Kamniški OBČAN
St. 15
51. leto
ita
Jezikovna šola
ANGLEŠČINA NEMŠČINA FRANCOŠČINA ITALIJANŠČINA RUŠČINA ŠPANŠČINA
V Centra Kamnika na Japljevi 4 poleg kavarne Veronika TEL • 831 73 60, GSM • 041 5S3 711
Začetek prvih tečajev: 17. september www.ita-jezibovnasola.com Tečaji angleščine in nemščine za predšolske otroke in konverzacijski tečaji po zelo ugodni ceni!
Tudi v Kamniku so sledili ideji gasilstva in že leta 1882 ustanovili Prostovoljno požarno brambo, predhodnico današnjega Prostovoljnega gasilskega društva Kamnik. 130 let delovanja PGD Kamnik, ki kot osrednja enota skrbi za varnost celotnega območja občine Kamnik, je pomemben in častitljiv jubilej, povezuje tradicijo in generacije gasilcev, ki so in še danes nesebično opravljajo svoje poslanstvo. V gasilskih vrstah društva so le prostovoljci, ki pa z vso odgovornostjo, profesionalnostjo, pogumom in srčnostjo nesebično pomagajo
Vabljeni na Veliko planino!
Nihalka vozi od ponedeljka do četrtka od 8. do 18.ure, od petka do nedelje od 8. do 20.ure.
SEJEMSKI DARILNI BON
300
BON JE VNOVČLJIV PRI NAKUPU NOVEGA VOZILA PEUGEOT DO 30.09,2012
RODEX d.o.o.
Rova, Rovska cesta 2, 1235 Radomlje, tel. 01 729 92 00, www. rodex.si
OBIŠČITE NAS RAZSTAVNI PROSTOR NA DNEVIH NARODNIH NOŠ V KAMNIKU!
Kamnik, 6. september 2012
Pozdravljeni prvošolčki, učenci in dijaki!
Brezskrbno poletje se je končalo in kamniški šolarji so v ponedeljek,	župana Marjana Šarca, podžupanje mag. Julijane Bizjak Mlakar in
3. septembra, sedli v šolske klopi. Za 324 otrok občine Kamnik je bil to	podžupana Damjana Hribarja deležni prvošolci, kot tudi ostali učenci in
prav poseben dan, saj so prvič prestopili prag šole in prvič zaslišali šol-	dijaki. Več na 2. strani. Vsem učencem in dijakom želimo, da bodo šolski
ski zvonec. Polni pričakovanj in željni znanja so bili spodbudnih besed	dnevi novega šolskega leta polni znanja ter lepih in prijetnih izkušenj!
Učenci OS Toma Brejca bodo zaradi prenove stare šole letošnje šolsko leto nabirali znanje v učilnicah na različnih lokacijah. Prvošolcem OS Toma Brejca je spodbudne besede in želje po znanju župan Marjan Sarec predal na OS Marije Vere, prav tako tudi »domačim« prvošolcem.
130 let PGD Kamnik
Hvala gasilke in gasilci za pogum in srčnost!
Prostovoljno gasilstvo ima na Slovenskem dolgoletno tradicijo. Pogosto se neprecenljive vrednosti hitre in nesebične pomoči gasilcev zavemo šele, ko nas ali bližnje doleti nesreča.
bližnjemu. Z visoko usposobljenim kadrom in sodobno tehniko so gasilci in gasilke PGD Kamnik kos intervencijam, ki so zaradi hitrega razvoja tehnike in tehnologije vedno zahtevnejše. Danes je PGD Kamnik sodobna prostovoljna reševalna organizacija z več kot 90 člani.
Praznovanje 130-letnice neprekinjenega organiziranega delovanja PGD Kamnik je v soboto, 25. avgusta, zaokrožila slavnostna gasilska parada po mestu in slavnostna seja v Domu kulture Kamnik.
Več na 5. strani.
PRAZNIK NARODNIH NOS V KAMNIKU
V teh dneh bodo ulice starega mestnega jedra Kamnika ponovno oživele ob pesmih, plesih, folklori, barviti oblačilni dediščini, narodno-zabavni glasbi, pestri sejemski ponudbi in srečanju vseh, ki želimo, da se ljudsko izročilo in tradicija ohranjata. Od danes do nedelje Kamnik gosti že 42. Dneve narodnih noš in oblačilne dediščine, ki se zadnji dve leti ponašajo z nazivom mednarodnega folklornega festivala. Prireditev velja za največji etnološki festival v Sloveniji, vrhunec festivala pa predstavlja nedeljska povorka, v kateri se bo letos predstavilo kar 2.200 narodnih noš iz Slovenije in tujine.
Več o festivalu, oblačilni dediščini in programu na 3. strani.
NASA ANKETA
Študentje postajajo (pre)draga delovna sila
na strani 7
Dragi bralci, naslednja številka časopisa Kamniški občan bo izšla v petek, 21. septembra. Članke oddajte do petka, 14. septembra, zahvale in oglase pa lahko oddate še v sredo, 19. septembra, v uredništvu v Kamniku, Glavni trg 25 (stavba med občino in pošto), tel.: 01/83 91 311, 041/662-450, e-naslov: sasa.mejac@siol.net
Časopis Kamniški občan lahko prebirate tudi v elektronski izdaji na www.kamnik.si
D	u
D	E
CENTER ZA SVETOV N E JEZIKE Brezntkova15 1230 Domžale	
VPISI v JEZIKOVNE TEČAJE
ZA OTROKE IN ODRASLE
Pohitite, tečaji se že začenjajo! tel: 01 / 721-69-13, 041 / 317-444 dude@dude.si www.dude.si
tU S MARKET Veronika
Kranjska cesta 3 c, Kamnik
UGODNA IN ŠIROKA PONUDBA ŽIVIL IN IZDELKOV ZA GOSPODINJSTVO.TUDI EKO PONUDBA.
OKULISTIČNI PREGLEDI
Optika Aleksandra
; QLANDIA
tel 01 839 75 00 www.optika.si
E F P TWZ
p i c r d
I D f C I 9
Pozdravljeni prvošolčki, učenci in dijaki!
Brezskrbno poletje se je končalo in kamniški šolarji so v ponedeljek, 3. septembra, sedli v šolske klopi. Za 324 otrok občine Kamnik je bil to prav poseben dan, saj so prvič prestopili prag šole in prvič zaslišali šolski zvonec. Polni pričakovanj in željni znanja so bili spodbudnih _besed s strani župana Marjana Šarca, podžupanje mag. Julijane Bizjak Mlakar in podžupana Damjana Hribarja deležni prvošolci, kot tudi ostali učenci in dijaki.
Župan Marjan Šarec je najprej obiskal in pozdravil dijake prvih letnikov Šolskega centra Rudolfa Maistra Kamnik, ki od 1. septembra nosi novo ime Gimnazija in srednja šola Rudolfa Maistra. Tako ravnatelj mag. Šemso Muja-
besede in želje po znanju župan Marjan Šarec predal na OŠ Marije Vere. Ob tem je tudi »domačim« prvošolčkom OŠ Marije Vere zaželel prijeten vstop v novo obdobje, ko so se znašli v neznanem okolju, kjer bodo vsekakor izvedeli mnogo novega, spoznali šolske klopi in spletli prijetna prijateljstva.
Preden je župan točno opoldne pozdravil prvošolce OŠ Frana Albrehta, je skupaj z ravnateljico OŠ Toma Brejca Mojco Rode Škrjanc, v.d. direktorice Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik Urško Kolar, direktorjem Velika planina d.o.o. Dušanom Bombačem in predstavnikom podjetja Kam-bus, d.d. Boštjanom Jordanom obiskal učence 5. a in
Župan je obiskal tudi učence OŠ Toma Brejca, ki bodo letošnje leto preživeli v prostorih Župnišča Kamnik.
novič kot župan sta jim zaželela uspešno izobraževanje, medsebojne pomoči in sodelovanja.
Sledil je obisk in pozdrav učencev OŠ Toma Brejca, ki bodo zaradi prenove stare šole letošnje leto preživeli na različnih lokacijah. Prvošolcem OŠ Toma Brejca je tako spodbudne
b. razreda OŠ Toma Brejca, ki so pomagali, da je 27. avgusta na potep odšel naš novi mestno-turistični avtobus Kamnik bus. Župan se je učencem zahvalil za njihov trud in jim v imenu vseh predal nagrado - vožnjo s Kamnik busom in celodnevni izlet na Veliko planino.
OBCINA KAMNIK
ponovno obvešča, da ima objavljena JAVNA RAZPISA za:
1.	Ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva in podeželja v občini Kamnik za naslednje namene:
•	Naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo
•	Naložbe za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetijah
•	Naložbe v opravljanje storitev in trženje proizvodov in storitev s kmetij
•	Šolanje v srednješolskih kmetijskih programih
2.	Dodelitev proračunskih sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v obliki:
•	Pospeševanja zaposlovanja
•	Sofinanciranje zaščite patentov in licenc
•	Pospeševanje udeležb na sejmih in razstavah
Razpisna dokumentacija je objavljena na občinski spletni strani www. kamnik.si od 24. 8. 2012 dalje. Vloge je potrebno oddati najkasneje do petka, 28. septembra 2012. Dodatne informacije: Mira Crnkovič tel: 8318-107 ali po e-pošti: mira.crnkovic@kamnik.si
Marjan Šarec ŽUPAN
PLETENINE ^ST
MlfO ^e^eyline špenko praznujejo!
Ponosni smo na ^O Ißt kreativnega oblikovanja pletenin za vas. Vabimo VSLS, da praznujete z nami in se nam pridružite
na modni reviji, v soboto, 8.9., ob 20.30,
v Kamniku, na Prešernovi 14c (pred našo prodajalno).
V NAŠI PRODAJALNI JE VELIKA. IZBIRA. PLETENIN, OB NAKUPUl 0% GOTOVINSKI POPUST.
Pletenine špenko, vedno v koraku z modo!
Kamniški OBČAN - Izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska cesta 3/a. Odgovorna urednica Saša Mejac, univ. dipl. ekon. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave. Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 333. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 20.000 izvodov. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 25, tel.: 01/83-91-311, 041/662-450, fax: 01/83-19-860, e-mail: sasa.mejac@siol.net
Uradne ure: ponedeljek in petek od 9. do 15. ure, sreda od 9. do 12. in od 13. do 17. ure. Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Grafična priprava in tisk Set d.d., 6. 9. 2012.
Župan je obiskal tudi učence OŠ Toma Brejca, ki bodo letošnje leto preživeli v prostorih Župnišča Kamnik. Učenci so povedali, da se tu dobro počutijo, veselja pa ni skrivala niti ravnateljica Mojca Rode Škrjanc, ki si je skupaj s celotno ekipo šole ter ob pomoči župana in direktorja občinske uprave mag. Ivana Kende vse leto prizadevala za ureditev prostorov in dobro počutje otrok.
Vmes je učenke in učence OŠ 27. julij Kamnik ob prvem šolskem dnevu pozdravila podžu-panja mag. Julijana Bizjak Mlakar, prvošolce (tudi srednješolce) CIRIUS-a Kamnik in OŠ Stranje pa je obiskal podžupan Damjan Hribar.
Za konec je župan Marjan Šarec obiskal še prvošolčke OŠ Šmartno v Tuhinju. »Ne pozabite, da so stvari, ki se jih boste naučili v šolah, delo mnogih generacij. Vse to znanje, ki vam bo položeno v roke, je dediščina, ki jo spoštujte, jo bogatite in nekega dne zvesto prenesite naprej,« jim je povedal.
Da je bil prvi šolski dan kar se da prijazen in varen je skrbelo 60 prostovoljcev iz krajevnih skupnosti, različnih društev, zavodov ter Policijska enota Kamnik, ki je za dodatno varnost poskrbela tudi ob večjih vpadni-
cah v mesto. Vsak prvošolček je prejel odsevne trakove, starši pa knjižico z naslovom »Prvi koraki v cestnem prometu«. Ob tem velja opozorilo in prošnja voznikom, da naj bodo v teh dneh, kot tudi skozi vse šolsko leto, posebno pozorni in previdni v okolici šol in šolskih poti. Šolarjem pa želimo, da bodo šolski dnevi polni lepih in prijetnih izkušenj ter uspešno šolsko leto 2012/2013!
Janja Zorman Macura Odnosi z javnostmi Občina Kamnik
Drage prvošolke, dragi prvošolci, učenci, dijaki!
Indijski pregovor pravi: »Kar je naučeno v mladosti, je vklesano v kamen.«
Na prvi šolski dan ste svoje znanje pričeli klesati. Nekateri prvič, drugi nadaljujete. Upajte si biti pametni, upajte spraševati, saj boste tako dobili potrebne odgovore. Dobili boste znanje.
Ne pozabite, da so stvari, ki se jih boste naučili v šolah, delo mnogih generacij. Vse to znanje, ki vam bo položeno v roke, je dediščina, ki jo spoštujte, jo bogatite in nekega dne zvesto prenesite naprej.
Srečno in kar se da prijetno bivanje v šolskih klopeh ter varno pot v šolo!
Vaš župan Marjan Sarec
V Mekinjah državna slovesnost ob Evropskem dnevu spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih sistemov
Na dvorišču samostana v Mekinjah je 27.avgusta zvečer v so-organizaciji Študijskega centra za narodno spravo, Društva Demos na Kamniškem in Občine Kamnik potekala osrednja državna slovesnost ob Evropskem dnevu spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih sistemov. Slovesnosti se je udeležil tudi premier Janez Janša.
Osrednja tema letošnje slovesnosti so bili slovenski fantje, ki so bili med drugo svetovno vojno prisilno mobilizirani v nemško vojsko. Gre za veliko število slovenskih fantov (po do sedaj znanih podatkih med 60.000 do 80.000, od tega jih je približno 15.000 padlo), ki so bili žrtve takratnih razmer. Žrtve so bile tudi njihove družine. Obenem
K razglasitvi 23. avgusta za Evropski dan spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih sistemov je pozvala že Resolucija o evropski zavesti in totalitarizmu, ki jo je dne 2. aprila 2009 sprejel Evropski parlament. 23. avgusta leta 1939 je bil podpisan pakt Hitler - Stalin -dveh totalitarnih držav in sistemov 20. stoletja (nacistične Nemčije in komunistične Sovjetske zveze) in s tem je bila pot v drugo svetovno vojno odprta.
so se spomnili tudi drugih žrtev, na primer t. i. ukradenih otrok na Štajerskem.
Samostan Mekinje za slovesnost ni bil izbran naključno, saj je bil nema priča totalitarizmov 20. stoletja in vojn v 19. stoletju. Njegovi zidovi so bili nema priča totalitarizmov, vojn in trpljenja. Že v času napoleonskih vojn v začetku 19. stoletja je bil samostan vojaška bolnišnica. Od spomladi 1915 do konca leta 1917 je nudil
zatočišče ranjenim avstro-ogrskim vojakom s Soške fronte, zlasti Nemcem, Čehom in Poljakom.
Po uvodnih zvokih Zdravljice v izvedbi MePZ ODMEV Kamnik pod vodstvom Ane Smrtnik so zbrane goste pozdravili „župan Marjan Šarec, direktorica Študijskega centra za narodno spravo dr. Andreja Valič Zver in Igor Podbrežnik iz Društva Demos na Kamniškem.
Kamniški župan Marjan Šarec je v pozdravnem nagovoru dejal, da je malo držav na svetu, kjer se mora tako majhen narod skozi vsa stoletja »krepko boriti za svoj obstoj«. Zadnje dejanje tega je bilo po njegovem mnenju leta 1991, »ko smo dosegli svojo državo, ki pa bo uspešna takrat, ko bomo dosegli, da se noben totalitarizem nikoli več ne bo ponovil«, je še povedal.
Direktorica Študijskega centra za narodno spravo Andreja Valič Zver je poudarila, da je bistvo totalitarizma nespoštova-nje človekovega dostojanstva. »Naj takšno spominjanje na temne plati naše zgodovine pripomore k dvigu kulture, strpnosti, sočutja in spoštovanja med ljudmi,« je še dejala. Po mnenju predsednika društva Demos na Kamniškem Igorja Podbrežnika mora slovenska družba doseči soglasje, »kako zdraviti rane preteklosti, ki nas vedno znova bolijo« in tudi, kako presegati delitve, ki »nas slabijo in ogrožajo našo prihodnost«.
V nadaljevanju sta zbrane z video nagovorom pozdravila tudi poslanec evropskega parlamenta Tunne Kelam in predsednik Platforme evropskega spomina in vesti Göran Lindblad.
Slavnostni govornik slovenski teolog, filozof in pedagog, član Evropske akademije znanosti in umetnosti dr. Janez Juhant je mnenja, da »brez osebnega in družbenega prečiščenja svojih usedlin preteklosti ne moremo izostriti pogleda. Dvigniti se iz ujetosti v trenutne osebne, tranzi-cijske in družbeno-ekonomsko-po-litične vsakdanjosti predpostavlja biti pripravljen na dialog s sočlovekom za iskanje globljih medčloveških razsežnosti. Vsakdanja površnost, politična povprečnost in plehka ali celo ideološko-pro-pagandna zaslepljenost zapirajo pota do globin pristne človeškosti, le osebna odprtost duha se prebija skozi čeri vsakdanjosti v kraljestvo resnice, v katerem imajo svoje mesto nedolžni, žrtvovani, odrinjeni in pozabljeni«. Zato po njegovem mnenju, vseevropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov ni namenjen le spominu, pač pa urejevanju družbe in popravi krivic, ki so jih žrtvam povzročili omenjeni režimi«...
Na koncu je sledilo predvajanje dokumentarnega filma »Vojakovo pismo«, še prej pa sta zbrane nagovorila še predsednik Društva taboriščnikov ukradenih otrok prof. dr. Janez Žmavc in predsednik Zveze društev mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko 1941-1945 Leon Janežič.
Janja Zorman Macura
KMETOVALCI!
S 1. 1. 2013 STE OBVEZNI VODENJU POSLOVNIH KNJIG,
Ce vaš katastrski
DOHODEK + 50 % OBDAVČLJIVIH
SUBVENCIJ (BREZ OMD,KOP, ERG) PRESEŽE 7.500 EUR.
DOLŽNI STE SE PRIGLASITI DURSU DO 31. 10. 2012!
Brezplačno pomoč, obrazce in informacije dobite pri davčni svetovalki za kmetovalce
Andreji Jerman s.p., Glavni trg 23, Kamnik., vsak četrtek od 11. do 14. ure na tel. 01/839 73 49
Vabljeni na hipodrom v Komendo.
Vstop prost!
Več na www.kk-komenda.si
KK Komenda, Glavarjeva c. 98, Komenda
PRAZNIK NARODNIH NOS V KAMNIKU
V teh dneh bodo ulice starega mestnega jedra Kamnika ponovno oživele ob pesmih, plesih, folklori, barviti oblačilni dediščini, narodno-zabavni glasbi, pestri sejemski ponudbi in srečanju vseh, ki želimo, da se ljudsko izročilo in tradicija ohranjata. Od danes do nedelje Kamnik gosti že 42. Dneve narodnih noš in oblačilne dediščine, ki se zadnji dve leti ponašajo z nazivom mednarodnega folklornega festivala. Prireditev velja za največji etnološki festival v Sloveniji, vrhunec festivala pa predstavlja nedeljska povorka, v kateri se bo tokrat predstavilo kar 2.200 narodnih noš iz Slovenije in tujine.
Dnevi narodnih nos združujejo skupine, posameznike in društva, ki ohranjajo bogato oblačilno dediščino in izročilo. Organizator, Zavod za turizem in šport v občini Kamnik, skupaj z njimi pripravlja vrsto plesnih, pevskih in glasbenih dogodkov. Štiridnevno dogajanje se bo pričelo danes z odprtjem razstave Oblačilna dediš-
priznana Akademska folklorna skupina France Marolt Ljubljana. Kot je izpostavila Urška Kolar, v.d. direktorice Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik, bo popoldanski del obogaten z Linhartovo predstavo Županova Micka, ki je postavljena v čas razsvetljenstva, ko se je v Sloveniji začela razvijati oblačilna dediščina.
čina Kamnika in okolice avtorice Alenke Pakiž, ki nam preko slikovnih, predmetnih in ustnih pričevanj Kamničanov predstavlja prvobitno svečano oblačilno podobo naših prednikov, tako narodne noše, kot tudi njihovo praznično obleko.
Festival bo potekal v znamenju ene od prvin nekdanjega oblačenja - pokrivala peče. Peča, zavezana na petelinčka, je bila namreč od konca 19. stoletja dalje na slovenskem alpskem oblačilnem območju močno razširjeno pokrivalo, namenjeno posebnim priložnostim. Festival bo slavnostno odprl župan občine Kamnik Marjan Sarec v petek, 7. septembra, ob 19. uri, na Glavnem trgu.
Sobota v znamenju folklore in Županove Micke
Oder na Glavnem trgu bo v dopoldanskem času postal živahno prizorišče plesov otroških folklornih skupin. Večer plesnega izročila pa bo ustvarila
Množičnost in izbomost udeležbe številnih protagonistov iz Slovenije in tujine, podprta z merili in kriteriji etnološke stroke, več kot štiridesetletno tradicijo kamniške priredile naposled nadgrajujejo z uglednim statusom mednarodnega folklornega festivala v okviru medcelinskega strokovnega združenja folklornih festivalov CIOFF« je o dogodku povedal dolgoletni soustvarjalec prireditve Tone Ftičar iz Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti.
Organizator prireditve, Zavod za turizem in šport v občini Kamnik, pričakuje do 50.000 obiskovalcev festivala. Spremljevalni program poleg sejma domače in umetnostne obrti razširjajo s Podeželjem v mestu, živilsko tržnico s predstavitvijo lokalnih kmetov na Trgu talcev.
V. d. direktorice Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik Urška Kolar je vabilo na 42. Dneve narodnih noš in oblačilne dediščine zaokrožila z besedam: »Dnevi narodnih noš imajo bogato tradicijo in ponosni
Nastopi folklornih skupin s temperamentnimi plesi in barvitimi kostumi folkloristov vselej pritegnejo zanimanje številnih obiskovalcev. Sobota in nedeljsko dopoldne bosta letos v znamenju folklore.
smo, da ta največji slovenski dogodek na temo oblačilne dediščine prirejamo v Kamniku in s tem
ohranjamo bogato etnološko izročilo naših krajev, naših prednikov in tako ohranjamo dragoceno de-
diščino, iz katere črpamo znanje za prihodnost.«
SAŠA MEJAČ
Rdeča nit letošnjega festivala je pokrivalo peča kot ena od prvin nekdanjega oblačenja. Posebno mesto in pozornost ji organizator namenja tudi v nedeljski povorki.
Uprizorili jo bodo člani KUD-a Ivan Cankar iz Šmartnega v Tuhinju, ki letos praznuje 60-letnico delovanja.
Barvite in živahne folklorne nastope bo sklenila povorka narodnih nos
Nastopi folkornih skupin iz tujine, še posebej naših južnih sosed, vsako leto pritegnejo veliko obiskovalcev, ki uživajo ob temperamentnih plesih in barvitih kostumih. V nedeljo dopoldan se bodo predstavile folklorne skupine iz Črne gore, Litve in Italije.
Vrhunec prireditve bo povor-ka preko dva tisoč narodnih noš in slavnostni nagovor predsednika Republike Slovenije Danila Türka.
»Ob tradiciji, segajoči v kul-turno-antropološko dediščino številnih rodov prednikov, se v nizu vsakoletnih dogodkov verodostojno izpričuje tudi naš sedanji, moderni odnos do tovrstnega izročila.
OBLAČILNA DEDIŠČINA KAMNIKA IN OKOLICE
Govorica oblek in oblačenja razkriva preteklost in bogati našo sedanjost - je resnično pravi podnaslov za razstavo Oblačilna dediščina Kamnika in okolice, s katero se v četrtek, 6. septembra, pričenjajo tradicionalni kamniški 42. Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine. Razstavo v Galeriji Mihe Maleša je pripravila Alenka Pakiž, ljubiteljica nekdanje oblačilne kulture Slovencev, razstava pa je prosto na ogled do konca meseca. Obiskovalcem preko slikovnih, predmetnih in ustnih pričevanj Kamničanov predstavlja prvobitno svečano oblačilno podobo naših prednikov, tako narodne noše, kot tudi njihovo praznično obleko. Najstarejši oblačilni kosi segajo v sredino 19. stoletja, najstarejši predmet, členkasto-verižičasti sklepanec iz Sadnikarkeve muzejske zbirke, pa je datiran z letnico 1721.
