo lahko vlagali v razvoj. Lahko bi uresnicili kakšno novo idejo, ukvarjamo pa se s pravili, ki se tedensko spreminjajo. Ukvarjamo se s tem, katera trgovina bo odprta, katera zaprta, kam bomo dali delavce iz zaprtih trgovin itd. Vse vaše trgovine delujejo pod znano blagovno znamko. Ali kljub relativno velikemu številu trgovin ne bi mogli poslovati pod svojo blagovno znamko? Kaj pa vem? Mercator nam trenutno dobavlja okrog 70 % blaga. Ostalo išce­mo na trgu. Ne zdi se mi realno, da bi lahko s svojo blagovno znamko dosegli tako dobre nabavne cene. Glede franšiz pa tudi ni tako velike možnosti izbire. V našem okolju je veliko t. i. hobi kmetov, ki poleg službe doma redijo kakšno glavo goveda, vendar pa to ni njihov vir preživetja. Kako lahko taki kmetje sodelujejo z Zadrugo? Mali kmetje, ki redijo le nekaj glav živine, lahko svojo živino prodajajo tudi drugim odkupovalcem, vendar težje, saj tudi odkupovalci optimizirajo stroške transporta in neradi prihajajo po posa­mezno žival. Prevoz je namrec pomem­ben del stroška. Tudi za ceno se ne mo-rejo pogajati. Žival lahko prodajo preko Zadruge, vedno se potrudimo, da dose-žemo najboljšo možno ceno, pri cemer smo tudi mi odvisni od razmer na trgu. Cene na trgu se spreminjajo mesecno, vcasih celo tedensko. Nihanje cen je veliko: pred dvema letoma je bila odkupna cena bika 3,40 EUR za kilogram, zdaj pa je 3,10 EUR za kilogram. Govejega mesa je na trgu veliko. Pozna se, da so bile zaradi ko­ronavirusa zaprte šole, ki so kupovale precej govejega mesa. Poleg tega pa je veliko uvoza poceni mesa. Ni mi jasno, kako dosežejo takšne cene, kajti Slove­nija ima v Evropi in tudi v Vzhodni Evro-pi ene najnižjih odkupnih cen govejega mesa. Sprašujem se tudi, kakšna je ka­kovost cenenega mesa. Kako vidite prihodnost kmetijstva na našem obmocju, ne le v naši obcini, ampak tudi širše? Naši kmetje so odvisni od geograf­skih danosti prostora: njiv je manj kot 10 %, ostalo so travniki in pašniki. V kmetijstvu smo torej omejeni na gove­dorejo, morda še ovcjerejo in kozjerejo. Kmetje se bodo morali izobraževati in razvijati v smeri predelave. S tem bodo povecali dodano vrednost, pri cemer je treba upoštevati nacelo – manj je vec. Vcasih se bolj splaca vzrediti manj bikov in jih predelati, kot pa vzrediti vec živali in jih prodati v klavnico. Ce bodo kmetje razmišljali v smer predelave, bodo lahko dobavljali v šole ali k drugim koncnim po­trošnikom. Tudi Obcina ima vizijo naše kraje narediti turisticno bolj prepoznavne. Ce bodo naši kmetje lahko turistom ponudili tudi izdelke in pridelke s svojih kmetij, pa bo to še bolj uspešno. Trenutno smo še dalec od tega. Vcasih je bila suha roba zelo po­membna dejavnost v naših krajih, tudi Zadruga se je intenzivno ukvar­jala z odkupom. Trenutno se z odkupom suhe robe ne ukvarjamo. Ukvarjamo se samo z TROBLA INTERVJU 19 odkupom palet. Na širšem obmocju se s suho robo ukvarja samo Kmetijska za­druga Ribnica. Odkar sem na mestu direktorja, se še nisem srecal z nekom, ki bi ponudil suho robo za prodajo v trgovinah, pa tudi iz trgovin ne dobivam informacij, da bi si kupci želeli suhe robe. Morda bi bilo vredno poskusiti, ampak to ne bo šlo cez noc in zagotovo ne bomo dosegali veli­kih kolicin. Lahko pa bi to bila popestri­tev naše ponudbe. Kako KZ Velike Lašce, ki je v naši ob­cini poleg OŠ najvecji zaposlovalec, sodeluje z Obcino? Do sedaj kakšnega posebnega so-delovanja ni bilo. Se je pa zacelo. V na-crtu imamo, da bi se s pomocjo zadruge popestrilo dogajanje na trgu v Velikih Lašcah. Pri nacrtih nam koronavirus ne gre na roko. Dogovarjamo se, da bi ob raznih druženjih na trgu organizirali kakšno promocijo, degustacijo idr. Ideja je, da bi izvajali promocijo tega, kar se dobi v Velikih Lašcah. Seveda bo na za-cetku treba pridobivati ponudnike tudi od drugod, ampak scasoma bi bila veci­na lahko domacih. Kako gledate na prihodnost zadruž­ništva? Menim, da bo zadružništvo postalo spet bolj pomembno. V Sloveniji je za-drug veliko in dogajanje pestro: nekate-re propadajo, druge se združujejo. Vecje zadruge bodo imele boljša pogajalska izhodišca in tudi vecji vpliv na trg, zato se bodo tudi manjše zadruge med seboj povezovale. Zadnjih dvajset let so bili kmetje kar razocarani nad zadrugami, ker se je nekako pozabilo na poslanstvo. Pozabilo se je, da mora biti zadruga za kmete, in ne obratno. Ali lahko recemo, da so kmetje pod-jetniki? Dejavnost je sicer specificna, cilj pa je v ustvarjanju dodane vred­nosti in razvoju. Seveda. Nekateri sicer gojijo živi-no (konje, koze) za hobi. Kdor pa redi žival za prodajo, mora gledati na to, da si bo pokril stroške in še nekaj zaslužil. Menim, da je nesmiselno hoditi v službo in s placo financirati vzrejo bika, ki ga potem prodaš z izgubo. Odkupne cene mesa padajo, nekateri pa s svojim razmi­šljanjem še vedno zaostajajo. Treba bo narediti korak ali dva naprej. Predvsem pri izobraževanju kmetov. Kmetje morajo vedeti, kaj potrebujejo, da bodo lahko vzredili dobro živino. Samo z dobro živi-no bodo lahko tudi kaj zaslužili. Ali današnje kmetijstvo pelje v smer, da bodo preživeli samo veliki kmetje? Ni nujno, da bodo preživeli samo veliki. Po mojem mnenju bodo preži­veli dovolj podjetni in dovolj izobraženi kmetje. Z izobrazbo ne mislim formalne izobrazbe, ampak govorim o stalnem iz­obraževanju znotraj podrocja, s katerim se ukvarjajo. Kmetje bodo morali brati strokovne clanke, prepoznati, kaj delajo narobe, sprejemati informacije od dru­gih, ki vedo, kaj delajo. Samo gostilniški pogovori žal niso dovolj. Velikost kmetije je seveda pomemben dejavnik, vendar ni vse v velikosti. Za optimalno obdelavo pa potrebu­jejo kmetje veliko strojev, ki so zelo dragi, zato si jih lažje privošcijo veliki kmetje. Res je, ampak to ne pomeni, da mora zato imeti vsak kmet vse stroje. V prete­klosti so bili s tem namenom ustanovljeni strojni krožki, a se niso najbolje prijeli. Pametni kmetje se danes zavedajo, da je mehanizacija velik strošek, najvecji pa je takrat, ko stroj stoji. Delovna ura stroja, ki stane 50.000 EUR in na leto dela 500 ur, je zelo draga. Kmetje spoznavajo, da strojne usluge le niso tako drage, ce gle­daš skozi stroške, ki bi jih sicer imel z na­bavo in vzdrževanjem strojev. Pocasi se situacija obraca, tako da kmet nima vec vseh strojev, ampak za dolocena dela najame drugega izvajalca. Ker ima ta pri­merne stroje in praviloma vec izkušenj, je tudi storitev bolje opravljena. Navse­zadnje je vreden tudi prihranjen cas, ko delo opravi izvajalec storitve. Ali to pomeni, da zdrava kmecka pa-met ne zadostuje vec? Trdim, da bi morali pri vsaki stvari uporabljati zdravo kmecko pamet. Zdra­va kmecka pamet pomaga pri uporabi znanja, ki ga pridobiš z branjem strokov­ne literature. V strokovnih clankih lahko bereš, kako se s kmetijstvom ukvarjajo v Nemciji. Ampak tam je drugacno podne­bje, drugo število soncnih dni, imajo vec­je površine, zato njihovih dobrih praks ne moreš neposredno prenesti v naše oko­lje. Ko dobre prakse od drugod prilaga­jamo tukajšnjim razmeram, je treba upo­rabiti zdravo pamet. Tudi v ponavljanju, kako je bilo vcasih, ni prava pot: nekate-re stvari iz preteklosti moramo obdržati, druge pa je povozil cas, zato jih moramo pustiti za seboj. Razmere so drugacne, tehnologija napreduje, zato se je treba stalno prilagajati. VARNEJŠE PREHITEVANJE PO IZGRADNJI TRETJEGA PASU OD TURJAKA DO PIJAVE GORICE Angelca Petric Glede na pereco problematiko prometne povezavenaših krajev s prestolnico in zagotovila, da tretji pas odPijave Gorice do Turjaka postaja realnost, nas je zani­malo, katere investicije država nacrtuje za rešitev tehtežav ter, predvsem, kdaj naj bi do izvedbe tudi prišlo. Nadaljevala se bo izgradnja tretjega pasu proti Turjaku. Nam lahko malo bolj podrobno predstavite, kaj to po­meni v praksi? Tretji pas je nov projekt, ki smo si ga zadali kot enega izmed kratkorocnih ukrepov, da bi ugotovili, kaj je možno doseci za izboljšanje prometne povezlji­vosti na 3. a razvojni osi. Gre za nov pri-stop, nekaj novega. V preteklosti smo veliko govorili o morebitni avtocesti, hitri cesti, vendar bi vse to zaradi umešcanja v prostor trajalo predolgo ali bilo celo ne­mogoce. Zato je ideja o tretjem pasu, da lahko pridemo v kratkem do spodobne rešitve, predvsem v povezavi s prometom, ki po­teka po tej cesti. Zacetna dokumentacija in idejna zasnova sta bili zakljuceni že v NACRT KROŽIŠCA NA RAŠICI februarju letošnjega leta. Idejno zasnovo smo pripravili v izredno kratkem casu, na podlagi te Direkcija za infrastrukturo že izvaja odkupe zemljišc. Trudimo se, da bo to zares rešitev v kratkem roku. So že vsa zemljišca odkupljena? Ne, z odkupom zemljišc smo šele za-celi. Projekta smo se lotili septembra, žu­panom predstavili svojo rešitev, in takoj so stekle vse aktivnosti. V zadnjega pol leta je bilo narejeno veliko, pricakuje se, da bi prva gradbena dela lahko zaceli s koncem tega oz. v zacetku naslednjega leta. Kakšen bo prometni režim? Tovrstni projekt je prvi v Sloveniji, v tujini so to ponekod že implementirali in izkazalo se je kot zelo dobra rešitev, da s tremi pasovi optimiziraš pot v eno in drugo smer. To je vmesna varianta med klasicno prometno ureditvijo in pametno prometno ureditvijo, ki bo sledila enkrat v prihodnosti, da bomo lahko casovno s prometno signalizacijo dolocenemu prometnemu pasu dolocali smer vožnje. Ker je v tem trenutku to še prevelika eksotika in bi bilo še prevec nevarno izvajati takšno varianto, smo pristopili k izmenjujocemu se tripasovnemu režimu. To pomeni, da bo od Pijave Gorice do Turjaka po posameznih etapah prome­tna ureditev drugacna. Torej, ce bo na prvem odseku en pas v smeri proti Lju­bljani in dvopasovna ureditev iz Ljublja­ne navzven, se bo v naslednji varianti to obrnilo. Na razdalji vsak kilometer, dva je možnost vožnje po dodatnem pasu. To bo fiksna ureditev. Takšnega projekta v Sloveniji še ni. To je zgodba, ki se lahko realizira. Ce zdaj zacnemo s projektiranjem hitre ces­te ali avtoceste, bo trajalo izredno dolgo. Rešitev znotraj obstojecih pasov, torej tretji pas, za kar ni potrebno dolgotrajno umešcanje v prostor, je realno izvedljiva v kratkem casu. S tem se bo nekaj malega prispevalo h krajšemu potovalnemu casu na odseku 7, 5 km, predvsem pa bo boljša prometna varnost. Za sam potovalni cas je nujno, da se najde ustrezno rešitev naŠkofljici. Ce dodamo še obvoznico za Ve-like Lašce in Ribnico ter še ostale ukrepe, ki se predvidevajo na 3. a razvojni osi, po­tem bo tudi potovalni cas ustrezen. Pred­vsem pa gre za varnost in udobje vožnje, da clovek ni utrujen zaradi gnece. Kljucno pri tem projektu je, da je realen. V sklopu projekta se bo uredilo tudi križišce za Gra­dišce, ki je zelo nepregledno. TROBLA INTERVJU 21 Kako bo urejeno menjavanje pasov? Ce prav razumem, bodo vozniki prib­ližno na vsaka dva kilometra dobili do-datni vozni oz. prehitevalni pas v eni smeri vožnje, nato pa za drugo smer? Vse rešitve morajo biti s stališca pro-metne varnosti povsem ustrezne. Najvecji izziv je, da v tem podrocju 7, 6 km ni pre­vec izmenjavanj in jih hkrati ni premalo, da se doseže kar najboljši ucinek v obe smeri. Omejeni smo z naravnimi danostmi in s križišci, kjer pride do teh sprememb. Glede na to, da se bo nekaj delalo, se bo umestilo tudi kolesarsko stezo? Bodo dela potekala vzporedno? Projektiranje kolesarskih poti med Ljubljano in Petrino se je že zacelo, pri tretjem pasu govorimo o tem, da smo iz­delali idejno zasnovo in je, kot receno, v teku projektiranje. Kar zadeva kolesar­ske povezave je na tem obmocju velik primakljaj. Projekte se seveda usklajuje, saj ne sme priti do neskladja med enim in drugim. NACRT KROŽIŠCA NA TURJAKU Torej izvedeno ne bo, se pa kolesar­sko povezavo upošteva v nacrtih? Tako je. Tudi ko bo kolesarska po­vezava sprojektirana, se bo izvajala fa-zno. Prav tako pri tretjem pasu. Kjer bo možno kaj izvajati že s samo izgradnjo, pa se bo upoštevalo rešitev enega in drugega projekta. Kako boste reševali problematiko prehodov cez cesto na obmocju tret­jega pasu? Prehajanje pešcev, kolesarjev bo urejeno skladno z zakonom, ki na­tancno doloca, kje so mogoce kakšne rešitve. V fazi projektiranja se bo izka­zalo, kje je možno zagotoviti podhode, nadhode, kakorkoli že, izven nivojskega križanja, a to je stvar, ki se bo izdelala v fazi priprave dokumentacij. Na koncu bodo preverili, ali je zagotovljena ustre­zna varnost. Za divjad isto? Seveda. Nacrtujete kakšna evropska sredstva za ta projekt? Za samo tripasovnico ne, saj je tre­nutna prioriteta na tem podrocju usmer­jenost v cim bolj zeleno podrocje in digi­talizacijo, trajnostno mobilnost in seveda železnico. Za samo gradnjo cest ni pred­videnih poudarkov. Bomo pa cim vec sredstev skušali pridobiti za trajnostne ukrepe, kot so kolesarske steze in drugi ukrepi trajnostne mobilnosti. Kako pa bo s križišcem na Turjaku, ki je nepregledno z grosupeljske strani? Križišce Turjak se rešuje tudi v sklo­pu tripasovne ceste, da bo prometna varnost ustrezna. Trenutna rešitev še ni povsem znana, se pa pripravlja projekt. Druga izredno problematicna tocka s stališca prometa pri nas je nedvomno križišce na Rašici, kjer je vkljucevanje v promet iz smeri Dobrepolja izredno nepregledno. Križišce na Rašici je tako tehnološko LEGENDA Dograditev državne ceste (razširitev za tretji pas) Nova vozišcna konstrukcija Novo avtobusno postajališce Novo cakališce za pešce Nova površina za pešce Novi deniveliran prometni otok Rekonstrukcija obstojecega vozišca Nasipne brežine Vkopne brežine Rolirane brežine Vkopne prežine v sklali Varovalni pas