Urbani izziv, letnik 33, št. 2, 2022 58 UDK: 338.483.13-056.26:004 doi:10.5379/urbani-izziv-2022-33-02-06 Prejeto: 18. 10. 2022 Sprejeto: 25. 11. 2022 Igor BIZJAK Dostopnost objektov za funkcionalno ovirane osebe: metoda za popis z uporabo spletnih orodij Stanje v Sloveniji glede dostopnosti javnih objektov funk- cionalno oviranim osebam je skrb vzbujajoče. Največkrat so ovire že pri dostopu do objekta (ni parkirnega pros- tora za invalide, do vhoda v objekt vodijo stopnice, pred vhodom je visok prag, vrata v objekt so pretežka, kljuka je nameščena previsoko ipd.) in v notranjosti objekta (stopnišča, neprilagojena dvigala, premajhne sanitarije ipd.). Da bi funkcionalno oviranim osebam omogočili prikaz morebitnih ovir ter te ovire prikazali lastnikom in vzdrževalcem objektov, je bila izdelana metoda za popis dostopnosti objektov za funkcionalno ovirane osebe z uporabo spletnih orodij, ki je predstavljena v tem član- ku. Metoda za popis dostopnosti objektov se opira na upoštevno zakonodajo in standarde s področja univerzal- ne dostopnosti. Pomembna je predvsem za natančno in primerljivo presojo morebitnih ovir in njihovih že vzpo- stavljenih prilagoditev. To je tako večfunkcijski okvir za presojo dostopnosti vseh objektov, saj omogoča pregled in prikaz morebitnih ovir za lastnike in vzdrževalce ob- jektov, kot vodnik o dostopnosti objekta za funkcionalne osebe. V članku je predstavljena še implementacija me- tode v spletni sistem za popis dostopnosti objektov. Ta med drugim omogoča spremljanje dostopnosti objektov za potrebe funkcionalno oviranih oseb in pregled ugoto- vljenih ovir za lastnike in vzdrževalce objektov. Ključne besede: metoda za popis dostopnosti, funkcio- nalno ovirane osebe, sistem spremljanja dostopnosti, no- tranja dostopnost objektov, spletna aplikacija Urbani izziv, letnik 33, št. 2, 2022 59 1 Uvod V 26. členu Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (2012: 397) »Unija priznava in spoštuje pravico invalidov do ukrepov za zagotavljanje njihove samostojnosti, socialne in poklicne vključenosti ter sodelovanja v življenju skupnosti«. V evro- pskem akcijskem načrtu za obdobje  2006‒2007 o položaju invalidov v Evropski uniji (Komisija Evropskih skupnosti, 2005) je v tretjem operativnem cilju predvideno izboljšanje dostopnosti za vse, ki se povezuje z načelom oblikovanje za vse. Po tem načelu se zagovarja oblikovanje raznih pripomoč- kov in okolja na tak način, da lahko pripomočke in dostop do grajenega brez večjih ovir uporabljajo vsi ljudje, brez potreb po posebnem oblikovanju in adaptaciji grajenega okolja (Hanson, 2005). Pravica do dostopnosti grajenega okolja, informacij in komunikacij se v Evropski uniji obravnava z dveh vidikov. Prvi vidik se nanaša na pravico invalidov do socialne vključenosti in zagotavljanja enakih možnosti, drugi vidik pa zadeva stan- dardizacijo na področju prostorske zakonodaje. Na spletnem mestu Evropske agencije za temeljne pravice je bilo leta 2014 objavljeno poročilo o obveznih standardih za dostopnost javnih objektov po evropskih državah. Poro- čilo izhaja iz evropske strategije o invalidnosti in v njem je navedeno, da jim za Slovenijo ni uspelo pridobiti podatkov o sprejetih standardih na tem področju. Slovenija je sprejela standard ISO  21542:2011 – Gradnja stavb – Dostopnost in uporabnost grajenega okolja leta 2011, a je bil v tistem času pripravljen le v angleškem jeziku. V slovenščino je bil preveden leta 2012, s popravkom leta 2017. V Sloveniji temeljne pravice za izenačevanje možnosti izhajajo iz 14. člena Ustave RS (Ur. l. RS, št. 33/91-I), v katerem je zapisano, da so v Sloveniji »(...) vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narod- nost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, invalid- nost