Kamnik ima bogato izročilo
Kamnik s starim meščanskim jedrom še vedno ohranja spomin na življenje izpred sto in več let. Alenka Pakiž s soprogom Filipom že vrsto let opravlja ljubiteljsko raziskovalno delo o oblačilni kulturi naših prednikov, pred letom dni pa je na plan prišla ideja o pričujoči razstavi. Stopila je za fasade kamniških meščanskih hiš, v katerih današnji rodovi ohranjajo zavedanje o pomenu ohranjanja starih oblačil, fotografij in predmetov. »Kamniški meščani so v času narodovega prebujanja občutili vrednost izročila in so zbirali ter ohranili izvirnike oblačil s širšega kamniškega območja v času, ko so ta oblačila dobivala drugotno vlogo, vlogo v izražanju narodne identitete. V stiku z ljudmi, ki cenijo spomin na preteklost in hranijo zapuščino prednikov, sem začutila njihovo povezanost s preteklostjo,« pojasnjuje Pakiževa. Pravi, da razstavljene fotografije in predmeti predstavljajo le drobce, ki nas vse spominjajo na prvobitno svečano oblačilno podobo naših prednikov, a so hkrati priče o vrlinah, spretnostih in kulturnem stremljenju Kamničanov. Avtorica razstave se zaveda, da vse, česar se spominjajo in ji govorijo ljudje ob predmetnih in likovnih pričevanjih, ne more verodostojno pokazati pretekle resničnosti, saj vse, kar razberemo iz povedanega ali nam posredujejo zgodovinski zapisi, že nosi pridih osebnega videnja in spomina.
Na razstavi na ogled boljša praznična oblačila
Razstava ne govori o »narodni noši«, temveč o oblačilih, katerih lastniki so bili prvotno prebivalci s širše kamniške okolice in so jim služila kot boljša praznična obleka. Najstarejši oblačilni kosi segajo v sredino 19. stoletja. Ob natančnejšem ogledu pozoren opazovalec zazna, da je lepota oblačil v njihovi preprostosti, drugačnosti, obenem pa tudi v eleganci. Kdor se poglobi v izdelavo rekonstrukcij teh oblačil, se ne more načuditi natančni ročni izdelavi raznih naborkov, približno dva do tri
Sivo modro svileno krilo s prsnikom iz brokata iz 19. stoletja izhaja iz Oševka.
:#: 42. DNEVI
♦ ♦♦♦♦ NARODNIH NOŠ
IN OBLAČILNE DEDIŠČINE
Petek, 7. september 2012 Oder Glavni trg
16.30: Koncert ljudskih pesmi 19.00: Slavnostno odprtje Dnevov narodnih noš in oblačilne dediščine z nagovorom župana Občine Kamnik Marjana Šarca 19.15: Koncert Mestne godbe Kamnik 20.00: Zabava z ansamblom Malibu
Sobota, 8. september 2012 Oder pri Kavarni Veronika
10.00 - 12.00: 7. tekmovanje harmonikarjev za pokal
Dnevov narodnih noš - predtekmovanje 19.15: Koncert bavarskih ljudskih pesmi v izvedbi Moškega pevskega zbora Liedertafel Utting
(Nemčija)
Oder Glavni trg
KAMNIK,
6. - 9. SEPTEMBER 2012
Kamnik
mir äport v občini Kamnik
9.30 10.30 11.30
9
Promenadni koncert Mengeške godbe
Nastop ansambla Galop
Srečanje otroških folklornih skupin
(OFS Kres Novo mesto, OFS KUD Oton Župančič, OFS Račna, OFS Spominčice Rogaška Slatina)
>iaj>RYpeKisff
14.30: 7. tekmovanje harmonikarjev za pokal
Dnevov narodnih noš - finale 16.00: Gledališka predstava Županova Micka
(KUD Ivan CankarŠmarnovTuhinju) 17.30: Kamniško glasbeno-pevsko-folklorno popoldne
19.00: Večer plesnega izročila (Akademska
folklorna skupina France Marolt Ljubljana) 20.30: Zabavni večer z ansamblom Zupan
Nedelja, 9. september 2012 Oder Glavni trg
9.30: Budnica - Godba Slovenskih železnic Zidani most 10.00: Nastopi tujih folklornih skupin v sodelovanju s festivalom od Celja do Žalca: nastopajo skupine iz Črne gore, Litve in Italije 15.00: TRADICIONALNA POVORKA NARODNIH NOŠ z nagovorom župana Občine Kamnik Marjana Šarca in slavnostnim govornikom predsednikom Republike Slovenije dr. Danilom Türkom 17.00: Zabavno popoldne z ansamblom Roka Žlindre
Spremljevalne prireditve Razstave
Kamnik - portret iz zraka, VI. del
Avtor fotografij: Primož Hieng / Samčev predor Kaj naj oblečem za v solo?
Razstava o oblačilnem videzu učencev in učiteljev skozi čas. / Grad Zaprice, Muzejskapot 3 Filatelistična razstava na temo oblačilne dediščine Turistično informacijski center Kamnik
Odprtje razstave: četrtek, 6. september2012, ob 18. uri Oblačilna dediščina Kamnika in okolice
Avtorica: Alenka Pakiž / Galerija Miha Maleš Kamnik Odprtje razstave: četrtek, 6. september2012, ob 19. uri
Sejmi
Sejem domače in umetnostne obrti
Šutna / Odsobote, 8. septembra do nedelje, 9. septembra2012, med10. in 19. uro Živilska tržnica - Podeželj e v mestu
Trg talcev / Odsobote, 8. septembra do nedelje, 9. septembra2012, med10. in 19. uro Sejemska prodaja
Glavni trg in Maistrova ulica /Odpetka, 7. septembra do nedelje, 9. septembra med 9. in 19. uro
Dafažaln!
g)eijroplakatl
&
".Obč/UV
Avtorica razstave Oblačilna dediščina Kamnika in okolice Alenka Pakiž je ob pomoči svojega moža Filipa omogočila odličen vpogled v preteklo oblačilno kulturo našega kraja. Med drugim je na ogled tudi ročno šivan rdeč suknen telovnik iz leta 1838.
milimetrov ozkim gubicam (bize), ročno oblikovanim in šivanim okrasnim trakovom, izbranim umirjenim barvam, drobnim vzorcem, vtkanih v žametu, svili, brokatu, in tankim ročno kvačkanim čipkam. Vse videno opozarja na izbrano preprostost, odnos do oblačila, drobno ročno krašenje, nikakor pa ne kič. Pakiževa opozarja, da se je nekdanja besedo »kinč«, ki je pomenila okras, velikokrat pomotoma spremenila v »kič«. Oblačilu je bila posvečena vsa pozornost pri izdelavi, saj je bilo blago dragoceno, šivanje drago, zato naj bi skrbno izdelano oblačilo služilo po več deset let, ves ta čas pa bilo v ponos in okras njegovemu imetniku. »Ne glede na današnje povsem drugačno gledanje na oblačenje, ki ga narekujejo nova merila, navade in vrednote, pa je pomembno, da spoznavamo značilnosti naše pretekle kulture in to upoštevamo takrat, kadar želimo v današnjem času z načinom oblačenja predstaviti preteklost, kar je še posebej pomembno ob Dnevu narodnih noš in oblačilne dediščine. Ob tem prazniku, ki temelji na želji prednikov, da bi z obleko izkazovali narodno zavest, naj bi tudi dandanes verodostojno prenašali ljudsko izročilo in sporočali spoštovanje do prednikov. Na zunaj se to izraža s približevanjem pristnosti, preprostosti z osebno ravnijo kulture, kar se izraža tudi z obnašanjem. Bolj pomembno kot število udeležencev je narodno in zgodovinsko izročilen pomen, ki ga želimo prebujati in ohranjati. Celoten videz, predvsem pa obleka, ki je stara ali izdelana na stari podlagi, naj bi služila kot vizualno sredstvo, na osnovi katerega si ljudje ustvarijo vtis o oblačenju prednikov. Velja naj to, kar so učile naše babice. Ko se opravimo za svečano priložnost, se oblečemo v oblačila, ki jih ne nosimo za vsak dan in se temu primerno tudi uredimo. K temu pripomore osebi občutek za spoštljivo oblikovano pričesko in pokrito glavo, saj ob tej priložnosti ni potrebno razkazovati sodobnega »lišpa«. Kadar smo tako urejeni, se svečano počutimo, vedemo in hodimo, zato nas tudi okolje sprejema (dojema) drugače. S tem je dosežen namen praznika Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine ter želja udeležencev povorke, da pri drugih vzbudijo zanimanje in občudovanje.« pravi Alenka Pakiž.
Razstava temelji na slikovnih, predmetnih in ustnih pričevanjih Kamničanov
Na razstavi si lahko obiskovalci po sobanah Galerije Mihe Maleša ogledajo družinsko izročilo Lectarjeve domačije, od fotografij do ohranjenih avb in telovnikov, zelo zanimivi so zagotovo tudi primeri modnih časopisov 19. stoletja iz arhiva Antona Steleta, ki so narekovali oblačilno podobo v naših krajih. Ohranjene družinske fotografije Steletovih prednikov iz druge polovice 19. stoletja in drugih meščanskih družin v Kamniku predstavlja oblačenje meščanov ob najbolj pražnjih dneh in pričajo, da je bila njihova oblačilna raven izjemno visoka. Družinska tradicija družine Pucelj je predvsem skrb za stara oblačila. Na razstavi so predstavljene stare rute, peče, predpasniki krila in obleke. Delček iz bogate zbirke starin in zgodovinskih umetnin je na ogled tudi iz zasebne zbirke Sadnikarjevega muzeja, med drugim usnjeni
»gurtli«, pašne torbice in sklepanci. Del predmetov na razstavi je tudi iz arhiva Medobčinskega muzeja Kamnik, iz osebnega arhiva družine Ličen iz Oševka, zanimiva pa je tudi predstavitev zavezovanja peče na petelinji greben iz Tuhinjske doline.
Ohranjanje spoštljivega odnosa do pretekle oblačilne kulture je pomembno, pričujoča razstava pa z Členkasto-verižičasti sklepanec iz oblačili, predmeti in fotografijami Sadnikarjeve muzejske zbirke je z omogoča odličen vpogled v oblačilno letnico 1721 najstarejši predmet na preteklost Kamnika z okolica razstavi.	BOJANA KLEMENC
Tudi kamniški otroci so bili v 19. stoletju oblečeni po aktualnih modnih smernicah, ki so jih premožnejši meščani našli v modnih časopisih.
SREČANJA IN SPOMINI NA NOB
V preteklih mesecih se je zvrstilo več spominskih srečanj pri spomenikih NOB na območju občine Kamnik. Številna udeležba srečanj potrjuje, da polpretekla zgodovina še živi z narodom, ki se s hvaležnostjo spominja žrtev, ki so darovali svoja življenja, da danes živimo v svobodni državi Sloveniji. Upor proti okupatorju in njihovim domačim sodelavcem ljudje spoštujejo.
Pri pripravah na ta srečanja so prizadevno sodelovala krajevna združenja, zlasti Združenja borcev za vrednote NOB Tuhinj, Motnik in Špitalič v sodelovanju z Občinskim združenjem NOB Kamnik.
Vsakoletne proslave 9. junija
Češnjicah se je udeležilo mnogo obiskovalcev. Med njimi je bil tudi najstarejši udeleženec ameriške vojske Robert Plan. Spomina na takratne zgodovinske dogodke je v govoru orisal Miha Butara, čast-m predsednik rezervnih starešin,
padla prva borca Mlakar in Mikla-včič. O teh dogodkih je pred množico udeležencev govorila Danica Simšič, predsednica odbora AFŽ Dobrnič. Dogodki pri Titanovi brvi so pomemben dogodek za krepitev upora proti sovražniku na Kamniškem. Program srečanja je izzvenel v nastopu pevcev Solidarnosti, recitatorja Peršina, program pa sta obogatila še mlad harmonikar in njegova sestra pevka - Drolčeva iz Špitaliča. Dogodki pri Titanovi brvi so do pred nekaj
pri spomeniku padlemu zdravniku Petru Držaju in pripadnikom ameriške in angleške vojske v
Osrednja govornica proslave na Sipku Tanja Fajon, evropska poslanka, je izrazila brezkompromisno stališče o pomenu narodnoosvobodilnega boja proti okupatorju in domačim kolaborantom.
Mlada partizančka Drolčeva iz Spitaliča sta s svojim prijetnim nastopom in prepletom partizanskih pesmi in harmonike obogatila kar več letošnjih spominskih srečanj.
učenci domače osnovne šole so s svojim nastopom popestrili srečanje, pevci Solidarnosti pa so zapeli več partizanskih pesmi.
Tudi slovesnosti na Menini planini 7. julija se je udeležilo ogromno ljudi iz vse Slovenije. Toplo so bile sprejete besede osrednjega govornika Marjana Šarca, župana občine Kamnik, ki je nedvoumno poudaril vlogo in pomen osvobodilnega boja, brez katerega ne bi bilo svobodne Slovenije, prav tako ne bi bilo osamosvojitve leta 1991. Med uglednimi gosti je bil tudi Franc Sever - Franta, ki je vodil in uspešno izpeljal preboj partizanskih enot iz sovražnega obroča več tisoč okupatorskih vojakov.
V Gradišču nad Šmartnim je 8. julija potekala slovesnost v spomin na požig vasi in dvanajst umorjenih in zažganih vaščanov, ženske in otroke pa so Nemci odpeljali v koncentracijska taborišča. Tudi na tej spominski slovesnosti je kamniški župan Marjan Šarec spomnil na grozote okupatorja in takratna dogajanja. To ne more in ne sme biti pozabljeno in se ne sme nikoli več ponoviti, je poudaril.
22. julija je potekalo spominsko srečanje pri Titanovi brvi, kjer sta
V neokrnjeni naravi ustvarjali podobe Velike planine
.-.j' -■Vsakoletne proslave 9. junija pri spomeniku padlemu zdravniku Petru Držaju in pripadnikom ameriške in angleške vojske v Češnjicah se je tudi letos udeležilo veliko ljudi. V programu so nastopili otroci OS Smartno in pevci Solidarnosti.
let nazaj obeleževali tudi občinski praznik.
Proslave na Šipku 5. avgusta se
je letos udeležilo izredno veliko število ljudi, znatno več kot pretekla leta. Osrednja govornica Tanja Fajon, evropska poslanka, je izrazila brezkompromisno stališče o pomenu narodnoosvobodilnega boja proti okupatorju in domačim kolaborantom. V programu srečanja so sodelovali pevci Solidarnosti, recitatorji in harmonikarji iz Lukovice.
Tudi proslave na Slopih nad Špitaličem 18. avgusta se je udeležilo veliko ljudi tudi iz okoliških krajev in Savinske doline. Po daljšem presledku je bilo to drugo srečanje v spomin na dogajanja med vojno, ko je v okolici spominskega znamenja padlo dvanajst koroških partizanskih borcev. Spomin na te dogodke zaznamuje tudi krajevni praznik KS Motnik in Špitalič. Pester program, nastopi recitatork in sodelovanje mladih Drolčevih iz Špitaliča so vzbudila med navzočimi veliko zanimanja in odobravanja. Govornik Jože Sem-primožnik, domačin iz Motnika,
je opisal pomen upora, ki je bil deležen vsesplošne podpore prebivalcev. V imenu Občine Kamnik je navzoče pozdravila podžupanja Julijana Mlakar Bizjak.
Vsa ta obiskana in toplo sprejeta spominska srečanja potrjujejo že ugotovljeno resnico, da bi brez takratnega upora proti okupatorju danes ne živeli v svobodni Sloveniji.
STANE SIMŠIČ
V prvih dneh avgusta je na Veliki planini potekal 7. mednarodni likovni bienale. Zbralo se je preko 30 slikarjev iz Slovenije, Indije, Črne gore, Hrvaške in Bosne, ki so v neokrnjeni naravi ustvarjali podobe Velike planine. Slikarji so bili nastanjeni v planinskih kočah, v turističnem naselju, slikarska platna pa smo lahko opazili vsepovsod po planini.
Otvoritve bienala na spodnji postaji nihalke na Veliko planino se je udeležila podžupanja Julijana Bizjak Mlakar, ki je pozdravila udeležence in se v imenu Občine Kamnik
zahvalila organizatorju - društvu KUD Toneta Kranjca, ki je prepoznalo, da je na Veliki planini neizmeren mir in da tu obstajajo številne podobe za umetniško ustvarjalnost.
Med slikarji postaja srečanje na Veliki planini vse bolj prepoznavno in priljubljeno, zato so tako organizatorji kot podžupanja izrazili zadovoljstvo in ponos, da se bienale odvija v kamniški občini in prispeva k promociji bisera Velike planine.
55. OBLETNICA MATURE
at a «? ^ a
Maturantke in maturantje Kamniške gimnazije leta 1957...
Minilo je 55 let, odkar smo maturantke in maturantje Gimnazije Kamnik, letnik 1957, opravljali zrelostni izpit. Posebnost našega letnika je, da se srečujemo prav vsako leto po opravljeni maturi, letos že petinpetdesetič. Naša srečanja so prisrčna, saj prijateljstvo traja že več kot pol stoletja. Tudi letošnja obletnica je bila nekaj posebnega, saj smo jo praznovali v idiličnem Prašnikarjevem dvorcu v Mekinjah. Ni manjkalo toplih stiskov rok in prijateljskih objemov. Globoko v srcu vsi no-
simo spomine na lepe in tudi žalostne trenutke, ki nam jih je namenila usoda. Ob tej priliki vse sošolke in
sošolce prisrčno pozdravljam in vabim, da se prihodnje leto ponovno srečamo.
MARIJA AMBROŽ
Gledališka abonmaja Doma kulture Kamnik SEZONA 2012/13
Maistrov abonma
SiTi Teater BTC: Star fotr
Abonma Kam'nček
Mini teater Ljubljana: Zvezdica Zaspanka SNG Nova Gorica in Gledališče Koper: Sljehrnik Lutkovno gledališče Maribor: Žaba Greta
\
SNG Drama Ljubljana: November i SKG in LGL: Vzemi me v roke
SLG Celje: Shocking Shopping
Obiskali nas bodo: Janez Hočevar - Rifle, Iztok Mlakar, Jurij Zrnec, Uroš Fürst, Mojca Funkl in mnogi drugi.
Vpis starih abonentov in abonentov s Kamfest kuponom: od 10. do 17. septembra 2012, ostali abonenti: od 18. septembra do 15. oktobra 2012. Vpis preko: 01 839 76 06, 031 775 700, info@domkulture.org in osebno v pisarni DKK, Fužine 10, 1240 Kamnik. Več informacij: www.domkulture.org.
KŠD Štumf: Rdeča Kapica Bimbo teater: Glavko in Zbrk
Učenci plesa GŠ Kamnik: Lunina čarobna flavtica
Nova sedežna postavitev za otroške predstave -dvignjeni sedeži!
... in prisrčno srečanje 55 let pozneje v Prašnikarjevem dvorcu v Mekinjah.
0 Delavsko kulturno društvo	j
v® Solidarnost Kamnik
vabi v svoje pevske vrste
j • v otroški PZVrabčki cicibane od 3. do 6, let pod vodstvom j zborovodkinje Marine Aparnik. Pevske vaje so ob torkih j od 17. do 18. ure, prva vaja 11, septembra j • v Ženski PZ - pevske vaje so ob sredah od 20. do 21.30 ure • v Moški PZ - pevske vaje so ob torkih od 19.30 do 21. ure
j Vaje so v društvenih prostorih nad Kavarno Veronika, j	Japljeva 2, Kamnik,
informacije na gsm 041 -865-002 ali gorenc.raka@gmail.com
130 let PGD Kamnik
Hvala gasilke in gasilci, za pogum in srčnost!
Prostovoljno gasilstvo ima na Slovenskem dolgoletno tradicijo. Pogosto se neprecenljive vrednosti hitre in nesebične pomoči gasilcev zavemo šele, ko nas ali bližnje doleti nesreča.
Tudi v Kamniku so sledili ideji gasilstva in že leta 1882 ustanovili Prostovoljno požarno brambo, predhodnico današnjega Prostovoljnega gasilskega društva Kamnik. 130 let delovanja PGD Kamnik, ki kot osrednja enota skrbi za varnost celotnega območja občine Kamnik, je pomemben in častitljiv jubilej, povezuje tradicijo in generacije gasilcev, ki so in še danes nesebično opravljajo svoje poslanstvo. V gasilskih vrstah društva so le prostovoljci, ki pa z vso odgovornostjo, profesionalnostjo, pogumom in srčnostjo nesebično pomagajo bližnjemu. Z visoko usposobljenim kadrom in sodobno tehniko so gasilci in gasilke PGD Kamnik kos intervencijam, ki so zaradi hitrega razvoja tehnike in tehnologije vedno zahtevnejše. Danes je PGD Kamnik sodobna prostovoljna reševalna organizacija z več kot 90 člani.
Prav zaradi številnih požarov, ki so nastali v mestu in okolici ter zaradi neorganiziranega gašenja so Kamničani 14. avgusta 1882 ustanovili Prostovoljno požarno brambo. Pri takratni ustanovitvi in začetnem financiranju Požarne brambe je imel veliko zaslug takratni župan dr. Maks Samec, ki je bil hkrati tudi predsednik Meščanske korporacije. Prvo gasilsko orodisče je požarna bramba uredila v gospodarskem poslopju »Depo«. Začetki so bili skromni, prevozna brizgalna, nekaj lestev in 300 metrov cevi. Društvo se je razvijalo, a nastopile so tudi težave, obstoj društva je bil celo vprašljiv. Neizbrisno sta v društvo zarezali dve svetovni vojni, leta povojne obnove, gospodarski vzpon Občine Kamnik, prelomno leto 1991 in življenje v lastili drža-
vi. A PGD Kamnik je živelo in se razvijalo in pred dnevi tako praznovalo visok jubilej.
Pomemben mejnik društva je leto 1982, ko se jim je ob stoletnici izpolnila kar 30-letna želja. Končno so dočakali uradni pričetek gradnje novega gasilskega doma in se leto pozneje preselili v nov gasilski dom na Livarski ulici, kjer je bilo dovolj prostora tudi za vso gasilsko opremo in vozila.
Praznovanje z gasilsko parado in slavnostno sejo
Skupaj z gasilkami in gasilci PGD Kamnik so se osrednjemu praznovanju visokega 130-letnega jubileja v soboto, 25. avgusta, pridružili gostje in občani iz vseh koncev nase občine in tudi širše, s tem pa pokazali, da spoštujejo in cenijo prostovoljno gasilsko
V društvu smo le prostovoljci, ki pa z vso odgovornostjo in profesionalnostjo delujemo v skladu z našim poslanstvom - nesebično pomagati bližnjemu. Z visoko usposobljenim kadrom in sodobno tehniko smo kos intervencijam, ki so zaradi hitrega razvoja tehnike in tehnologije vedno zahtevnejše«, je poveljnik PGD Kamnik Jože Oblak. Slovesnost so pospremili zvoki Mestne godbe Kamnik.
KINO SPORED
SEPTEMBER
MestniKino Domžale
18:00 I ALEKSANDRINKE 20:00 I KUPIU SMO ŽIVALSKI VRT
18:00 I KUPIU SMO ŽIVALSKI VRT 20:30 I MELANHOLIJA
17:00 I FERDO KROTA
sinhronizirano, 7+ 20:00 I KUPIU SMO ŽIVALSKI VRT
20:00 I UMETNIK
OSKARJEVSKE SREDE
18:00 I SOL ŽIVLJENJA 20:00 I EKSOTIČNI HOTEL MARIGOLD
18:00 I EKSOTIČNI HOTEL
MARIGOLD 20:30 I SKRIVNOST NJIHOVIH OČI
17:00 I PUPIJEVA DOGODIVŠČINA
sinhronizirano, 6+ 20:00 I EKSOTIČNI HOTEL MARIGOLD
20:00 I REVNI MILIJONAR
OSKARJEVSKE SREDE
18:00 I ŽENSKE IZ 6. NADSTROPJA 20:00 I MOJ TEDEN Z MARILYN
MESTNI KINO DOMŽALE
Ljubljanska 61, Domžale t.722 50 50
www.kd-domzale.si
18:00 I MOJ TEDEN z MARILYN 20:00 I POSLEDNJA POSTAJA
17:00 I PUPUEVA DOGODIVŠČINA
sinhronizirano, &t 20:00 I MOJ TEDEN Z MARILYN
20:00 I BOMBNA MISIJA
OSKARJEVSKE SREDE
20:00 I ŽELEZNA LADY
18:00 I KRALJESTVO
VZHAJAJOČE LUNE 20:00 I SAM + Stol svobode
VEČERI GORNIŠKIH FILMOV
17:00 I FERDO KROTA
sinhronizirano, 7+ 20:00 I KRALJESTVO
VZHAJAJOČE LUNE
delo. Že dopoldan so na Glavnem trgu v Kamniku člani PGD Kamnik predstavili svoje delo, vozili park in opremo. Obiskovalci so tudi sami lahko preizkusili uporabo opreme ali pridobili koristne informacije na predavanju in praktičnem prikazu temeljnih postopkov oživljanja s pomočjo avtomatskega defibrilatorja. Najmlajši udeleženci so se pomerili v zbijanju tarče z vodnim curkom ali pa so se spuščali po toboganu iz gasilskega doma Najpogumnejši obiskovalci pa so si ogledali center Kamnika iz zraka s pomočjo gasilske avtolestve.