državne ceste Nova križišca z dodatnimi pasovi za levo zavijanje Uvoz prikljucka desno TRETJI PAS MED TURJAKOM IN PIJAVO GORICO S pušcicami je ponazorjena usmeritev. Dvopa­sovna usmeritev je predvidena ob vzponu v hrib, in ko se spušcaš, enopasovna. Temu se skuša vsaj približno slediti. Menjata se dva pasova proti Ribnici, en pas proti Ljubljani. Za spremembo pasov se bodo uporabljali levi zavijalni pasovi, s cimer se bo prekinila dvopasovnost, in po križišcu se bo pot nadaljevala s spremenjenim prometnim režimom. Na ta nacin je urejeno prehajanje med dvopasovno in enopasovno ureditvijo. kot izvedbeno zelo zahteven projekt. Tu je bilo narejenih že vec študij. Dela-mo naprej, da bi prav zaradi nadaljnje navezave skušali najti ustrezno rešitev. Drži, da je premalo prostora, potrebna bo obsežna rekonstrukcija, in ravno zato se pripravlja celovit projekt za ureditev križišca na Rašici. Težava sta tako klanec kot voda. S pretirano klancino se težko izpelje prehod v krožišce, na drugi strani je tu tudi težava pozimi, kjer se na klancu ustavljajo kamioni. Da je še zahtevnejše, je tu umešcena tudi avtobusna postaja. Zakaj je za križišce na Rašici predvi-den zakljucek gradnje leta 2027? Verjetno se predvideva to za celoten postopek. Trenutno je zakljucena študi­ja variant. V izdelavi je projektna doku­mentacija. Celoten postopek se izvaja v dveh fazah. V prvi fazi naj bi se izvedlo gradnjo dveh novih mostov cez Rašico in Malo Vodo ter ureditev avtobusnih postajališc in površin za pešce ob glavni cesti. To naj bi bilo zakljuceno in predano v revizijo do septembra letošnjega leta. Druga faza pa obsega ureditev križišca oz. krožišca ter rekonstrukcijo obstoje-ce regionalne ceste. Mora pa za to biti sprejet še obcinski prostorski akt. Tudi za to fazo je predvidena oddaja v revizijo v septembru letošnjega leta. Za navedeno prvo fazo so že v teku zemljiškoknjižne ureditve in odkupi zemljišc, se pa tu­kaj pricakuje nekaj zapletov, za katere upam, da jih bomo hitro rešili. Vrednost celotnega projekta je ocenjena na 1,8 mio EUR in nacrtujemo, da bi z izvedbo zaceli v letu 2023. Kako pa kaže z obvoznico Velike Laš-ce? V kratkem bo potekala druga javna razgrnitev. Kakšen je terminski plan, ce bo katera od rešitev ustrezna? Sama obvoznica Velike Lašce je izred-no pomembna z vidika pretocnosti, ker v bistvu najvecja ozka grla predstavljajo povezave, ki gredo cez mestno oz. trško jedro. Glede na povprecni letni promet, ki je nekje 7000 vozil na dan, bo to pome­nilo pomembno pridobitev za sam kraj. V središcu kraja bomo pridobili prostor za kakovostnejše vsebine, saj bo promet ribniško–kocevske regije stekel mimo na­selja. Prometna varnost bo neprimerljivo boljša, in ta je kljucnega pomena. Prica­kuje se, da bo celotna trasa z vkljucenimi obvoznicami Velike Lašce, Ribnica, Kocev­je in izvedenim tretjim pasom na Turjaku ter drugimi ukrepi (rekonstrukcije križišc in hodniki za pešce) na koncu tvorila pravo razvojno prometno povezavo. Kot receno, je ena izmed razgrnitev za obvoznico Velike Lašce že bila. Ugotovlje-no je bilo, da je smiselno dodati še nekaj variant. Kljucno pri vseh razlicicah je, da je njihova zacetna in koncna tocka enaka. Torej, da potekajo od Malih Lašc do Retij. S temi dodanimi razlicicami je treba izvesti javno razgrnitev in v nadaljevanju bi izved­li obravnavo za DPN. Naslednji sestanek, ki bi ga imeli na to temo, je predviden v drugem tednu tega meseca. Kaj pa kolesarska steza, kako kaže s potrditvijo in umestitvijo v proracun? Kolesarska povezava, celostno gle­dano, med Petrino in Ljubljano, je v fazi projektiranja. Sama realizacija bo sledila stanju prometne dokumentacije. Gradi-la naj bi se po odsekih. Torej prej ko bo posamezen odsek dobil vsa ustrezna do-voljenja, prej se bo pristopilo h gradnji. Nekako pa se nacrtuje, da bi v zacetku leta 2022 ali morda že konec letošnje­ga leta priceli že s prvimi odseki ter jih zakljucili. Težko pa je napovedati, kateri odseki bodo dokumentacijo dobili prej. Tisti odseki pa, ki že imajo pripravljeno prometno dokumentacijo, bodo lahko Skica: IZVENNIVOJSKO KRIŽANJE ŽELEZNICE IN CESTE NA ŠKOFLJICI Z izvedbo projekta bo omogocena nova ureditev obmocja med obcino in železniško postajo kot obcinsko središce. pristopili k izgradnji. Dolocen del projek­tov je predviden ob obstojeci infrastruk­turi, nekje pa bo treba graditi na novo. Kako boste reševali problem prome­tnih zastojev na Škofljici? Treba se je zavedati, da problem Škofljice ni samo problem ene obcine, ampak težava vse regije. Problem Škoflji­ce je, kakorkoli gledano, najpomembnej­ša tocka 3. a razvoje osi. Pristop reševanja je razdeljen na dva dela: na ukrepe, ki jih lahko izpeljemo hitro, in tiste, ki zaradi samih postopkov potrebujejo vec casa. Županom smo predstavili naše projekte in zaznali, da je kljucen problem nivojsko križanje ceste in železnice na Škofljici. Zato smo takoj pristopili k projektu izvedbe izvennivo­jskega križanja, torej podvoza za avto-mobile, za kar že poteka projektiranje. Tukaj bi bili vkljuceni vsi vidiki, tako ure­ditev železniškega dela z že predvideno dvotirnostjo, upoštevan bi bil tudi režim kolesarskih poti in poti za pešce. Poleg kratkorocnih ukrepov pa smo pristopili tudi k umešcanju dvotirnosti med Ljubljano in Ivancno Gorico, kar bi Škofljici lahko prineslo novo povezo­valno cesto ob železnici, ki bi tako kot projekt obvoznice ustrezno razbremenil promet mimo Škofljice. Kateri so drugi glavni projekti 3. a ra­zvojne osi? 3.arazvojna os je malce specificen projekt, saj gre za skupek številnih pro-jektov, ki so nastali tako kot pobuda po­sameznega kraja kot tudi pobuda celotne regije. Vkljucenih je vec rekonstrukcij križ­išc, krožišc ter obvoznic. Kljucne so tudi iz­boljšave za pešce, ki so najranljivejša sku­pina v prometu. Trenutno se tako koncuje plocnik v Prilesju. Gre za številcne vecje in manjše projekte. Poleg vseh investicijskih projektov za izboljšanje prometne varnosti pa smo lani izvedli še kar nekaj preplastitev in obnove zemljišc. Podobno nacrtujemo tudi v letošnjem letu. Je po vzpostavitvi prometa z železni-co zaznati kaj boljšo pretocnost? Po merjenju povprecnega dnevnega prometa ni zaznati kakšnega posebnega padca, beležimo nekje med 10–15-od­stotni padec glede na števce, ki nam jav­ljajo promet. Opažamo, da vpliv korone ni bil bistven na promet, morda le v koni­cah, kjer je bila pretocnost boljša. Železnica na podrocju med Ljubljano in Kocevjem se oživlja s številnimi ukrepi. Veliko je k temu pripomogla optimizacija voznih redov. Zazdaj smo s potekom in privajanjem ljudi na železniški promet zadovoljni, bo pa treba za dosego naših ciljev postoriti še veliko vec. Kljucni bodo ozavešcenost ljudi, promocija poveza­ve in izboljšanje dostopne infrastruktu-re. Problem je, recimo, kako izboljšati dostop do vlaka in dostop od koncne postaje od želene destinacije. Tu se po­govarjamo o kolesarnicah, pripravlja se projekt Emonika in reorganizacija LPP-ja. Ena izmed pomembnejših posodobitev železniške povezljivosti bo tudi nadgra­dnja železniške povezave v Grosupljem. Trenutno je v teku razpis za izbiro izva­jalca oz. že podpis pogodbe. Stremimo, da bi do konca leta zakljucili s prenovo, saj je to trenutno ozko grlo na relaciji Lju­bljana–Kocevje, kar zadeva železnico. Sedaj ni možno, da bi bili npr. na postaji trije vlaki, s koncem leta pa bomo lah­ko prestopali tudi na vse vlake, ki bodo prehajali iz smeri Novega mesta, cas za prestopanje bo lahko le nekaj minut, število vlakov bo bistveno vecje. S tem se bo še povecala uporabnost povezave med Ljubljano in Kocevjem. PO ZGODNJIH VRTNINAH IN PO ŽITIH SEJEMO ALI SADIMO JESENSKE VRTNINE Dragica Heric / foto: Ana Ogorelec Pri pridelavi zelenjave imamo vsaj dve rastni dobi, vcasih še vec. Predvsem poleti, po zgodnjih pridelkih in po žitih, lahko posejemo jesenske vrtnine, da njiva ni prazna. Katere vrtnine sejemo ali sadimo v drugi polovici leta, je na spletnem srecanju predstavila nam dobro poznana Ana Ogorelec, strokovnjakinja za zelenjadarstvo iz Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ljubljana. Strnišcni dosevki preprecijo preve­liko soncno pregrevanje tal, unicenje talnih organizmov in zapleveljenost njiv. Nove vrtnine pa lahko posejemo tudi po zgodnjih vrtninah (grah, solata idr.) z namenom, da njiva ni prazna. Ker gre za poletno obdobje, ko so temperature vi-soke in nastopi suša, saj vec vode izhla-pi, kot je pade s padavinami, je pogosto potrebno namakanje. Zaradi negativne vodne bilance in za ohranitev organskih snovi v tleh je zelo pomembna pripra­va tal. Talna vlaga se ohrani le s plitvo obdelavo tal. Gre za konzervirajoco, oh-ranitveno obdelavo z diskastimi ali krož­nimi rahljalniki, ki zemljo le pomešajo s setvenimi ostanki. Uporabi se lahko tudi gruber, to je dletasti rahljalnik z globoko nogaco, ki spodreže korenine prejšnjega posevka. Krožne brane pri obdelavi tal za naslednje posevke niso dovolj, ustre-zen pa je mulcer, s katerim rastline pred obdelavo tal razbijemo. Vsekakor gre za obdelavo tal brez oranja (no ttll), s cimer se ne odpira globoka brazda in voda ne izhlapeva. Na vrtovih uporabimo vrtnar­ske vile (tudi ruske vile), s katerimi zem­ljo le prerahljamo in odstranimo plevele. Sejalnica vrtnin mora biti takšna, da se razpre mulc ali zastirka in pade seme na cisto zemljino. Po setvi in kalitvi se na nji-vi ohrani suha zastirka iz slame in drugih ostankov rastlin, kar preprecuje izhlape­vanje vlage iz tal. Prav tako rastline po­zneje zašcitimo z zastirko iz slame ali s PE-folijami (bele, rjave, crne). Pomembna sta kolobar in biotska pestrost, suši pa se najbolj izognemo z rednim namakanjem, bodisi kapljicnim bodisi z razpršilci in z zastirkami iz PE ali naravnih materialov. Motovilec Motovilec sejemo od sredine avgusta do sredine septembra, lahko pa tudi spo­mladi. Tla je treba plitvo prerahljati in po setvi v suši povaljati in po potrebi zaliti. Slabo kaljenje je posledica suše, vrocine ali slabega semena. Tal ne gnojimo, ra-zen spomladi (40 kg N/ha). Motovilec lah­ko sejemo ali sadimo na njive kot šotne kocke, cesar se v zadnjih letih poslužu­jejo tržni pridelovalci za pridelavo v ra­stlinjakih. To delajo od septembra do no-vembra in pobirajo pridelek v 40 do 100 dneh, tudi pozimi. Motovilec pobiramo, preden zacnejo spodnji listi rumeneti. Bolezen, ki se lahko pojavi zaradi preve-like zracne vlage, je siva plesen. Nizki fižol Kot poletni dosevek je lahko nizki fižol za sveže zrnje, ki ga sejemo od julija do 10. avgusta ter pobiramo v oktobru. Lahko ga sejemo s sadilcem za krompir, pet do šest zrn na 30 centimetrov, ali s sejalni-co, zrna na pet centimetrov, v medvrstni razdalji 40 do 50 centimetrov, ali roc­no. Po setvi, ce so tla vlažna, uporabimo zašcitna sredstva proti plevelu ali rocno okopavamo in osujemo vrste. Pred setvijo ne gnojimo, pozneje pa dodamo dušik in po potrebi zalivamo. Strocji fižol pobiramo v vošceni zrelosti. Nizki fižol lahko sejemo tudi v živi mulc oz. ozimno rž, ki jo povaljamo in se­jemo v trakove. Visoki fižol za strocjega pa lahko poleti sejemo v rastlinjak, nje­gove stroke pa pobiramo septembra in oktobra. Ogorelceva opozarja na upora­bo zdravega kakovostnega semena, saj bo le tako zdrav tudi pridelek fižola. TROBLA KMETIJSTVO 25 Solato lahko vzgajamo iz sadik, najbolje Strnišcna repa v šotni kocki, ki je ne smemo posaditi prenizko. Vzgoja sadik traja od štiri do Strnišcna repa, koleraba, crna red- šest tednov. Na stalno mesto jo sadimo, kev ne potrebujejo gnojenja s hlevskim ko ima sadika od štiri do šest listov. Pri gnojem, medtem ko za zelje pred plitvo neposredni setvi je nenehna borba pro-obdelavo tla potrosimo z gnojevko ali ti plevelom, zato je vedno pogostejša gnojnico. S tem dodamo zemlji hranila po žetvi žit ali po zgodnjem krompirju po 20. juliju. Seme kali pri 18 °C v treh do petih dneh, optimalna temperatura ras-ti pa je 20 °C. Mlada repa pomrzne pri –3 °C, stara rastlina pa pri –5 °C. Zahte­va dovolj vlažna tla z nevtralnim pH. Ker ne prenaša gnojenja s hlevskim gnojem, gnojimo prejšnjo kulturo (krompir, grah, žito). Ce ima repa premalo vode, je koren pekoc in deformiran. Rdeci listi so pos­ledica pomanjkanja fosforja, kar pa je posledica slabo razvitih korenin in suše ter previsokega pH. Ima vrsto škodljivcev in bolezni. Med škodljivci so repna grizli-ca in bolhaci, med boleznimi pa alterna­ria – pegavost. Repo pobiramo po dveh mesecih, sejano poleti, torej septembra in oktobra. Najokusnejša je pri debelini od sedem do 10 centimetrov premera korena, pobiramo pa lahko tudi manjše gomolje. Shranjujemo jo v vlažnem in hladnem prostoru. Užitni in okusni so tudi listi repe, za kar lahko korene posa­dimo v posode in jih pozimi skladišcimo en mesec pri 0 °C ter pri vlagi od 95 do 99 %. Uporabimo jo tudi za kisanje. Podzemna koleraba Podzemno kolerabo sejemo aprila in maja ali kot strnišcni dosevek julija. Lahko jo sejemo ali sadimo sadike. Ce so po setvi rastline pregoste, jih redcimo. Potrebuje rodovitna tla z zadostno koli-cino apna in pH od 6,5 do 7,5. Ne sme-mo je gnojiti s hlevskim gnojem. Tla se poleti ne smejo izsušiti, saj to povzroca pomanjkanje bora in votlo srce. Zato je potrebno dognojevanje z borom in du­šikom. Vzkali v treh do šestih dneh, naj­vecjo nevarnost pa predstavljajo bolhaci in gosenice. Pri puljenju je ne smemo poškodovati. Liste odtrgamo, odrežemo konec korena, a pazimo, da rez ni pre­mocna, saj to povzroci sušenje korena pri skladišcenju. Crno redkev lahko sejemo že v apri­lu, maju ali po strnišcu v juliju. Ko je dan dolg, lahko