ali katerokoli drugo osebno okoliščino«. Področje enakih možnosti in nediskriminacije invalidov urejajo tudi Konvencija o pravicah invalidov, Zakon o izenačevanju možnosti invalidov in Zakon o socialnem vključevanju invalidov. Dostopnosti brez ovir se zagotavlja za vse funkcionalno ovirane osebe. V 3. členu Pravilnika o univerzalni graditvi in uporabi objektov (Ur. l. RS, št. 41/2018) so »funkcionalno ovirane osebe (...) invalidi in druge osebe s trajnimi ali začas- nimi okvarami (npr. gibalne oviranosti, okvare vida, okvare sluha, poškodbe, kronične bolezni), motnjami (npr. motnje v duševnem razvoju) oziroma telesnimi značilnostmi, ki so lah- ko tudi posledica različnih življenjskih situacij (npr. starejši, otroci, nosečnice)«. V standardu SIST ISO 21542:2011 (ter njegovih različicah ISO 21542:2012 in ISO 21542:2022) so navedene še osebe s prikritimi omejitvami (npr. s težavami z vzdržljivostjo in alergijami) in osebe različnih starosti in rasti (vključno s slabotnimi osebami). Dodana je še opomba, da to velja za osebe z začasno oviranostjo. Poleg tega je opredeljen izraz za dostopnost (do stavb in delov stavb), to je »urejenost stavb ali delov stavb, da lahko ljudje ne glede na invalidnost, starost ali spol do njih dostopajo, vstopajo vanje, izstopajo iz njih in jih uporabljajo. Dostopnost vključuje preprost ne- odvisen dostop, vstop, evakuacijo in/ali uporabo stavbe ter njene opreme in objektov za vse potencialne uporabnike, pri čemer so zagotovljeni zdravje, varnost in dobro počutje posa- meznikov pri teh aktivnostih«. V Gradbenem zakonu (GZ) univerzalna graditev in uporaba objektov vključujeta graditev oziroma uporabo objektov, dostopnih vsem ljudem, ne glede na njihovo morebitno trajno ali začasno oviranost (GZ, Ur. l. RS, št. 61/2017). V članku so za ugotavljanje dostopnosti obravnavane funk- cionalno ovirane osebe, ki jih opredeljujemo tudi kot osebe z oviranostmi, osebe z invalidnostjo, invalidi ali ranljive skupine. Zaradi specifičnosti potreb so posebej obravnavani trije sploš- no priznani tipi invalidnosti: slepota in slabovidnost, gibalna oviranost, gluhost in naglušnost. Ko govorimo o gibanju funkcionalno oviranih oseb, moramo razlikovati gibanje v domačem okolju, gibanje v zunanjem okolju domačega kraja in širše ter gibanje v grajenem okolju (v stavbah). Izboljšati mobilnost in navigacijo za posamezno skupino invalidov pomeni najprej analizirati stanje v prostoru (Keerthirathna idr., 2010; Welage in Liu, 2011; Andrade in Ely, 2012; Calder in Mulligan, 2014; Basha, 2015; Gilart-Igle- sias idr., 2015; Wolniak, 2016; Stauskis, 2018; Aini idr., 2019; Slaug idr., 2019; Rebernik idr., 2020; Carlsson idr., 2022) in pripraviti nove tehnološke sisteme in rešitve (zbiranje podat- kov, izdelava spletne platforme, izdelava navodil ipd.). Grajeno okolje moramo prilagajati in načrtovati v korist funk- cionalno oviranih ljudi (Vovk, 2000; Hanson, 2005), pri tem pa ne smemo pozabiti tudi na dostopnost do objektov ozi- roma varno multimodalno mobilnost oseb v urbanem okolju (Mobasheri idr., 2017; Szaszák in Kecskés, 2020). V življenju invalidov in oseb z različnimi oviranostmi so pripomočki za mobilnost pomemben del, brez katerega si danes ni mogo- če zamišljati samostojnega in varnega življenja ter dela. Nove rešitve temeljijo na razvoju novih metod in uporabi novih tehnologij (IKT in druge). S pripomočki želimo zapolniti vrzel na področju posamezne invalidnosti (npr. senzorne ali fizične oviranosti). Pametna mesta vključujejo vse svoje prebivalce in razvijajo pa- metno mobilnost tudi za osebe z oviranostmi, npr. navigacijo Dostopnost objektov za funkcionalno ovirane osebe: metoda za popis z uporabo