Praznovanje 130-letnice neprekinjenega organiziranega delovanja PGD Kamnik je v popoldanskih urah zaokrožila slavnostna gasilska parada po mestu in slavnostna seja v Domu kulture Kamnik.
Za uvod v praznovanje so z Zdravljico poskrbeli pevci PSPD Lira, ki prav tako praznujejo 130 let delovanja. Polno dvorano Doma kulture Kamnik je pozdravila predsednica PGD Kamnik Simona Oblak Zorko. Poudarila je poslanstvo gasilstva in se članicam in članom zahvalila za uspešno opravljanje nalog na področju izvajanja javne gasilske službe, nalog gašenja, opravljanje zahtevnih nalog na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, nesrečami z nevarnimi snovmi ter prometnimi in drugimi nesrečami.
Prehojeno pot PGD Kamnik je opisal poveljnik PGD Kamnik Jože Oblak: »Danes je PGD Kamnik glede na to, da kot osrednja enota pokriva celotno območje občine Kamnik, ki obsega 266 km2 površine z višinsko razliko preko 2.200 metrov in ima po zadnjih podatkih nekaj več kot 29.000 prebivalcev ter požarno obremenitvijo, razvrščeno v V. kategorijo. Društvo ima preko 200 akcij na leto. Osem službenih stanovanj, v katerih živijo člani, ki opravljajo 24-urno dežurstvo, zagotavlja izredno hiter odziv, ki se meri s poklicnimi enotami. Morda marsikdo ravno zaradi tega težko razume, da smo v društvu le prostovoljci, kipa z vso odgovornostjo in profesionalnostjo delujemo v skladu z našim poslanstvom - nesebično pomagati bližnjemu. Z visoko usposobljenim kadrom in sodobno tehniko smo kos intervencijam, ki so zaradi hitrega razvoja tehnike in tehnologije vedno zahtevnejše. Kot poveljnik se zavedam, da moramo sledili hitremu razvoju predvsem s posodabljanjem voznega parka ter osebne in skupne zaščitne opreme. Rokovanje z njo zahteva usposobljenega človeka, ki stalno nadgrajuje svoje znanje. Ravno zaradi tega velik poudarek namenjamo izobraževanju in usposabljanju. Glede na število članstva
Praznovanje 130-letnice neprekinjenega organiziranega delovanja PGD Kamnik je zaokrožila slavnostna gasilska parada po mestu.
Predsednica PGD Kamnik Simona Oblak Zorko se je članicam in članom zahvalila za uspešno opravljanje nalog. Iz rok namestnika generalnega direktorja URSZR Branka Dervodele pa je prejela posebno plaketo CZ ob 130-letnici delovanja PGD Kamnik.
nesejo na mlajše rodove. V teh letih se je poglobilo sodelovanje s Policijo in Zdravstvenim domom Kamnik ter sosednjimi društvi, k temu so pripomogli predvsem dobro sodelovanje pri intervencijah ter skupna usposabljanja. Na preventivnem področju pa dobro sodelujemo s šolami, vrtci ter krajevnimi skupnostmi. Iskrena hvala vsem članom PGD Kamnik, ki svoj čas namenjate plemenitemu delu, CZ ter občini Kamnik in županu Marjanu Sarcu, ki je naklonjen gasilstvu in se zaveda velikega pomena organiziranosti požarnega varstva za dobro vsakega občana.«
Za pogum in srčnost je gasilkam in gasilcem PGD Kamnik čestital župan Marjan Sarec, tudi sam gasilec: »Področje zaščite in reševanja v Občini Kamnik je organizirano zelo dobro, slovi po profesionalnem odnosu do dela vseh udeležencev. Ne morem reči, da smo brez težav, s katerimi se srečujemo znotraj gasilske
Najmlajši so gasilsko delo spoznavali na delavnicah, še posebej zanimivo se jim je zdelo zbijanje tarče z vodnim curkom.
imamo izredno visoko usposobljen kader z vrsto osnovnih in specialnih znanj. Izobraževanj se ne udeležujejo samo člani našega društva ampak tudi članice, ki so aktivno vpete v življenje in delo društva. Njihovo delo se odraža na številnih področjih, ki so za delovanje društva izredno pomembna, zato delo in izobraževanje članic podpiram vse odkar sem prevzel mesto poveljnika. Veseli me, da mladi prevzemajo pomembne funkcije v društvu, kar pomeni, da dobro kadrujemo in da se za napredek društva ni bati. Ravno zaradi tega veliko časa namenimo vzgoji mladine. Po drug strani pa želimo dati poudarek tud tistim članom, ki so v preteklost aktivno delovali in s svojim delom dodali pomemben košček k napredku društva. Ti ljudje so izjemen vir znanja in izkušenj, ki jih lahko pre-
ampakzato, da so zmožni posredovati takrat, ko je to potrebno«.
»PGD Kamnik je nosilec razvoja, novih znanj, saj se mnogi člani ukvarjajo z gasilstvom tudi poklicno. Gasilstvo je način razmišljanja, preventivnega delovanja in življenja. Nepredstavljivo je dojemanje prometne nesreče, ko ugasne mlado življenje, otroci izgubijo starše, starši otroke. Gasilec je zgolj človek, a v takšnih trenutkih mora biti nadčloveški. Nesreča ne počiva, lahko se zgodi vsakemu, kadarkoli. Veselje ob rešenem Življenju odtehta ves denar tega sveta. Vodo vozite za plačilo, a življenja rešujete brezplačno. Ne bom pozabil gospe, ki je poklicala na Občino in pohvalila intervencijo PGD Kamnik ob udaru strele. Bila je ganjena. Spoštovane tovarišice gasilke in tovariši gasilci, v imenu skoraj 30.000prebi-valcev Občine Kamnik se vam iskreno zahvaljujem za vse vaše delo, ki ste ga v preteklih letih opravili. Upam in želim, da bo tako tudi v prihodnje, saj vsakega od nas lahko kadarkoli čaka srečanje s kruto usodo. Takrat nam bo težko, a veliko lažje, ker bomo vedeli, da ste blizu in nam hitite na
pomoč«, je nagovor zbranim v dvorani zaokrožil župan.
V kulturnem programu so zado-neli zvoki Mestne godbe Kamnik in recitacije Toneta Koželja v stari gasilski uniformi. Na slovesnosti so bila podeljena tudi priznanja stevilnim zaslužnim gasilcem in gasilkam - 95 aktivnim članicam in članom društva, 47 priznanj pa so prejeli posamezniki in organizacije, ki sodelujejo in pomagajo PGD Kamnik. Predsednici PGD Kamnik Simoni Oblak Zorko pa je namestnik generalnega direktorja URSZR Branko Dervodele izročil posebno plaketo CZ ob 130-letnici delovanja PGD Kamnik.
Prostovoljno delo je velika vrednost in člani Prostovoljnega gasilskega društva Kamnik ga uspešno opravljajo že 130 let, za kar smo jim vsi občani in občanke lahko hvaležni. Želimo jim, da to odgovorno in plemenito poslanstvo, kjer je v središču vedno človek, uspešno opravljajo tudi v prihodnje.
SASA MEJAČ Foto: Janja Zorman Macura, Saša Mejač
organizacije, a se jih trudimo uspešno reševati. V vsaki organizaciji kdaj pa kdaj pride do različnih pogledov na potek dela, sploh če upoštevamo dejstvo, da naša zveza šteje 13 društev in eno industrijsko. Občina Kamnik se ne bo vpletala v delo zveze, bo pa skušala zagotoviti zadostna sredstva za nadaljevanje nakupov vozil in opreme. Najbolj me zabolijo izjave posameznikov, češ da gasilci tekmujejo, kdo bo imel novejše in lepše vozilo. Žalostno je, da to izjavljajo tudi ljudje, ki jim gasilsko delo ni povsem tuje. Nakup gasilske avtolestve v letu 2011 je dokaz o zmotnosti takšnega mišljenja, saj smo opravili izjemno racionalen in razmeram primeren nakup. Zapomnimo si enkrat za vselej, gasilci ne kupujejo vozil in opreme zato, da bodo z njimi delali vtis na mlada dekleta in da imajo razlog za veselico,
Turistično-informacijski center Kamnik
tel: +386 1 831 82 50,	l/amni
www.kamnik-tourism.si	|\CjL| f 111^.
KOLEDAR PRIREDITEV
Dom kulture Kamnik
www.domkulture.org,
031 775 700 ali 01 839 76 06
Od ponedeljka, 10. septembra 2012, do ponedeljka, 15. oktobra 2012
Dom kulture Kamnik in KD Priden možic VPIS ABONMAJEV DOMA KULTURE KAMNIK ZA SEZONO 2012/13
Maistrov abonma - abonma za gledališke sladokusce Abonma Kam'nček - abonma za naše najmlajše obiskovalce
Več informacij o predstavah in vpisu na: www.domkulture.org.
<ß
Medobčinski muzej Kamnik
Muzejska pot 3, Kamnik www.muzej-kamnik-on.net, 01 831 76 62
Sreda, 12. september 2012 ob 20. uri, grad Zaprice KONCERT ARTBEATERS
Anže Žurbi - bobni, Jan Gregorka - bas, Peter Ugrin - violina in Aleš Ogrin - klaviature
Cikel JAZZ ZAPRICE 2012 v sodelovanju z DGS. Vstop prost.
ß.
Budnarjeva muzejska hiša
www.domacija.com, 031 528 747
Nedelja, 16. september 2012, ob 16. uri
ODPRTJE RAZSTAVE IN ZAKLJUČEK PROJEKTA: PISKER IZ ČRNE KUHINJE
ß.
Matična knjižnica Kamnik
www.kam.sik.si, 01 320 55 86 Sreda, 19. september, ob 19. uri,
PREDSTAVITEV HAIKU ZBIRKE AVTORICE DARINKE SLANOVEC
Med literati paraplegiki predstavlja izbrušenost verzov in prefinjenost čutenja, čustev. Na mednarodnih natečajih haiku poezije, ki jih organizira Društvo Apokalipsa, je leta 2011 prejela prvo nagrado in pohvalo, leta 2007 pa tretjo nagrado.
6
8
I postankih klop
Kje nas čevelj fuli?
KAKO PREGNATI ČRNE OBLAKE?
Pred dnevi sem gledal televizijska poročila. Prvih dvajset minut so bili zgolj prispevki o aferah.
Ko človek gleda vse to, se vpraša,	----
ali je v naši državi res vse narobe? Je res vse skorumpirano in vse pokvarjeno? Ker »junaki« afer zasedajo večji del prostora informativnega programa, zelo malo izvemo o številnih posameznikih v javnem in zasebnem sektorju, ki s poštenim in trdim delom premikajo stvari naprej.
Vsesplošni negativizem še dodatno poslabšuje gospodarsko situacijo, saj celo tisti, ki bi lahko investirali v nove projekte ali dobrine, v strahu nad prihodnostjo obupajo. Zavedam se, da bi morali najprej politiki s svojim zglednim in povezovalnim delovanjem vlivati zaupanje v prihodnost državljankam in državljanom. Sam čutim veliko odgovornost do naše države, zato sem zelo nesrečen, ko po številnih in dolgotrajnih pogovorih propade dogovor med koalicijo in opozicijo. Stvari so prignane tako daleč, da mi nekateri opozicijski poslanci na hodnikih priznavajo, da si ne upajo podpreti celo dobrih predlogov vlade, ker se bojijo, da jih bodo obtožili kolaboracije z vlado. Ja, res žalostno, tako daleč smo prišli! Dogajanje okrog zapisovanja zlatega fiskalnega pravila v ustavo najbolj nazorno predstavlja trenutno situacijo. Vse parlamentarne stranke, skupaj s strokovno javnostjo, smo se strinjale z vsebino fiskalnega pravila. Ce vsebina pravila ni bila sporna, zakaj nam ga torej ni uspelo zapisati v ustavo? Zato, ker so nekateri posamezniki ugotovili, da lahko s političnimi blokadami onemogočijo konsolidacijo javnih financ in tako s pomočjo insolventnosti države dosežejo padec vlade. Žal s tem izgubljamo vsi, tudi tisti, katerih ambicija je zrušiti vlado in postaviti svojo, saj se bodo morali sami soočiti s še večjimi težavami. Ne bi se čudil, če bodo letošnjo jesen rušili pokojninsko reformo prav tisti, ki so bili še pred kratkim najglasnejši zagovorniki. Precej ostrih besed je bilo izrečenih že pri osnutkih reforme trga dela. Javno sem povedal, da izključevanje malice iz delovnega časa ne more rešiti slovenskega gospodarstva, lahko pa k boljšim pogojem bistveno prispeva fleksibilnejši in za številne mlade tudi varnejši trg dela. Prepričan sem, da bosta malica in dodatek na delovno dobo ostala takšna kot doslej, bi pa z novo zakonodajo pridobili številni mladi, ki jim delodajalci danes v nedogled podaljšujejo pogodbe za določen čas. Nova reforma predvideva pogodbe za nedoločen čas s petmesečnim poskusnim in dveletnim prilagoditvenim obdobjem. Za tiste, ki so že danes zaposleni za nedoločen čas, se ne spremeni nič bistvenega, bo pa velika sprememba za tiste, ki imajo danes pogodbe za določen čas. Hkrati pa nova ureditev pušča več manevrskega prostora tudi delodajalcem, saj se bodo lahko v prvih petih mesecih brez večjih težav zahvalili delavcu za sodelovanje, če ne bodo zadovoljni z njegovim delom. Zagotovo bo kakšen delavec manj zaposlen na črno v času, ko se delodajalci šele spoznavajo z delavcem. Delodajalcem iz zasebnega sektorja ne bo več treba objavljati potreb po delovnem mestu na Zavodu za zaposlovanje, če bodo že dogovorjeni, koga bodo zaposlili. Reforma trga dela je zgolj majhen kamenček v mozaiku prilagoditev, ki jih mora narediti Slovenija. Pokojninska reforma, boljše upravljanje državnega premoženja in sanacija bank so prav tako majhni kamenčki v mozaiku gospodarskega okrevanja Slovenije, vendar je vsak od njih nujno potreben.
Ob vsem negativizmu in črnogledosti pa se tu ali tam pokaže tudi kakšna svetla izjema. Pretekli konec tedna sem bil na odprtju proizvodnega obrata za izdelavo lesnih peletov na Vrhpoljah pri Kamniku. Zagotovo je to korak v pravo smer. Ob vsem gozdu, ki ga premoremo, smo vse bolj postajali podobni afriškim državam, ki surovo hlodovino izvažajo, uvažajo pa lesne izdelke. Prav je, da iz našega naravnega bogastva služimo mi sami, ne pa kdorkoli drug. Obrat na Vrhpoljah je dokaz, da se z znanjem in voljo marsikaj da storiti tudi v krizi.
MATEJ TONIN, poslanec
Kurilnica Tisa vztraja.
Si	V •	1
polovično močjo, pa vendar
V ponedeljek, 2. junija, so se člani Ekološkega društva EkO KaM sestali z vodstvom (Marko Šercer, Klemen Spruk) podjetja Tisa d. o. o. Namen srečanja je bil pregled trenutnega stanja, doslej izvedenih izboljšav in določitev prihodnjih ukrepov.
Od zadnjega večjega izpusta emisij je minilo skoraj leto dni Značilen črn sajast dim se je dalj časa valil konec avgusta 2011. Vmes je bilo zaznanih le nekaj manjših sajenj (okoli novega leta in v drugi polovici junija 2012). Glavni vzrok zmanjšanih emisij je polovično obratovanje kurilnice s pričetkom letošnjega leta, saj je proizvodnja električne energije zmanjšana na minimum. Manj izpustov občutijo predvsem okoliški prebivalci; značilnih črnih, mastnih, sajastih usedlin na balkonih, vrtovih in avtomobilih, predvsem pa v pljučih, ni več.
Društvo EkO KaM je tokrat imelo največ pripomb na nerealizirane izboljšave, obljubljene že v začetku leta 2012, ter na problem proizvajanja hrupa in prašnosti. Prav tako so člane društva zanimale podrobnosti v zvezi z informacijami, da se Tisa s potencialnimi odjemalci na širšem področju Duplice dogovarja o možnostih preskrbe s toplo vodo.
Prihodnost kurilnice
Po besedah vodstva podjetja so okoliškim prebivalcem poslali vprašalnike, s pomočjo katerih so želeli preveriti interes za daljinsko ogrevanje s toplo vodo. Prejeli so okoli 400 odgovorov, da bi se prebivalci radi priključili na toplo vodo, če bi za to obstajala ustrezna infrastruktura (priključek) in če bi bila ta možnost cenovno sprejemljiva. Direktor podjetja Marko Šercer je povedal, da so se obrnili tudi na podjetja v okolici. Slednja so izrazila željo po odjemu tople vode, menda so ustna dovoljenja za gradnjo toplovoda dali tudi lastniki zemljišč, po katerih bi bilo potrebno toplovod vkopati.
Društvo EkO KaM meni, da so projekcije uspešnosti izvedbe projekta daljinskega ogrevanja s toplo vodo v tem trenutku nekoliko tvegane, ker:
-	je prihodnost delovanja kurilnice zaradi prenehanja proizvajanja (nekoč) subvencionirane električne energije in zmanjšanega režima obratovanja negotova;
-	je izražanje pripravljenosti vprašanih za priključitev na sistem daljinskega ogrevanja eno, dejanski preklop -upoštevaje realizacijo infrastruktur-nih zahtev - na toplo vodo pa drugo; brez aktivne podpore občine ali države utegne biti delež novih priključkov premajhen;
-	je za nadaljevanje postopka gradnje toplovoda potrebno spremeniti štiri obstoječe OPPN-je, kar je dolgotrajen postopek, ki pomeni tudi precejšnje finančne stroške;
-	je potrebno upoštevati, da je v postopku izdelava OPN, kar lahko aktivnosti še dodatno prestavi v (negotovo) prihodnost;
-	je župan Šarec na 10. seji Odbora za varovanje okolja povedal, da je projekt udejanjanja Lokalnega energetskega koncepta ustavljen;
-	je po besedah vodstva Tise zelo vprašljivo ali bo proizvodna cena elektrike v takšnem obratu lahko tekmovala s šestim blokom iz Šoštanja.
Ali in kako dolgo bo Tisi uspevalo vztrajati na minimalni proizvodnji v obstoječi obliki, bo pokazal čas. Dotlej lahko samo upamo, da se bodo dogodki odvijali v smeri, ki bo prijazna do okolja in prebivalcev.
Direktor občinske uprave Ivan Kenda je večkrat poudaril, da je eno nadzorovano kurišče boljše, kot množica posameznih. Vendar glede na to, kako se v Sloveniji trenutno nadzorujejo nekatera večja kurišča in
Odprta vrata med vzroki za razširjanje hrupa po okolici.
Pisma, "Msoenja, Odmevi, Pisma, "Msoenja
Pripombe in vprašanja na članek pod naslovom ZLOGLASNI NUSZ
V Kamniškem občanu 24. avgusta 2012 je na 6. strani objavljen članek, ki ga je zapisala mag. Janja Zorman Macura, višja svetovalka za odnose z javnostmi in protokolarne zadeve Občine Kamnik. Ker po sprejemu Posodobitve evidence zazidanih stavbnih zemljišč v občini na površino naše stanovanjske stavbe nismo imeli pripomb, v preteklosti nisem nameraval javno polemizirati, ko pa sem v Kamniškem občanu prebral članek, sem se odločil, da vendarle preko javnega medija odgovornim v občinski upravi postavim nekaj vprašanj s predhodnimi pojasnili.
Ministrstvo za finance, Davčna uprava RS v pojasnilu navaja, da lahko občina na podlagi prostorskega izvedbenega načrta, in na drugih območjih, ki so opremljena z vodovodnim in električnim omrežjem, z odlokom določa območja, na katera se plačuje NUSZ. Pri določitvi višine nadomestila se upošteva namembnost stavbnega zemljišča (gospodarski namen, poslovni namen, stanovanjski namen ipd.), lega oziroma območje (ožje mestno središče, mestno obrobje ipd.) in opremljenost stavbnega zemljišča s komunalno infrastrukturo in možnosti priključitve na komunalno infrastrukturo.
Torej, če upoštevam pojasnila Ministrstva za finance, DURS, me zanima, po katerem kriteriju ste določili točke v vseh štirih kakovostnih skupinah in sicer; prometno omrežje 9 točk, električno omrežje 6 točk, vodovodno omrežje 6 točk, kanalizacijsko omrežje 8 točk, plinovodno omrežje 6 točk, omrežje javne razsvetljave 6 točk, javna parkirišča 6 točk, zelene in rekreacijske površine 6 točk, avtobusna, železniška ali žičniška postaja 6 točk, kar znese skupaj 59 točk. Koliko pritožb, poleg sprejetih 3000, ste še sprejeli po občinski spletni strani? Ker ne razpolagam s konkretnimi podatki, sumim, da ste vse štiri kakovostne skupine določili pavšalno brez natančne analize po posameznih urbanih naseljih. V vlogi bivšega občinskega svetnika in takratnega predsednika odbora za varovanje okolja v Občini Kamnik sem se dosti ukvarjal s problemom občanov Kamnika, ki prebivajo na Poti 27. julija. Namreč tri individualne stanovanjske stavbe in nekaj deset družin v bivši šoli IKS niso priključeni na kanalizacijsko omrežje (imajo greznice), pa so ravno tako razporejeni v 1. kakovostno skupino in imajo pri kanalizacijskem omrežju vštetih 8 točk. Zanima
Krajši izpust saj 24. junija 2012.
kako stoično država požira opozorila in kazni iz Bruslja, seme dvoma v sanacijo (zaustavitev?) proizvodnje toplote (elektrike?) na Duplici poganja čedalje večje kali.
Napredek na področju preprečevanja prašenja
Tisa je od obljubljenega doslej največ storila na področju prašenja. Na severni strani objekta je bilo zaščiteno področje, kjer se shranjuje grobi in fini pepel; prav tako je bil kontejner, v katerega se presipava pepel, zaščiten s kovinskim pokrovom. Tako je možnost raznašanja škodljivih prašnih delcev po bližnji okolici ob vetrovnem vremenu zelo zmanjšana.
Raven hrupa je bila zmanjšana z namestitvijo zaščite na objekt, iz katerega se transportira gorivo, in s pogostejšim mazanjem mehanskih sklopov na enoti za pretres goriva.
Bodo neizpolnjene obljube ugledale luč sveta?
Kljub nekaterim pozitivnim premikom pa ostajajo še neizpolnjene obljube iz preteklosti. Vse dogovorjene izboljšave ne zahtevajo visokih finančnih vložkov, predstavljajo pa enostavno pot do zmanjšanja hrupa in prašenja.
Žal tudi nekateri že izpeljani ukrepi niso zdržali dolgo. Kljub temu, da so bila vrata in okna na objektu nekaj tednov dosledno zaprta, se je s prihodom višjih temperatur od te prakse odstopilo. Situacijo je društvo EkO KaM večkrat prijavilo direktorju podjetja, ki je obljubljal spremembe, vendar so bile besede le bob ob steno. Razumljivo, v nekaterih predelih objekta se zaradi delovanja naprav temperatura izjemno poveča. Kakovostna rešitev bi bila zagotovitev odvajanja toplote skozi streho objekta. Društvo EkO KaM je kot vmesno rešitev predlagalo namestitev protihrupnih pregrad pred okna in vrata, vendar tudi do tega še ni prišlo.