pride do cvetenja. Pri 20 °C kali že v dveh dneh. Seme povaljamo in po potrebi zalivamo. Najbolj uspeva v srednje težkih, propustnih, humusnih tleh s pH od 5,6 do 7. Crne redkve ne sadimo za kapusnicami, ne gnojimo je s hlevskim gnojem, pac pa jo enkrat do dvakrat pognojimo z dušikom. Po setvi potrebuje zašcito pred bolhaci. Dozori v 50 dneh in jo pobiramo enako kot kole­rabo. Crno redkev lahko skladišcimo ne­kaj mesecev pri 0 °C in 95 % zracni vlagi Kitajski kapus Zgodnejše sajenje kitajskega kapusa spodbuja cvetenje, zato ga sadimo avgu­sta. Zelo hitro raste in ga lahko pobiramo že cez mesec in pol. Zaradi hitre rasti potrebuje veliko vode, prenese pa tudi nižje temperature. Potrebna je zašcita pred gosenicami, predvsem pred repno grizlico. Glave imajo od 0,5 do 1 kg. Skla­dišcimo ga pri 0 do 2 °C nekaj mesecev, pri cemer pa lahko izgubi do 40 % teže. Solata Solata najbolje uspeva v zmerni klimi spomladi in jeseni, ko daje tudi najvecje pridelke. Sadimo jo terminsko na 14 dni. Pomladi jo prekrivamo s kopreno. Najpo­znejše sajenje solate opravimo v avgustu, da jo poberemo še pred slano do 15. ok­tobra. Solata uspeva na srednje težkih hu­musnih tleh. Po potrebi jo je treba zalivati. va, zato ga pridelujemo kot naknadni posevek. Radic sejemo maja in junija, sadimo od junija do avgusta. Pri setvi je potrebno redcenje in presajanje. Radic za glavice pobiramo jeseni, listnati radic, solatnik, pa vse leto. Radic za siljenje se­jemo v juniju in juliju in ga veckrat poko­simo, da se okrepi koren, ki ga pobiramo novembra ali tik pred siljenjem. Kratko­trajno prenese tudi do –4 °C. Endivija Podobno kot radic tudi endivija cveti v dolgem dnevu, zato jo sadimo od julija naprej. Nevaren škodljivec so koreninske uši, proti katerim se je mogoce boriti z dobro obdelavo tal in namakanjem. V vlažnih poletjih in jeseni se lahko pojavi­jo pegavosti. Druge vrtnine Druge vrtnine, ki jih sejemo ali sadimo v drugi polovici leta, so še špinaca, por, rukola, redkvice, zimska solata, cebula, cesen. Vedeti pa moramo tudi to, da ima­jo jesenske vrtnine radi tudi voluharji in TROBLA VRTEC / ŠOLA 27 DONACIJA – DVA OSEBNA RACUNALNIKA mag. Metoda Kolar, ravnateljicaOŠ Primoža Trubarja Velike Lašce V mesecu februarju se ni nadaljevalo le šolanje na daljavo, nadaljevala se je tudi dobrodelnost naših obcanov, za kar smo jim iskreno hvaležni. Še dva osebna racunalnika sta našla pot do naših ucencev, ki so se zaradi pomanjkanja tehnicne opreme v casu šolanja znašli v stiski. Iz srca se zahvaljujemo: Obmocnemu združenju veteranov vojne za Slovenijo Velike Lašce in njegovemu predsedniku, g. Dušanu Hocevarju, ter g. Primožu Hocevarju oz. njegovemu podjetju HOC Center, d. o. o. ing. Alešu Širaju. BEREM, BEREŠ, BEREMO ... Naj vas spomnim, da imamo v knjižnici poleg leposlovja tudi strokovne knjige. Med drugim knjige o vrtnarjenju. Naj vam predstavim nekaj novih, ki smo jih dobili v lanskem letu: • Pušenjak, Miša: Zemlja, naše osnovno orodje • Golob-Klancic, Jožica: Trajnice za pametne lenuhe – vsak si lahko ustvari cudovit vrt! • Thompson-Adolf, Julie: Semena, sejanje in shranjevanje (vzgojimo popolno zelenjavo, sadje, zelišca in cvetje za svoj vrt) In še nekaj knjig o visokih gredah: • Stein, Siegfried; Kosok Pokorny, Gernot: Visoke grede (kako jih izdelati in zasaditi) • Loncar, Sanja: Samooskrba v praksi (vec pridelka, manj površine) • Jošar, Jerneja: Vrtnarimo z Jernejo (ekološki vrt v štirih letnih casih) • Loncar, Sanja: Sveža zelenjava z domacega vrta 365 dni (kako brez dodatnega ogrevanja ustvariti vrt, v katerem nikoli ne zmrzuje, in pridelati dvakrat vec kot doslej) Mladinski oddelek Fantastika Izbor novosti: Viri: felix.si, emka.si, zalozba-zala.si, didakta.si, saeka.si. Mladinski oddelek Slikanice Fraser, Lu: Drobcena Gerta Zala, 2020 Gerta, malcica v credi mogocnih jakov, je nadvse zgleden mladic: brez strahu kopitlja po skalnih strminah in po hrbtu se ji vije naj­lepša volna. A kaj, ko Gerti njena majhnost ni prav nic všec, zato se na vso moc žene, da bi zrasla in odrasla. Pa se zdi, da je vse zaman. In potem se visoko v pecinah nek-do znajde v zagati. Kdo mu lahko pomaga? Baddiel, David: Vsak dan rojstni dan Ucila International, 2021 To je zgodba o Janu Hrenu, ki ima zares zelo, zelo, zelo rad rojstne dneve. Obožuje poseben roj­stnodnevni zajtrk v postelji. Obo­žuje darila. Pa tematske zabave. In pihanje sveck na torti. Skratka, obožuje vse, povezano z rojstnimi dnevi. Na svoj enajsti rojstni dan je tako navdušen, da si zaželi, da bi imel rojstni dan prav vsak dan v letu. In želja se mu uresnici. Avtor romanov Agencija za starše in Življenje v videoigri se pred­stavlja z novo napeto in zabavno dogodivšcino. Mladinski oddelek Verstva Wilkinson, Philip: Miti, legende in svete zgodbe (otroška enciklopedija) Mladinska knjiga, 2021 Odlicna otroška enciklopedija vabi mlajše in starejše bralce, da raziš-cejo znane pripovedke iz grške in nordijske mitologije ter vrsto dru­gih zgodb v vec kot 100 kulturnih izrocilih. Odkrijte osupljive mite o Anansiju, zahodnoafriškem bogu prevarantov, ki ima obliko pajka; zgodbo o sestrah Wawilak iz deže­le Arnhem na severu Avstralije, ki tvorijo zemljo, ko hodijo po njej; ali slovanske zgodbe o Ivanu, ki lovi nagajivo Žar ptico. Odpiralni cas: • ponedeljek 12.30–19.00 • sreda 10.00–15.00 • cetrtek 12.30–19.00 • petek 12.30–19.00 Odrasli oddelek Zgodovinski romani Šojat, Ivana: Ezan Didakta, 2021 Roman se dogaja v casu zlate dobe Otomanskega cesarstva v turški Slavoniji šestnajstega stoletja. Zgodbo pred bralke in bralce postavlja upokojeni janicar Ibra­him, ki na smrtni postelji sinu v zapušcino poklanja svojo življenj­sko zgodbo in modrosti, prido­bljene v casu služenja castnemu pesniku, zakonodajalcu in sultanu Sulejmanu Velicastnemu. Ezan je filozofski roman o Cloveku z veliko zacetnico in o cloveškem obrazu islama. Je roman, ki se skozi prizmo preteklosti loteva najintimnejših vprašanj cloveko­ve identitete, njegovega dobrega in zla ter nas samih kot dedicev tistega, kar so bili naši predniki, in darovalcih tega, kar bodo pri­hodnji rodovi. Predvsem pa Ezan nagovarja k razumevanju in veri v socloveka. Odrasli oddelek Biografije Bogataj, Janez; Glavan, Mihael: Franc Saleški Finž-gar – vera v resnico, lepoto in pravico (življenje in delo Franca Saleškega Finžgarja (1871–1962)) Mladinska knjiga, 2021 Album je posvecen 150. oble­tnici pisateljevega rojstva (1871–1962). Njegova kulturna in družbena dejavnost sta dalec presegli njegovo duhovniško pos­lanstvo, med slovensko predvojno in povojno kulturno elito se ni vpisal le kot pisatelj, ampak tudi kot urednik, publicist, založnik in ustanovni clan Slovenske akade­mije znanosti in umetnosti. Biografijo je Mihael Glavan povezal z analizo njegove lepo­slovne ustvarjalnosti. Finžgarjevo dinamicno življenje pa še dodatno ilustrirajo nove zgodbe in pojasni-la iz družinskega izrocila, ki jih je skupaj s spominskim pricevanjem prispeval Janez Bogataj. Finžgar je v svojem izvirnem literarnem ustvarjanju prehodil pot od mladostne narodopisne ljudske in zgodovinske proze k psihološko, estetsko ter socialno angažirani žlahtni slovenski ljudski povesti in drami. To pot skuša vsaj v obrisih ilustrirati izbor njegovih besedil v albumu, ki je bogato dokumenti-ran z vec kot dvesto fotografijami. Tako v biografiji kot slikovnem gradivu se nam razkriva tudi mar-sikatera še neznana ali na novo spoznana podoba Franca Saleškega Finžgarja. Odrasli oddelek Alternativna medicina Brajnik, Erika: Naturopatske metode samozdravljenja Saeka, 2020 Nastala je v casu epidemije bolezni covid-19 ter želi bralcu pomagati in prikazati, kako lahko sam sebi pomaga v telesu akti­virati proces samozdravljenja. Naše telo je pametno in razum-no, le prava navodila potrebuje. Osvobodimo se misli nemoci, da lahko vsakdo posega po našem telesu, pri cemer mislim na virus, ter zacutimo notranjo moc in go-tovost, da lahko sami upravljamo s svojim telesom. Knjiga govori o energiji, ki je življenje, o tem, kako sami aktiviramo energijo v telesu in kako dosežemo ravno­vesje med duhom, dušo in tele­som. Knjigi je priložen še DVD, kjer je jasno prikazano, kako si lahko sami doma pomagamo z moksa terapijo, aurikolo terapi­jo, s tui-na masažo, z refleksno masažo stopal, s floriterapijo, z oblogami in s kopelmi. V knjigi je veliko zgodb in pricevanj ter raz­licnih jedilnikov. Mislim, da je v knjigi vse, kar clovek potrebuje za pomoc sebi, otroku, starostniku, sosedu, še posebej v tem casu, ko so bolnišnice vedno manj doseg­ljive. Išcimo zdravje, verjemimo v moc samozdravljenja telesa! Prihod Slovanov v naše kraje Janez Škulj O tistih casih imamo malo zanes­ljivih podatkov (okrog leta 584). Pisci zgodovine v Grciji in Rimu so o dalj­nih ljudstvih pisali to, kar so izvedeli iz tretje roke, brez zanesljivih krajev­nih in casovnih omejitev. Mnogo tega, kar mislimo, da vemo, so bolj ali manj verjetna sklepanja in hipoteze. Dej­stvo je, da se je nekaj dogajalo, in po­gosto so sklepanja najvec, kar imamo. V tistih casih je bila naša prado­movina obmocje, ki je obsegalo vecji del današnje Poljske, Belorusije in Ukrajine. Med Slovani in rimsko dr­žavo so prebivali pripadniki raznih germanskih plemen. Na ravnicah Poljske, Belorusije in Ukrajine ni kraških jam, je malo visokega drevja, malo kamenja, zato so naši predniki živeli v zemljankah in polzemljankah. Zemljanka je bila v zemljo izko­pana jama, globoka morda 1.5 me-tra, pokrita z vejevjem, na katerega so naložili rušo. Polzemljanka je bila jama, globo­ka do meter in pol, s površino 12 do 20 metrov, ki je s stenami, spletenimi iz protja in šib, ometanimi z ilovico in podprta z navpicnimi koli, ki so nosili streho, segala kak meter nad raven okolice. Kakšna je bila streha, ne vemo. V moji mladosti (pred 70 leti) so veckrat porocali o najdbi zemljank v Ukrajini. Naši takratni predniki so se preživljali z obdelovanjem zemlje in pastirstvom. V gozdnatih krajih so zemljo pridobili s požigalništvom. Redko drevje in nizko grmicevje (leska) so jeseni posekali, ga pustili na mestu poseka, spomladi pa sežgali. Pepel je nekaj let deloval kot gnojilo, in ko so zemljo izcrpali, so jo opustili in požgali grmovje na drugem kraju. V podsaharski Afriki domacini še danes na ta nacin obdelujejo svo­ja polja. Razlika je v tem, da se je v Zakrpatju opušcena zemlja zarasla, v Afriki pa jo mnogo požre pušcava ali vsaj pustinja. Ker so zemljo obdelovali pred­vsem z motiko (korenine posekane­ga grmovja niso dopušcale oranja), so lahko obdelali le majhne površine (morda hektar na osebo). Nujna je bila živinoreja. Redili so svinje, ovce, koze, govedo, perutnino, konje. Žele­zo je bilo treba praviloma pridobiti z blagovno menjavo. Železo najdemo najveckrat v hribovitih krajih. Pri­menjali so ga za med divjih cebel, ki je bil najpomembnejše izvozno blago Slovanov. Med vzroki za preseljeva­nje ljudstev so bile predvsem spremi­njajoce se podnebne razmere, pa tudi velike razlike v blaginji prebivalcev rimske države v primerjavi z revšci-no, v kateri so živela plemena na dru­gi strani meje. Grki in Rimljani so ta plemena oznacevala z barbari. Pax romana (rimski mir) in rim-ski red sta zagotavljala vecini prebi­valstva rimske države relativno bla­gostanje. Za blagostanje so potrebni znanje, mir, red, pa tudi trud. Prise-ljevanje narodov se je zacelo v vecjem obsegu po letu 375 n. š., ko so Huni v centralni Aziji, verjetno zaradi pod-nebnih sprememb, pritisnili na svoje sosede, ti so pritisnili na svoje sosede in naenkrat je bil ves barbarski svet v gibanju. Ko so Huni leta 452 prebili rimsko obrambo na Vrhniki (Clau-stra alpium iuliarum) in vdrli v Ita­lijo, so jim v takratnem casu sledila številna plemena, kot so Skiri, Vzhod­ni Goti, Langobardi in druga. Leta 548 so se Langobardi nase­lili na obmocju današnje Slovenije. Leta 567 so se Langobardi povezali z Avari in skupaj z njimi unicili ger­manske Gepide v današnji Vojvodini. Ampak Langobardi so kmalu spoz­nali, da so z Avari dobili plenilskega soseda, zato so se leta 568 odselili v Italijo. Za svojo vzhodno mejo so držali dotlej bizantinski limes. Leta 550 so Slovani zasedli takrat izpra­znjeno Moravsko. Prvi val Slovanov je prišel v naše kraje takoj po odho­du Langobardov leta 569. Naslednji valovi Slovanov so prišli v naše kraje po letu 584, ko je bila sklenjena av-arsko-slovanska plemenska zveza, prihajali so do leta 596. Ker so bili Avari takrat vojaško dobro organi­zirani, imeli pa so tudi kana, ki jim je vladal, je bilo to zavezništvo jezdeca in konja, ampak od tega zavezništva so imeli koristi tudi Slovani. Pod zaš-cito te zveze so Slovani zasedli vecji del Balkanskega polotoka, naše kra­je, Vzhodne Alpe, Ceško in del seda­nje Vzhodne Nemcije ob Labi. po TROBLA DEDIŠCINA 31 Krke do kraja Krka, od tu cez Hocev­je na Rašico ter od Rašice na Rob in od Roba dalje po stari Rimski cesti na Selo, Lužarje, Runarsko in dalje pro-ti Trstu. Druga kolona je šla ob Savi skozi Posavje, Zasavje na Gorenj­sko. Tretja kolona je šla ob Dravi po Koroški. Cetrta kolona je prodirala ob Muri skozi Avstrijsko Štajersko. Peta kolona je šla proti jugu ob Do-navi. Šesta kolona je šla v Panonijo (proti današnji Budimpešti). Dežela, ki so jo Slovani zasedali, je bila bolj ali manj prazna. Zaradi plenilskih pohodov proti Italiji je bilo ozemlje današnje Slovenije ter sosednjih kra­jev oplenjeno in požgano, prebivalci pa pobiti ali pregnani. Samo v bolj odrocnih krajih so prihajajoci Slovani naleteli na os­tanke romaniziranih staroselcev, ki so jim rekli Vlahi ali