spletnih orodij Urbani izziv, letnik 33, št. 2, 2022 60 pešcev v mestu (Mora idr., 2016, 2017; Wheeler idr., 2020), mestni prevoz (prilagojeni mestni avtobusi), varne koridorje brez ovir, npr. za gibalno ovirane osebe, navigacijski sistem za slepe in slabovidne (Virtanen in Koskinen, 2004; Oliveira Neto, 2019; Telles idr., 2021) ali rešitev, ki omogoča predlagan- je izboljšav v prostoru (Wang idr., 2021). Rešitve vključujejo združevanje številnih strokovnih področij: baze podatkov za navigacijo, geografske informacijske sisteme (GIS), IKT, upo- rabniško izkušnjo interneta stvari, uporabo pametnih telefo- nov in navigacijskih platform (Cohen in de Duarte, 2016; Rashid idr., 2017; Rebernik idr., 2017; Borowczyk, 2018). Naslednji izziv za razvijalce programske opreme in znanstveni- ke je načrtovanje celostne in vključujoče dostopnosti za funk- cionalno ovirane osebe – tako zunanje dostopnosti do objek- tov kot dostopnosti znotraj objektov, ki je podprta z novimi tehnologijami. Na temo metodologije preverjanja dostopnosti javnih objektov brez ovir za vse vrste invalidnosti je bilo napi- sanih kar nekaj člankov in monografij (Vovk, 2000; Sendi in Kerbler, 2009, 2013; Žolgar idr., 2010; Rener idr., 2011, 2012; Vodeb in Bračun Sova, 2011; Kerbler, 2012; Sendi idr., 2012; Sendi, 2014; Biere Arenas idr., 2016). Predstavljene metode za presojo dostopnosti najpogosteje opisujejo presojo dostop- nosti za zunanjo dostopnost, nekaj teh metod pri presoji upo- rablja tudi orodja informacijske tehnologije. Malo teh metod omenja presojo notranje dostopnosti. Metode ne izhajajo iz vprašanja, kako opredeliti, ali je ovira za funkcionalno ovirane osebe premagljiva in ali je rešitev dejansko v skladu s standar- di za univerzalno dostopnost ali ne. Standardizirano presojo dostopnosti in s tem primerljivost med proučenimi objekti omogočajo izključno področna zakonodaja (GZ in Pravilnik o univerzalni graditvi in uporabi objektov) in standardi (SIST ISO 21542:2011 ter njegovi različici ISO 21542:2012 in ISO 21542:2022). Zato je bila v nadaljevanju izvedena raziskava, ki je omogočila izdelavo metode, temelječe na upoštevnih stan- dardih, zakonu in Pravilniku o univerzalni graditvi. Metoda je v nadaljevanju na podlagi spletnih orodij in spletnih tehnologij omogočila izdelavo sistema za presojo in prikaz dostopnosti objektov za funkcionalno ovirane osebe. 2 Opis metode za popis dostopnosti Priprava metode je potekala v štirih korakih: • prvi korak je zajel pregled spletno dostopnih virov s po- dročja zunanje in notranje dostopnosti grajenega prosto- ra. Pri pregledu smo iskali možne rešitve za elektronski zajem podatkov o zunanji in notranji dostopnosti objek- tov, in to kar na terenu, za funkcionalno ovirane osebe, za organizacijo zajetih podatkov, za možnosti odprtega do- stopa do teh podatkov ter za možnosti dostopa do njih za raznovrstne uporabnike (za funkcionalno ovirane osebe, ki iščejo podatke o dostopnosti, za vzdrževalce objektov in lastnike, ki bi podatke uporabili za odpravljanje ovir, ter za popisovalce dostopnosti objektov); • v drugem koraku je bila izdelana metoda za popis dosto- pnosti objektov za funkcionalno ovirane osebe, pri čemer se ta popis izvaja z uporabo digitalnih orodij (Bizjak, 2014; Bizjak idr., 2017); • v tretjem koraku je bil na podlagi navedene metode iz- delan osnovni del sistema za spletni popis dostopnosti objektov in spremljanje dostopnosti objektov za funkci- onalno ovirane osebe; • v četrtem koraku se je metoda preizkusila na terenu, in sicer z uporabo spletnega sistema za popis dostopnosti objektov. 