Prav tako niso bile realizirane obljube o namestitvi video nadzornih kamer za spremljanje izpustov, grafičnega prikazovalnika dogodkov in meritev v proizvodnji, dušilcev zvoka, visokotlačnih šob na območju pre-sipa pepela, protihrupnega zastora na pretresu kuriva...
Obljube delajo dolg. Pa res?
Od 20. maja 2012 dalje so člani društva EkO KaM stopnjevali obvestila vodstvu podjetja zoper hrup na vzhodni strani objekta. Tudi po tem, ko se je direktor Marko Šercer v nedeljo, 10. junija 2012, osebno prepričal v stanje, se kljub obljubam situacija ni izboljšala.
Statični pokrov na kontejnerju, v katerem se shranjuje pepel, ne preprečuje, da pri pretresanju z delovnim strojem ne prihaja do povečane prašnosti. Predvsem je to problematično v vetrovnem vremenu, k izboljšanju bi pripomogla tudi pazljivost upravitelja delovnega stroja. Če bi počakal, da sunek vetra mine ali če bi pepel stresal z manjše višine, bi se po okolici širilo precej manj prahu.
Z namenom izboljšanja stanja, so bili prisotni enotni, da:
-	bodo nekateri vzroki cviljenja in ropota sanirani v sklopu remonta, načrtovanega za september 2012;
-	bodo nekateri prostori, iz katerih prihaja hrup in ropot, dodatno zvočno izolirali s peno in gumo;
-	bodo vrata in okna na vzhodni strani objekta dosledno zaprta;
-	bodo v podjetju Tisa preučili namestitev visokotlačnih šob, ki bi ob presipanju pepela na območju presipa ustvarile vodno zaveso (meglo) in tako preprečile širjenje prahu po okolici;
-	bo Tisa Ekološkemu društvu EkO KaM podaljšala dovoljenje za vstop na področje kurilnice, ki poteče konec julija 2012;
-	bo vodstvo Tise društvu EkO KaM do srede, 11.7.2012, poslalo dopis z analizo rešitev, stroškov in rokov za realizacijo izboljšav.
Računamo, da se bo Tisa obljub v prihodnje držala, sicer bo zaupanje v željo po spremembah hitro skopnelo. Upamo, da se bo iz naporov, vloženih v iskanje rešitev za zmanjšanje vpliva kurilnice na bližnjo okolico, tudi dejansko kaj izriniilo. Prebivalci širšega območja Duplice si po dolgih letih zaslužimo normalno bivanjsko okolje, kjer nam ne bo treba živeti v sožitju s skritimi posledicami onesnaževanja.
Tekst: VEDRAN PREGELJ Slike: Robi Cerar, Vedran Pregelj
me, zakaj pri terenskem ogledu niso člani skupine ugotovili pomanjkljivosti v naselju Zale in so kljub pomanjkanju nekaterih infra strukturnih objektov v 1. kakovostni skupini ? Ali ste upoštevali znotraj ožjega in malo širšega dela mesta Kamnik lego območja in zgradbo zemljišča, na katerem je zgrajena stanovanjska stavba? Namreč ni vseeno ali stoji stanovanjska stavba na cca 410 m in 105 nadmorske višine ali je spodnji sloj zemlje mešan z ilovico in laporjem, v odnosu na ravnem delu ter prodnat spodnji sloj zemlje. Ali menite, da so nekatera ožja mestna središča in bližnja obrobja upravičeno razporejena v 2. kakovostno skupino? Dovolite mi, da glede različnega točkovanja pri nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v mestni občini Ljubljana navedem samo nekaj postavk in sicer: a. zasilni cestni dovoz, makadamska uredita' cestišča, b. protiprašna ureditev cestišča, c. asfaltna ureditev cestišča z robniki in vsaj na enem hodniku za pešce, - proga s ferkvenco do 20 minut (JMP), - proga s ferkvenco nad 20 minut (JMP) idr. Ker pa je na območju občine Kamnik zadeva povsem drugačna glede na mestno občino Ljubljana, saj je iz ožjega obrobja mesta potrebno do avtobusne postaje pešačiti 20 oziroma 30 minut, bi bilo primemo točkovanje natančneje opredeliti. Da ne govorimo o razdalji žičniške postaje, večina urbanih naseljih nima javnih parkirišč, zelenih površin idr.
Strinjam se, da je na podlagi sprejetega Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Kamnik po žepu udarilo mnoge Kamničane, vendar ne samo tretjino zavezancev, ki so občino obvestili komu naj se prihodnje kot zavezancu posreduje odmerne odločbe in tistih zavezancev, katerim katastrski podatki ne izkazujejo dejanskega stanja v naravi (tako je zapisano v članku), temveč veliko večino lastnikov ali zavezancev na podlagi točkovanja opremljenosti zazidanega stavbnega zemljišča z infrastrukturo. Občinski upravi predlagam, da bi v odloku, ki ga pripravlja (tako je zapisano ob zaključku članka) za eno od naslednjih sej občinskega sveta občine Kamnik, natančno proučila tudi druge pripombe oz. pritožbe, ki se nanašajo na točkovanje zgrajenih infrastrukturnih objektov in razporeditev po kakovostnih skupinah.
Daniel Kovačič
Člani društva EkO KaM in vodstvo Tise med dogovori o izvajanju ukrepov.
mJ
Pokrit zabojnik za pepel preprečuje raznašanje prahu po okolici.
v
Študentje postajajo (pre)draga delovna sila
Poletje je za mlade idealna priložnost, da jim v žep kane kakšen evro. Če počitniškega dela ne uspejo dobiti s pomočjo poznanstev, se jih večina obrne na študentske servise. A ponudba študentskega dela, s katerim večina dijakov in študentov želi zaslužiti kakšen dodaten evro, upada.
Delodajalec od junija plačuje 10 odstotkov več
Za delodajalca je od 1. junija letos delo študenta dražje za več kot deset odstotkov. Koncesijska dajatev, ki se obračuna od plačila na napotnico, je namreč z novim varčevalnim zakonom od junija zvišana z 12 na 23 odstotkov, k temu je dodana še dodatna koncesijska dajatev, ki je namenjena predvsem izgradnji študentskih domov, znaša pa dva odstotka. Zvišanje dajatve je formalno najbolj prizadelo delodajalce. Strošek študentskega dela se je namreč občutno povišal, denimo pri 100 evrih neto zaslužka študenta bo moralo podjetje namesto dosedanjih 114 evrov (plus DDV) izplačati 125 evrov (plus DDV).
Letošnja ponudba počitniških del kar polovico manjša od lanske
Katarina Bremec Slanič, kadrovnica e-študentskega servisa, ki ima poslovalnico tudi v Kamniku, opaža, da je ponudba počitniških del letošnje poletje tudi polovico manjša v primerjavi z lanskim letom, upad ponudbe pa zaznavajo že vse od začetka recesije. Vsa prosta dela, ki so zanimiva za študente in dijake, oddajo v vseh poslovalnicah takoj ali najkasneje v nekaj urah. Pričakovanja za jesen niso rožnata. Vladni ukrepi na področju študentskega dela so zvišali dajatve za delodajalce, zato študentski servisi pričakujejo strm upad najemanja študentov, saj so preprosto postali predraga delovna sila. Po mnenju Katarine Bremec Slanič pričakujejo občuten upad dejavnosti tudi zaradi drugih dejavnikov, denimo gospodarske recesije,
zmanjševanje števila vpisanih na fakultete in srednje šole, težjega Bolonjskega študija, omejitve zaposlovanja študentov v javni upravi... V e-študentskem servisu domnevajo, da se bo povsod, kjer se veliko posluje z gotovino (gostinstvo, turizem, prireditve...), v večji meri vrnilo plačevanje »na roko«, saj je z višjo obdavčitvijo študentskega dela motiv za izogibanje le-temu postal večji.
v
Se vedno največ ponudbe za delo v strežbi
Dekleta največ povprašujejo po administrativnih delih, promocijah, prodaji, delu hostese, pa tudi po lažjih delih, kot so pakiranje, deklariranje, lepljenje. Fante največ zanimajo dobro plačana kratkotrajna dela, npr. selitve, delo na računalniku in delo v proizvodnji. Študente višjih letnikov in absolvente pa seveda bolj zanimajo dela, ki so povezana s smerjo študija oziroma s področjem dela, na katerem se želijo zaposliti. Največ je ponudbe za delo na področju prodaje, trženja in dela s strankami, sledijo fizična, strokovna dela in delo v administraciji. Za področje Kamnika imajo na e-študentskem servisu dnevno do 10 ponudb za delo in do 20 ponudb za delo v strežbi. Katarina Bremec Slanič tudi poudarja, da so zelo zadovoljni, da je večina delodajalcev ravnala odgovorno in zaenkrat stroške zvišanja koncesijske dajatve ni prevalila na študente in njihovo urno postavko.
Z novim zakonom tudi manj sredstev študentskim servisom
»Sedanji varčevalni ukrepi bodo zelo prizadeli študentske servise, saj se jim bodo priznani stroški s 1.1.2013 znižali za 18%, priznani stroški pa bodo po 1.1.2013 znašali le 3,3%. Vsakič, ko je prišlo do nižanja priznanih stroškov, se je število koncesionarjev občutno zmanjšalo, njihovo število je do sedaj upadlo s 85 na 38, saj večina ni zdržala nižanja priznanih stroškov za njihovo delovanje. S to spre-
Marta Sakelšek iz e-študentskega servisa Kamnik pravi, da letošnje poletje poslovalnico obišče dnevno do 20 študentov, ostali iščejo prosta dela po spletu.
membo ZUJF večina agencij za začasna dela (študentski servisi) tudi z radikalnim odpuščanjem, ukinjanjem poslovalnic in krčenjem vse dodatne ponudbe, ne bo preživela. V primeru, da racionalizacija poslovanja ne bo zadostovala, bomo razmišljali o omejitvi zalaganja zaslužkov, brezplačnih e-storitev za podjetja in člane, krčenju števila zaposlenih in zapiranju nekaterih poslovalnic«, pojasnjuje Katarina Bremec Slanič. Poudarja, da je zaradi situacije v gospodarstvu izrazito povečanje plačilne nediscipline, saj že več kot četrtino delovnega časa namenijo izterjavi neplačanih obveznosti. »V tem trenutku sicer naši študentje tega še ne zaznajo, saj še vedno 90% nakazil akontira-mo, torej prejmejo nakazilo preden podjetje plača«.
Bojana Klemene
KAMNIŠKA MLADINA KLJUB KRIZI
v
OPTIMISTIČNO ZRE V PRIHODNOST
Generalna skupščina OZN je leta 1999 razglasila 12. avgust za mednarodni dan mladih z namenom, da tudi mladi dobijo dan v letu, da takrat lahko opozorijo na svoj položaj, vlogo, pravice in dolžnosti ter spomnijo na težave, s katerimi se soočajo v obdobju prehoda iz otroštva v odraslost. V Sloveniji imamo po raziskavah sorazmerno zdravo, dobro socializirano, kompetentno in v prihodnost usmerjeno mladino, ki pa ima velike težave pri vstopanju na trg dela in s tem povezanimi prehodi, kot so ustvarjanje lastnega gospodinjstva, družine in s tem samostojnega življenja. Položaj mladih v Sloveniji v veliki meri določa kombinacija močnih družinskih podpor in dolge vključenosti v izobraževalni sistem na eni strani ter izrazito negotove razmere na trgu dela na drugi strani.
Nekaj mladih Kamničanov smo povprašali, kako se počutijo v naši deželi in mestu v današnjem, za mlade dokaj neprijaznem času, kakšen je njihov pogled v prihodnost. Se pogumno in optimistično soočajo z izzivi, kijih prinaša gospodarska kriza? Se strinjajo z nekaterimi ugotovitvami, da predstavljajo izgubljeno generacijo? Kaj bi v trenutni situaciji spremenili, če bi imeli to možnost?
Nina, Simona, Klara, Živa: Trenutno nam vsem predstavlja veliko težavo nezaposljivost. Preko študentskega servisa dobiš
atitim
"'' .j * ■ t
Gregor: Iščeš službo, nič ne najdeš. To je to. Greš na Studenca, nič, pogledaš na internet, nič, najdeš le strežbo, seveda za punce, če pa imaš veze, pa se še kaj dobi. Včasih se vprašaš, zakaj smo delali srednjo šolo in fakulteto, ko pa rabiš službo, je ne dobiš. Seveda se v povezavi s tem ustvarjajo novi problemi. Kaj bo čez 5 let, nimam pojma. S prijatelji se hecamo, da bo itak konec leta konec sveta, a bom nase ponosen, če bom imel čez 5 let službo za nedoločen čas. V Kamniku pogrešani več dogajanja za mlade, poleti je Kamfest, na katerem se najde kakšen primeren koncert za mlade, ostale dni je Kamnik mrtev.
MR
Jože: Res je, trenutno se nahajamo v situaciji, ko je težko dobiti kakršnokoli delo, poslušam povsod, kako se znižujejo plače. Zaradi mojega študija iščem delo na računalniškem področju, pa še tu se skoraj nič ne najde. Pride trenutek, ko me je strah, kaj bo v prihodnje, a vedno verjamem, da se vse uredi tako, kot je prav in tudi za nas se bo našlo delo in vse potrebno. V prihodnost zrem pozitivno, mislim, da bi morali vsi biti pozitivno naravnani.
delo le, če imaš veze, sam res težko najdeš ustrezno službo in po izkušnjah sodeč imamo upanja vedno manj, saj je res težko, tudi ne pričakujemo, da bo v prihodnje kaj lažje. Včasih se nam zdi tudi »nefer« plačilo, denimo za fizično delo le 3 evre na uro. Še vedno se seveda največ ukvarjamo s šolo, a kaj nas čaka po koncu študija si še ne predstavljamo. Pogosto slišimo, da si s fakulteto danes težko zaposljiv, pa tudi plače so pogosto prenizke glede na izobrazbo. Razmišljale smo že o študiju v tujini, a finančno ne gre, zato se bomo prijavile za štipendije Erasmus in če bi dobile ustrezne pogoje bi tudi ostale v tujini.
Ana in Miha: Trenutno je za mlade slabo, lahko potrdiva. Iščeva delo, a ga ne najdeva. Meniva, da je študentski servis propadel. Kaj naj rečeva? Vesela sva, da še vedno lahko marsikomu pomagajo starši, tudi nama. V hecu lahko rečeva, da študentje ležimo doma in čakamo, da bo kej, a včasih ta hec ni daleč stran od resnice. Obeti so žal negativni. Želiva si seveda, da bi bilo tudi za mlade več možnosti za delo, da ne izgubljamo časa po nepotrebnem, saj moramo verjetno le nekaj narediti za svojo prihodnost. V Kamniku se kot mlada počutiva fajn, mesto je v redu.
Polona in Anja: Študirava ar hitekturo in na tem področju se ne najde dela preko študentske ga servisa. Tudi če dobiš delo v arhitekturnem biroju, preko po znanstev na primer, potem nimaš časa študirati in obiskovati pre davanj. V zadnjem letu sva delali le ob sobotah, saj med tednom ni časa, zares le toliko, da malo zaslužiš. Delo se najde, a je težko. Na srečo sva toliko zaposleni s študijem, da ne razmišljava kaj bo po zaključku šolanja. Lahko bi se že sedaj »sekirali«, a ne bi nič pomagalo. Vsake službe bova veseli, v arhitekturnem biroju ali drugem projektiranju, ni pomembno. Situacija se spreminja. Ko sva se vpisali na fakulteto, je bila arhitektura še zaposljiva, sedaj se je v kratkem času obrnilo na glavo, a še vedno verjameva, da je najina študijska smer dovolj široka, da lahko iščeva službo marsikje. Ne prihajava iz mesta. Prideva kdaj v Kotlovnico, a koncertov je vedno manj. Podpirava ureditev skate parka, kjer bi se lahko mladi družili. Meniva, da bi se lahko kaj več dogajalo.
Pogovarjala se je BOJANA KLEMENC
Slovesnost ob Evropskem dnevu spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih sistemov
Majhen korak za Slovenijo, velikanski skok za Kamnik
27. 8. je v mekinjskem uršulinskem samostanu potekala spominska slovesnost v počastitev evropskega dneva spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih sistemov, tokrat v spomin na prisilne mobilizirance v nacistične oborožene sile med 2. sv. vojno. Študijski center za narodno spravo je slovesnost organiziral v sodelovanju z Društvom Demos na Kamniškem. Med gosti so bili predsednik vlade, varuhinja človekovih pravic, več ministrov, mdr. za Slovence v zamejstvu in po svetu ter za obrambo (Ljudmila Novak in Aleš Hojs, oba iz NSi), poslancev (mdr. Matej Tonin, NSi), skupni predsedniški kandidat SDS in NSi na letošnjih volitvah, Milan Zver, kamniški župan, več občinskih svetnikov, pa tudi vidni krščanski intelektualci (Janez Juhant) ter nekateri še živeči prisilni mobiliziranci. Prav slednjim in njihovim pokojnim sotrpinom je bila ta dostojanstvena slovesnost tudi namenjena - da se opozori na njihovo dvojno trpljenje: bili so žrtev nacizma, ki jih je pognal v svojo agresivno vojno, in povojnega boljševizma, ki je v njih videl sumljive ljudi in jim odrekal zasluženo dostojanstvo. Prisilni mobiliziranci najbolje utelešajo trpljenje zaradi tajnega pakta med nacistično Nemčijo in boljševiško Sovjetsko zvezo, sklenjenega 23. 8. 1939.
Parafraza izjave nedavno umrlega Neila Armstronga opisuje odmev te slovesnosti v slovenskem prostoru. Udeleženci so izrazili svoje sočutje in priznanje tolikokrat prezrtim in krivično obsojanim žrtvam dveh totalitarizmov, tako pa prispevali h globinskemu ozdravljanju našega naroda - narodni spravi. Iz prisotnosti politikov je bilo namreč jasno, katere slovenske politične sile imajo posluh za žrtve totalitarnih režimov ter so pripravljene prispevati svoj delež v omenjenih prizadevanjih. Tudi del kamniške politike je s svojo udeležbo ravnal korektno, vključno z županom, ki je imel pozdravni nagovor. Društvo Demos na Kamniškem je s (so)organizacijo dokazalo, da koalicija Demos na Kamniškem pravzaprav nikoli ni zares razpadla in da slovenska pomlad še živi. Samostan je bil priča velikih spopadov: kot vojaška bolnišnica v napoleonskih vojnah v 19. st. in soški fronti v 1. sv. vojni. Ob nacistični okupaciji med 2. sv. vojno z izgonom uršulink preganjanju Cerkve in raznarodovanju, nato pa kot gestapovski zapor okupatorjevim grozodejstvom. Po vojni je služil kot repatriacijski center za razseljene Slovence in prisilne mobilizirance. Redovna skupnost uršulink pa je lahko ponosna, da je med slovenskim osamosvajanjem tu dovolila tajno skrivališče orožja. Slovesnost je bila za Slovenijo majhen korak v dolgotrajnem in mučnem procesu narodne sprave, za Kamnik pa velikanski skok, saj je naša občina gostila slovesnost, ki uteleša evropske civilizacijske vrednote, in ljudi, ki iščejo zgodovinsko resnico, kar v Sloveniji nikakor ni samoumevno. Hkrati pa je Kamnik »odkril« dragocenost samostanskega kompleksa, ki ima kljub negotovi nadaljnji usodi izjemen potencial kot »infrastruktura« duhovnega in civilizacijskega napredka za naš kraj in širše. Je morda to priložnost za Kamnik, da se v njem prične nov proces prežemanja slovenske družbe s človečnostjo in plemenitostjo, ki bi lahko obrodil sadove moralne prenove ter ozdravljenja od totalitarne preteklosti?
Primož Zupan,
tajnik OO NSi Kamnik
Šola, ki mi je blizu! Tudi odraslim in za odrasle!
Na Srednji šoli Domžale lahko pridobite formalno izobrazbo po programih splošne gimnazije, ekonomski tehnik (PTI), strojni tehnik (PTI), trgovec, avtoserviser in inštalater strojnih inštalacij.
SŠ Domžale = splošna gimnazija + poklicna in strokovna šola. Klikni www.ssdomzale.si.
Bi^a	
Si H	srednja šola domžale
Drobtinice iz življenja pastirjev na Velikem Stanu na Veliki planini
Na planini je lepo....
Že več kot petnajst let vsako leto zapored vsaj teden dni letnega dopusta preživim s svojo družino v vlogi pastirja v Hautežovi bajti na Velikem Stanu na Veliki planini. In kaj me vsako leto vleče na planino? Mogoče se bo komu to vprašanje zdelo sila čudno, nekdo drug bi mi odgovoril, da se na tako edinstveno planoto vsak pravi ljubitelj Velike planine rad vrača, s čimer se povsem strinjam. Je pa še poseben razlog: preprosto pastirsko življenje na planini v času planovanja. Tistih nekaj borih dni se mi uspe izključiti iz vsakdanjega toka potrošniško naravnanega življenja, ki je poln različnih obveznosti, neprestanega hitenja, stresnih trenutkov in raznih drugih pritiskov, tu na planini enostavno pozabim, da obstajajo radio in televizija in druga tehnološka navlaka. Pastir na planini ima vsakodnevno obveznost, med katero spadata zgodnje vstajanje in skrb za živino. Vse to pa se odvija povsem umirjeno brez hitenja ali časovne stiske, ki se nas v vsakdanjem življenju v dolini neprestano oklepa. Na planini so si dnevi med pašno sezono podobni, človek na planini najde svoj mir.
Pastirji si med pašo živine znajo to enoličnost popestriti z medsebojnim druženjem. Letošnje planovanje na planini je zaznamovalo izredno sušno obdobje, pomanjkanje vode in slaba paša. Sicer pa se pastirsko življenje na planini odvija podobno kot življenje vaščanov v dolini, saj so pastirji med seboj povezani kot vaščani majhne idilične vasice. Vedno so si pripravljeni pomagati med seboj, ko je potrebno k
bajti prignati »pomišljavko« (po-javko, kravo, ki se goni), poiskati izgubljeno živino, pomagati pri telitvi krave. Med planovanjem pastirji skupaj hodijo na delo, ki ga odredi gospodar planine. Tako jih na planini druži delo ali pa kakšen dogodek, kot je praznik Marije Snežne.
Godovanje na planini....
Če kdo v času paše na planini goduje, mu pastirji na večer napravijo »ofreh«. Ko se znoči, se čisto tiho priplazijo do godovni-kove bajte in potem zaropotajo lonci, pokrovke, zvonci, oglasi se zvok harmonike, iz pastirskih grl pa ubrana pesem. Godovmk je počaščen, sledi pogostitev, ki se včasih zavleče pozno v noč. Letos so si na praznik Sv. Ane pastirji organizirali piknik, pač ni bilo nobene Ančke na Velikem Stanu, s tem pa tudi ne vzroka za »ofreh«. Za jedačo in pijačo je v vlogi pooblaščenega organizatorja poskrbel kar Gradiškov Robi. Za dobro vzdušje so pastirji poskrbeli sami, saj ni manjkalo veselih šal. Ko so se malo okrepčali in dobro hrano zalili s kapljico rajnega, je gospodar planine Jože v roke vzel frajtonari-co, vesela družba se je preselila na plesišče, godec pa na oder. Pastirji so se ob zvokih poskočnih viž vrteli po plesišču, po Velikem Stanu pa so odmevali veseli vriski, kot se spodobi za veselo družbo. Po številnih vižah se je bilo potrebno
Letošnja pastirska zasedba na Velikem Stanu.
okrepčati, zato so se pastirji s plesišča preselili za obloženo mizo v bajti pašne skupnosti. Sledil je vesel pomenek, kmalu pa se mu je pridružilo ubrano petje slovenskih narodnih pesmi. Čas je veseli družbi vse prehitro mineval in dan se je že nagibal proti večera Pastirji so se počasi razšli, saj jih je klicala dolžnost, živina se je vračala s paše in treba jo je bilo spraviti v lope k nočnem počitku.
I
lip
Cokle z rivcem.
Stara pastirska oprava.
Pastirjev delovni dan se prične zelo zgodaj zjutraj....