Lahi, in ostanke neromaniziranih staroselcev (Iliri, Kelti), ki so jim rekli Bezjaki, Bizjaki ali Vizjaki. Na njih spominjajo ti pri­imki ali imena nekaterih krajev. Slo­vanski sosedje so dajali krajem, kjer je živelo romanizirano (in pokristja­njeno) prebivalstvo, imena, kot so Laško, Lahovce, Lahinja, Laška vas (ena je pri Štorah, druga je nad Sev­nico), Ulaka, Volaka, Lašca (villa la-sis je latinski prevod Laške vasi. Da so pri nas locili dve naselbini Lahov v sosedstvu, so drugemu naselju dali ime Ulaka. Staroselci, ki so živeli v slovan­manjša zemljišca (Srobotnik, Str­mec, Medvedjek, tudi njihova ime­na so slovanska). Za zadruge je bilo dovolj prostora na Poljanah, v Cve­li vasi (Slevica), pa tudi opušcenih rimskih naselbinah Rob, Turjak in Gradež. Staroselci so v Lašcah in na Ulaki ostali svobodni. V mnogih krajih današnje Slovenije so Slovani prejšnje prebivalce zasužnjili. Romanizirani staroselci so bili kristjani, torej kršceni. Ostanki Ilirov in Keltov niso bili pokristjanjeni. Slo­vani v pradomovini dekel in hlapcev niso poznali. V novi domovini pa so zasužnjene kršcanske Vlahinje slu­žile kot dekle v domovih uglednejših starešin, zato je do 19. stoletja beseda kršcenica pomenila deklo. Avarsko-slovanska plemenska zveza je trajala do leta 620. Pretrga-la se je, ker so se Avari ob plenjenju odvadili delati. Ker je bil Balkan op-lenjen, so zaceli pleniti zavezniške Slovane. Avarski napadi so spodbu­dili Slovane v današnji Koroški, da so se povezali v vojvodino Karanta­nijo. Leta 630 že srecamo vojvodo Valuka, ki je vojvodino prikljucil Sa­movi plemenski zvezi. Knez Samo je takrat združil slo­vanske rodove v današnji Ceški v mocno plemensko zvezo. Ker je Sa­mova plemenska zveza štela veliko vojakov, ki so se vojaško izurili ob Avarih, so kneza Sama v glavnem pustili pri miru tako Bavarci in Fran-ki na zahodu kot Avari na vzhodu. Po Samovi smrti leta 658 je njegova plemenska zveza razpadla. Tudi po Samovi smrti ni porocil o avarskih napadih na Slovane ali Bizantince. Avarski napadi so se znova zaceli okrog leta 740. V bran pred avarski-mi napadi so Karantanci, ki so bili prvi na udaru Avarov (Obrov), skleni­li obrambno zvezo z Bavarci, v kateri so morali Karantanci priznati nadob-last bavarskega vojvode. Takrat je za-cela na zahodu nastajati frankovska država, zato so Franki med letoma 787–788 premagali Bavarce in si jih podredili, z njimi pa tudi Karantanijo. Avare je leta 796 premagal franko­vski kralj Karel Veliki, zato so kmalu izginili iz zgodovine. Karantanija je delovala kot polav­tonomna kneževina pod slovanskim knezom (vojvodo) do poraza upora Ljudevita Posavskega leta 823, ki so se ga udeležili tudi Karantanci. Ko so se Slovani priselili v naše kraje, so prišli v precej drugacno okolje in pokrajino. Tu je bilo dovolj gradbenega lesa, da so si namesto zemljank in polzemljank postavili koce iz brun. Od staroselcev so se naucili tudi za tiste case naprednej­šega kmetovanja. Njive so orali, ceprav z lesenim plugom. Ob kocah so bili lahko vsaj pokriti prostori za živino (govedo, konji), in tudi seno so se naucili pripravljati za zimsko klajo živini. Polje so lahko pogno­jili s hlevskim gnojem. S seboj so prinesli znanje loncarstva, ceprav je bilo preprosto. Med prebivalci so zacele nastajati razlike. Družinske zadruge uglednih rodovnih stare-šin in njihovi poglavarji so dobili vec zemlje in boljšo kot drugi. Tudi tistim, ki so se hitro ucili, je šlo bolje kot tistim, ki so vztrajali pri starem. Vecina Slovanov je spocetka še žive-la v družinskih zadrugah, raslo pa je število posamicnih kmetij. Po porazu v ponesrecenem upo­ru leta 823 je prišla vsa zemlja upor­nikov, tako posameznih kmetov kot družinskih zadrug, v last cesarja. Cesarski uradniki so zaplenjeno zemljo razdelili na vecja ali manj­ša posestva z upravniki. Vsako fev­dalno posestvo je bilo sestavljeno iz dveh delov. En del so predstavljale tlacanske kmetije (hube), drugi del (obicajno boljše) zemlje pa je bil or-ganiziran kot pridvorno gospodar­stvo, ki so ga za cesarja (ali fevdalca) obdelovali s tlako tlacani, vsaj pone-kod pa tudi dvorni hlapci in dekle. Zacel se je fevdalizem. Iz velikolaškega okraja O mizici v Javorjah, ki jeprihodnostnapovedovala Metka Staric O razmahu spiritizma v ro­barskem koncu v zacetku 20. stoletja piše župnik Janez Jereb v svoji kroni­ki, ki jo je v letu 2007 za izdajo uredil Edo Škulj in izdala založba Družina (Jerebova kronika Župnije Škocijan pri Turjaku). Spiritizem bi lahko raz­ložili kot verovanje, da po smrti fi­zicnega telesa clovekov duhovni del preživi in lahko komunicira z žive-cimi. Nekateri verujejo, da ima duha v sebi tudi vsak predmet ali pa vsak naravni pojav. Jereb v svojih zapisih leta 1919 ugotavlja, da so ljudje vero izgubili in da so jo nadomestili s spiritizmom. Ni si mislil, da bo moral v Škocjanu kdaj pridigati o spiritizmu, pridigo je že imel v Robu, ob žegnanju pa bo o njem spregovoril tudi na Osolniku: »Spiritizem uganjajo po robarski fari, na Rašici, v Kompoljah itd. Naj­bolj se goji ta lumparija na Javorjah pri Kuharju.« V zapisu, s 14. julija 1919, piše o duhovniku Antonu Intiharju iz Ja­vorja, ki je brez službe in je v Javor­je prišel po zakljucku prve svetovne vojne. »Tu (je) maševal dvakrat v šti­rih mesecih, na Turjaku trikrat. Ob nedeljah je doma ležal, še k maši ni šel. Bil je v pohujšanju. Prisiljen od matere je postal duhovnik. Zdaj je nekje na Ogrskem. Ko je bival doma, je ljudi ucil, pa ne kršcanskega nau­ka, ampak spiritizma. Zacel je na Ja­vorju doma in pri Kuharju.« Turjaški župan Zgonc je župniku Jerebu pripovedoval, kako je tako pocetje sam opazoval v Srnjaku. Ceprav župan nekaj casa v to ni ver­jel, pa pravi, da se je nek vecer prid­ružil, stal zraven mizice in se prepri-cal, da mizica res tolce in videl, kako jo je zaneslo: »Mizico imajo, (stolcek), majhen plohek na tri noge. Potem zvecer ali ob 11. ponoci vec oseb položi roke na mizico. Eden vpraša: Dobri duhovi, ali ste tu? Ce ste, udarite enkrat. In mizica udari. Potem vpraša: Koliko vas je tu? In res mizica udari in pove, koliko jih je. Duhovi, ali ste kaj moc­ni, da bi mizico vrgli v vrata? In res, mizico je zaneslo od okna pa v vrata. Dobri duhovi, povejte, ali ta N. N. vojak še živi. Udarite enkrat, ce ne pa dvakrat. Pri nas je ukradeno. Kdo je kradel? Ali je tat v N. vasi, udari dvakrat.« Župnik Jereb navaja, o cem vse ljudje na Javorjah sprašu­jejo: »Vprašuje mizico dekle, ki je uhane izgubilo. Vprašuje gospodi­nja, kateri je mojškra prevec cver­na porabila, in mizica pove, da ima mojškra njenega cverna še za eno obleko. Mizico vprašujejo nekje po-nocnjaki, ali so dekleta iz te vasi … še nedolžna. Mizica (je) povedala, da je na Osolniku pod N. N. hišo šac (zak-lad). Deklica S. v Javorju je 14 let sta­ra: Duhovi povejte, kdaj se bo možila. Mizica je šestkrat udarila. Mizico so vprašali, kam naj gredo k spovedi ali k škocjanskemu – ne ali na Kurešcek – ja. Mizica (je) povedala, da je ško­cijanski poslal 90 duhov v Javorje. Mladi kuharici je ta 'stolcek' povedal, da so ji mati šalico vzeli, pa je niso. Mizica dela velike prepire.« 19. julija 1919 župnik Jereb v kroniki zapiše: »V Javorju pri Mohor­ju so morali iz hiše bežati, tako je mi-zica skakala. Mizica nima nobenega železnega cveka, vse mora biti z le­som zbito.« Osolniški mežnar Lenic je zara­di teh pojavov celo napovedal konec sveta, Jereb njegove besede takole zabeleži: »Ni cudno, ko nas bo Bog obiskal z lakoto in revšcino. Ljud­je imajo zdaj za vedeža mizico. Ne bomo vec še ene zime ucakali in bo sodni dan: sever, piš, blisk in tresk, pa bo konec. Tacega še ni bilo, kar svet stoji. Naši starši so veliko vedeli, pa nic tacega kot zdaj.« 27. julija 1919 Jereb nadaljuje o spiritizmu: »Kuharica v Javorjah se je pogovarjala z mizico, njen mož je ležal na postelji. Mizica je skocila na moževo posteljo in po možu skaka-la. Kuharica je kropila z žegnano vodo, pa ni dosti izdalo. Kuharica ima zaupanje v mizico. Vpraša-la je mizico, koliko bo svinja imela pujskov. Udarilo je šestkrat in res je imela toliko pujskov. Franc Klavs z Osolnika je dal vprašati mizico, koliko je star; naj mizica za vsakih deset let enkrat udari; in zahtevalo se je tudi, s katero nogo; in udarila je petkrat, Klavs je res 50 let star. Dal je vprašati, koliko ima denarja. Naj udari mizica tolikokrat, kolikor kron ima v žepu. Mizica ni nic uda­rila, ker je bil Klavs suh.« Da se je spraševanje mizice v robarskih vaseh ohranilo kar nekaj casa, se spominja tudi Vera Gorjup iz Roba. Po njeni skrajšani pripove­di je nastal tudi kratki film Življenje ustvarja zgodbe – o mizici (Zavod Parnas, 2018) v režiji Tadeja Bavd­ka in ga lahko najdete na kanalu You Tube. Tokrat objavljam daljšo zgodbo, kot mi jo je Vera povedala v letu 2015. »To se tudi spomnim, saj sem šla gledat, so me noter poklicali. To so bile ene tete Pavlicove, so bile malo cudne. So bile še druge. Pa tista mi-zica je bila bolj majhna, je bilo kar ene pet ljudi, so sedeli okrog. Ni bilo stolov, so kar doma naredili desko pa luknje in noge. Mene so tudi (po­sedli) zraven, pa sem morala takole roke držat. Sem bila stara deset ali pa enajst let. Morda je bil že zacetek vojne. Ob veliki noci je bil razpad TROBLA INTERVJU 33 starojugoslovanske vojske. Cisto tiho smo morali biti, pa vsa zagrnjena okna, da je bilo temno. Kar strašljivo. Eni so celo mižali, se spomnim. Roke smo dali tako, da so se narahlo držale, palce spodaj. Morda je enega manjkalo, da so me noter spravili. Je bilo treba roke držat nalahno. Ena ženska je bila, ki je spraševa-la, spomnim se, da je spraševala, ali bo prišel domov Johan. Ne vem, kdo je bil ta Johan. Je bil kje v Ameriki ali v vojski, ne vem. 'Potrdi, ce bo prišel domov,' je rekla tista ženska. In tista mizica se je zavrtela, sem imela ob­cutek. Pa ne vem, ali je ploh poropotal ali je res z nogo. 'Trikrat potrkaj, ce bo prišel domov. Potrkaj, ce je še živ ... Enkrat … Potrkaj, ce bo prišel domov. … Trikrat potrkaj.' Tole se spomnim, lej. 'Joj, hvala Bogu, buh bod zahva­ljen. Živ je in bo domu prišel.' Za koga se je šlo, pojma nimam, strah me je bilo in sem tekla domov ko dež. In povedala doma in teti v Turjaku. So rekli, da sprašujejo za prihodnost.« Dodatek h knjigi Ne ugašajte mi luci V prvem polcasuje bilo hranjenjeturbulentno (10 mesecev in 2 kg prevec) Jože Centa Naj mi bo oprošceno, ker se hra­njenja na maminih prsih ne spom­nim kaj dobro. Menda sem se že prvi dan grdo drl, ko me je odložila. Naj­brž tudi ona ni vedela, da bi potre­boval vec mleka, ker sem bil že ob rojstvu za sedem dni starejši. »En teden zamude,« je rekla stara mama. »Zato ima pet kilogramov in cetrt žive vage; treba ga bo zalivat,« je še dodala. Tako sem jim že prvi dan doka­zal, da bom, tako kot sem, dovolj ješc in da jim s kakšnim šparanjem ne bom delal težav. Stara mama je pri prici pristavila loncek in skuhala cajcek, v katerem je raztopila debe-lo kepo kangel cukra. Tako prakso je imela še iz casov svojih šest otrok, od katerih je bila eden moja mama. Prav zato si je vzela pravico, da jo je med nosecnostjo bodrila, da mora jesti za dva. Pripravljeni cajcek je zlila v pirovsko flašo, nataknila dud-ko, in v hiši je bil kmalu mir. Caj-cek je bil kmalu prepust. Zacela je z mlecnim gresom. Z vodo je razred-cila mleko naše Mure in vanj vsula pest zdroba. Ta pa je dudko kmalu zamašil; zacela je z žlicko in kmalu tudi z žlico. Zdrob je nato zamenjala s kašo. Potem pa se je zacelo v trdo. V pretlacen krompircek je razžvrklja-la rumenjak in mu postopoma doda­jala nacefrano kurje bedrce. Tako je mama postala samo še dodaten vir za odžejanje in posladek. V to domaco menzo pa se je kmalu vtaknil obcinski zdravnik, dr. Kožuh. Bil je neomajen: »Fant ima dva kilograma prevec; z njim bo treba v bolnico na dieto. Ce želite, da bo pri enem letu normalen, mora opraviti shujševalno kuro …« »Kakšno kuro? Saj sem mu jo jaz dodajala med pire in jo dobro nace­frala, ker še nima zob!« je vzkipela stara mama. Zdravnik jim je nekako dopove­dal, za kaj gre. Ampak mama je takoj postavila pogoj: »Gospod doktor, ja, bo šel v Ljubljano, ampak samo ce bom šla lahko z njim. Veste, jaz dohtarjem ne zaupam prevec, saj veste, da so mi že trije umrli.« Zdravnik je tisto o dohtarjih pre­slišal in se odlocil: »Bom napisal še za vas.« S staro mamo pa je bil spet križ: »Zakaj pa ne bi šla še jaz z njim, šest sem jih gor spravila?« Tam, nekje iz ozadja pa se je oglasil že zelo bolan oce Anton: »Ja, kdo bo pa mene pedenal in mi kaj skuhal?« Seveda se je stara mama takoj pokesala in rekla: »Saj to je tisto.« In je ostala doma. Drugi dan so kulca obložili s pov­štercki, me toplo in lepo oblekli in hajdi cez Strmec v Lašce na štacjon. Mama se je samo še obrnila: »Kulca bom spravila pri Gustelnu, da bodo za nazaj.