2.1 Prvi korak: pregled literature s področja zunanje in notranje dostopnosti grajenega prostora Pregled literature je zajel iskanje po ključnih besedah, kot so dostopnost, invalidi, funkcionalno ovirane osebe, parkirišča za invalide, interaktivni zemljevid dostopnosti, mobilna aplikacija za dostopnost, dostopno z invalidskim vozičkom ipd. Rezultati iskanja so dali vpogled v metode, ki so bile opisane v razisko- valnih in drugih člankih in so predstavljene v nadaljevanju. Primer iz Brazilije (Cohen in de Duarte, 2016) opisuje upo- rabo programa za pametne telefone Guida de acessibilidade, s katerim si lahko funkcionalno ovirane osebe, starejši in dru- gi ogledajo znamenitosti v brazilskih mestih. Vodič jim nudi informacije o dostopnosti znamenitosti, kot so parkirišča za invalide in dostopne poti od parkirišča do znamenitosti z opi- som ovir skladno z brazilskimi tehničnimi standardi. Pri tem se uporabljena metoda za popis dostopnosti opira na tehnične standarde dostopnosti in na njihovi podlagi se podatki prika- zujejo uporabniku. Naslednji primer za pametni telefon je aplikacija, ki slepim in slabovidnim omogoča lažje prečkanje semaforiziranih križišč (Liao, 2013). Aplikacija uporablja senzorje, ki so v pametnem telefonu (npr. GPS), in napravo, vgrajeno v semafor, ki brezžič- no sporoča stanje semaforja (katera signalna luč je prižgana in kako dolgo neka luč sveti). Na podlagi obeh tehnologij lahko slepa ali slabovidna oseba, ki se ustavi pred pametnim kri- žiščem, z uporabo pametnega telefona izve, katera luč trenutno sveti na semaforju in kako dolgo bo ta luč še svetila. Ker sistem uporablja senzorje v pametnem telefonu, ki zaznajo tudi smer premikanja uporabnika, aplikacija na semaforiziranem križišču več cest zazna smer premikanja uporabnika in temu primer- no uporabniku sporoči stanje ustreznega semaforja za varno prečkanje križišča. V tem primeru metoda uporablja zunanje I. BIZJAK Urbani izziv, letnik 33, št. 2, 2022 61Dostopnost objektov za funkcionalno ovirane osebe: metoda za popis z uporabo spletnih orodij senzorje in senzorje pametnega telefona za zbiranje podatkov, te nato analizira v telefonski aplikaciji in jih v obliki glasovnega sporočila posreduje slepemu uporabniku. Vožnja z invalidskim vozičkom po mestnih ulicah in prečkanje križišč sta lahko velika težava, če v križiščih robniki niso spušče- ni, ni dvignjenih prehodov za pešce, če so pločniki preozki ali so na njih ovire ipd. Pri tem lahko pomagajo razni interaktivni zemljevidi, kot je na primer spletna stran Dostopnost prosto- ra (Internet  1), ki na podlagi interaktivnega spletnega siste- ma GIS omogoča iskanje in prikazovanje dostopnih poti za gibalno ovirane ter slepe in slabovidne, npr. do javnih stranišč, parkirnih mest za gibalno ovirane, postajališč javnega prome- ta, prehodov za pešce in drugih javnih objektov. Pri tem so na zemljevidu prikazane tudi fizične ovire, kot so stopnice, neustrezen naklon klančin in neustrezne poglobitve robnikov na cestišču. Podoben pregledovalnik uporablja tudi System of Accessible Itineraries, narejen za Porto na Portugalskem (Lopes in Alves, 2021). Uporabniki lahko interaktivni zemljevid dos- topnosti javnih in drugih objektov pomagajo celo soustvarjati. Tak primer je aplikacija Wheelmap (https://Wheelmap.org/), interaktivni zemljevid na pametnem telefonu, ki uporabnikom omogoča, da sami v aplikaciji sporočajo dostopnost do izbra- nega objekta (Mobasheri idr., 2017). Izhodišče za zemljevid je odprtokodna platforma OpenStreetMap, ki uporabnikom omogoča, da lahko zemljevide samo dopolnjujejo. Aplikaci- ja Wheelmap je sestavljena iz dveh delov, v enem delu lahko uporabniki podatke o dostopnosti pregledujejo in vnašajo nove podatke o dostopnosti, drugi del pa je namenjen razvijalcem aplikacije za preizkušanje njenih novih funkcij. Aplikacija ima tudi programski