Zjutraj pastirji navadno vstajajo zgodaj. Običajno pastir naj prej pod lopo z železno greblo na grobo postrga kravje iztrebke na kup izpod živine. Kdor ima krave molznice, mora te najprej pomolsti. Preden pa se loti molže, najprej umije vsem kravam molz nicam in dojiljam vimena z vodo. Pastirji, ki imajo več molznic, si olajšajo molžo z molznim strojem, ki ga poganja električni agregat. Sledi običajno spuščanje telet iz ločene obore, da jih krave dojilje podojijo. Zunaj se že začne svitati in pastir požene živino na pašo. Najprej gre krava vodnica z zvoncem (»ta zvončava« ali ta »zvon-časta«), ki ji sledijo ostale krave in teleta. Ob luži (lokvi) je obvezen postanek, da se živina napoji in potem odide na pašo.
Pastirji gonijo živino na pašo na različne kraje na planini. Ko se pastir vrne k bajti, ga čaka še delo, saj je treba očistiti lopo in zvoziti ali znositi kravje iztrebke na poseben kup ob ogradi. Najprej z železno greblo temeljito postrga s poda kravje iztrebke na kupe in jih naloži v samo-kolnico, ki jo odpelje na poseben kup za zbiranje kravjih iztrebkov na zunanji strani oseka.
Ko gospodar planine Jože raztegne frajtonarico, se pastirji zavrtijo in ubrano zapojejo.
Potem očisti na podu pod lopo špranje med deskami in pod pomete, v obori za teleta pa nasuje v jasli suhega sena. Nato je čas za zajtrk, sledi pa priprava mleka za kisanje, izdelava mlečnih izdelkov, kot so sladki sir, kisli sir - skuta in maslo. Tisti pastirji, ki nimajo opravka z molžo, po zajtrku malo zadremajo. Ob osmih se pastirji odpravijo na skupno delo, ki ga odredi gospodar planine. Delo obsega čiščenje pašnikov, popravilo ceste, napa-jališč in razna druga opravila, ki jih je potrebno postoriti. Ob prostem času marsikateri pastir nabira po planini zdravilne rože za čaj, gozdne sadeže, kot so borovnice, brusnice, gobe, pri tem pa spotoma pogleda, če je z njegovo živino na paši vse v redu. Na večer se živina običajno počasi pripase k bajti, včasih pa jo mora pastir prignati. Pastir
odpre leso pri oseku in spusti krave skupaj s teleti v notranjost oseka, od koder gredo same pod lopo, kjer jih priveže in pomolze. Teleta pa zapre v ločeno obo-ro pod lopo. Pregleda živino, ali je zdrava, da kakšna žival ne šepa (»»šanta«), vsaki živali da za priboljšek malo soli ali košček kruha. Kravam molznicam, predvsem pa dojiljam, namaže seske s kremo, da zaradi vetra in sesanja telet ne bi spokali. Če katera od živali boleha, ji da zdravilo. Tako je za ta dan delo okoli živine opravljeno, živina in pastir pa se odpravita k nočnemu počitku. Opisani delovni dan pastirja se vrsti skozi vse dni pašne sezone v lepem in slabem vremenu.
Podoba pastirja danes in nekdaj....
Današnja podoba pastirja na planini se je od prejšnjih časov
Pastirska oprava v obdobju pred prvo svetovno vojno.
Povprečna poraba goriva: od 4,5 do 7,2 i/100 km. Emisije C02: od 119 do 169 g/km. Vse nadaljnje informacije o specifični porabi goriva in specifičnih emisijah C02 iz novih osebnih vozil najdete v priročniku o varčni porabi goriva in emisijah C02, ki ga lahko brezplačno pridobite pri pooblaščenem Opel partnerju in na spletni strani www.opel.si. Slike so simbolne.
AVTOTEHNA VIS IN KOSEC Kamniška cesta 19, Domžale, tel.: 01 / 7216 092, www.opel-kosec.si
OBIŠČITE NAS NA DNEVIH NARODNIH NOS V KAMNIKU - NA SUTNI.
Kapela Marije Snežne pred drugo svetovno vojno
REPORTAŽA - ZANIMIVOSTI
6. september 2012 9
Priprava na praznik Marije Snežne je na planini poseben dogodek, tudi postavljanje in krasitev mlajev s pletenimi venci iz macesnovih vejic.
Sončni vzhod na planini.
... ,
•W X5K '- . t 1
MpMhifV
«F
Kmalu po sončnem vzhodu živina odhaja na pašo.
S* f, HV^ V ' ■ ÜÜ
V^K J
<
i) y

Krava kliče telička.
precej spremenila. Lesene cokle so zamenjali udobni in močni planinski čevlji, za mokroto pa gumijasti škornji, sintetična oblačila so izpodrinila volnena, »pvajš« pa danes nadomešča pelerina ali vetrovka. Pastirske bajte so bolj udobne za bivanje, nekatere so znotraj opremljene že prav razkošno. Tudi pastir-jeva prehrana je danes precej bolj raznovrstna kot nekdaj. Tako jedo pastirji danes, poleg tradicionalne pastirske hrane, skoraj povsem enako hrano kot v dolini. Poleg v dolini pridelane oz. kupljene hrane za popestritev jedilnika skrbijo tudi majhni vrtički v oskih. Zveri, ki so nekoč prežale na njegovo živino, pa so danes zamenjale hitre vremenske spremembe, letos v vlogi izredne suše. Pa-stirjeva podoba nekoč pa je bila povsem drugačna. V preteklosti so pasli živino na planini večinoma moški. Pastirsko življenje je tedaj od človeka terjalo moči in poguma v nenehnem boju s surovo naravo in zvermi, ki so mu napadale živino. Pastirji so bili odvisni od medsebojne pomoči. Notranjost pastirske bajte pa je bila bolj skromno opremljena, saj je bila pastirju le začasno bivališče med pašo živine na planini. Pastir je bil oblečen preprosto v mezlanaste hlače, ki so mu segale do kolen in so se spredaj zapenjale na bau-taro, platneno srajco in kratek suknjič »pruštah«, ki je bil prav tako mezlanast. Obut je bil v dolge volnene nogavice in cokle z rivcem, katerih podplate so imeli nekateri pastirji nabite z ledmki, ki so jih kovali iz pet starih kos, ali pa so bili nabiti s konjskimi žeblji. Pred dežjem je pastirja varoval ličnat plašč (pvajš) iz lipovega lubja. Tako ogrinjalo je pastirju segalo do kolen. Na glavi je pastir nosil klobuk s širokimi krajci. Tudi pastirice so bile obute v volnene nogavice in cokle. Oblečene pa so bile v rjavo krilo iz ra-ševine (rs), ki je bilo podobno dolgi, spredaj zapeti suknji, na glavi pa so nosile modre platnene rute. Nepogrešljiv del pastirske oprave pa sta bila tudi manjša sekirica in rog. Sekira je pastirju služila za obrambo pred zvermi, predvsem pa za treblje-nje planine in napravljanje drv za kurjavo. Rogove pa so imeli včasih iz muževne vrbove kože, dolge okoli enega metra, in iz živalskih rogov, ki so bili trajnejši, rekli pa so jim »prde«. Z rogovi so varovali živino pred zvermi tako, da so ponoči trobili nanje. Pastir je bil skromno oblečen tudi še v obdobju pred drugo svetovno vojno. Običajno je nosil med planovanjem na planini le eno obleko, redko pa je imel še kakšen kos perila, srajce v bajti. Tako je bil oblečen v dolge hlače iz »cajha« (platno), srajco iz lanenega platna, povrhu je nosil kakšen po-
V'".' /••V-i..
. ..^EW -■ ■■. - ■. -.-o - ' ■
nošen brezrokavnik ali jopo iz ovčje volne, »rekeljc« - suknjič, obut pa je bil v cokle ali cokla-če (grobi čevlji iz usnja, podplati pa so bili leseni in nabiti z žeblji). Usnjene čevlje so premogli le redki. Pastirice so nosile lanene srajce, krilo, ki jim je segalo pod kolena, predpasnik. Obute so bile prav tako v cokle, na glavi so imele zavezane rute. Tako skromno opravljen je bil pastir še nekaj časa po drugi svetovni vojni, ko je bilo še čutiti hudo pomanjkanje zaradi posledic minule vojne. Hrano si je pastir kuhal na odprtem ognjišču v lončenih posodah - piskrih, jedel pa iz lončene ali lesene posode z leseno žlico. Vse pripomočke za kuho, kot npr. leseno žvrkljo, žlico, skledo in šprudlo ali roglo, je pastir izdelal sam. Prehrana je bila skromna. Večinoma so jedli mlečne izdelke, zlasti pogosto maslovnik (masovnik - ma-sovnak), kisli sir, kašo, ajdove, turščične (koruzne) žgance z mlekom in močnik.
Priprava na praznik Marije Snežne je za pastirje poseben dogodek ...
V obdobju pred drugo svetovno vojno so pastirji na planini med vsemi duhovnimi stvarmi najbolj pogrešali obhajanje svete maše. Zato so se mnogi med njimi ob nedeljah odpravili na Tratice (danes gostišče Zeleni rob), kjer so poslušali zvonjenje zvonov cerkve sv. Benedikta v Stranjah, ki so klicali ljudi k maši. Tu so potem skupaj molili, prepevali nabožne pesmi in bili tako duhovno prisotni pri verskem obredu v stranj-ski cerkvi. Pozneje pa so občasno obhajali sveto mašo za Turistov-sko kočo Slovenskega planinskega društva. V letu 1937 se jim je izpolnila skrita želja, na obrobju Velikega Stanu so zgradili kapelo, ki so jo posvetili Mariji Snežni. Od tedaj se je božja služba vršila v kapeli, priprava na praznik Marije Snežne pa je tudi danes za pastirje poseben dogodek. Tako se nekaj dni pred praznikom pastirji z združenimi močmi lotijo plete-
nja vencev iz macesnovih vejic za okrasitev kapele Marije Snežne in postavljanja mlajev. Tudi letos ni bilo nič drugače. Priprave na praznik so bile v polnem teku, treba je bilo nabrati macesnove vejice za pletenje vencev, posekati mlaje, jih obeliti, prinesti h kapeli in jih tam postaviti. Pastirji so se lotili postavljanja mlajev, zlasti veselo je bilo ob pletenju vencev iz macesnovih vejic, saj tu navadno ne manjka harmonika gospodarja planine Jožeta, ki jo spremlja ubrano petje pletilcev. Na dnu koša, polnega macesnovih vejic, pa nagrada za vse pletilce - liter rujnega, za posladek pa bobi in flancati. Naslednji dan se pastirji lotijo okrasitve notranjosti in zunanjosti kapele. Notranjost kapele pospravijo, oltar okrasijo s cvetličnimi aranžmaji, okrasijo tudi zunanjost kapele, pri vhodu postavijo mlaja in ju okrasijo s pletenimi venci iz macesnovih vejic. Tako je vse pripravljeno za praznovanje praznika Marije Snežne.
VILKO RIFEL
Zaključek projekta Pisker iz črne kuhinje
Lončen pisker ali lonec spremlja človeka od začetka kulturne zgodovine. Lonec mu je služil za shranjevanje, prenašanje, peko, kuhanje sebi, družini in živini, za pranje perila in še za kakšna druga vsakodnevna ali redkejša opravila.
S piskrom je tesno povezana Budnarjeva muzejska hiša, saj jih v črni kuhinji ne manjka, z lončarstvom pa Kamnik in okoliške občine Srca Slovenije. Od tod tudi ideja o projektu Pisker iz črne kuhinje, ki ga je v tesnem
sodelovanju s kamniško keramičarko in lončarko Tatjano Hlačerzasnovalo Turistično društvo Kamn'k. Projekt, ki ga delno financira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja, se zaključuje v nedeljo, 16. septembra.
Osnova projekta predstavlja raziskovalna naloga etno-loginje mag. Teje Hlačer, ki je nastala s pomočjo virov in literature ter informatorjev iz okoliških vasi Budnarjeve muzejske hiše ter zbirk in dokumentacije Medobčinskega muzeja Kamnik in Gorenjskega muzeja Kranj. Na tej podlagi smo izdelali zloženko v slovenskem in angleškem jeziku in ji dodali spisek vseh, ki so na območju Srca Slovenije ohranili tradicionalno lončarsko obrt.
Oktobra lansko leto je v Budnarjevi muzejski hiši potekala lončarska kolonija, na kateri je sodelovalo kar 19 lončark in lončarjev iz Srca Slovenije in Društva keramikov in lončarjev Slovenije. Obiskovalci so lahko opazovali izdelovanje piskrov na tradicionalen način, na vretenu, nekateri pa so se dela lotili na nekoliko sodobnejši način. Nastali so zanimivi piskri različni oblik in barv, ki smo jih nato razstavili na različnih razstavnih prostorih v Srcu Slovenije; od Erdbergovih paviljonov v Dolu pri Ljubljani, gradu Bogenšperk v Šmartnem pri Litiji ter Domačiji Rus v Šentvidu pri Lukovici. Nazadnje bomo piskre razstavili še v Budnarjevi domačiji, kjer bo ostala stalna razstava. K nadgradnji in uspešnosti projekta je veliko prispevala tudi zamisel o vključevanju otrok, saj smo prav za njih v sodelovanju z VVZ Antona Medveda spomladi organizirali otroške delavnice Lonček kuhaj. Otrokom smo povedali zgodbico o piskrču, nato so jih z glino izdelovali tudi sami, na koncu pa poskusili še mlečno kašo iz piskra črne kuhinje.
Projekt Pisker iz črne kuhinje bomo zaključili v nedeljo, 16. septembra, v Budnarjevi domačiji in sicer z evalvaci-jo, katere se bo udeležil tudi priznani slovenski etnolog dr. Janez Bogataj. Sledila bo razprava in še zadnje odprtje razstave piskrov s pogostitvijo dobrot iz piskra iz črne kuhinje. Snovalci projekta, Tatjana Hlačer - Ila d.o.o. - dotik ustvarjalnosti in Turistično društvo Kamn'k, smo prepričani, da smo s projektom nadgradili turistično ponudbo občine Kamnik, da smo obudili dediščino krajev, kjer je bilo doma lončarstvo in povezali vse tiste, ki tako ali drugače oblikujejo glino. Projekt je živ in poskrbeli bomo, da ga bomo v prihodnje še nadgradili.
Alenka Hribar
Turistično društvo Kamn'k
VELIKA PLANINA -ALPSKI VRT V NARAVI
Pogled na Veliki Stan.
Poleti je ObčinaKamnik izdala lično knjižico avtorice Andreje Pogačar Špenko z naslovom »Velika planina - Alpski vrt v naravi«. Izdajo je poleg Občine delno sofinancirala tudi Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Lična knjižica je nov korak v sklopu projekta »V Srcu Slovenije« oz. »Brezmejnih doživetij narave«.
Zamisel o alpskem vrtu - alpinetumu na Veliki planini je stara že več desetletij. Po daljšem premoru je ponovno oživela v preteklih letih in se v zadnjem obdobju dokončno izoblikovala v prepričanje, da je pravzaprav celotna Velika planina alpski vrt - alpinetum in je pravzaprav najbolj naraven prikaz rastlinstva na tem območju, brez kakršnihkoli dodatnih posegov.
S knjižico je uresničena zamisel aktivnega doživetja narave prav v njenem naročju, ko lahko s knjižico v roki na sprehodu po Veliki planini sami raziskujemo in ugotavljamo imena posameznih rastlin. Na 40 straneh je namreč predstavljenih 60 izbranih rastlin, ki naj bi bile najbolj pogoste. Zaradi omejenega prostora namreč ni bilo mogoče predstaviti vseh. »Predstavljeni seznam obsega tako najbolj pogoste alpske cvetlice, med katere sodijo zelo drobne in komaj opazne ter tiste druge, ki so vidne že od daleč, kakor tudi tiste, ki so zelo redke in uspevajo na zelo omejenem območju. Med njimi so zajeti tudi en-demiti Kamniško-Savinjskih Alp, ki so našli svoje rastišče na Veliki planini«.
Po kazalu in krajšem uvodu, v katerem je na kratko predstavljena Velika planina in splošne značilnosti pogojev rasti, kot tudi osnovne skupne značilnosti, so rastline zapisane po vrstnem redu letnih časov: najprej so znanilke pomladi, sledijo pozno spomladanske, nato poletne in na koncu še jesenske. Vsaka rastlina je predstavljena s fotografijo, njenim »uradnim« imenom, latinskim imenom in raznimi domačimi imeni. Napisana je tudi družina, velikost, opis cveta, listov, čas cvetenja in rastišče, pri nekaterih pa tudi posebnosti, zdravilnost, strupenost. Predstavitev zaključuje prošnja obiskovalcem, da bi s svojim ustreznim
ravnanjem pomagali ohraniti lepote Velike planine tudi naslednjim generacijam
Knjižica, ki jo lahko brezplačno dobimo v TIC, na postaji nihalke in še kje, je res dober pripomoček za boljše spoznavanje dela veliko-planinske narave, tako za turistične
obiskovalce, kot tudi za domačine.	„-.*
bUJC.
SI i»: AT
■VMJMMJ 1 rarpMiALjta r
Naslovna stran knjižice o alpskem vrtu - alpinetumu na Veliki planini avtorice Andreje Pogačar ©penkoje lično oblikovana.
Svetovno mladinsko prvenstvo v letalskem modelarstvu
Modeli letal so zavzeli nebo nad mengeškim poljem
Zadnje dni v juliju in prve v avgustu je na ravnici med Kamnikom in Mengšem potekalo Svetovno mladinsko prvenstvo v treh kategorijah prosto-letečih modelov letal. Zbralo se je več kot osemdeset tekmovalcev iz šestnajstih držav, skupaj s spremljevalci in pomočniki je bilo več kot tristo udeležencev. Glavni pokrovitelj prireditve je bila občina Mengeš, zato je tam potekala slovesna otvoritev. Tekmovanje se je pričelo dan pozneje v nedeljo, 29. julija. Na sporedu so bili jadralni modeli, ki se potegnejo s 50-metrsko vrvico in nato naprej prosto letijo. Vsak tekmovalec je imel v vsakem turnusu približno dvajset minut časa, da je pripravil model, počakal na termiko in ga nato spustil. Kako pa se najde primeren vzgornik, ki modelu zagotovi, da jadra tri minute, pa je odvisno od izkušenj in treningov tekmovalca. Veliko vlogo odigrajo tudi vodje ekip, ki z nasveti pomagajo članom ekipe. Treba je dobro opazovati vremenske spremembe in lete ostalih modelov ter se ob pravem trenutku odločiti za start. Če hočeš biti uspešen, ti mora to uspeti v vseh sedmih turnusih, kolikortraja uvodni del tekmovanja. Pravila pravijo, da ima tekmovalec v vsakem turnusu en
start. Čas leta, ki se mu reče maksimum, je omejen na tri minute. Če je let daljši, to ne prispeva k rezultatu. Nato ima tekmovalec približno uro časa, da najde model in se pripravi na ponovni nastop. Pri tem mu lahko pomagajo drugi člani ekipe, ki takrat ne tekmujejo. Če piha veter, naredi posameznik v enem dnevu kar nekaj kilometrov, kar zna biti v vročini zelo naporno. Najboljši se uvrstijo v FLY-OFF. Tu se čas leta podaljša, tako da dobimo zmagovalca. Prvi dan je to uspelo modelarju iz Rusije. Naši so bili dobri, le malo jim je manjkalo, da bi prišli v finale in se borili za medalje.
V ponedeljek je bil drugi tekmovalni dan z modeli s pogonom na gumo. Pred startom vsak tekmovalec s posebno pripravo navije gumo, katera potem vrti velik propeler, ki model ponese skoraj 100 metrov visoko. Pravila so enaka za vse tri discipline, kdor doseže sedem maksimumov je v finalu. Ker se je ta dan zaradi vetra tekmovanje malo podaljšalo, so bili finalni leti naslednji dan takoj zjutraj ob sedmi uri. Največ tekmovalne sreče je imel ameriški modelar.
Zadnji dan so bili na vrsti penjači. To so modeli s pogonom na eksplozijski motorček, ki ga poganja metanol. Čas delovanja motorja je lahko le 7 sekund. Model se navpično dvigne in nato vodoravno nadaljuje let. Disciplina je zelo zahtevna, predvsem nastavitve motorja. Tudi tu je zmagal tekmovalec iz Amerike. Zadnji dan prireditve so si vsi z zanimanjem ogledali Veliko planino, zvečer pa so se zbrali na slovesni razglasitvi rezultatov v gradu Jable. Ruski tekmovalci so osvojili največ medalj in postali najuspešnejša ekipa. Modelarski klub Kamnik je bil eden od soorganiza-torjev tekmovanja, vendar pa je k sami izvedbi prispeval največ. Želimo si več posluha za modelarstvo kot zahteven tehnični šport in da bi lahko še kdaj organizirali tekmovanje na najvišjem nivoju.
Roman Ložar Foto: Ložar in Letnar
Med kamniškimi vrvohodci
V ISKANJU IZGUBLJENEGA RAVNOTEŽJA
Tekmovalka s Poljske pred startom svojega gumenjaka - modela s pogonom na gumo.
Občina Kamnik in Zavod za turizem in šport v občini Kamnik skupaj s podjetjem Kam-Bus, d.d. uvajata nov mestno - turistični avtobus Kamnik bus, s katerim se lahko odpravite po nakupih, na potep ali v naravo.
Trasa Kamnik busa poteka od nakupovalnega centra Qlandia, preko Tunjic, Kamniške Bistrice in Snovika, vse dni v tednu, tudi ob praznikih.
Obenem vas tudi obveščamo, da smo na naših ostalih rednih linijah s 3.9.2012 pričeli voziti po spremenjenem voznem redu.
Izvlečke voznih redov lahko brezplačno dobite na vseh naših prodajnih mestih ali na naši spletni strani www.kam-bus.si
Za dodatne informacije smo dosegljivi na telefonski številki 01/830 94 14 ali 01/830 94 15
Sufist Hazrat Inayat Khan je nekoč dejal, da je ravnotežje skrivnost življenja, odsotnost ravnotežja pa uničuje življenje. Ljudje pogosto poskušamo vse, kar nas obdaja, spraviti v ravnotežje. Iščemo ravnotežje med službo in prostim časom, ravnotežje v prehrani, v zakonu ali partnerski zvezi, a kaj ko pogosto v vsem tem iskanju pozabimo ravno na - ravnotežje.
Obudimo ravnotežje s slacklinom
Pa sploh še vemo kaj je ravnotežje? Je sposobnost hitrega oblikovanja kompenzacijskih gibov, ki so potrebni za vračanje telesa v ravnotežni položaj, kadar je porušen. Ravnotežje je prirojeno vsakomur, če je le zdrav, le malce smo ga zanemarili skozi leta, zato si moramo dopustiti, da ga ponovno odkrijemo. V zadnjih letih postaja tako v Sloveniji kot Kamniku vedno bolj popularen šport ravnotežja - slackline, hoja po napeti vrvi ali po domače »gurt-ni«. Prvi opazni vrvohodci so se v Keršmančevem parku pojavili pred tremi leti, začetki slacklinea pa segajo v 80. leta 20. stoletja, ko so plezalci v kalifornijskem nacionalnem parku Yosemite začeli hoditi po ograjah ob parkirišču. Iz dolgočasja v času počitka se
Pobudnik skupine Thin Slackline Aleks Sedušak je že pred tremi leti s hojo po »gurtni« navdušil precej Kamničanov. Že od vsega začetka skoraj vse leto trenirajo v Keršmančevem parku, na Slackline Session tekmovanjih pa sodijo med najboljše v Sloveniji. S svojim »gurtnanjem« oziroma hojo po vrvi so navdušili tudi obiskovalce Kamfesta.
je kmalu razvil šport, ki iz leta v leto postaja vse bolj priljubljen tudi pri nas. Ravno zaradi svoje vsestranskosti postaja slacklining vse bolj samostojen šport. Lahko se uporablja kot telesna vadba, saj krepi moč in utrjuje mišice, v športnem treningu izboljšuje ravnotežje in sposobnost zaznavanja, pri rehabilitaciji je idealen pri poškodbah kolena in gležnja, je oblika gibalne meditacije, ko v pozorni hoji iščeš notranji mir ali enostavno le družabno srečanje, ko se zabavaš v gledanju prvih nerodnih poskusov svojih prijateljev.