« In me je odpeljala. Res je, da se kasneje vriskanja vlaka nisem spomnil. Nikoli pa jim nisem mogel dopovedati, da je v Ljubljani tramvaj zelen in da dela »cin, cin, cin« in da na ovinkih grdo zahrešci in se zabli-ska. Za to sem imel dokaze, saj so mi pripovedovali, da sem bil po tistem v Ljubljani šele pri šestih letih. Izgle-da, da so vedno pozabili, da sem bil v resnici sedem dni starejši. Pa kdo bi se z njimi ravsal. Z mamo sva bila koncno v Jože­fišcu. Tako so rekli zavetišcu, ki so ga vodile nune. Snežno bela oblacila je kronal ogromen klobuk, še najbolj podoben narobe obrnjeni beli mare- li. (Res krivica, tudi tega vedenja mi niso priznali.) Položili so me na lež­išce, ki je bilo zagaranitano od vseh štirih strani, mami pa so ljubeznivo dali v roke nekaj perila in ji pokazali slamnjaco pod stopnišcem. Ta pros-tor si je mama izpogajala s klafutami (tako so rekli tem usmiljenkam), ce jim bo v naslednjih štirinajstih dneh pomagala pri hranjenju še drugih ot­rok, ki so bili vsi do zadnjega podhra­njeni ali nedonošencki. Seveda je to ponudbo z veseljem sprejela. Najprej so zacele z ucenjem nje same o tem, kako se otroka postopno odstavi od materinega mleka. O tem je vede-la veliko vec od njih, saj je to pocela že pri treh svojih otrocih. Potem so ji razložili, kako bo s tistim poglavi­tnim, zaradi cesar sva prišla – dieto prevec rejenega otroka. Ni bilo spod­budno. Ampak mislila si je, da dokler bo ona tam, bo ostajalo upanje. Za prvi dan je tistim suhcem zacela tla-citi dudko v usta in jih pitala z žlicko. Vecina je odklanjala hrano ali pa so spili samo pol steklenicke in pojedli le nekaj žlick. Nune so bile navduše­ne nad njenim delom, saj jim je znala ob hranjenju tudi lepo prigovarjati. Ko je bila sama, je nekaterim ponudi-la tudi svoje mleko. Veliko dobre hra­ne je ostajalo. Seveda je vedela, kam z njo. Prelivala jo je v mojo flaško in TROBLA DEDIŠCINA 35 naložila na moj krožnicek. Vse to je bilo strogo zaupno, samo med nama in predvsem – naskrivaj. Minilo je že sedem dni brez Jožko­vega joka in njegovih protestov. Go-tovo si je mislil, da je tu še boljše kot doma, saj so bile enkrat na krožniku celo kremne rezine. »Še en teden pa bova šla dam,« je tiho in že cisto po ljubljansko zamo­mljala, bolj sebi kot meni. Ampak v soboto pride dohtar in zahteva vago. Ob tem nekaj nerga in zarobanti nad nunami: »Dajte, prinesite mi ta novo vago!« In so jo prinesle. »Ravno toliko kot na ta stari … Na-mesto eno kilo manj ima kilo in pol vec … Se bomo že zmenili!« je bolj siknil kot povedal mami. Pa so se zmenili … Popoldne je prišla ta glavna se­stra. V rokah je imela nek papir. Grdo je gledala, nic ni onegavila, ampak kar trešcila: »Zjutraj se oba poberita iz zavoda. Do takrat pa no-benemu od vaju nobene flaške in no-bene žlicke. Adijo!«. Sledilo je špotanje nun, potem pa je vse utihnilo. Samo tisti Jožek se je zacel spet dreti … Mama ga je po­mirila z zadnjimi kapljicami svojega mleka. Potem je ropotalo še doma. Sta-ra mama je že »prej vedela, da je s tistimi ljubljanskimi dohtarji vse narobe«. Pristavila je krop za krom­pirjeve žgance. Cisto na drobno so jih nadrobili in prelili s tropinicami od kuhanega masla. Bili so boljši kot tista kremna rezina v Ljubljani. Jok je bil prihranjen samo še za izjemne priložnosti. Kmalu so ugotovili, da mi izredno paše krompir s kavlo v župci, zabeljen z ocvriki in kuhan v peci na žerjavici v litrskem ta glinastem ribniškem loncku. Ce se je na dnu znašlo še pol klobase, je bilo »zgolj po pomoti«. Stara mama se je zmotila in jo vrgla v napacen lonec. Ampak, ce je že kuhana, so mi jo na drobno narezali in rezine stresli v loncek. Sam sem samo še premešal in v žlico pihal z vso mocjo, da se je prej shladilo. Ta beli sukan mocnik z meliso je bil bolj zaradi boljše prebave. Toplega mle­ka izpod krave se nisem nikoli branil naglas. To pa je bilo predvsem za aperitiv. Ker so mi hlacke pocile po-cez cez ritko, so me že zaradi pohuj­šanja oblacili v kiklco. Oce je umrl na moj prvi rojstni dan. V veliki hiši smo ostali še trije iz treh rodov. Tekli so se meseci in leta. Vmes se je mama s staro mamo veckrat spo­rekla ceš: »… nehajte ga crkljati …, kmalu bo šel v šolo; smejali se mu bodo; že zdaj mu pravijo pujsek.« Najbrž je to zaleglo. O tem sem zacel tudi sam razmišljati. Posebno potem ko mi je mama kar direktno civknila: »Katera te bo pa takega marala …« Izgleda, da je to najbolj zaleglo. Stara mama pa je zacela ubirati druge strune: »Ancka, veš, ampak je prav, da ima kakšno kilo vec, saj veš, da bo druga svetovna; se ne spom­niš, kako smo bili v prvi lacni …« Potem sem zacel še jaz drezati: »Stara mama, kako pa je, ce je la-kota?« »Boš že probal, jaz je tako ne bom docakala.« »Kaj se pa je za fruštek, ce je lako­ta?« Ona je imela vedno odgovor v ro­kavu: »Za fruštek so mrzli bezli, am-pak fejst vroci.« »Kaj pa je to, stara mama?« »To je – nic,« je bil odgovor. »Kaj pa je potem za južino?« »Za južino so pa arlbizlni, pa s figo drezani.« »Kaj pa je to?« »Nic,« je spet rekla. »Kaj pa je potem za vecerjo?« »O, to pa je eno jabolko …, am-pak na prazen želodec …« »Kaj mislite na tešce?« »Tako nekako, fant moj …« »A ja,« sem menda rekel, ceprav nisem nicesar razumel … Kmalu po njenem odhodu, je nebo razparal resk bombnikov. Prve granate so drobile Sodražico. »Koruzni žganci s kislim mlajkom« – olje 70 X 50, J. Centa 1980 Takšna južina je bila med vojno za žegnanje. Knjiga spominov našega rojaka Jožeta Cente »Ne ugašajte mi luci« sedaj lahko kupite tudi na Trubarjevi domaciji. STEBRI SLOVENSTVA V letošnjem letu praznujemo 30. obletnico samostojnosti Slovenije. Primož Trubar in drugi slovenski protestanti so s prvo tiskano knjigo, prvo slovensko slovnico in prevodom svetega pisma v slovenšcino postavili temelje, na katerih se je izoblikoval slovenski narod, na njih pa je kasneje nastala tudi slovenska država. Podrobnejšo spletno predstavitev boste lahko spremljali na povezavi: virtualna.trubarjeva-domacija.si (Trubarjeva domacija in Skupnost muzejev Slovenije) ZDRUŽITEV Mojca Borko, dipl. slikarka Slikarski svet Mojce Borko so barve, povezane s svetlobo. Razvila je kompleksno tehniko preoblikovanja stekla z obsežno paleto raznolikih pigmentov, okvirjenega z lesom. Razstavo bo predstavila helena Grebenc Gruden, v kulturnem programu sodeloval citrar Dejan Praprotnik iz Posavca. Obcina Velike Lašce – Trubarjeva domacija TROBLA POEZIJA & UMETNOST 37 Dragica Kern:ZA VELIKO NOC Dragico Kern in njeno delo Sreca ste spoznali že prejšnjo številko Troble. Umetnica živi in ustvarja v svojem ateljeju v Peckih. Umetniško znanje iz slikarstva in kiparstva je pridobivala v Likovno izobraževalnem centru Lice v Ribnici in na razlicnih likovnih tecajih. Sodeluje na številnih likovnih srecanjih in razstavah po Sloveniji, kot so npr. likovne kolonije ZDUS, Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, na našem domacem vsakoletnem srecanju Trubarjevi kraji, spomladanskem srecanju na Gradežu pri Turjaku itd. V njenem ateljeju se že nekaj let srecujejo tudi clanice likovne skupine UTŽO Velike Lašce. Ustvarja za razlicne priložnosti. Tokrat se je lotila velikonocne tematike. Nastala je zbirka cudovitih velikonocnih jajc. Nekaj si jih lahko ogledate na spodnjih fotografijiah. Polna luna Zavesa teme spusti se na zemljo, dan zamira, se umika pred nocjo. Luna se na ogled postavi, zasije drugo sonce v naravi. Luna žari, smeje se mi, v pesniku morje ljubezni živi. Razburka slo po ljubezni, nismo vec resni in trezni. Oce in mati spet v mladosti išceta cvetove iskrene radosti. Luna skrivnostna vsega je kriva, drobceno dete mati v narocju zaziba. najlepših resnic Ustavi popotnik svoj truden korak, prisluhni, kaj veter šepece skoz mrak. Naj boža ti lica in celo hladi, z mehkobo ljubezni naj spleta vse dni. Saj veter povsod je v vseh koncih sveta, naj vsak ga obcuti, dotik ta spozna, nasilje v svetlobo naj se spremeni in vsako se lice z nasmehom zbudi. Vsak roki dve – levo in desno ima, ce ena ne zmore, ji druga moc da, zato se združimo, pomagajmo si, saj skupaj zmoremo veliko stvari! Smo vsi si razlicni kot polje cvetlic, a skupaj kot šopek najlepših resnic, vse veter objame, razlik ne pozna, nas lahno zaziblje ljubezen srca. Nataša Vybiralik Klinc CE NE BI BIL/-LA PRI SKAVTIH, NE BI NIKOLI … Letošnji dan spomina je za nami. To je tisti dan, ko se skavti spominjamo svojega ustanovitelja Roberta Badna-Powella. Letos je potekal na drugacen nacin, v skladu s trenutnimi razmerami, to je virtualno. Pa vendar je bil na svoj nacin drugacen, poseben. Med drugim nas je izzval tudi, da premislimo o naših dosedanjih skavtskih poteh, o vseh norih dogodivšcinah in prijateljstvih, na katera smo naleteli ob poti. Tako smo si tudi skavti vzeli nekaj minut in premislili, kako bi mi sami dokoncali poved: Ce ne bi bil/-la pri skavtih, ne bi nikoli ... »Nikoli ne kuhala na ognju v naravi, nikoli se ne bi udeležila orientacijske­ga pohoda in nikoli si ne bi prala las v ledeno mrzli Soci ;).« (Zavzeta cebela) »Jedel kobilic.« (Nepopustljivi krokodil) »Jedla kobilic, spala pri tujcih kar tako, spala zunaj v spalki, spoznala ljudi, ki sem jih, igrala kitare, se nau-cila vozlov, tekla sredi noci in iskala zastavo.« (Glasna žirafa) »Ce ne bi bila pri skavtih, ne bi jedla pecenih kobilic, odšla peš na morje, spala pod milim nebom in ne bi pres-pala v bivaku.« (Poštena žirafa) »Ce ne bi bila pri skavtih, se ne bi nikoli sredi deževne in hladne noci plazila po travi samo zato, da bi izpred enega izmed šotorov zmagos­lavno ukradla zastavico, spala na obali Debelega rtica, saj v jeklenem konjicku ni bilo dovolj prostora, na ognju kuhala caj iz snega in trav­niških zelišc. Mislim, da bi danes stopala po drugacnih poteh in nikoli ne spoznala toliko enkratnih oseb, ki mi iz dneva v dan pomagajo postajati bolj srcna, pristna in iskrena.« (Prizadevna lastovka) »Imela toliko samozavesti pri nave-zovanju stikov.« (Prijetna kobra) »Nikoli ponoci stražila ob ognju.« (Prilagodljiva koala) »Skavti so me povezali z naravo, me naucili strpnosti, spoštovanja do ljudi in narave ter raznih vrednot, ki jih v današnji družbi velikokrat spregleda-mo. Mislim, da je pri skavtih vsako leto nekaj posebnega, novega, razburlji­vega. Spomnim se, da sem pri skavtih tudi prvic jedla tuno, ki se mi pred tem ni zdela vredna mojega želodca. Malo smešno se bo slišalo, samo pecene kobilice na ognju so pa res okusne:). Na vsakem poletnem taboru pa so mi seveda najbolj zanimivi prav hajki (24­urni izhod iz tabora), kjer se ves vod še bolj poveže in se imamo res zakon.« (Igriva cebelica) »Jedla tvista s hrenovkami.« »Se tako veliko zabaval.« (Energicni bik) »Ce ne bi bila pri skavtih, ne bi nikoli zvecer sedela ob ognju in pela pesmi, se smejala in uživala v dobri družbi. Najbrž tudi ne bi ob treh zjutraj pazila na tabor in se po njem podila za tatovi zastavic. Pa predvi­devam, da bi tudi težje premagala strah pred temo ali skocila v reko z visokega drevesa:).« (Pedantna koala) »Znala zakuriti ognja ali imela veliko novih prijateljev.« (Inovativna orka) »Spoznala veliko novih prijateljev, toliko prehodila, doživela nepozab­nih taborov in straž.« (Presenetljiva levinja) »Nikoli jedel tortilje in šel na izhod voda.« (Nežni lev) »Nikoli stražila tabora, pojedla kobi-lice ali pa se zabavala ob tabornem ognju ter prepevala skavtskih pesmi, zraven pa se "basala" s hrenovkami in tvistom.« Poleg vseh dogodivšcin in prijateljstev pa smo pri skavtih dobili ogromno izku­šenj, ki nam bodo prišle prav v življenju. Prav tako smo spoznali pomen pomoci bližnjemu in družbi. V cast našemu usta­novitelju ob dnevu spomina bi zakljucili z njegovo mislijo, ki dobro povzame bistvo našega delovanja: »Resnicna sreca je osrecevati druge. Skušajte pustiti ta svet za spoznanje boljši, kot ste ga prejeli, in ko boste odšli, boste odšli srecni ter z obcut­kom, da niste zapravljali casa.« (Lord Baden-Powell) TROBLA DRUŠTVA / DOGODKI 39 sonce je že zahajajo, namesto domov pa sva zavila k teti Albini. Njena hiša je poleg Gasilnega doma. Ker naju je zeblo, sva se slekla in zlezla na kmecko pec. Zunaj se je temnilo. Kazalec na uri se je pomikal proti sedmi, ko sva se odpra­vila. Doma pa naju je pricakal sprejem s palico, izpuljene iz butare za kmecko pec. »Ti jih boš pa doma pokasiral,« je rek-la moja mama Jožetu. »Z vama so same skrbi!« Bili so to casi brez telefonov in mobitelov. Tako nekako sem napisala nalogo z naslovom Babica pripoveduje. Ob kon-cu šolskega leta, ne vem, ali je bilo to v sedmem ali osmem razredu, sem vnuka pobarala: »Maj, ali mi lahko vrneš list z nalogo?« »Ne morem. Nisem prepisal, oddal sem ga uciteljici, pa ga ni vrnila.« »Ali lahko to napišem za Troblo?« »Lahko, meni ni nic nerodno!« Nauk zgodbe. Ni samo eden, vec jih je. BABICA PRIPOVEDUJE Ana Pia Debeljak Maj me je obiskal v nedeljskem popoldnevu: »Anca, povej mi o svojih dogodivšcinah v otroštvu. Napisati moram nalogo z naslovom Babica pripoveduje.« Povedala sem mu, kako sva z bra-trancem Jožetom iz Pušc nosila prodajat jajca. Z zanimanjem je poslušal, na kon-cu pa dejal: »Nisem si vsega zapomnil. Prosim, napiši mi na list. Jutri po pouku ga bom prišel iskat.« Iz zvezka velikega formata sem iz sredine iztrgala list. Pisala sem po šol­sko, z razlocnimi crkami. Vedno se na­mrec pritožujejo, da je za menoj težko brati, ne vedo, kdaj je u in kdaj n ali m, tudi crka r je cudna. Z Jožetom sva pogosto ticala skupaj, saj sva bila približno enake starosti in enake pameti. Bila sva v drugem ali tret­jem razredu osnovne šole in najraje sva nosila jajca h gospe Maksimilijani Bar-tol, ki je stanovala v veliki stari opecnati hiši na Štacjonu (malo pred železniško progo). Pred hišo sta stali dve mogocni drevesi, vrt je bil delno ograjen z mrežo, delno pa s kovano ograjo. Vhodna vra­ta so bila ogromna, veža temacna, a za naju caroben kraj. Takrat ni bilo služb. Jožetova mama je s prodajo jajc zaslužila kakšen dinar, ki ga je porabila za gospodinjstvo. Vsakic, ko sva v majhni procki prinesla jajca, naju je gospa Bartol z blagim glasom povabila: »Vstopita otroka, vstopita. Koliko jajck sta danes prinesla? Bom preštela.« Gospa je štela jajcka, z Jožetom pa sva si ogledovala lepo urejeno stanova­nje. S stropa je visela velika luc, stenska luc je osvetljevala uokvirjeno fotografijo moža v zeleni lovski obleki. Na mizi z iz­vezenim prtom sta obicajno stali manjša skledica z bonboni in vecja s sadjem. »Otroka, tu je denar za jajcka, tole je pa za vaju,« je rekla gospa in nama v dlan stisnila po en kovancek ter bombon ali po­maranco. Zato sva rada hodila k njej. Doma nismo imeli ne bombonov ne pomaranc. V zimskem casu sva s seboj vlekla tudi sanke, ki nama jih je naredil Lundrov stric Janez, da sva se sem in tja spustila po položnejši vzpetini. Neki dan, ko sva že oddala jajca, sva se dolgo sankala, TEH NAŠIH 70 LET KAKO JE BILO, JE IN BO … Helena Grebenc Gruden / foto: Martin Gruden in arhiv DU Velike Lašce / vir: arhiv DU Velike Lašce S smelimi nacrti, dogovo­ri in pripravami smo pri-cakali društveno jubilejno sedemdeseto leto. Veliko naj bi bilo veselih druženj in lepih praznovanj preko celega leta 2020. Že pozimi smo telovadili, v januarju smo imeli predavanje in si ogledali balet v Kra­nju. Izpeljali smo obcni zbor s 176 udele­ženci in prejeli priznanje ZDUS in plaketi MZDU in OPZDU za uspešno delovaje. Vse je šlo po nacrtih. Tudi za dan žena, 8. marca 2020, smo se prisrcno in veselo zabavali, kot da bi bilo zadnjic. In res je bilo. Potem pa … Leto je naokrog. Danes je marec 2021, delam inventuro in skoraj neverjetno je, kako se je vse podrlo in iznicilo. Ostala so samo administrativna dela, telefonska, SMS ali PTT komunikacija, redka posamic­na srecanja in veliko neprijetnega, nego­tovega strahu pred koronsko pandemijo. Za ta lanski brezcasen cas sem poiskala zanimiv nadomestek. Odlocila sem se, da bom temeljito pregledala in precitala ves društveni arhiv. Da pa dejstev ne bi po­zabila, so ostali zapisani v mali knjižici o nastanku in delovanju DU Velike Lašce, in odlomke ste lahko po kronološkem redu že prebirali tudi v Trobli. Zanimivo mi je bilo, kako je bilo, je in bo …in zacela sem takole: »Pride cas, ko se zacnejo prepletati sre­brne niti v naših laseh in se naša srca še bolj pozlatijo. Takrat se vse pogosteje oziramo nazaj in se sprašujemo, kako je bilo vcasih. Zbiramo stare slike, fotogra­fije, zapise naših staršev, starih staršev. Brskamo po arhivih, išcemo prednike in rišemo družinska drevesa. Vsaka obletnica nas na to še bolj spomni in spodbudi k odkrivanju. To se ne dogaja samo v osebnem življenju. Radovedno in zvedavo se oziramo po okolju, združbah in dogodkih v prejšnjih casih in se z ve­seljem spoznavamo z vsem, kar je bilo. Društvo upokojencev, ki je nastalo v letu 1950, nam v svoji dolgi dobi delovanja v zapisih ni ponudilo samo vpogleda v svoj obstoj, ampak tudi v delcek naše polpre­teklosti, ki ne sme ostati skrita v omari.« V zacetku me je najbolj zanimalo, kako je Društvo delovalo. Vsi podatki iz tistega casa izvirajo iz rokopisnih gradiv. Dragoceni so zapisniki letnih konferenc, obcnih zborov, sejnih zapisov predsedni­kov in predsednic, tajnic, in blagajnicark, ki so jih vestno beležili. Da strjeni podatki v knjižici niso bili suhoparni, je vsebino naš dolgoletni clan Jože Škulj. Vsi ga poznamo, na Rašici živi in v Društvu je bil zelo aktiven, od leta 1992 predvsem kot organizator. Je domoljub izrednega duha, ohranja dedišcino okolja in življe­nja v njem v slikovni, snovni in pisni obli­ki. Najbogatejša je njegova literarna zbir­ka. Ustvaril je vrsto avtorskih knjižic in zapisov. Najlepši so njegove izpovedne pesmi, osebna razmišljanja in obcutenja. Knjižica, ki ima naslov Sedemdeset let Društva upokojencev Velike Lašce, predstavlja preplet kronoloških dogajanj Društva s Škuljevo poetiko. Vse pesmi in dragocene misli so napisane v pesniški obliki. Veseli smo, da smo združili, pove­zali in uresnicili dve vsebini in dve podro-cji delovanja Društva v eni osebi. To je Jože Škulj kot aktivni clan in tenkocuten pisec obcutkov in spominov. V želji, da bi knjižico kar najbolj prib­ližali clanom Društva, smo jo opremili s fotografijami izbranih društvenih dogod­kov. Žal slikovnega materiala iz zacetnih desetletij obstoja Društva ni bilo veliko, z veseljem in v zadovoljstvo clanov z ra­zvojem digitalne fotografije pa smo vsaj Tudi lani smo pazili na otroke Sprehod za spomin ob dnevu na poti v šolo (2. 9. 2020) demence (21. 9. 2020) v zadnjem casu v objektiv ujeli številne lepe dogodke. Verjamem, da se bodo clani ob obujanju spominov z veseljem našli na fotografijah, ki smo jih tudi v Tro­bli že veliko objavili. Vsi ti zapisi so namenjeni vsem, ki jih zanima, kako lahko Društvo preži-vi sedem desetletij ob vseh družbenih spremembah, vseh vzponih in padcih. Je poklon upokojencem ob lepem jubileju in darilo avtorju za njegov trud. V želji, da bi Društvo tudi v seda­njem casu sprememb, preobratov in preobrazb uspelo ohraniti svojo glavno poslanstvo, namenjeno starostnikom, se bomo trudili še naprej. Pomembno je, da se spodbujamo k aktivnemu življenju, ohranjamo duševno in telesno zdravje, se veselimo vsakega dne in ohranjamo življenjsko energijo. Kajti starost z vsemi lepotami in tegobami nikomur ne uide. »Pravijo, da si moraš vsako stvar ogleda-ti s prave strani, ce želiš, da ti bo všec, kajti v življenju je toliko pomembnih stva­ri, ki zahtevajo celega cloveka za uresni-cevanje vsakdanjih idealov. Pogovor in ljubezen naj bo med nami, kajti v koreninah življenja je ljubezen umirjenih strasti in jesen življenja se nam bo zdela kot bela snežinka.« Jože Škulj Danes virus še vedno kroji naša življenja in s tem bomo živeli verjetno še nekaj casa. Še vedno smo preplašeni in se bo­jimo okužbe ter posledic bolezni. Zato bomo še naprej pazili nase in na bližnje. Naucili se bomo živeti s covidom-19, tako kot smo se že pred tem s kakšno drugo nevarno boleznijo. Obvezno bomo uporabljali zašcitna sredstva in ohranjali medsebojno razdaljo. Ostali smo in bomo doma v krogu svojih družin. Verjetno se bomo še nekaj casa manj obiskovali, se manj videvali in se družili po predpisih. In kakšne bodo posledice? Bo življenje potekalo bolj po pameti, ga bomo bolj cenili? In Jože Škulj dodaja: »Resnica je v tem, da vse vec ljudi prehitro živi.« Skoraj nujno je, da preberemo še nekaj njegovih povedi. Lepa je jesen življenja v znamenju son-ca, ki nas greje, zbližuje s prijatelji v sa­dovih dela. Veselimo se vsakega nove­ga dne, ki nam ga pokloni zdravje, kajti od tu do vecnega miru je samo korak. Sonce, ki nas spremlja vse življenje, je brez obraza. Pravi obraz se z leti spre­ minja in izraža custva nevidnih niti, le ogledalo odraža trenutke, kako minljiv je cas. Kje je cas, ko smo z bosimi no-gami tekali po rosni travi in opazovali pajcevino v jutranjem soncu? Z leti mine mladost, poskocnost, utrudi se spomin. TROBLA DRUŠTVA / DOGODKI 41 Ostane pa iskrica upanja v oceh in ve­selje ob snidenju s prijatelji. Bogastvo oci je neprecenljivo, kajti z njimi si pomagamo sami do notranje­ga miru. Ja, notranjega miru, ki je naše bogastvo. Vsako jutro, ko se zbudite, se vprašajte: »Kdo sem?« Odgovor je zelo preprost. Odgovorite si: »Sem clovek, ki v svojem življenju išce in opazuje lepote narave in ustvarjalnost cloveka.« Na-smejani obrazi, ki izražajo leta cloveka, so še posebej topli, ker izražajo preho­jene poti, moc in voljo do življenja. Kako lep je pogled na nasmejane obraze v pricakovanju novih doživetij in na ure­jene priceske, kot da gremo na svatbo. Zakaj pa ne? Dovolj je bilo garanja mo­goce za golo preživetje in vsakdanje skrbi. Danes smo s prijatelji, privošcimo si drugacen pogled na svet. Kajti za pri­jatelja si moraš enostavno vzeti cas. Preprican sem, da boste nekega dne dejali: »Hvala ti sonce, ki si mi dalo svet­lobo, da sem spoznal dan, na katerega sem cakal vso noc.« Mogoce je zadnji ali prvi, da boste drugace gledali na svet. Svet je že tisocletja enak in clovek v njem s svojimi napakami, vrlinami in vrednotami. Clovek, ki zapade v dvom in mu misli beže v prazno, bo zagotovo našel mir, ko bo našel toplo dlan. Cisto na koncu naj samo dodam: Na starost se je težko sprijazniti s porazom, še težje je docakati priznanje! UPOKOJENSKI SOS KLIC Potrebujemo prostovoljke, prostovoljce za pomocclanom pri spomladanskih opravilih: cišcenju stanovanja,hiše, ohišnice (pomivanju oken, urejanju vrta, košenjutrate, pripravi kurjave, odvozu odvecnega materiala nadeponijo in podobna dela). V svoje vrste vabimo noveclane in vse tiste, ki bi bili pripravljeni aktivno sodelovativ obstojecih ali na novo organiziranih sekcijah. Oglasite se na: du.velike.lasce@gmail.com, pišite na naslov: Društvo upokojencev Velike Lašce, Šolska ul. 18, 1315 Velike Lašce, ali poklicite poverjenike po vaseh in Heleno na tel. 031 335 074 ali ji pošljite sms sporocilo. TRIJEVELIKOLAŠKI ŠUMNIKI Tina Štebe, Velikolaški vodniki Obcina Velike Lašce je v svoji širši okolici prava posebnost. Je kot samotni otok starejših, pretežno neprepustnih kamnin, ki leži sredi propustnega kraške­ga sveta Notranjske in Dolenjske. Kljub temu se lahko tudi v Obcini Velike Lašce pohvalimo s svojim krasom. Pod samimi Velikimi Lašcami namrec najdemo kra­ško krpo, le 2 km2 veliko obmocje, po­imenovano laški kras. Morda je naš kras res majhen. Ko pa sama pomislim na kras, navadno najprej pomislim na jame in vodo. In obojega imamo v Obcini Velike Lašce veliko. Med njimi sta tudi jama in koliševka Šumnik ter vec istoimenskih potokov. Nekaj ma-lega smo o njih že lahko prebrali v prej­šnji številki Troble, tokrat pa o njih nekaj vec informacij, predvsem za izletnike. Krvavški Šumnik Jama Šumnik leži nad izvirom in sla­povi potoka Šumnik pod vasjo Krvava Pec. V strugi Šumnika so v preteklosti delovali mlini, dva lahko obišcemo še danes. Ce s potjo mimo mlinov nada­ljujemo po potoku navzdol, pridemo do njegovega izliva v Iško. Od tam nas pot lahko vodi nazaj po isti poti ali pa po Iški navzgor do slapu Bed´n in nato proti vasi. Bolj avanturisticni pa se lahko v dobrih razmerah po Iški spustijo navzdol do Vrbice, sotocja Iške in Zale. Tam že caka Skalni mož ali Možic. Straži starodavni prehod med Dolenjsko in Notranjsko ter Ljubljanskim barjem. Še danes je tu sticišce štirih obcin, Velikih Lašc, Cerkni­ce, Brezovice in Iga. Ce želimo, se lah­ko po desnem bregu Iške spustimo vse do doma v Iškem vintgarju, od koder se domov lahko vrnemo tudi z avtobusom. Podrocje krvavškega Šumnika je med drugim rastišce endemita kranjskega jeglica, zato bodimo tu še toliko bolj paz­ljivi in spoštljivi do narave. Laški Šumnik(-i) Severno od Velikih Lašc se nahaja koliševka Šumnik – z drevjem porašcena udornica, skozi katero po dnu tece istoi­menska ponikalnica. Ta Šumnik, ki pa je poznan tudi kot Zajcjak, najdemo na meji med Velikimi in Malimi Lašcami, v bližini TROBLA DRUŠTVA / DOGODKI 43 cerkve sv. Trojice. Tu voda tece zelo bli­zu površja (5–10 m pod površjem), zato na dnu koliševke izpod skal pritece so-razmerno topla voda. Še ne tako dolgo nazaj, da se tega lahko spomnijo še mnogi domacini, so tako tu malolaška dekleta in žene prale perilo. Laški Šu­mnik je rekorder med velikolaškimi po­nikalnicami, saj je s svojimi 6,8 m naša najkrajša ponikalnica. In še z necim se lahko pohvali. V Malih Lašcah otroke prinaša Šumnik (in ne štorklje, kot je to v navadi), nekateri viri pa pravijo, da Šu­mnik prinaša samo deklice. Šumnik je del turisticne ponudbe ve­likolaških vodnikov Po Goldovih sledeh, 3,8 km dolgi krožni poti od Velikih Lašcdo cerkve sv. Trojice in mimo Šumnika spet nazaj do izhodišca. Pot, ki od Malihv Velike Lašce poteka po Šumniku na na­sprotni strani cestišca, vodi mimo še ene ponikalnice. Ta izvira kot Bec in ponika kot Smrecnik v gozdu z enakim imenom. V seznamu naravnih vrednot Slovenijeje pomotoma poimenovana kot Šumnik,tako da velikolaškim Šumnikom kar ni konca. Ce bo zmešnjava s Šumniki pre­velika, si glavo lahko zbistrite ob kavi ali hladnem pivu v Cafe Mina na cilju v Ve­likih Lašcah, kjer so vedno na voljo tudi dodatne informacije. Turjaški Šumnik Šumnik je tudi zatrepna dolina z is-toimenskim potokom, jugozahodno od Turjaka. Pohvali se lahko z lehnjakovi-mi pragovi. Je levi pritok Granjevce in najbolj severni velikolaški Šumnik. Izvi­ra na Zapotoku, kjer predstavlja enega glavnih virov pitne vode za tamkajšnje krajane. Morda je Zapotok dobil ime ravno zaradi Šumnika, saj se, gledano iz naše obcine, zaselek razteza za po­tokom. Nad idilicno vasico Cetež pri Turjaku, nekako na tretjini poti od Cete­ža proti Srnjaku, se združi z Granjevco, ki se nato mimo Ceteža spušca v Želi­meljšcico, ta pa se po Želimeljski dolini vije vse do Ljubljanskega barja. To so trije velikolaški Šumniki, ki jih lahko najdete v kateremkoli delu leta. Se pa v obcini skrivata še dva manjša Šumnika – morda veste, katera? V pri­hajajocih pomladanskih dneh so vsi prav idealen cilj za izlet. Lepo vabljeni med šumenje potokov, pri tem pa vam želimo varen korak in nasmejan obraz. Na pobudo Mednarodne speleološke zveze (UIS), ki ima sedež v Sloveniji, v letu 2021 pod sloganom »Raziskuj-mo, spoznavajmo in varujmo« poteka mednarodno leto jam in krasa (www. iyck2021.org). V Sloveniji je raziskanih 15.000 jam, vsako leto jih jamarji odkri­jejo še 500. Poleg raziskovanja jamskih lepot opozarjajo tudi na problematiko preteklosti, ki je žal ponekod še vedno realnost – onesnaževanje jam. Kraške jame so zelo krhek ekosistem, prebiva­lišce številnih redkih in ogroženih vrst, tudi v naši obcini. Hkrati so za skoraj po­lovico Slovenije vir pitne vode prav kra­ški vodonosniki. Zato jamarji že vrsto let izvajajo aktivnosti cišcenja in varovanja jamskega sveta ter ozavešcanja o nje­govi vrednosti za naš obstoj. Jame so zelo pomembne tudi za turizem, zato se velikolaški vodniki kot zagovorniki trajnostnega razvoja prikljucujemo ak­tivnostim