Keršmančev park je zbirališče »gurtnarjev«
Za slackline ali hojo po gurtni ne potrebujemo veliko, le dve drevesi ali sidrni točki, ki sta dovolj močni, z napenjalcem napnemo vrv in že lahko lovimo ravnotežje po gurtni. Ključna za hojo po traku iz umetnih vlaken sta ravnotežje in koordinacija, hoja po gurtni pa krepi velik del mišic našega telesa. Začetki so zabavni, vsaj, ko sem prvič poskusila tudi sama. Stvari, ki jih je potrebno uskladiti pri hoji na gurtni, je veliko. Da ne omenim, da sploh ni tako enostavno, kot je videti, ko opazuješ že »stare mačke«. Nehote se ti tresejo noge, vrv niha bolj, kot si želiš, stalno je potrebno biti pozoren na ravnotežje, pa čeprav ti gre na smeli.. Na smeh ne gre več toliko fantom in puncam iz skupine Thin Slackline, saj gurtno po treh letih treninga že kar dobro obvladujejo. Mnogi obiskovalci Kamfesta so se o tem na lastne oči lahko prepričali tako v parku kot pri njihovi predstavitvi v Samčevem predoru.
Skupina vrvohodcev iz kamniške občine, ki se je združila pod imenom Thin Slac-kline, aktivno trenira že skoraj tri leta, v kratkem pa bojo odprli tudi svoje šport-
no društvo. Aleks Sedušak, gonilna sila gurtnarjev, je »okužil« nekaj prijateljev, napeli so vrvi v Kerš-mančevem parku in zgodba se je začela. Po vrvi hodijo skoraj celo leto, ustavi jih le sneg. Obstaja več različnih gurten in ponavadi tudi sami med drevesi napnejo več različnih vrst, razlaga Aleks. Denimo bolj elastično, ki je podobna trampolinu in je primerna za skakanje in izvajanje trikov, ali ožjo, ki je lažja za hojo, cevasto, ki bolj niha in je zato lahko večji izziv hoji... Ko enkrat obvladaš hojo po gurtni, se hitro vsak nauči »svoje fore«, dodaja Sedušak, ki se s prijatelji tudi redno udeležuje tekmovanj v slacklinu po Sloveniji. Ponosno doda, da je skupina Thin Slackline med najboljšimi v Sloveniji. Da je to res, so dokazali na sredinem večeru na Kamfestu, ko so pogumno napeli vrv od ene do druge ograje preko Samčevega predora. Fantje niso pričakovali takega odziva Kamničanov, slednji pa zagotovo ne takega šova, saj je bil že sam pogled na višino napete vrvi marsikomu zastrašujoč. A Thin Slacklinerji so se ob živahnem ritmu glasbe mirno sprehajali sem ter tja, se morda vmes malo na gurtno usedli, celo ulegli... Vsi nastopajoči so bili zavarovani z dodatno vrvjo, zato dogajanje ni bilo tako nevarno, kot se je morda sprva komu zdelo. Aleks je prepričan, da hoja po gurtni ni nevaren šport, morda se zgodi, da je kdo kdaj popraskan, a to je vse.
Tekmovanje slacklinerjev septembra ponovno v Kamniku
Thin Slacklinerji so že lansko leto organizirali dve tekmovanji
v Keršmančevem parku, zadnje si je ogledalo kar okoli 100 gledalcev. Na tekmovanju se vrvohodci med seboj pomerijo v kvalifikacijah, kjer se v poldrugi minuti predstavijo z najboljšim trikom. Tekmuje se v parih na izpadanje, zadnji, ki ostane, je seveda zmagovalec, tisti, ki v določenem časovnem okviru pokaže uspešno čim več prvin, od likov, skokov, obratov... Tekmovanja organizirajo za lastno dušo, zato je zmagovalcu namenjeno priznanje občinstva. Ravno na tekmovanjih se zadnje leto opaža popularnost tega športa v Sloveniji, saj kot pravi Aleks Sedušak, skorajda ni več parka, kjer ne bi kdo napel vrvi. Posebnost vsakega tekmovanja je, da slacklinerji iz tega naredijo res dogodek, z glasbo in zabavo. Tako bo tudi septembra, saj bojo pri organizaciji tekmovanja skupini Thin Slackline pomagali tudi domači kamniški glasbeniki.
Skupina kamniških vrvohodcev si želi, da bi seveda kmalu obvladali čim več trikov in tako navdušili in privabili v skupino nove vrvohodce. Sedušak pravi, da ko enkrat začneš, ni poti nazaj. Si zasvojen. Opozarja tudi, da naj nihče ne pričakuje, da kar shodiš po traku, ko prvič stopiš nanj. A z vztrajnostjo lahko kar hitro prehodiš celo dolžino.
Ze stari modreci so ponavljali, da je ravnovesje smisel bivanja. Člani Thin Slacklinerjev vas vabijo na izziv, da na gurtni spoznate svojo ostrino duha, osredotočenost, mirnost in sproščenost. V Kršmančevem parku, ali kje drugje nad travo ali vodno gladino.
BOJANA KLEMENC
Zasedba ARTBEATERS kamniškega bobnarja Anžeta Žurbija navdušuje
skih skladbah sicer izhaja iz tradicionalnega jazza, kar njihovi glasbi daje kompleksno podlago, ki jo v aranžmajih pokrijejo z izvirnimi poslušljivimi melodijami in energičnimi ritmi.
Letos spomladi so osvojili prvo mesto na 6. mednarodnem jazzov-skem tekmovanju v Bukarešti, ki je potekal kot del glasbenega festivala Europafest 2012 v prestolnici Romunije. Artbeaters so se med 160 prijavljenimi skupinami najprej uvrstili med 25 najboljših zasedb iz 24 držav in si nato v finalu na zaključni prireditvi v teatru Odeon v
središču Bukarešte priborili glavno nagrado. Pot do tja, polna dogodivščin, je trajala celih 24 ur z najetim kombijem brez klime, prispeli so napol gluhi in razboleli. Zanje so na nastopu bučno navijali tudi so-prebivalci iz hostla, pa tudi njihovo osebje. Spoznali so tudi romunskega princa in se z njim rokovali. To so bili nepozabni dnevi druženja in izmenjavanja glasbenih pogledov in izkušenj. Po pisanju romunskih medijev so Artbeaters pričarali eksplozivno atmosfero in prisotne presenetili z izkušnjo »čiste jazz fuzije, ki združuje ritme funka, reggaeja, bluesa in afro beata z drum'n'bass vložki«.
Tej atraktivni glasbeni mešanici bomo lahko v sredo, 12. septembra, zvečer prisluhnili tudi v Kamniku, na gradu Zaprice.
Zasedbo Artbeaters sestavljajo violinist Peter Ugrin, klaviaturist Aleš Ogrin, basist Jan Gregorka iz bližnjih Radomelj in priljubljeni kamniški bobnar Anže Zurbi. Združeni pod vplivom tradicionalnega jazza, bluesa in modeme glasbe prinašajo na oder novo različico fusion jazza. V nenavadni zmesi, ki se začinja z
vsemi zvrstmi glasbe, so navzoči violina in sintetični klaviaturski zvoki. Za močan in stabilen ritem skrbita boben in bas. Poslušalcem nudijo sodoben, sproščujoč program, ki vsebuje vse oblike novega modernega arta in novih beatov (ritmov). Zasedba, katere člani so akademsko izobraženi jazz glasbeniki, v avtor-
|||) SVEA KUHINJE
Kamnik Kranjska 3a
tel.: 01/831 04 81, 051/399 577
do - 50%
Vse za vaš prijeten dom
M Alka m
Alka m d.o .s. Kamnik Ljubljanska 45, 12JI Kamnik. Slovenija tel ;+386 1 83 08 200. fax;+386 1 83 08 222 e-rnail: infoOalkam.si, www.alkam.si
Iščemo perspektivnega in natančnega delavca za
VODENJE SKLADIŠČA in ODPREME
Prijave sprejemamo na naslov: Alkam d.o.o. Kamnik, Ljubljanska 45, 1241 Kamnikdovključno 15. 9. 2012.
Kandidati naj izpolnjujejo sledeče pogoje:
-	srednješolska izobrazba tehnične smeri
-	znanje vsaj enega tujih jezikov (nemščina ali angleščina) -znanje računalništva
-vozniški izpit B kategorije
-	zaželjene so izkušnje
Kandidati naj nam pošljejo kratek življenjepis in dokazilo o izobrazbi.
Mladi gasilci preživeli vroč teden v Savudriji
Zadnje dni junija in prve dni julija smo gasilci izkoristili za letovanje v Savudriji. Iz GZ Kamnik se je letovanja udeležilo 82 mladih gasilcev in 13 mentorjev, iz GZ Komenda pa 29 mladih gasilcev in 4 mentorji. V tem res vročem tednu je bil skok v vodo idealna rešitev za rahlo ohladitev. Ob večerih ko se je ozračje vsaj malo ohladilo, pa smo za vročino poskrbeli s tekmovanji. Mladi gasilci so se tako pomerili v odbojki, balinanju, nogometu, igrah brez meja, in med dvema ognjema. Poleg tega pa smo veliko tudi kartali, se sprehajali, klepetali, gledali filme, fotografirali, igrali tenis in še marsikaj drugega. Četrtek je bil namenjen izletu v Umag. Tam smo si privoščili ogled akvarija, sprehod skozi mesto, brskanje po stojnicah in predvsem veliko sladoleda. Razigran in navihan teden je po mnenju mnogih minil prehitro. Na vroče in prijetno druženje pa so ostali lepi spomini in nova poznanstva.
V vrtcu Antona Medveda
POLETJE Z GUSARJI IN PIKO NOGAVIČKO
v
»Grem jaz!« na oratorij v Šmartno ...
... je bil letos vzklik okoli 170 otrok iz bližnje in daljne okolice Smartna v Tuhinju. 40 animatorjev in izjemno vreme so zanje pripravili pester program v zadnjih avgustovskih dneh. To je bil oratorij presežkov - izjemno veliko število otrok, obilica gostov in visoke temperature so naredili svoje.
Kot je že v navadi, animatorji iz Šmartna v Tuhinju vsako leto pripravimo oratorijski program, ki se odvija konec avgusta, letos je potekal od 20. do 25. avgusta. Otroci so po vsakodnevnem dvigu zastave, odpeti himni (ki je letos razmigala prav vse pri-šotne) in po skoku v cerkev na jutranjo molitev skozi ves teden sledili zgodbi o svetnici Mariji Dominiki Mazzarello, ki so jo na odru v življenje poklicali najstarejši udeleženci in nekateri animatorji. Sledila je igrana predstavitev dnevne vrednote in sicer največji šov »Cerkev ima talent«. Vrednote (družina, v dolžnost z veseljem, prostovoljstvo, voditelj-stvo, preprostost in poklicanost) so udeleženci utrjevali v delu pri katehezah, v petek se je to pokazalo tudi v praksi, saj so vrednoto prostovoljstvo preizkusili v stiku z drugimi ljudmi. Najstarejše ekipe so na avtobusnih postajah delile limonado in nudile brezplačno umivanje avtomobilskih stekel, malo mlajši so po Šmartnem in okolici zbirali star papir, najmlajši pa so vaščanom Šmartna s pesmijo na ustih prinašali posebne vizitke, s katerimi so sporočali, kako hvaležni so, da Šmartno vsako leto sprejme živahni hrup oratorija.
Tudi letos smo se trudili biti
dobrodelni. Že med letom, predvsem pa v dneh oratorija, smo zbirali star papir. Celoten izkupiček dobljenega denarja bo šel v roke hiši zavetja Palčica, kriznega centra za otroke.
Na letošnjem oratoriju smo imeli cel kup gostov. Obiskala nas je predstavnica kriznega centra Palčica, ki je razložila njihovo poslanstvo in delo, prišel je predstavnik slovenske vojske, ki je predstavil poslanstvo vojske in državne simbole. V posebni delavnici je z nami sodelovalo še nekaj vojakov, ki so nas naučili osnov streljanja z lokom, nas poslikali, razkazali svojo opremo, nam podarili posebne pasove in značke ter s seboj pripeljali celo ostrostrelca. V enem izmed odmorov se je na oratorijsko dvorišče pripeljal celo rešilec, prijazni voznik pa nam je razložil in prikazal delovanje vseh pripomočkov in aparatur, ki so nas zanimali. Naša gosta sta bila tudi dva »čarovnika z lesom«, pri
katerih smo si v delavnici lahko pričarali duhce v dimniku. Zadnji dan oratorija je na obisk prišla še s. Brigita Zelič iz reda HMP, ki ga je ustanovila prav glavna junakinja letošnjega oratorija.
Tekmovali smo v kmetijskih opravilih, se izogibali virusom ter se na sredinem izletu v neznano preobrazili v čisto prave indijance, ki so pod budnim očesom poglavarja Velikega črnega zobra spoznavali njihovo življenje. Na delavnicah smo izdelovali lončke, pleskali, izdelovali duhca v dimniku, se zabavali na cirkuški, modni, adrenalinski in vojaški delavnici, delali risanke, delali znanstvene poskuse, se učili pritrkovati in izdelovali snežne krogle.
Na tem oratoriju smo sodelovali tudi na razpisu »Pletemo mreže med nevladniki, podjetniki in javno upravo.«
Kot vsako leto je tudi letos sočasno s programom velikega oratorija potekal program za
predšolske otroke, letos jih je bilo okoli 30. Ena od posebnosti njihovega programa je bil mini ZOO, ki so si ga ob zaključku programa lahko pogledali tudi starši in ostali prijatelji oratorija.
Tudi letošnji oratorij ni razočaral. Dvorišče v Šmartnem je prekipevalo od pesmi, radostnega plesa in iger. Zaključek oratorija je tudi tokrat potekal na travniku v Nevljicah, kjer je po maši, pri^ kateri sta somaševala župnika iz Šmartnega v Tuhinju in Zgornjega Tuhinja, sledilo še veselo druženje na pikniku.
Dragi otroci, dragi starši, dragi sponzorji in prijatelji oratorija, HVALA za vaš »Grem jaz!« Ne pozabite, da nas 22. septembra čaka še ponovitev oratorijske igrice - našega druženja za letos še ni konec.
Tekst: MONIKA JEGLIČ Foto: Metka Komatar, Teja Uršič
Počitniški dnevi župnije Šmarca-Duplica v Bohinju
Prešernova pesnitev kot tema počitniških dni
Tako, kot se nadaljuje poletje, se tudi v vrtcu v enoti Rožle nadaljujejo dogodivščine s Piko in gusarji. Spoznali smo njihov način življenja in prišli do spoznanja, da za svoje zdravje ne skrbijo odgovorno, zato smo se na pobudo malih gusarjev skupaj odločili, da organiziramo gusarski kros na atletski stezi pri ŠcRM-ju in zdravo kosilo ob gusarski ladji. Nizali smo ideje o zdravi hrani, pri tem pa so nam z navdušenjem na pomoč priskočile prijazne kuharice. Da pa je bilo kosilo bolj družabno, so mali gusarji povabili tudi prijatelje Pike Nogavičke.
Ker imajo gusarji in Pika Nogavička neporavnane račune, so Pikini prijatelji izdelali vabilo, s katerim so Piko povabili na čajanko. Njeno sporočilo so med ogledom srednjeveškega mesta Kamnik našli mali gusarji. In začela se je priprava na veliko čajanko... peka piškotov, izdelava portreta Pike in Fickota, pogrinjkov, prepevanje pesmic o Piki, okrasitev igralnice...
Vsi nestrpni smo pričakovali prihod Pike Nogavičke. Prišel je veseli dan in kar na enkrat na naših vratih »tok, tok«, pred vrati pa nikogar. Zaslišimo ropot v umivalnici. Za vrati stranišča pa zagledamo Piko, ki se nam nagajivo nasmiha. Povabimo jo v skupino in jo postrežemo z medenjaki in čajem. Pokaže nam svoje norčije in vragolije ter nas s tem do srca nasmeji. Ob pripovedovanju njenih pustolovskih zgodb, pa se nas ena izmed njih še posebej dotakne. Pove nam, da so njenega očeta ugrabili gusarji. Njeni prijatelji ji priskočijo na pomoč in jo odpeljejo h gusarjem na ladjo. Po pregovarjanju in merjenju moči Piki izročijo zemljevid otočja, na katerem imajo skritega njenega očeta. Ponudijo ji še svojo gusarsko ladjo, s katero ga bo rešila. Veseli, ker so postali prijatelji, skupaj rajajo še do poznega popoldneva. Prisluhnite vetru, kajti v njem se skriva glas veselja.
strokovne delavke enote Rožle in Cepetavček
V	ponedeljek, 6. avgusta, smo se ministranti, pevci in animatorji župnije Šmarca-Duplica z gospodom župnikom Janezom Gerčarjem, sestro Frančiško in kuharjem Damjanom odpravili na počitniške dneve v Bohinjsko Bistrico. Na poti do Bohinjske Bistrice smo se ustavili na obiskanem romarskem kraju Brezje, kjer smo si ogledali cerkev in molili za lepe počitniške dni. Pozneje nas je pot vodila na Bled, kjer nas je sprejel prijazen blejski župnik gospod Janez Ferkolj. Na kratko nam je predstavil Bled in njihovo župnijo. Tema naših letošnjih počitniških dni je bila Prešernova pesnitev Krst pri Savici, zato smo animatorji na Bledu naredili uvod v naše druženje. Spoznavali smo tisti del Prešernovega Krsta, ki govori o Bogomilini službi v svetišču boginje Žive na blejskem otoku in o njenem srečanju s Črtomirom.
V	torek smo se dopoldne odpravili na Ajdovski Gradec. Tam
naj bi po Prešernovi zamisli potekali odločilni boji med Valjhu-novimi in Črtomirovimi vojaki, tam naj bi bila Črtomirova vojska tudi poražena. Naše druženje smo nadaljevali z različnimi igrami, ki smo jih povezali z dogodki iz Prešernove pesnitve. Vsako popoldne smo se po kosilu odpravili na Bohinjsko jezero, kjer smo z užitkom zaplavali, se potapljali, »tunkali« in veslali v čolnih. Proti večeru smo animatorji pripravili različne delavnice, kjer so otroci lahko risali na majice ali kozarce, ustvarjali rožice iz krep papirja, pletli zapestnice ali izdelovali lutke. Vsako jutro smo imeli tudi sveto mašo, ki je bila v sredo posvečena pokojnemu gospodu Metodu Humarju, ki je več let sodeloval na počitniških dnevih, saj je udeležence uvajal v lepote in skrivnost plezanja. Po sveti maši so nam gospod župnik Janez in anima-torke Vesna, Simona, Lara ter ministrantka Marjana uprizorili
V okviru plesnega tabora spoznali tudi mesto Kamnik
vsakodnevnih sprehodih spoznali mesto Kamnik, ki je pisani druščini z vseh koncev Slovenije omogočil nepozabno tedensko bivanje. Na Malem gradu nas je obiskala Veronika in pričarala grajsko življenje. S turistično vodičko Eriko Ropret smo si natančno ogledali in spoznali mestno jedro Kamnika. S pomočjo dr Tatjane Novak smo si ogledali Šolski center Rudolfa Maistra, v katerem se šolajo v programih gimnazije, ekonomskega tehnika in predšolske vzgoje tudi dijaki s posebnimi potrebami. Za konec smo obiskali Arboretum Volčji Potok in se popeljali z vlakcem. Da smo se dobro počutili in prijetno družili na taboru, na naših delovnih »počitnicah«, so skrbele spremljevalke Anja, Magda, Vesna, Urška, Milena in Milena iz Kamnika, ob slovesu smo si zaželeli, da se še kdaj srečamo.
MILENA PETRI» Društvo Sožitje Mengeš, medobčinsko društvo občin Domžale, Komenda, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin
' s '.j.. ■ " -. . ■ '••
lutkovno predstavo z Bogomilo, Črtomirjem in duhovnikom, ki se je nanašala na Prešernovo dogajanje pri slapu Savica. Nato smo se vsi polni energije odpravili k slapu, kjer smo si ogledali ta izjemno lep in mogočen čudež narave. Po popoldanskem kopanju sta imela animatorja Rok in Lara predstavitev prve pomoči. Pokazala sta osnovne metode prve pomoči, kot so postopki oživljanja, Heimichlov prijem, ustavljanje krvavitev, anafilaktični šok, itd. Zvečer so skupine odigrale predstavitev nekaterih svetopisemskih zgodb, dan pa smo zaključili s
tombolo. Sledil je še zadnji dan, ko smo po pospravljanju svoje prtljage imeli štafetne igre in se vsi skupaj zahvalili gospodu žup-
niku, animatorjem in kuharju za odlično izpeljane počitniške dni v Bohinju.
Besedilo: LARA SCHNABL Foto: Valerija Gerčar in Lara Schnabl
V Kamniku je v prostorih CIRIUS-a od 21. do 28. julija potekal PLESNI TABOR v programu vseživljenjskega učenja Zveze Sožitje Slovenije, ki omogoča ohranjanje psihofizičnega zdravja osebam z motnjami v duševnem razvoju.
Zveza Sožitje je Zveza društev za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju in ima v Sloveniji
52 lokalnih društev, ki skrbijo za opolnomočenje oseb z motnjami v duševnem razvoju in njihovih dru-
žin ter za uspešno vključevanje v ožje in širše okolje.
Plesni tabor je potekal v organizaciji in pod vodstvom Anje Luznar in Martine Jeras ter šestih sprem-ljevalk-prostovoljk iz vse Slovenije. Udeleženci tabora so spoznali in se naučili plesnih korakov ter ob
Vabimo k vpisu
v šolsko leto 2012/13! LITTLE
ENGLAND CLUB
Z a o t r o k e i n
o d r a s l e
•Tečaji angleščine, »Individualne ure nemščine, • Inštrukcije italijanščine • Poletne počitnice s ŠD Lucka
NOVO za NAJSTNIKE!!!' Tečaj angleščine v igri Vpis poteka v mesecu septembru na e-mail: littleenglandclub@gmail.com tel. številko: 031 355 071
Na 28. svetovnem prvenstvu v gorskih tekih v Ponte di Legno v Italiji
Kar pet tekačev KGT Papež v reprezentanci Slovenije
V deževnem in zasneženem smučarskem središču Ponte di Legno je potekalo 28. svetovno prvenstvo v gorskih tekih. Kljub tehnično zahtevni in razmočeni progi so tekači KGT Papež kot člani državne reprezentance dosegli odlične rezultate. V prvo polovico se je z 69. mestom uvrstil Gašper Bregar, v drugo tretjino pa Luka Mihelič (90.) in Gregor Mlakar (96.), pri ženskah pa Urška Trobec (68.). Aljaž Božič je bil 67.
Svetovni podprvak tega prvenstva pa je bil Azeria Teklay - letošnji kralj Grintovca.
Po končanem teku se je Spela Papež z njim zapletla v zanimiv pogovor v gostilni Pri planinskem orlu, ki je eritrejskim tekačem in Turku Arslanu nudilo gostoljubje tudi nekaj dni po teku. Najprej je s pomočjo gospoda Kaddourre pogovor stekel v arabščini, ki je poleg tigrajšine uradni jezik v Eritreji. Kasneje pa smo se pogovarja-
Slovenska reprezentanca - nosilec slovenske zastave je Kamničan Gregor Mlakar.
li tudi v angleščini, saj danes otroci kljub revščini hodijo v šolo in se učijo angleščino. 34-letni Azeria Teklay, oče treh otrok, ki živi v hribovitem delu Eritreje, najrevnejše in najmlajše afriške države ob Rdečem morju nam je povedal: »Treniral sem v hribovitem delu Eritreje, kjer živim na 2100 m. Sem član tekaškega kluba, redno treniram vsak dan, prejemam mesečno plačo 40 €. Pri nas vročina sicer ne preseže 26 stopinj, ponoči se močno ohladi, a na teku nisem imel težav z vročino. Kot član državne reprezentance sem nastopal na svetovnih prvenstvih v gorskih tekih (tudi na svetovnem prvenstvu na Veliki planini), a na tako ekstremnem teku, kjer je treba premagati 1960 m višinske razlike, še nisem tekel. Prvič sem tekel na progi, ki je nisem poznal. Tekli smo trije Eritrejci, vsi iz našega moštva, zato sem do Kokrskega sedla »vlekel« svojega klubskega kolega, ko pa sem videl,
da omaguje, sem pospešil, vendar sem vedel, da rekorda ne bo. V klubu smo zelo složni, želeli smo, da ekipno dosežemo čim boljši uspeli Drugo leto se zagotovo vrnem, takrat pa bo padel rekord!«
Svojim tekaškim prijateljem v Eritreji je za nagrado 1000 € kupil osem parov superg, da bodo lahko še bolje trenirali. Skromni Azaria je teden po teku na Grin-tovec zmagal tudi na 3. Grand Prix tekmi v Mayerhofnu v Avstriji, teden pozneje pa je svetovnem prvenstvu dosegel naziv svetovnega podprvaka.