v okviru mednarodnega leta jam in krasa, o cemer vas bomo še ob-vešcali. Ce drugega ne, moramo razi­skati, od kod prihajajo decki, ce Šumnik res nosi samo deklice. VELIKOLAŠKI VODNIKI ODMEVALI NA MEDNARODNEM DNEVU TURISTICNIH VODNIKOV Andreja Vesel, CI Velikolaški vodniki 21. februar je zabeležen kot mednarodni dan turisticnih vodnikov. To je dan, ko turisticni vodniki širši javnosti preds­tavimo dejavnost in poklic turisticnega vodnika z namenom povecati prepoznav­nost in zavedanje, da smo turisticni vod­niki ambasadorji destinacij. Omenjeni sobotni dan še kar odmeva in evforija se še ni poleg-la. Praznovali smo ga na veliko, kot se šika. Letos smo pripravili paleto vodenih virtualnih ogledov in doživetij po Sloveniji, ki smo jih lahko spremljali in ob njih uživali kar iz udobja svojega naslonjaca. Tri dni bogatih prispevkov iz vse Slovenije, od Go-rickega do Pirana, vmes pa kdo drug kot … Velike Lašce! V treh maratonskih dneh smo v živo predvajali kar 49 prispevkov iz vse Slovenije, ki so podrli rekorde spletnih vodenih ogledov in ponudili raznolikosti krajev, ki so se predstavili. Na vseh kanalih: • FB strani ARGOS – Association of Regional Tourist Guides of Slovenia • YouTube kanalu: https://www.youtube.com/channel/ UCJOMTtJ_z-ehXH8lyxbH1dA • http://www.landing.localguides-slovenia.com/mdtv/ smo imeli od zacetka objav za MDTV kar 40.320 uporabnikov, 70 objav, 2718 všeckov, 616 delitev objav, skoraj 10.000 obisko­valcev pa je gledalo prispevke (58 % žensk in 42 % moških), na FB je bilo kar 61 % obiskovalcev v starosti od 35–44 let, v Ljubljani pa je bil doseg 17.521 oseb. V casu predstavitve veli­kolaških vodnikov, 20. februarja 2021, ob 9.30 pa smo imeli v živo kar 610 ogledov! Pri promociji praznovanja so nam pomagali tudi lokalni mediji, kot so na primer Primorske novice, Radio Rogla, Novi tednik, Grosupeljski odmevi, Trobla in drugi. Za vse, ki ste nas zamudili, so posnetki na voljo na prej navedenih povezavah pod zavihkom video posnetki. Za ta velik projekt smo velikolaški vodniki izstopili iz cone udobja, se podali na za nas popolnoma nova pota spletnih vo­denj oz. predstavitev ter po dveh tednih ustvarjanja in ucenja, spodbud in vere v uspeh nastopili pred širšo javnostjo s spletno predstavitvijo Odkrivajmo ZAKLADE velikolaške pokrajine. »Zagledati Velike Lašce, ko se pripelješ do Svete Trojice, je božja milost brez primere,« Kaj tocno to pomeni? Villa Lasis, Turjak, Rašica, Krvava Pec, Kobilji curek, Mišja dolina. »Le od kod ta imena?« so z zanimanjem obiskovalci spremljali, na koncu pa radovedno spraševali po doživetjih v velikolaški destinaciji. In kako je tur zašel v turjaški grb? Izredno navdušeni so bili nad kratkim posnetkom velikolaških vodnikov, ki si ga lahko ogledate na povezavi: https://www.youtube.com/ watch?v=3Jwo8u3L7is&t=24s&fbclid=IwAR0usV40_AEtdSFIwA­cPu5nWKLmZt9mJybaUYG-sPtMCTejTeL_56bnt29k Od praznovanja smo se poslovili uspešno in z glavo, polno novih znanj, ki pa jih bomo nadgradili še z izobraževanji na vir­tualnem podrocju. Imamo zagon, smo polni motivacije in v kre­ativnem duhu pripravljamo nove vsebine. Mi že komaj cakamo, TURISTICNODRUŠTVO TURJAK Živimo v krajih, ki se bohotijo s kulturno dedišcino. Ce bi želeli postati del te zgodbe in imate ideje, ki bi širši javnosti naše kraje še približale, ste vabljeni, da se nam pridružite in postanete CLAN TURISTICNEGA DRUŠTVA TURJAK. Vec informacij na tdturjak@gmail.com Vabljeni! TROBLA DRUŠTVA / DOGODKI 45 OCISTIMO NAŠE VASI CISTILNA AKCIJA TD TURJAK april, 2021 - malo drugace vse, ki jim ni vseeno v kakšnem okolju živijo, vabimo, da se nam v okviru družine pridružijo in pomagajo ocistiti naše vasi.Vec informacij na tdturjak@gmail.com ADL O TEM IN ONEM O DOBREM, ZDRAVJU, SVOBODI IN SMISLU Pripravlja Jože Staric Kaj je sreca? Sreca je izmuzljiva. Meni se je to zgodilo redko. Sreca je trenutek, ko se nekje pocutiš popolnoma razbremenjenega. Ocišcen si hrupa in viharja misli. V glavi ne delaš scenarijev, glava je prazna, dojemaš vse, kar se dogaja okrog tebe. Obcutiš lepoto in mir. Nastopi popolno brezcasje in cas neha obstajati. To je trenutek, ko je lepo in so obcutki evforicni. Telo si nekaj požene po žilah in se na nek nacin drogira. A vedno so to le trenut­ki. Nikoli ne moreš reci, da si eno leto ves cas srecen. To ni mogoce. Kaj je dobro? Religije temeljijo na spopadu dobrega in zla, torej dobrega ni brez zla. Dobro je subjektivna ocena. Ce na primer za neko sliko recem, da je dobra, se takoj zastavi vprašanje – po kakšnih kriterijih. Torej je treba postaviti kriterije, ki pa so nekaj neživljenjskega. Je dobro obcutek, ki ga dobiš, ko gle- Civilizacija je struktura, strukture pa so materiali­sticne. Ko se pojavi civilizacija, se pojavijo posamezniki, ki imajo cas razmišljati. Vse to so kriteriji, ki jih postav­ljamo na podlagi norm ter ustaljenih, priucenih in vcep­ljenih vzorcev. Avtor knjige Propaganda, Edward Ber­nays, je že leta 1929 v svoji knjigi zapisal, da idej ne smeš prodajati širokim ljudskim množicam, ampak tistim, ki jim množice verjamejo. Današnji vplivneži so tocno to, današnja propaganda gre natanko po Bernaysovi knjigi. Spet smo pri dobrem. Vplivneže moraš prepricati, da je nekaj dobro, saj bodo preko njih mno­ daš sliko? To je potem stvar okusa, žice to sprejele, in tako boš dosegel svoj izkušenj, intelekta in še marsicesa. namen. Tako se že od nekdaj plasirajo »Dobro je Dobro v splošnem pomenu je nekaj stvari in ideje. Da lahko ljudem spre­ tisto, kar ni abstraktnega. Delati dobro, biti do-meniš mnenje o tem, kaj je dobro, pot-ber clovek, clovek, ki ne dela slabega rebuješ konkretne dogodke. To je lahko slabo. Dobra nekomu drugemu ali sebi … To je iz-nesreca ali perec problem. S tem ljudi muzljiv, abstrakten pojem in ga vsak prepricaš, da je tudi omejevanje svobo­ sta zdravje in obcuti po svoje. Dobro je obcutenje. de v razlicnih pogledih zanje dobro. In Obstaja družbeni dogovor, da je sreca.« zdravje in varnost sta nekaj dobrega. slabo dejanje tisto, za katerega se izkaže, da ima slabe posledice. Dobro je torej tisto, ki ima dobre posledice. To se pokaže šele v perspektivi, za nazaj. A tudi nekaj slabega v preteklosti lahko postane vzrok za dobro v prihodnosti. Zaradi slabega se lahko poboljšaš, zrasteš ali dosežeš duhovno rast. Stari ljud­je pravijo, da so tudi slabe stvari za kaj dobre. Ko se je zgodilo kaj slabega, so dejali, da nikoli ne veš, za kaj je to dobro. Dobro je vedno v kontekstu. Dobra je tista hra­na, ki je okusna, ni pa nujno tudi zdrava. Dobro je ab-strakten pojem, univerzalna definicija zanj ne obstaja. Univerzalna je na našem planetu družina, ki je v naši družbi ožja kot v kakšni družbi drugod, ampak povsod je to osnovna celica. Tudi odnosi v družini, starši-otroci, so univerzalni. Da zavestno razmišljamo o takih zadevah, je posle­dica vpliva civilizacije, sistema izobraževanja. Varen si, ko si svoboden. Ne moreš pa biti varen, ce se ne pocutiš svobodnega. Za zagotavljanje zdravja in varnosti nam oblast s prepovedmi in omejit­vami omejuje svobodo, množice pa to sprejemajo, ker je cilj dober. In kaj je svoboda? Svoboda duha ali fizicna svoboda? Kaj pomeni biti svoboden? Ne vem. O tem ne razmiš­ljam. Morda sem se najbolj svobodnega pocutil konec osemdesetih let prejšnjega stoletja. To je bilo povezano s takratnim sistemom in pricakovanjem necesa novega. Za vsakega je svoboda nekaj drugega. Filozofi lahko povedo pametne stvari, vendar pa ne moremo reci, da »so z veliko žlico pojedli modrost tega sveta«. Filozofi razmišljajo o svetu okrog sebe. To raz­mišljanje temelji na znanju, predznanju, vzgoji in oseb­nostnih lastnostih. Filozofi so »fajn«, dobro jih je vcasih poslušati, kaj prebrati, in seveda so potrebni. Vendar TROBLA OBCINSKE STRANI 47 pa so bolj nekakšni analitiki, na podlagi njihovih analiz lahko razberemo, ali nam je smer, v katero gremo, všec ali pa ne. Ali je skladna z našimi pricakovanji ali ne. Filozofija je koristna. Je pa res, da je s stališca jezika, ki ga uporablja, lahko precej nerazumljiva. Tudi sklice­vanje na filozofe iz preteklosti lahko zelo oteži razume­vanje. Ce ima v sebi srž, bi se jo dalo razložiti tudi bolj enostavno, po kmecko, razumljivo. In potem je tu še vprašanje smisla. Smisel je lahko tudi v iskanju smisla. Tu smo hitro pri vprašanju, kaj je bolj pomembno: pot ali cilj. Ljudje znamo uživati na poti, ki jo prehodimo do nekega cilja. Cilj je sicer po­memben, vendar je za tvojo rast, za tvoje »plemenite­nje«, pot pomembnejša. O iskanju in smislu pa kot pravi skupina Zmelkoow v glasbi Bit: »Smisel življenja je leža­nje na plaži z možgani na off in civavo na straži ...«. Razkritje: Adl z odprtimi ocmi in ušesi spremlja svet oko­li sebe, zato so pogovori z njim vedno zanimivi. Ker se mi zdi škoda, da bi vse odletelo v pozabo, pogovore snemam in nato iz njih izlušcim, kar se mi zdi zanimivo. Vse, kar je napisano, je povedal Adl, možno pa je, da je zapisano v drugacnem kontekstu, zaradi cesar je odvezan vsakršne odgovornosti za objavljeno. Tadeja Nemcek Glass Art Unikatni izdelki iz taljenega stekla. Posebno lepa darila za razlicne priložnosti. Zgodbe v steklu ustvarjam v svojem studiu v Dvorski vasi pri Velikih Lašcah. Dvorska vas 49 031 881 341 1315 Velike Lašce tadeja.nemcek@gmail.comSlovenija https://tadejanemcek.wixsite.com/glassart Avtohiša Zalar d.o.o., Male Lašče 105, 1315 Velike Lašče 031 331 920, 01 7881 999, www.avtohisa-zalar.si, prodaja@avtohisa-zalar.si, FB, Instagram, Twiter Spoštovanibralci Troble, nekaj casa sempremišljeval, ali najizrazim svoje mnenje alinaj si le potihoma mislimsvoje. Ob branju zadnještevilke Troble in ob gledanju obcinske seje semse odlocil, da napišem. Nimam nobenega namena, ne slabega ne dobrega, niti ne želim soliti pameti komurkoli. Enostavno želim povedati, kaj si mislim. Mogoce bo kdo delil moje mnenje, mogoce se bo kdo našel v zapisu, mogoce se bo kdo strinjal, ali pa bo kdo mislil, kaj sedaj ta pametuje, mogoce bo kdo kaj poko­mentiral. Ce sem iskren, me to niti ne zanima. Nekateri me poznate, drugi ne, nekateri ste verjetno nekaj slišali o meni, vendar to niti ni pomembno. Vedno povem svoje mnenje, saj menim, da je tako prav. Osebno pa nimam ne želje ne volje, verjetno tudi ne znanja, da bi sodeloval v »taki politiki«. Velikokrat si recem, ali pravilno berem, kar prebe-rem, ali pravilno vidim, kar vidim po televiziji itd. In se vprašam – le kam smo prišli kot družba, kot na-rod, kje smo skrenili s poti? Postali smo apaticni, vecini je vseeno za vse, nikogar nic vec ne zanima, vsak gleda samo še nase. Seveda so tudi izjeme. Žal je postalo nor-malno, da mojo generacijo, predvsem pa mlajšo ne zani-ma nic, sploh pa ne politika. In tukaj nastopite Vi, pred­stavniki Obcine Velike Lašce. Menim, da si ne nalijemo cistega vina. Ali ne znamo, ali nocemo, ali upamo, enostavno si tega ne priznamo. Kot obcan obcine sem s prihodom novega župana vi-del neko priložnost, ali ce želite drugacnost, svež veter, predvsem pa možnost drugacnega razmišljanja, pogle­da, da ne obstajata samo bela in crna barva, ampak da je vmes tudi lepa mavrica. Ne bom, niti ne želim, niti nimam kaj povedati cez prejšnje vodstvo, in tako kot ni­sem osebno poznal nekdanjega župana, tudi aktualnega ne poznam. Tudi clane obcinskega sveta, v prejšnji se­stavi in tudi aktualni, poznam le bežno. In tudi nimam pravice niti ne želim, da bi kdo narobe kaj razumel. Kot nevtralnemu obcanu pa se mi zdi vse dogajanje v naši prelepi obcini kot ena igra naših in vaših, crnih in belih, takšnih in drugacnih, starih, novih zamer ali ne vem še cesa. O medsebojnemu blatenju, obracunavanju itd. si vsak misli svoje. Najbrž se pa vecina strinja, da je to primerno za gostilniško debato, ne pa za predstavni­ško debato naše obcine. Kot obcana me ne zanima, kaj je bilo 50 let nazaj, kdo je komu kaj rekel ali še huje naredil, kdo je bil na kateri strani desetletja nazaj ali pa v prejšnjem mandatu, niti me ne zanima, kdo je bolan, fizicno ali psihicno, niti me ne zanima, kaj je bilo ne vem kdaj, ipd. Zanimata me sedanjost in prihodnost. Verjetno se bo našel še kdo, ki je enakega mnenja. Zanima me, kaj bo novega v obcini, kdaj bomo dobili novo šolo, vrtec, igrišce, kanalizacijo, dom za starejše, zanima me, kdaj bo v obcini koncert, predstava, itd. Zanima me vse, samo to ne, kdo je kriv. Tako pa dve seji gledamo in beremo, po domace pove­dano, prepucavanje dveh ali treh oziroma štirih strani. Pa kdo bo to gledal, koga to zanima?! Si upam trditi, da le redke. In po videnem in slišanem si recem, ja, pa saj ni cudno, da mladih ne zanima to stanje ali, ce ho­cete, s*anje . Ce je nekdo kriv ali je naredil nekaj naro-be, imamo v naši državi pristojne inštitucije, pa naj one presodijo, ali je bilo kaj narobe. Vedno sem zagovarjal razlicne mnenja, poglede ter izražanja slednjih, pred­vsem pa sem mnenja, da je pravi nacin oziroma pogled ta, ki temelji na argumentirani in konstruktivni debati. Tako pa dobim vedno le obcutek v stilu – kdo je naš, kdo je na »pravi« strani, kdo je z nekom na ti, kdo je s kom na kavi ipd. Ali ni že zdavnaj nastopil cas, da presežemo anticne poglede, da ni že cas, da se ne delimo na takšne in drugacne ter da se zacnemo zavedati, da smo skupaj na istem colnu in da moramo veslati v isto smer, ce že-limo priti do skupnega cilja. Zdavnaj je že prišel cas, da podpremo vsako dobro idejo, ne glede na to, cigava je, ne pa da se vedno gleda, ali je predlagatelj »naš« clovek ali ne. Da smo sposobni skozi argumentirano konstruktiv-no debato spoznati, da moramo podpreti, kar je dobro za vse, za našo obcino. Razumem, da nas vladajocih 90 gospodov in gospa »uci« ravno obratno in da so nam težko za zgled ter da je utopicno pricakovati, da bo kdaj drugace, ampak vem, da znamo biti boljši. In verjamem, da je v manjšem oko­lju to možno in dosegljivo. Razumem, da ima vsak po­sameznik svoj pogled na posamezno zadevo, ampak pri »vecjih in pomembnih« odlocitvah bi morali na podlagi izmenjave mnenj sprejeti soglasno, ja, prav ste prebrali, odlocitev, ki bo v dobro obcine oziroma obcanov. Da ne bo pomote, ne govorim le o novem vrtcu, šoli, govorim o kupu podobnih stvari. Še eno zadevo pogrešam, in to je realnost. Kot otrok se spomnim, kako smo se poleti kopali v Rašci, kako smo pozimi igrali hokej, kako je Lojz izpo­sojal kanuje, prodajal sladoled, kako smo komaj cakali vikend, da smo šli k Murnu itd. Casi so se spremenili, TROBLA 49 mladina pa tudi. Ne bom komentiral, v katero smer, ker nimam ne pravice, niti ni pošteno, niti ne vem, ali imam prav ali ne. Pa tudi to je bolj primerno za kakšno gostil­niško debato. Dejstvo pa je, da je vse drugace. Sedaj žal, ali ne, je stvar posameznika. In namesto da bi mladim vzbudili zanimanje za »politiko«, jim jo z videnim še bolj oddaljujemo. Namesto da bi mlade zanimalo vse, raje zamahnejo z roko in vzamejo v roke mobitel. Mlade, pa tudi malo sta­rejše, vecinoma ne zanima preteklost, zanima pa jih, ali bodo imeli kam dati otroka v vrtec, ali bodo imeli novo šolo, igrišce, ali bodo imeli službo, ali bo kakšen družab­ni dogodek, ali bodo do Ljubljane še vedno potrebovali uro ali dve, ali bodo lahko staršem omogocili dostojno starost itd. Utopija je pricakovati, da bo naša mala, prelepa, ob­cina postala najvecja turisticna znamenitost države, da se bo gnetlo kitajskih, ameriških turistov, je pa doseglji­vo, da bo vsaka slovenska družina zavila enkrat na leto, za vikend, v naše kraje, ne pa zgolj na Bled in v Portorož. Na žalost vecina družin, sploh mlajših, sploh ne ve, kje smo. Pa pustimo to za druge case. V obcinskem svetu imamo tudi nekaj mladih pred­stavnikov. Na žalost ugotavljam, da od njih zelo redko slišim kakšno pobudo, idejo, izjema je podžupan, ali da bi vsaj izrazili svoje mnenje. S tem nekako dobim obcu­tek, da že njih samih ne zanima politika. In se vprašam, zakaj sedijo tam. Brez zamere, nenazadnje smo jih sami izvolili, sem pa mnenja da bi se morali pogosteje ogla­šati. Pogrešam mnenja, ideje, debate, predloge, ne pa da dobim obcutek, da so tam, ker »morajo« biti. Na mladih svet stoji, vi pa bi morali dati vzgled mladim, ki želijo v svet politike. Od starejših oziroma izkušenih svetnikov pa si želim malo vec modrosti, konstruktivnosti in ko­nec deljenja na takšne in drugacne. Gospod župan in vsa njegova ekipa, dajte zgled in upanje vsem obcanom za boljši jutri, dajte nam obcutek, da delate v dobro obcine, pokažite nam, da ste zmožni in sposobni preseci belo in crno barvo, da se znate ze­diniti v vseh pomembnih odlocitvah, pokažite nam, da ste enotni in da bomo v prihodnje brali in gledali dobre novice, dobre odlocitve, d se ne bomo pregovarjali o tem, kdo je »kriv« za nekaj, ampak da bomo rekli: »Bravo žu-pan, bravo ekipa in le tako naprej!« Ce sem koga nenamerno prizadel ali ga kakorkoli užalil, se mu iskreno opravicujem. Srecno vsem. Klemen Štrbenk, Rašica TELEPORTACIJA MATERIJE Piše inženir dr. Alfonz Brusek, dipl. ing. phD., msC. Instituto de Investigacion de Enfermedades de la Pina, Kostarika Pred kratkim sem po telefonu poklical prijatelja Armanda, ki dela na observatoriju Llano de Chajnantor v Cilu. Imel je zase-den telefon. Do vecera sem ga ob cisto nakljucnem casu pok­lical še štirikrat in vsakic mi je signal naznanil zasedeno linijo. To me je najprej razjezijo, potem ko se mi je temperamentna reakcija umirila, me je prevzela radovednost, kaj se dogaja z njim tam doli v Cilu. Naslednji dan sem mu po elektronski pošti napisal apel. Hitro mi je odgovoril, da me je prejšnji dan klical petkrat in da ga je cudilo, zakaj sem imel v casu njegovih klicev vedno zaseden telefon. Preverila sva case izvedenih klicev in ugotovila, da sva se vsakic poklicala ob istem trenutku, kar je jasno povzrocilo zasedeno linijo. Ugotovila sva tudi, da sva se želela slišati zaradi dogovora o letošnjem popotovanju, ki je že tradicionalno, saj sva kompatibilna popotniška tovariša z isto popotniško-raziskovalno žilico. Opisani dogodki so me pah­nili v prebiranje podatkov o telepatiji, kar je pri tem dogodku nedvoumno dejstvo. V bistvu me pridobljeni podatki sploh niso presenetili, saj se takšna telepatija pogosto dogaja, ko se dve osebi ali vec oseb tako ali drugace povežejo v isti dogodek z istim namenom, z istimi mislimi. Tako sploh nisem redka izjema, da sem po telefonu z nekim namenom poklical osebo na drugi strani ob istem trenutku, ko je ona klicala mene. Takšne dogod­ke med drugim poznajo številni zaljubljenci, ki pa jim seveda ne namenjajo posebne znanstvene pozornosti. Strokovna literatu­ra navaja, da je bilo opravljenih ogromno poskusov na podrocju telepatije, vecinoma v vojaške namene v casu hladne vojne. Bolj kot ne je poznano, da so na tem podrocju z namenom prestrezanja tajnih podatkov v Sovjetski zvezi trenirali agente. Objavljeni rezultati raziskav pravijo, da so celo v 60-ih odstot­kih uspeli s telepatijo zaznati miselno dogajanje na doloceni lokaciji. Telepatija je torej le eden od paranormalnih pojavov, med katere uvršcamo tudi teleportacijo. Tudi na tem podrocju je opisanih kar nekaj zadev, med katerimi nedvomno izstopa filadelfijski poskus iz leta 1943, ko so v ameriški mornariški bazi mocnemu magnetnemu polju izpostavili vojaški rušilec. V dolo-cenem trenutku naj bi rušilec s posadko v poskusnem pristani-šcu izginil in naj bi se slucajno pojavil vec sto kilometrov drugje kot nakljucna teleportacija materije, se pravi, da se je na mestu poskusa v izredno mocnem magnetnem polju dematerializiral in se je na drugem mestu za vec minut pojavil v fizicni obliki. Poskus je bil izveden v veliki tajnosti in podatki, ki so se pojavili v javnosti, so bili na razlicne nacine nevtralizirani. Domnevno naj bi pri poskusu sodeloval tudi sam Albert Einstein, ki pa je kasneje zaradi eticno spornih zadev odstopil. V novejšem casu pa je v znanstvenih revijah opisanih precej uspešnih poskusov teleportiranja informacije med dvema fotonoma in celo elek­tronoma, ki med seboj nista fizicno povezana. Takšen fenomen kvantne fizike je danes lahko osnova za kvantni racunalnik, kakršni v dolocenih raziskovalnih inštitucijah že obratujejo v manjšem obsegu. Seveda se na tem mestu postavlja vpraša­nje teleportacije materije, ki jo sicer lahko najveckrat vidimo v znanstvenofantasticnih filmih, ko hipno na velike razdalje v vesolju teleportirajo kar celega cloveka. Uradno zaenkrat velja, da ne bo mogoce teleportirati materije, kar pa z dejstvi odlocno zanikajo in dokazujejo v ruskem znanstvenem casopisu Kvanto­vaya fizicheskaya svoboda (......... .......... .......). Ker gre za zelo obcutljivo zadevo, predvsem mocno zanimivo za vojaške namene, vse do sedaj znane informacije v zvezi s te­leportiranjem materije skrbno skrivajo ali pa jih tako ali drugace kamuflirajo z navedbo o neresnicnosti podatkov ali s teorijami zarote. Omenjeni znanstveni prispevek namrec govori o prvi uporabi teleportiranja materije na velike razdalje. V Rusiji so tako prvic v zgodovini cloveštva prakticno teleportirali manjše zaloge hrane iz sibirskega jedrskega inštituta Aneljakh v 3800 kilometrov oddaljeno rusko vojaško arkticno bazo Pogurskoja, ker so vojaški raziskovalci ostali brez zaloge hrane zaradi hi-trega topljenja ledu, ki jim je onemogocil vsakršni transport. V znanstvenem opisu postopka teleportacije materije je nave-deno, da so do 4 kg hrane shranjene v kvarcni kiveti izposta­vili izredno mocnemu magnetnemu polju, ki so ga s pomocjo usmerjenih mikrovalov (ruski sistem ekvivalenten ameriškemu HAARP) prenesli na željeno destinacijo. Za mesto sprejema te­leportirane materije v ciljni arkticni bazi so uporabili klasicen magnetron, povezan z mikrovalovno anteno. Kot porocajo, je bila uspešno teleportirana hrana enakega okusa, ob vsem tem so bile sestavine modrikasto sive barve z nekoliko zmanjšano energetsko hranilno vrednostjo. Ta, prvi v svetu prakticno upo­rabljeni poskus teleportiranja materije je rešil življenje skupini ruskih znanstvenikov v bazi, po drugi stani pa se znanost na podlagi uspešne teleportacije materije resno ozira k uporabi te tehnike za prenos materiala na vesoljsko postajo kot tudi za prenos raketnega goriva na nam najbližje nebesno telo luno. p. s. Z veseljem seveda pricakujem odziv, tako vprašanja, ko­mentarje, kritike in predloge po sodelovanju, ki jih sprejemajo na uredništvu lokalnega medija, s katerim sodelujem. Od tam mi bodo seveda posredovali vse odzive na strokovne eduka­tivne prispevke skladno z Zakonom o izdaji lokalnih medijev (ZILM). TROBLA RAZVEDRILO 51 NAGRADNA KRIŽANKA Dvorska vas 49 1315 Velike Lašce Slovenija Tadeja Nemcek 00 386 31 881 341 tadeja.nemcek@gmail.com https://tadejanemcek.wixsite.com/glassart Nagrajenka iz Troble št. 1 je Romana Petric. Nagrado bo prejela po pošti. CESTITAMO! Rešitev samo nagradnega gesla z vašim polnim naslovom pošljite na naslov uredništva Troble, Levstikov trg 1, 1315 Velike Lašce ali ga oddajte v tajništvu obcine oziroma pošljite rešitev na naslov trobla@velike-lasce.si. Rešitve sprejemamo do datuma uredniškega sestanka, 19. maja 2021. Izžrebanec nagradnega gesla bo prejel nagradni bon in bo objavljen v Trobli št. 3. Nagrado bo izžrebanec prejel po pošti. TROBLA DRUŠTVA 53 POPRAVILO IN CENITEV VOZIL ZA VSE SLOVENSKE ZAVAROVALNICE BREZPLACNO NADOMESTNO VOZILO PRIPRAVA VOZILA NA TEHNICNI PREGLED POLNJENJE IN POPRAVILO KLIMATSKIH NAPRAV SERVIS VOZIL VULKANIZERSTVO POPRAVILO VOZIL NA RAVNALNI MIZI IZPUŠNI SISTEMI AVTODIAGNOSTIKA AVTOVLEKA Tako kot reka v daljavo se izgubi, odšla si tiho, brez slovesa, za seboj pustila si spomin na naša skupna srecna leta, le srce in duša ve, kako boli, ko te vec ni. zahvala Ob boleci izgubi naše dobre mame, babice, prababice, tašce in tete JULIJANE PRIJATELJ z Rašice 30a se zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem za vse tolažilne besede, ustna, pisna sožalja, darovane svece in maše. Hvala kolektivu Zavoda sv. Terezije Videm - Dobrepolje. Zahvala g. župniku Andreju Ostrežu, pogrebni službi Zakrajšek in pevcu Tinu Carmanu. Hvala vsem, ki ste bili del njenega življenja, jo spoštovali in imeli radi. Žalujoci vsi njeni zahvala V 91. letu se je tiho poslovila naša mama, tašca, babica in prababica STANISLAVA FIJAVŽ (1930–2021) z Iga. Vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem se iskreno zahvaljujemo za izreceno sožalje, darovane svete maše, cvetje in svece. Iskreno se zahvaljujemo patronažni sestri Martini Bavdek za oskrbo in pomoc na domu. Zahvaljujemo se tudi dr. Štefancic za skrbno zdravstveno obravnavo. Zahvaljujemo se župniku Andreju za pogrebni obred in pogrebni službi Zakrajšek za vso organizacijo. Žalujoci vsi njeni Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskoncno dragoceno, je vecno in nikdar ne more umreti. (S. Makarovic) zahvala Od nas je tiho odšla draga mama, stara mama in prababica MARIJA GORJUP, rojena HOCEVAR (25. 2. 1927–30. 1. 2021) iz Velikih Lašc, Javorškova ulica 15. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izreceno sožalje, darovano cvetje, svece in svete maše. Hvaležni smo osebju Doma starejših obcanov iz Ribnice, kjer se je dobro pocutila, gospodu župniku Andreju Ojstrežu za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem, trobentacu in pogrebnemi službi Zakrajšek ter vsem, ki ste jo imeli radi in jo boste ohranili v svojih srcih. Žalujoci vsi njeni TROBLA ZAHVALE 55 Zapel je zvon tebi v slovo … Poln bolecin ostaja spomin, ostaja praznina, molk in tišina … zahvala Ob izgubi drage sestre in tete MAGDALENE KOŠIR (8. 11. 1942–25. 1. 2021) z Velike Slevice se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste se prišli poslovit od naše drage Majde in jo pospremili na njeni zadnji zemeljski poti. Hvala za darovano cvetje, svece, mašne darove in molitve. Posebno zahvalo izrekamo zdravnici Mileni Starc Vidrih in patronažni sestri Petri. Iskrena hvala gospodu župniku Andreju Ojstrežu za lepo pripravljen obred, trobilcu za zaigrane melodije, Amadeji za cudovito zapete pesmi, pogrebcem ter pogrebni službi Zakrajšek. Žalujoci vsi njeni Skrb in delo tvoje je bilo življenje. Vse težave si odložila, pri Bogu prostor zaslužila. zahvala Ob smrti naše drage mame, babice in tašce IVANE ŠKULJ z Adamovega se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste se od nje poslovili in jo pospremili na zadnjo pot, zanjo darovali za svete maše, svece in zanjo molili. Zahvaljujemo se g. Andreju Ojstrežu za opravljen obred in pogrebni službi Zakrajšek za opravljene pogrebne storitve. Žalujoci vsi njeni OD PONEDELJKA, 22. MARCA, DO NEDELJE, 28. MARCA Spletna predstavitev, dostopna na www.virtualna.trubarjeva-domacija.si #NAPREJ V PRETEKLOST: SLOVENIJA TRUBARJEVI STEBRI SLOVENSTVA (Trubarjeva domacija in Skupnost muzejev Slovenije) PONEDELJEK, 5. APRIL, ob 9. uri Velike Lašce–Sv. Primož–Velike Lašce VELIKONOCNI POHOD (PD Velike Lašce) PETEK, 16. APRIL, ob 19. uri Trubarjeva domacija, Rašica ODPRTJE LIKOVNE RAZSTAVE MOJCE BORKO, DIPL. SLIKARKE: ZDRUŽITEV SOBOTA, 24. APRIL, ob 8. uri POMLADNA CISTILNA AKCIJA OB DNEVU ZEMLJE (Obcina Velike Lašce) NEDELJA, 25. APRIL, Gradež PRAZNOVANJE POMLADI (Društvo za ohranjanje dedišcine)