Kot spremljevalci in navijači smo se veselili z dosežki naših tekačev kot tudi z dosežki letošnjega kralja Grinovca.
MIRA PAPEŽ
Kamničani krojili sam vrh na Triatlonu jeklenih
Kamnik nima samo odličnih ironmanov, tokrat so se fantje izkazali na 26. Triatlonu jeklenih, ki se je odvijal v soboto, 25. avgusta, v Bohinju. Za lažjo predstavo, kaj pomeni biti jeklen, naj povemo, da gre za 8 km veslanja vzdolž Bohinjskega jezera in nazaj (kajak), 16 km vzpona z gorskimi kolesi preko Uskovnice do parkirišča pod planino Konjščica in 8 km gorskega teka do Vodnikove koče na Velem polju (1.822 m).
Od naših je s progo najhitreje opravil Jure Kukovič, ki je v svojem drugem nastopu za izkušenim zmagovalcem Janezom Maričem zaostal le za dobrih 10 minut ter se s časom 2:32 v absolutni razvrstitvi zavihtel tik pod zmagovalni oder na 4. mesto, v kategoriji pa je bil drugi. Dobro je tekmoval tudi Fredo Rajter, ki je s časom 2:42 zasedel 3. mesto v kategoriji in 13. mesto absolutno. Za malo ga je prehitel novinec jeklenih Komendčan Aljoša Martinjaš, ki je bil s časom 2:38 absolutno osmi. Prekaljena mačka Bojan Kemperl (2:47) in Peter Koželj (2:55) sta v kategoriji stopila na prvo in tretjo stopničko. Vsestranski športnik in športni novinar Metod Močnik, ki se je triatlona jeklenih udeležil že dvajsetič, je imel letos nekaj smole na veslaškem delu in je plaval, kot radi rečejo, če se prevrneš s kajakom. Se zgodi tudi najboljšim. Ob odličnem kolesarjenu, sploh pa teku (pod 57 minut), je bil še vedno na visokem 14. mestu absolutno. Čestitamo z najboljšimi željami po novih uspehih!
ANITA MEJA»
Karate klub Virtus Duplica praznuje 25 let
Ko karate postane življenjski sopotnik ...
Ko pogovor nanese na šport in karate, ne moremo mimo prvega moža karateja v Kamniku Vladimirja Staniča. S karatejem se je prvič srečal, ko še ni dopolnil niti 12 let in ljubezen do tega športa traja še danes, ko se je Vlado srečal z abrahamom.
V Karate klubu Kamnik je treniral Sankukai karate, nato pa je prešel na Shotokan ter se izpopolnjeval pri Pavlu Oblaku iz Škofje Loke ter Josipu Kovšci iz Postojne. V zadnjem obdobju pa tesno sodeluje z legendo jugoslovanskega karateja dr. Vladimir-jem Jorgo, ki je nosilec črnega pasu 9. DAN. V Karate klubu Kamnik je deloval kot asistent in pomočnik glavnega trenerja, v letih 1985/87 pa tudi kot glavni trener. Vsa leta delovanja v Sankukai organizaciji je tudi tekmoval in dosegel kar nekaj lepih uvrstitev na regijskih prvenstvih in med klubskih tekmovanjih. Na fakulteti za šport je leta 1987 uspešno opravili izpite za trenerja karateja. Poleg trenerskega dela je uspešno deloval tudi kot regijski sodnik.
Jeseni 1987 so na pobudo nekaterih članov Karate kluba Kamnik pri ŠD Virtus Duplica ustanovili karate sekcijo, ki je delovala pod budnim mentorstvom Vladimirja Staniča. Ker na začetku v društvu še ni bilo tekmovalcev, je poleg vloge trenerja deloval tudi kot tekmovalec in z dobrimi rezultati dvigoval razpoznavnost sekcije. Poleg regijskih tekmovanj je sodeloval tudi na republiških tekmovanjih, bil je član gorenjske ekipe, ki je v letih 1987 in 1992 tekmovala na turnirjih Alpe - Adria. Še vedno uspešno tekmuje v veteranski kategoriji in je prinesel že kar nekaj odličij.
V 25 letih delovanja Karate Kluba Virtus Duplica (v letu 2002 se je preimenoval iz Karate sekcije Virtus Duplica) je Vla-
dimirju Staniču uspelo dvigniti kvaliteto treniranja, tekmovalci žanjejo uspehe. V klubski beri je lepo število medalj z državnih prvenstev in mednarodnih tekmovanj. Poleg trenerja so k promociji kluba s svojimi dobrimi uvrstitvami svoje dodali tekmovalci Kristjan Zupančič, Mirjam Lužar, Evelin Kolar, Gregor Gre-gorič, Rok Kladnik, Tanja Božič, Stanko Česen, Marko Urh, Demir Ličina, Rok Matoh, Domen Stražar, Matej Jeglič, Jan Magyar in še mnogo drugih. Trenutno je v klubu 60 aktivnih članov in članic, ki trenirajo dvakrat tedensko, organizirajo pa tudi karate rekreacijo za odrasle.
Četrt stoletja delovanja kluba je pomemben jubilej in to priložnost smo izkoristili za pogovor z Vladimirjem Staničem - seveda se vse vrti okrog karateja.
Dobro delo Karate kluba Virtus Duplica nedvomno dokazuje veliko število članov in dobri rezultati na tekmovanjih že vrsto let. Kakšen je »recept« za uspešnost kluba in kakšna je nadaljnja vizija?
Recept za uspešnost kluba je predvsem v trdem delu in resnem pristopu k treniranju. Vzdušje na treningih je sproščeno in delovno. Naloge, ki jih postavi trener, člani izpolnjujejo brez ugovorov in se jih trudijo čim bolj kvalitetno izvesti. Seveda je pomembno tudi nenehno izobraževanje, tako trenerja kot članov. Znanje si v klubu nabiramo pri
KARATE KLUB VIRTUS DUPLICA
vabi v svoje vrste vse ljubitelje karateja stare od 7 do 70 let.
Vpis
je možen vsak ponedeljek in četrtek od 19.00 do 20.30 ure v telovadnici Šolskega centra Rudolfa Maistra v Kamniku, do 27. septembra 2012.
Še posebej bomo veseli vpisa starejših članic in članov-veteranov, za katere imamo organizirano karate rekreacijo. Da se boste starejši lažje odločili, vam v mescu oktobru nudimo brezplačne treninge.
Za treninge skrbi trener z licenco Vladimir Stanič s svojo ekipo. WWW.KARATE-KLUB-VIRTUS.SI	„ . .. . ,,,
Info.: 031 641 208	Vabljeni !!!
priznanih mojstrih karateja na raznih karate seminarjih doma in v tujini. Kot trener pa si vsako leto znanje izpopolnjujem tudi na licenčnih seminarjih, ki jih organizira Karate zveza Slovenije. Tekmovalcem omogočamo udeležbe na tekmovanjih doma in v tujini. Stroške prijavnin, registracij in prevozov pa krije društvo. Hkrati dobre tekmovalce nagrajujemo s praktičnimi nagradami, katere lahko s pridom uporabijo pri treniranju.
Za prihodnost načrtujemo, da bomo še vedno uspešni na tekmovalnem področju in da bomo naše privržence razveseljevali z odličji, ki jih bomo prinašali s tekmovanj, hkrati pa bomo skrbeli za večanje števila članov. Velik poudarek bomo dali promociji karateja med odraslimi, starejšimi-veterani in upamo, da se bo njihovo število močno povečalo.
Že v prvem letu delovanja, leta 1987, je klub že štel 30 članov in članic, ki so pričeli z vadbo v telovadnici Zavoda za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku, dve leti pozneje ste svoj prostor našli v telovadnici OS Marije Vere na Duplici in Šolskega centra Rudolaf Maistra v Kamniku, v kateri delujete še danes. Kaj se je v vseh teh letih spremenilo, kako potekajo treningi, kakšna je danes moška in ženska zasedba kluba? Je v ospredju predvsem tekmovalni šport ali se vam ljudje pridružujejo tudi zgolj zaradi rekreacije?
V vseh teh letih se je marsikaj spremenilo. Včasih je bilo izredno malo žensk in otrok v telovadnici. Sedaj pa je karate postal šport mladih, saj v klubih prevladuje predvsem osnovnošolska in srednješolska mladina. Smo eno redkih društev v Sloveniji z organizirano karate rekreacijo za odrasle, v katero so vključene tako ženske-mamice, kot moški. Trenutna starost naših članov pri karate rekreaciji je od 35 do
55 let. Na tekmovalnem področju se je veliko naredilo glede zaščite tekmovalcev, da ne prihaja do poškodb. Včasih smo se borili brez ščitnikov in rokavic in so bile poškodbe stalni spremljevalec tekmovanj. S pravili in zaščitno opremo pa je karate postal eden najbolj varnih športov na svetu. V našem klubu gojimo tako tekmovalno, kot rekreativno treniranje. Veliko članov hodi na treninge zato, da se ob dobrem treningu umakne od napornega vsakdana. Veseli smo, da je vedno več žensk vključenih v treniranje, sicer zaenkrat pri mlajših prevladujejo moški, pri starejših pa je skoraj polovica vadečih nežnejšega spola.
V čem vedno večje število ljudi spoznava skrivnost in čar karate-ja - lahko rečem te malce manj poznane in razširjene športne panoge?
Vedno več ljudi spoznava, da karate ni pretepaški šport, temveč je šport, pri katerem z redno vadbo pridobimo na gibčnosti, kondiciji, samozavesti in vzpostavimo notranji mir. S ka-
ratejem se uspešno zoperstavimo stresu na delovnem mestu ali v vsakdanjem življenju.
Poleg rednih treningov v klubu skrbite tudi za družabno življenje, kot se radi pohvalijo člani?
Res je, v klubu poleg treniranja skrbimo tudi še za druge oblike druženja. Do sedaj smo organizirali kar nekaj izletov v zabaviščne parke v Italiji, kjer smo se predajali adrenalinskim užitkom. Srečevali smo se na prednovolet-nih zabavah, na katere smo povabili tudi svoje najbližje. Imeli smo nekaj večdnevnih treningov na Pokljuki, kjer smo poleg treniranja karateja uživali tudi na snegu, sprehodih v naravi in ob večerih ob petju karaok in ogledih karate filmov. Ob koncu šolskega leta, ko je bilo vreme lepo, pa smo si pripravili kar nekaj piknikov, kjer smo se zabavali ob igricah in dobri hrani. Skratka, resnično skrbimo za druženje in ustvarjamo skupnost, v kateri se njeni člani razumemo in se veselimo skupnega druženja.
Skupnosti, ki raste okrog karateja, želimo še veliko uspešnih let!
SASA MEJAČ
GIMNAZIJA IN SREDNJA SOLA RUDOLFA MAISTRA KAMNIK Novi trg 41a, 1241 Kamnik
IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH
Vpisujemo v programe za odrasle:
- PREDŠOLSKA VZGOJA
-	EKONOMSKI TEHNIK
-	MATURITETNI TEČAJ
- GIMNAZIJA - TEČAJI TUJIH JEZIKOV in RAČUNALNIŠTVA
Opravljate lahko tudi posamezne splošne ali strokovne izpite, ki jih
potrebujete za šolanje na drugih šolah.
VPIS in INFORMACIJE med 5. in 25. septembrom, ob ponedeljkih, sredah in petkih med 11. in 15. uro, v torek in četrtek med 12.00 in 17.30. Tel.: 01-830-32-28 in 01-830-32-12 www.scrm.si
ŠPORT
6. september 2012 13
ODBOJKARSKI TABOR CALCIT VOLLEYBALLA

Že deveto leto zapored je Odbojkarski klub Calcit Volleyball ob zaključku počitnic organiziral sedemdnevni odbojkarski tabor na Krku. 60 mladih kamniških odbojkarjev in odbojkaric, ki so bili nastanjeni v Domu domžalske mladine v Vantačičih, je dan pričelo z urejanjem sob. Po zajtrku je ena skupina odSla na plažo, druga pa je imela trening. Po uri in pol sta se skupini zamenjali. Po kosilu je sledil obvezen počitek, nato popoldanski trening in plaža. Po večerji so potekale razne dejavnosti, tiste, ki so prvič obiskali tabor, je na krstu tudi letos obiskala boginja Krka. Poleg obveznih treningov so se udeleženci tabora preizkusili v vožnji s kanuji in potapljanju z jeklenko. Seveda pa je bilo največ veselja pri vožnji z banano in čolnom. Tudi dež ni mogel pokvariti odličnega vzdušja. Na taboru je za odbojkarje in odbojkarice skrbelo Sest trenerjev Odbojkarskega kluba Calcit Volleyball. Krk smo zapustili z mislijo, da se drugo leto spet srečamo.
Cicol.
Skupaj smo najmočnejši člani in mladinci.
Foto: Tomaž Vrtačič
Vročinski val ni prizanesel niti Prekmurju. Triatlonci, ki so sicer vajeni vsakršnih vremenskih razmer, pravijo, da je najtežje tekmovati v peklenski vročini. Plavanje še gre, ampak kolesariti in teči na razbeljenem asfaltu in preko 35 stopinjah ni enostavno.
V soboto, 25. avgusta, je v Ba-kovcih pri Murski Soboti potekalo državno prvenstvo v sprint triatlonu, tekmovanje v super sprint triatlonu, triatlonu za vsakogar, cici akvatlonu in eks-tremnem dogodku vikenda - na razdalji dvojnega Ironmana.
Člani TK Trisport Alprem so se na državnem prvenstvu v
sprint triatlonu odlično odrezali in v kategoriji dosegli naslednje uvrstitve:
ml. mladinke: 3.Tea Bela Kočar ml. mladinci: 2. Leon obreza, 5. Jan LipovSek
st. mladinke: 2. Maruša Klemene st. mladinci: 1. Matija Meden članice: 2. Ana Grkman člani: 2. Rok Vrhovnik
veterani: 1. Miro Kregar
V super sprint triatlonu je velik uspeh dosegel Matevž Planko, saj je osvojil absolutno 1. mesto, odlično 3. mesto absolutno v ženski kategoriji pa je pripadlo Tinkari Capuder.
Naslednja tekma za triatlonski pokal in pokal Alpe Adria bo na
Bledu. V soboto, 8. septembra, se bo na Bledu zbralo več kot 650 triatloncev, ki bodo tekmovali v Evropskem mladinskem pokalu v super sprint triatlonu, Olimpik triatlonu, cici triatlonu, triatlonu za vsakogar, štafetnem triatlonu za podjetja in medijskem triatlonu). Več na www, trisport-klub.si.
In za konec še vesela novica: MIRO KREGAR je minulo nedeljo v avstrijskem Kaiser Winklu z odličnim časom 4 ure in 30 minut dosegel prvo mesto v kategoriji na razdalji polovičnega Ironmana. Čestitamo!
ROMANA CAPUDER
Kamniški vaterpolisti in vaterpolistke so bili letos zelo aktivni, saj so organizirali kar pet prireditev. Poleg tradicionalnega dneva vaterpo-listov, ki je potekal že devetnajstič, in kvadratlona je kamniški bazen prvič gostil vodno košarko iz večine slovenskih klubov in sosednje madžarske. Organizirali smo tudi 12. turnir v malem vaterpolu. Z obiskom naših programov med poletjem smo zelo zadovoljni, saj so bili dobro obiskani vsi programi za otroke in odrasle. Za konec poletja smo se odpravili še na morje v Hrvaški Gradac, kjer smo pet dni igrali vaterpolo s Hrvati in Slovaki. Letošnje poletje je bilo zelo naklonjeno aktivnostim na bazenu. Dež nam je ponagajal le na zadnji avgustovski dan, kljub temu pa smo tekmo med Vaškimi fanti in Mestnimi fanti uspešno pripeljali do konca. Letos so Vaški fantje z lahkoto opravili s klubskimi kolegi iz mesta z rezultatom 16:10. Vaterpolisti Kamnika bodo imeli prosto od 8. do 22. septembra, nato se začnejo aktivnosti za sezono 2012/13.
CALCIT VOLLEYBALL PRED NOVO SEZONO
Odbojkarji in odbojkarice Calcit Volleyballa se že potijo na pripravah v novo sezono. V obeh članskih ekipah je kar nekaj novih imen. Pri dekletih bo ekipo okrepila Ana Sta-rčevic na mestu sprejemalke, vrača se Urša Podlesnik, na mestu blokerk pa bosta zaigrali Maja Guštin in povratnica v ekipo Jelena Strel Kosmač. Iz ekipe se poslavljajo tujke Amela Hadžič, Ana Bogdanovič in Tamara Kmezič, Petra Vrhovnik, ki je odšla v Vital in Lea Urbančič, ki zaenkrat še nima novega kluba.
Moško ekipo bodo okrepili mladi podajalec Jan Brulec iz Žužemberka, prav tako mladi sprejemalec Žiga Štern iz Slovenske Bistrice, korektor Danijel Pokeršnik iz Triglava iz mlade ekipe Calcita pa sta se pridružila Pino Lenart Lah in Jure Lakner.
Prvi tekmi obeh ekip bosta v Interligi. Izjemoma v torek, 2. oktobra, bodo dekleta igrala s Splitom, fantje pa s Ka-štelo. Moški so že zaigrali dve prijateljski tekmi in kljub odsotnosti reprezentantov Jana Pokeršnika in Jana Planinca premagali Salonit in nove prvoligaše Šoštanj Topolščico. V soboto, 8. septembra, pa se bodo domačim gledalcem na 12. turnirju za Pokal Kamnika predstavile odbojkarice (ŠD Kamnik ob 10. uri).
S prvim šolskim dnem so s treningi pričele tudi ostale ekipe Calcit Volleyballa, tokrat tudi druga ženska ekipa, ki bo igrala v tretji ligi zahod.
Cicol.
Rok Vrhovnik stopnjuje pripravljenost in v letošnji sezoni dosega odlične rezultate. (slika spodaj)
Prvo državno prvenstvo v Bike eliminatorju
Kamnik je bil v soboto, 18. avgusta, prizorišče prvega državnega prvenstva v novi kolesarski disciplini Bike eliminator, v kateri bodo letos prvič okronani tudi svetovni prvaki. V disciplini na izpadanje so prvi državni prvaki v zgodovini postali Rok Korošec (Calcit bike team GT) med člani, Ana Zupan (Energijateam.com) med članicami, Peter Zupančič (Calcit bike team GT) med mlajšimi od 17 let in Tilen Skala (Energijateam.com) med mlajšimi od 13 let.
Na GT-GARMIN BIKE ELIMINATORJU, ki ga je organiziral Calcit Bike Team v sklopu festivala Kamfest 2012, se je odvijala prava drama že v kvalifikacijah, ko je zaradi padca v prvem ovinku izpadel prvi favorit Miha Halzer (Energijateam.com), v četrtfinalu pa zaradi padcev ali okvar še nekaj favoritov - Boštjan Hribovšek, Jure Kukovič, Nejc Valentinčič...
Na koncu so se v finalu članske konkurence pomerili domača predstavnika Calcit Bike Teama Rok Korošec in Urban Ferenčak v črnih dresih ter predstavnika domžalske Energije Gregor Dimic in Jaka Tancik v belih dresih - črni proti belim. Prepričljivo je slavil domačin Korošec, drugo mesto je po fotofinišu pripadlo Ferenčaku, bron pa Domžalčanu Dimicu.
Na atraktivni progi polni preobratov in presenečenj so se pomerila tudi štiri dekleta. Zmagala je predstavnica Energije Ana Zupan pred Calcitov-kama Tino Perše in mlado Tamaro Sitar.
Gledalci so bili priča pravemu šovu s polno mero adrenalina, po podelitvi majic državnega prvaka pa je ozračje razgrel še Pero Lovšin na glavnem odru Kamfesta.
Zadnja tekma sezone pripadla Vaškim fantom
Mali vaterpolo 2012
Mali vaterpolo Kamnik 2012 je letos postregel z nekaj zanimivimi tekmami, turnirja se je udeležilo 9 ekip v različnih starostnih kategorijah. Prireditev sta odprli ekipi najmlajših Bojsov in Barakud, v slednji so igrala dekleta in en fant. Obe ekipi sta pokazali domiselno igro, na koncu so zmagale punce. Prireditev mali vaterpolo Kamnik 2012 je dosegla svoj namen saj se je v vaterpolu pomerilo, kar nekaj fantov in deklet, ki se s tem športom sicer ne ukvarjajo.
Tekma Vrhpolje - Stranje v malem vaterpolu, ki smo jo letos odigrali šestič, postaja vedno bolj zanimiva. Razlika v kakovosti se manjša, Stranjam so napovedovali prvo zmago, toda za to bodo morali počakati vsaj še eno leto. Za Vrhpolje so zadeli Homar 4, Žurbi, Kropivšek, Reisner in Ličen 1 gol, za Stranje pa: Bencek 2, Sitar in Balantič 1 gol.
Prvi državni prvak v novi atraktivni kolesarski disciplini Bike eliminator med člani je domačin Rok Korošec iz Calcit Bike Teama.
Foto: Frane Kranjec
Vodna košarka 2012
Kamniška ekipa Akvina, ki se že nekaj let udeležuje turnirjev v vodni košarki po Sloveniji in Madžarski, se je letos odločila za organizacijo turnirja. Vabilu se je odzvalo 5 ekip, ki so sobotno popoldne preživeli na kamniškem bazenu, žal se madžarski ekipi ni uspelo udeležiti turnirja, prišla pa sta dva igralca, ki sta zaigrala pri slovenskih ekipah.
Turnir Gradac 2012
Najmlajši kamniški vaterpolisti in vaterpolistke so za konec poletne sezone odšli na priprave in turnir v dalmatinsko mesto Gradac, kjer so v petih dneh odigrali 8 tekem, od tega štiri uradne tekme. Skupina je bila razdeljena na dve ekipi različnih starosti, tako da so vsi otroci veliko igrali.
predstavitev poskusna vaja in vpis za vadbo 2012/13
[ll. sep. ob 18:00, CIR1US, Novi trg 43a]
www.taiji.si	041/446 488
V Vrhpolju odprli proizvodnjo lesenih peletov podjetja Biogen
V Vrhpolju so minulo soboto, 1. septembra, v navzočnosti številnih podpornikov in sodelavcev projekta odprli prvi del obsežnega inovativnega ekološkega projekta - proizvodno linijo za izdelavo lesenih in slamnatih peletov Biogen. Direktor podjetja Janko Ukmar je predstavil nekaj osnovnih dejstev v zvezi z uresničevanjem projekta, otvoritveni trak pa je prerezal predsednik NS družbe Biogen in profesor na Biotehnični fakulteti v Ljubljani, prof. dr. Franc Lobnik.
Kot je o novi proizvodni liniji povedal direktor Janko Ukmar, vhodno surovino - lesne sekance zmeljejo v žagovino, ki jo dovajajo v sušilni boben, kjer se s pomočjo kotla na lesne sekance posuši. Suho žagovino stiskajo v pelete, ki jih ohladijo, presejejo in pakirajo v 15 kilogramske vreče, po želji kupca pa tudi v big bag vreče ali pa pelete dostavijo z avto cisterno.
Nazaj h koreninam in naravi s projektom Mestna komunalna njiva Kamnik
Ob vse glasnejših napovedih, da se bo jeseni hrana dražila, je marsikdo začel razmišljati o alternativah. Med njimi je seveda tudi samooskrba s hrano in vrtiček, kjer bi lahko pridelali nekaj zelenjave za svojo družino. Letos je sicer že prepozno za sejanje, a počasi že lahko načrtujete, kaj bi lahko posadili naslednje leto. A kako do vrtička, če živite v mestu? Nič težkega, treba je biti le iznajdljiv in vztrajen.
NOVA ALPINISTA V KAMNIKU
V kamniškemu alpinističnemu odseku se je povečalo število alpinistov. Franci Brcar in Primož Lavrič sta po teoretičnih in praktičnih izpitih, ki so bili že v maju, uspešno opravila tudi izpitni turi - Franci v smeri Her-lec-Kočevar v Sitah in Primož v smeri Skalaski steber v Škrlatici. Da bi pa postala kamniška alpinista, pa bosta morala opraviti še tradicionalni alpinistični krst.
Kamničani začeli z zanimivim projektom
Kamničan Blaž Munda, vodja projekta, je poleti spoznal dekleti iz Trbovelj, ki v svojem mestu organizirata akcijo Hrana, ne orožje! (Food not bombs), v okviru katere brezplačno delita hrano. Tej akciji so se pridružili tudi Kamničani in jo pripeljali v naše mesto. Z akcijo »Pomagajmo si, kuhajmo za ljudi!« so se v nedeljo, 12. avgusta, predstavili širši publiki na festivalu Kamfest, kjer so obiskovalcem v Keršmančevem parku pripravili zelenjavno enolončnico, novo akcijo s kuhanjem in deljenjem brezplačne hrane pa pripravljajo to nedeljo, 9. septembra.
V skupini, ki se je zbrala okrog Blaža, so Kamničani, dobri prijatelji, ki podobno razmišljajo o sveta Opažajo, da so potrebne spremembe, saj menijo, da ni v redu tako, kot trenutno stoji svet. »Ljudje si želijo akcije, ne le filozofiranja in mlatenja prazne slame, kot se dogaja v politiki«, pravi Blaž Munda V skupini so mnenja, da trenutna svetovna ureditev v obliki piramide, ko je nekdo na vrhu, ostali pa sledijo, ni več primerna. Želijo si, da bi se piramida obrnila. Pobude bi prevzeli ljudje, vodilni pa bi jim sledili. Kamničani so prepričani, da čez nekaj let te misli ne bodo več tako utopične, kot se morda slišijo še danes.
Vsak član skupine je drugo
nedeljo v avgustu v Keršmančev park prinesel nekaj zelenjave, spe-kli so pecivo in popoldne počasi kuhali zelenjavno enolončnico. Obiskovalcev je bilo veliko, predvsem otroci so pohvalili skuhano in na koncu so bili lonci prazni, tako da »akterji« obljubljajo za to nedeljo večji lonec hrane. Skupina je združena tudi na spletnem socialnem omrežju facebook, kjer so v zelo kratkem času že dobili veliko podpornikov.
Skupina si je zadala cilj, da v prihodnje čim večkrat organizira brezplačno deljenje hrane, predvsem za tiste s slabšim socialnim položajem. Ob vsaki akciji zbirajo prostovoljne prispevke, ki bodo namenjeni drugemu pomembnemu projektu skupine - Mestni komunalni njivi Kamnik.
V iskanju prostora za Mestno komunalno njivo Kamnik
Ideja skupnega urbanega vrta v mestu v skupini prijateljev zori že nekaj časa, na potovanjih pa opažajo, da je v večjih mestih v tujini ta ideja pogosto uresničena. Skupnostni urbani vrt v ali na obrobju mesta naj ne bi predstavljal le površine za pridelavo zelenjave in sadja, temveč bi bil tudi pomemben za ponovno vzpostavljanje stikov med sicer vedno bolj odtujenimi meščani. Želijo si, da se v skupini povežejo ljudje,
NOVO V KAMNIKU !
Začela se je proizvodnja in prodaja
LESNIH PELETOV
na Vrhpolju 170 pri Kamniku
Poleg oskrbe z lesnimi peleti ali s peleti iz žitne slame, poskrbimo tudi za zamenjavo kotla v kurilnici oz. le montažo peletnega gorilnika iz lastne proizvodnje, v kolikor obstoječi kotel ustreza.
POSEBNA PONUDBA: brezplaCno vam lahko zagotovimo tudi nov kotel s peletnim gorilnikom, dozirnim polžem in tedenskim zalogovnikom pelet, s pogodbeno ceno o dobavi pelet za obdobje 5 let.
Za večje količine nudimo dostavo.
BIOGEN d.o.o., Vrhpolje pri Kamniku 170, Kamnik
zagotovite sl VeČ kot 55 % CENEJŠE OGREVANJE! Pokličite
www.biogen.si nas na 059 253 061 ali nam pISHe na infb@biogen.si
ki si želijo sprememb, skupaj pa lahko naredijo premik naprej k boljši prihodnosti. Da pri tej ideji niso sami, dokazuje odziv ljudi pri predstavljenem projektu, saj so bili vsi navdušeni, tako tisti, ki že imajo svoj vrtiček in si pridelujejo hrano sami, kot tisti, ki so mnenja, da bi se morali vrniti nazaj k zdravi, doma pridelani hrani. Blaž Munda je v stiku z ljudmi vedno bolj prepričan, da tudi Kamničani spoznavajo, da je doma pridelana hrana veliko bolj zdrava.
Z zbranimi prostovoljnimi prispevki na akcijah, ki so jih in jih še bodo organizirali, želijo najeti v mestu ali v neposredni okolici mesta košček zemlje, ki bi bil dostopen vsakomur, ki bi želel vrtnariti. Skupina že sedaj postavlja le en pogoj - na Mestni komunalni njivi Kamnik se bo gojilo zelenjavo
nekaj let interes ljudi za pridelavo lastne zelenjave precej majhen, saj je lažje nakupiti hrano v najbližji trgovini. V skupini bodo zadovoljni že, če bodo zase našli želeno zemljo, jo začeli obdelovati in prepričani so, da z dobrim zgledom lahko privabijo še koga, da se jim pridruži. Se večji uspeh za skupino pa bi bil, da s pridelki z lastne njive ponovno delijo brezplačno hrano. »Slej ko prej bodo ljudje dojeli, da zelenjava v supermarketu sploh ni več hrana,« pravi Blaž, zato je v uspeh Mestne komunalne njive Kamnik trdno prepričan.
Trenutno najbolj pomembno vprašanje je, kako priti do zemlje, zato kamniška skupina z zanimivo idejo prosi vse lastnike neobdelane zemlje in zemljišč, ki bi jih bili pripravljeni odstopiti ali dati v najem opisanemu projektu, da se jim oglasijo. Blaž Munda s prijatelji poudarja, da projekt Mestna komunalna njiva Kamnik ne bi nudil le hrane, temveč tudi dobro
Skupina Kamničanov, ki deluje aktivno na projektu Mestna komunalna njiva Kamnik, je v okviru festivala Kamfest organizirala akcijo »Pomagajmo si, kuhajmo za ljudi!« ter mimoidočim predstavila svoje ideje za boljšo prihodnost našega mesta. Naslednjo akcijo s kuhanjem in deljenjem brezplačne hrane organizirajo to nedeljo, 9. septembra.
ekološko, brez umetnih gnojil, obstaja pa celo ideja, da bi postavili permakulturni vrt. Na bodočem vrtu želijo uporabljati čim več slovenskih avtohtonih semen, saj se želijo oddaljiti od industrije, ki prodaja pesticide in gensko spremenjena semena ali sadike. Načrt je, da se najde zemlja za obdelavo, zberejo se zainteresirani meščani, vsem se razdeli zemljo na enake dele in ... akcija.
Člani verjamejo v uspeh
Blaž Munda se zaveda, da je v okolici Kamnika vedno več neobdelane zemlje in da je bil kar
voljo, nova prijateljstva, povezal bi družinske člane in še mnogo več. Na skupnostnem vrtu bi potekale skupne delovne akcije, ljudje bi se družili, manjšal bi se razkorak med generacijami, saj se s solidarnostjo in vzajemno pomočjo med vrtičkarji oblikuje skupnost.
Projekt Mestna komunalna njiva Kamnik lahko prinese v mesto dolgoročnejše učinke, saj pri takšnem pristopu vrtnarjenja dvigujemo kulturno zavest in odnos do okolja med meščani, zagotovo pa bi prinesel še več dobrega razpoloženja.
BOJANA KLEMENC
Planinski kotiček
ALPINISTIČNA SOLA BO
AO Kamnik je sklenil, da bo tudi letos izvedel alpinistjčno šolo, ki se prične v četrtek, 27. septembra v prostorih PD Kamnik na Šutni 42 v Kamniku. Vodila jo bosta Matej Kladnik in Jure Prezelj. Prijave na 031/309 655 (Matej) ali 041/267 333 (Jure).
PRIKAZ DEJAVNOSTI GORSKE REŠEVALNE SLUŽBE
Društvo GRS Kamnik bo v soboto, 15. septembra, Pri Jurju v Kamniški Bistrici izvedlo prikaz svoje dejavnosti. Pri tem bodo sodelovali tudi policija, gasilci, civilna zaščita, jamarji, alpinisti in nujna medicinska pomoč. Predviden je prikaz reševanja padalca z drevesa, vrvna žičnica in še kaj u od plezalne stene do uporabe alpinistične opreme, od 10. ure dalje. Popoldne bo družabna prireditev z ansamblom Grintovci, Francem Pestot-nikom u Podokničarjem, srečelovom, katerega izkupiček bo namenjen za poplačilo novega intervencijskega vozila.
L4KR0L
TOMAŽ KOSEC s.p.
	ROLETE				
ŽAL		.U	ZI	J	E
Tel. 01/723 72 84 www.akrol.si info@akrol.si
Gostišče pri Planinskem orlu
Stahovica 20, telefon 01/83 25 410, el. naslov: pri.orlu@siol.net
odprto od 10. do 22. ure, torek zaprto
Za ljubitelje domačih in divjačinskih jedi G°stilna
J	J	j	j Slovenija
Naše goste pričakujemo v novih, prijetnih prostorih s plesiščem in kotičkom za igro najmlajših. Ob že tradicionalno dobri domači hrani je tudi ob živi glasbi zagotovljena izvrstna zabava in dobro počutje do 120 ljudi. Zaželjene rezervacije.
Se posebej dobrodošli vsi, ki bi radi v krogu svojih najbližjih praznovali poroko, obletnico, rojstni dan ali kakšno drugo priložnost!
Ženinu in nevesti, ki s svati praznujeta in prvo poročno noč preživita pri nas, podarimo razvajanje v savni in džakuziju in prvi zakonski zajtrk. Gostišče ima tudi sodobne, a prijetno domače urejene nadstandardne sobe in wellness studio s finsko savno, masažno kadjo, masažno prho in kotičkom za počitek.
IZDELOVANJE
!MŠF©1S™ mmm em mmMmm
AVBELJ MILAN, s.p.
Sp. Loke 8, 1225 LUKOVICA tel.: 01 723 43 47,041 624 215
Js/lajfma trgovina z vefikp ponudbo!
SOBNE RASTLINE več kot 3500 rastlin
POGREBNIK d.o.o.
Pogrebne storitve, Dvorje 13, 4207 Cerklje TEL.: 04/25-21-424, GSM: 041/624-685, www.pogrebnik.com
•	PREVOZI S KRAJA SMRTI (na dom, v mrliško vežico, na upepelitev - po Sloveniji in tujini)
•	PRODAJA POGREBNE OPREME
•	SPREJEM NAROČIL IN DOSTAVA CVETJA
•	NAROČILA PEVCEV IN TROBENTE POVEČAVA FOTOGRAFIJE POKOJNEGA
•	FOTOGRAFIRANJE IN SNEMANJE POGREBA
•	OBJAVA OSMRTNIC V JAVNIH MEDIJIH
•	IZKOPI ŽARNIH IN KLASIČNIH JAM
•	UREJANJE POKOPALIŠČ IN GROBOV
•	VZDRŽEVANJE POSLOVILNIH VEŽIC
•	PREKOPI
•	NAGROBNI SPOMENIKI, KLESANJE IN ZLATENJE ČRK
•	OZVOČENJE PRI POGREBU, NOSAČI
» UREDITEV DOKUMENTACIJE (matični, ZZZS)
Bil je vroč poletni dan, ko utihnil je tvoj glas, tiho, mirno si zaspal in v večnost si odšel od nas.
ZAHVALA
V 62. letu je sklenil svojo življenjsko pot
miodrag stanisavljevic
21. 8. 1950 - 29. 7. 2012
Želimo se zahvaliti vsem, ki ste skupaj z njim uživali življenje, ga pospremili na njegovi zadnji poti in ga boste vedno nosili v svojem srcu.
Iskrena hvala za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Vsi njegovi Kamnik, julij 2012
Če pa grem na to pot, saj sama ne pojdem: z mano gre, kar so videle moje oči.
(Svetlana Makarovič)
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi moje ljube
frančiške jus
se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za pomoč ter tolažilne besede.
Še posebej pa sem hvaležna osebju Hiše hospica za njihovo skrb in nego ter besede podpore ob izgubi moje drage mami.
Žalujoči: hči Jana z Alešem in drugo sorodstvo
Avgust 2012
Zemlji, ki me je rodila, dajte moj umrli prah, ona bodi mi gomila, njen odeva naj me mah.
ZAHVALA
11. avgusta 2012 nas je po težki bolezni zapustil
jože golob
po domače Ropovenčarjev Joža
Od njega smo se poslovili 16. 8. 2012 na Žalah v Kamniku. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in sodelavcem iz Lukovice za izražena ustna in pisna sožalja, cvetje, sveče in darove za svete maše. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala UKC Ljubljana, oddelku za nefrologijo in dializo, g. župniku Antonu Dularju za lepo opravljeno pogrebno mašo, pevcem, trobentaču in praporščakom.
Žalujoči: žena Ivanka, hčerki Nada in Jana z družinama
Avgust 2012
Prodajna razstava lončnic od 20.8. do 19.9.2012
LONCI LECHUZA za poslovne prostore, pisarne ...
m
CVETLIČARNA rezano cvetje, šopki, venci ...
DREVNINA velika izbira sadik
Delovni čas: delavnik od 8. do 19. ure, sobota od 8. do 17. ure
Tvoje življenje je odtekalo v kapljicah bolečine, a spomin nate v nas nikdar ne mine.
ZAHVALA
V 75. letu je odšel od nas naš dragi mož, tata, dedi
josip barisic
iz Kamnika
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, podarili cvetje, sveče in za svete maše ter sočustvovali z nami.
V žalosti: žena Hilda, hčerki Vesna in Marija z družinama
Avgust 2012
Zdaj ne trpiš več dragi ata, zdaj počivaš.
Kajne, sedaj te nič več ne boli, a svet je mrzel, prazen, opustošen za nas, odkar te več med nami ni.
ZAHVALA
V 81. letu življenja nas je po težki bolezni zapustil naš dragi mož, ata, stari ata, pradedek in tast
ivan terbovsek
iz Kamnika, Trg talcev 8
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete
maše.
Iskrena hvala za pomoč zdravstvenemu osebju in še posebej
patronažni službi ZD Kamnik. Zahvaljujemo se g. župniku Tonetu Dularju za duhovno oskrbo
na domu in darovano sveto mašo. Hvala vsem, ki ste našega ata pospremili k večnemu počitku.
Žalujoči: Vsi njegovi
Kamnik, avgust 2012
Ne stojte ob mojem grobu in ne jokajte. Nisem tukaj, ne spim, sem tisoč vetrov, ki bučijo, sem diamantni lesk snega, sem sončni žarek na zrelem klasju, sem jesenski dež. Ko se zbudite v jutranji tihoti, sem vesel ščebet ptic, ki krožijo po nebu, sem zvezde, ki svetijo v noči. Ne stojte ob mojem grobu in ne jokajte...
ZAHVALA
V 82. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, tašča, babica, prababica, sestra in teta
marija hribar
roj. ČERNEVSEK, po domače zgornja Mejačeva mama
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, nam izrekli
sožalje, darovali cvetje in sveče ter darove za svete mase. Hvala kolektivu Belinka Kemostik d.o.o., Arboretum Volčji Potok,
OŠ Preserje-Radomlje, Gaber d.o.o. Iskrena hvala za pomoč ob bolezni ZD Kamnik, zavodu Pristan - Veri in Fani in Nevrološki kliniki Ljubljana. Hvala sosedu Dušanu za redne tedenske obiske. Hvala gospodu župniku Simonu Lorberju za lepo opravljen pogrebni obred, vsem pevcem za ganljivo petje in trobentaču za zaigrano Tišino. Imenovanim in neimenovanim iskrena hvala.
Draga mama, večno boste ostali v naših srcih.
Vsi njeni
Avgust 2012
Pri nas boste našli vse pripomočke in material za ročna dela:
sukance, šivanke in drug šiviljski pribor
gumbe in zadrge široko ponudbo gobelinov in tapiserij blago za vezenje in prte prejice za kvačkanje in vezenje volne in bombažne preje za pletenje in kvačkanje pletilke in kvačke vseh dimenzij
V septembru akcija gobelinov!
Velika izbira, 10% popusta
Obiščite nas na Glavnem trgu 7 v Kamniku, od ponedeljka do petka od 8h do 12h in od 15h do 19h ter ob sobotah od 8h do 12h http://www.monna-lisa.si/ tel.: 01 83 11 205
www.irmi.si




STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE
tel.: 01/722 70 89, 041/956 537,
041/676 198 faks: 01/722 89 98 e-mail: steklarstvo.irmi@siol.net
*	izdelava termopan stekla
*	brušenje stekla in ogledal
*	izdelava izbočenih stekel
*	peskanje stekel, fuzije - vitraži
*	okvirjanje slik
ZAHVALA
V 55. letu nas je zapustila naša draga žena, mami, teta in babica
terezija
Sirec
iz Volčjega Potoka 39/D
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem ki so jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem za izrečena sožalja, cvetje, sveče, darove in darove za svete maše. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred, hvala pevski skupini Krt za glasbeno spremljavo obreda.
Žalujoči mož Tone, sinova Robi, Aleš in vnuk Urban
Avgust 2012
Dober plemenit človek, ki je z nami živel, nam ne more biti odvzet, kajti v našem srcu je zapustil svetlo sled svoje dobrote in plemenitosti.
ZAHVALA
V 79. letu nas je zapustil naš dragi mož, ati, dedi
matej - matevž slapnik
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za pisna in ustno izražena sožalja, darovano cvetje, sveče in za svete maše. Hvala g. župniku za opravljen pogrebni
obred in pevcem pevskega zbora France Gačnik. Hvala dr. Plešnarjevi za lajšanje bolečin v času njegove bolezni.
Še enkrat hvala vsem, ki ste ga pospremili k večnemu počitku.
Žalujoči: žena Pepca, sinova Darko, Emil in hčerka Mirjana z družinami
Julij 2012
Ostale so pridnih rok sledi in spoznanje kruto, da te več ni.
ZAHVALA
V 47. letu nas je zapustil naš dragi mož, ati in brat
franc slebir
iz Stolnika
Iskrena hvala sorodnikom, sosedom in prijateljem za pomoč; izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in za svete maše ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala podjetju ETI za
denarno pomoč, še posebej sodelavkam in sodelavcem. Hvala gospodu župniku in nosačem za lepo opravljen pogrebni obred, kvartetu Grm za zapete žalostinke, trobentaču Marjanu za zaigrano Tišino, prijatelju Sebastijanu za trajen spomin skozi fotografski objektiv ter g. Zavolovšku in vsem, ki jih nismo omenili.
Njegovi: žena Mojca, sinovi David, Domen z Janjo in Dejan z Zvezdano ter sestra Zdenka z Janezom
Julij 2012
TRAMP-RIDE-GO-MOOV
Smo uradni zastopniki podjetja Berg-toys za Slovenijo. Podjetje na Nizozemskem obstaja že 25 let in je vodilni svetovni proizvajalec GO-KART vozil na pedala. Igrača MOOV je leta 2011 pridobila naziv igrače leta v Veliki Britaniji, Nemčiji in na Nizozemskem. TRAMPOLINI Berg pa so eni najboljših in najbolj varnih na tržišču. Proizvodni program je novost na našem tržišču. Odlikuje ga izjemna kakovost in praktičnost izdelkov.
Izdelki so narejeni v skladu z Zakonom o splošni varnosti proizvodov (Uradni list RS, št. 101/03), evropskimi in slovenskimi standardi SIST EN 1176-1 to 1176-11; SIST EN 1177; Pravilnikom o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo v vrtcu: (Ur. l. RS, št. 47/2010); English standard BS 5696; German standard DIN 7926. Večina izdelkov ima 5-letno garancijo in tudi 2-letno garancijo za rezervne dele. Kot predstavniki podjetja Berg-toys vam za izdelke nudimo servis in vso strokovno pomoč.
Z GO-KART VOZILI SE LAHKO ZAPELJETE V KRANJSKI GORI - SPORTY BAR.
V NEDELJO, 16. SEPTEMBRA, OD 9. DO 19. URE PA POVABLJENI NA BREZPLAČNE TESTNE VOŽNJE -SPORTY BAR KRANJSKA GORA.
ipii

20%
popust na redne karte za kopanje ob predložitvi kupona,
kupon velja do 30. 9. 2012, za eno osebo. Popusti se ne seštevajo.
Športne in zabavne aktivnosti v Termah Snovik:
-	plavalni tečaji za otroke od 17.9. dalje,
-	individualni plavalni tečaji za odrasle,
-	brezplačna telovadba v vodi,
-	rojstni dnevi za otroke in odrasle.
Dodatni 15% popust
za občane Kamnika, Komende in Mengša, ob nakupu prenosljive vstopnice (30 vstopov po 2 uri).
TERME
snovik
cknsvcr ccrrnaj:
Terme Snovik-Kamnik,Tel.: +386(1)83 44 100, www.terme-snovik.si,info@terme-snovik.si
HATEX DISKONT NEZ1V1L DOMŽALE MO) DOM QLAND1A KAMNIK
V SEPTEMBRU 20% POPUST NA ARTIKLE ODEJA ŠKOFJA LOKA!
UGODNE CENE - emajlirane posode Emo Celje - vzglavnikov in odej Majdatex Pri nas kupljene zavese in prte sešijemo brezplačno!
PEUGEOT
RODEX d.o.o. - Rova, Rovska cesta 2, Radomlje, www. rodex.si, servis: 01 /729 92 01, prodaja: 01 /729 92 00, 722 81 3 1, 03 I /669 367
Kamniški
Občan
% 01/83 91 311, 041/662 450 ) sasa.mejac@siol.net Tudi na www.kamnik.si
Vaš časopis že 50 let
Naselje oskrbovanih stanovanj v Kamniku raste
Pred dvema letoma se je začela gradnja naselja oskrbovanih stanovanj v neposredni bližini Doma starejših občanov Kamnik. V dobrem letu so zgradili 96 stanovanj in garažno hišo z 205 parkirnimi mesti za lastnike in obiskovalce. Nekaj stanovanj, vseljivih takoj, je še na razpolago. V treh novih objektih gradijo še dodatnih 51 stanovanj, od tega 15 garsonjer in 36 dvosobnih stanovanj. Gradnja bo končana do konca septembra 2012. Veliko zanimanje potrjuje, da si starejši želijo življenje v prijetnem in mirnem okolju z zagotovljeno oskrbo, ki jim bo na voljo, ko jo bodo potrebovali. Ker je sedanja populacija upokojencev še zelo aktivna, jih pritegne tudi obilo možnosti za rekreacijo, pohodništvo in plavanje.
Oskrbovano stanovanje lahko kupi kdorkoli, starostne omejitve ni, stanovalci pa morajo za bivanje izpolnjevati pogoje v oskrbovanih stanovanjih. Interesenti se lahko odločijo tudi za vedno bolj aktualen 'najem z odkupom', pri katerem se jim najemnina upošteva v odplačilo kupnine. Na željo našim kupcem pomagamo pri prodaji njihove nepremičnine.
Ne skrbi, oče, zagotovila ti bom varno in mirno starost.
"Z nakupom oskrbovanega stanovanja sem staršema omogočila bolj kakovostno življenje, s selitvijo v njuno hišo pa rešila stanovanjsko vprašanje zase in za družino."
Več o nakupu oskrbovanega stanovanja si preberite na www.dolenjgrad.si.

Znanstvenica bom.
yj
Dolenjgrad
DOLENJGRAD d. o. o.
Pod Hruševco 30, 1360 Vrhnika T: 01 750 72 00, 031 380 929 F: 01 750 72 10 E: tajništvo@dolenjgrad.si
»Mami nas je peljala na obisk v njeno službo. Zaposlena je v Leku, kjer delajo zdravila za bolne otroke in odrasle. V njeni službi smo srečali prijazne ljudi, ki so nam pokazali zanimive eksperimente.
Takšne, ki jih še nikoli nisem videla. Velikokrat sem razmišljala, kaj bom, ko bom velika. Morda športnica ali glasbenica. A najrajši bi bila to, kar je moja mami. Znanstvenica bom.«
POLNI CERTIFIKAT
E2
a
Družini prijazno podjetje
OSKRBOVANA STANOVANJA V KAMNIKU
član skupine Sandoz
Lek farmacevtska družba d.d., Verovškova 57, 1526 Ljubljana, Slovenija • www.lek.si