vmesnik, ki deluje po načelu RESTful in omogoča, da se lahko do podatkov interaktivnega zemljevida dostopa tudi iz drugih aplikacij. Programski vmesnik ima tudi spletni portal Dostopnost prostora (Internet 1), kjer je mogoče podatke urejati in do njih dostopati; te podatke je mogoče uporabiti tudi v drugih spletnih aplikacijah (Rener idr., 2019). Podatki za izdelavo interaktivnih zemljevidov se zajamejo bo- disi tako, da pripravljavci zemljevidov na terenu pregledajo dostopnost poti, bodisi tako, da to storijo s pregledovanjem satelitskih posnetkov in uporabo orodja Google Street View. Pogosto se za popis ovir v odprtem prostoru uporabljajo po- datki, ki jih v okviru soustvarjanja prispevajo uporabniki apli- kacije. Ti svoje védenje o prostoru in njegovih ovirah vnesejo v bazo podatkov aplikacije in tako delijo podatke o stanju v prostoru z drugimi uporabniki aplikacije. Dodajanje lokacij in podatkov o dostopnosti je možno tudi na spletni strani pridem.si (Internet 2), ki omogoča preprost vnos podatkov o dostopnosti objekta z uporabo simbolov (piktogra- mov). Simboli prikazujejo raznovrstne elemente dostopnosti, kot je na primer simbol za stranišča, ki ima širino vrat najmanj 80 cm, pomožne ročke ob straniščni školjki in zadosten prostor za obračanje invalidskega vozička ali pa simbol za dostopno navadno stranišče. Na spletni strani je tudi razlaga simbolov, da se uporabnik, ki želi vnesti dostopnost za želeno lokacijo, lažje odloči, kateri simbol bolj verodostojno opiše dostopnost. Tudi v tem primeru je bila za metodo zajema podatkov o dos- topnosti objekta izbrana metoda soustvarjanja. Pri tem je bil uporabljen nabor simbolov, ki jih je standardiziral izdelovalec aplikacije in opisujejo tip ovire. Uporabnik, ki želi popisati dostopnost objekta, to stori s simboli, ki jih izbere v programu. Izdelovalec je s tem dosegel, da so vsi objekti enotno popisa- ni. Standardizirani simboli ne sledijo standardom s področja grajenega okolja. Podobna aplikacija istih avtorjev za pametne telefone, ki omogoča pregled dostopnosti objektov za gibalno ovirane, je tudi Ljubljana by Wheelchair (Internet  3), ki pa ne omogoča soustvarjanja ali dodajanja opisov dostopnosti za druge uporabnike mobilne aplikacije. Standardi s področja dostopnosti grajenega okolja omogočajo okvir, ki se lahko uporabi pri preverjanju, ali je grajeno okolje dostopno ali ne. Spletne strani, ki ponujajo podatke o dos- topnosti objektov za funkcionalno ovirane osebe, se zanašajo na praktične izkušnje funkcionalno oviranih oseb, ki vnaša- jo podatke o dostopnosti (Internet  2; Internet  3; Internet  4; 4Internet  5). To pogosto pomeni, da nekateri objekti niso dostopni za vse. Lep primer za to trditev je, da je objekt dos- topen, če ima klančino, čeprav je ta strmejša, kot bi lahko bila po veljavnem standardu, in fizično šibkejše osebe ne morejo dostopati po klančini do objekta brez pomoči spremljevalca. Za preverjanje dostopnosti bi morali zato pri presoji upošte- vati veljavne standarde. Testna metodologija za analiziranje in presojo dostopnosti javnih objektov za funkcionalno ovirane osebe z vprašalnikom, ki je bil narejen na podlagi pregleda gradbene zakonodaje, je bila razvita v raziskovalnem projektu, pri katerem sta sodelovala oddelek za urbanistično oblikovanje Tehnične univerze kneza Gediminasa v Vilni in raziskovalni inštitut SOTERA Tehnične univerze v Helsinkih (Stauskis, 2005). Metodologija uporablja vprašalnik, sestavljen na podlagi za- konodaje, ki ureja splošno dostopnost v Litvi in okoliških državah, vprašanja pa so se nanašala le na zunanjo dostopnost objektov, torej poti do objekta, ki vključujejo površine za pešce, prehode za pešce čez cestišče ter površine za parkiranje (npr. Ali je dovolj parkirnih mest za invalide?, Ali je pločnik ši- rok vsaj 1.200  mm?). Na vsako vprašanje je bilo možnih več odgovorov (da – dostopno, ne – ni dostopno in ni takega elementa  – na opazovanem mestu ni bilo elementa, na kate- rega se je nanašalo vprašanje). Testna vprašanja so preverjale funkcionalno ovirane osebe (fizično močnejša in fizično sla- botnejša oseba na invalidskem vozičku, oseba z berglami, slepa Urbani izziv, letnik 33, št. 2, 2022 62 oseba itd.). Pri tem je pomembno poudariti, da so pri testiranju uporabili osebe, ki so bile fizično različno sposobne. Kar je za odraslo fizično močno osebo na vozičku dostopno, ni nujno tudi za starejšo fizično slabše sposobno osebo ali otroka na vozičku. Poleg tega je treba upoštevati slepe in slabovidne ter gluhe in naglušne osebe. Zadnje se lažje premikajo po prostoru, a se srečujejo z oviranostjo na področju avdiokomunikacij in sposobnosti razumevanja kompleksnih besedil. Javni objekti so lahko med seboj zelo različni tako po arhitek- turi kot po vsebinah, ki jih zagotavljajo. Zato mora metoda za popis objektov upoštevati standarde s področja univerzalne gradnje, biti mora fleksibilna pri upoštevanju vsebin objektov in omogočati mora uporabo elektronskih naprav (tablice, pa- metni telefoni, prenosni računalniki ipd.) in njihovih senzorjev (GPS, fotoaparat, povezava v mobilno omrežje itd.). Pregled literature in spletišč s področja je pokazal, da le malo metod za zajem podatkov o dostopnosti objektov uporablja spletna orodja. Največkrat gre za zajem podatkov z uporabo spletnih interaktivnih zemljevidov in z metodami soustvarjan- ja. Nekaj metod je podprtih s standardi o univerzalni gradnji oziroma s standardi s področja dostopnosti grajenega okol- ja. Navedeni primeri, ki se nanašajo na zunanjo dostopnost, obravnavajo peščeve površine in nivojske prehode na cestišču (kolikšna je širina pločnikov, ali so na pločnikih prehodi za pešce poglobljeni, ali so parkirišča za invalide ustrezno velika ipd.). Še manj je primerov, ki se nanašajo na notranjo dostop- nost, ki obravnava vstop v objekt (stopnice, klančina, prag) in notranji dostop do stranišč, dvigal, sob za nastanitev ipd. Pri tem nekateri primeri kot metodo za opis dostopnosti omenjajo uporabo standardov pri izvedbi popisa, a brez opisa uporabe elektronskih naprav in spletnih orodij pri popisu. 2.2 Drugi korak: metoda za popis dostopnosti objektov za funkcionalno ovirane osebe z uporabo digitalnih orodij 2.0 Izhodišče za zajem in spremljanje podatkov o zunanji in no- tranji dostopnosti objektov za funkcionalno ovirane osebe so bili upoštevna zakonodaja s področja univerzalne dostopnosti (GZ in Pravilnik o univerzalni graditvi in uporabi objektov) in upoštevni standardi (ISO 21542:2011, SIST 1186:2016, SIST 4190-5:2012 in SIST 60118-4:2015). Iz zakonodaje in stan- dardov so bila izluščena vprašanja, s katerimi je mogoče opisati oviro in ugotoviti, ali je ta premagljiva. Vsakemu vprašanju je dodan tudi vir (zakon, standard ipd.), na podlagi katerega je bilo vprašanje oblikovano. Na primer: • Ali je pred in za pultom dovolj velik manevrski prostor (1500 x 1500 mm, priporočeno 1800 x 1800 mm)?, saj mora biti pred in za informacijskim pultom dovolj velik manevrski prostor, da se oseba na vozičku lahko obrne; • Ali je pult opremljen s sistemom za izboljšanje sluha (z vgrajeno slušno indukcijsko zanko)?, saj je za naglušno osebo to informacija, ali je za to vrsto funkcionalne ovi- ranosti omogočena možnost, da se oseba lahko normalno pogovori z osebo na drugi strani pulta. Izbrani nabor vprašanj je zagotovil zadostno bazo podatkov, na podlagi katerih so se v naslednjem koraku tvorili sklopi vprašanj, ki opisujejo posamezne elemente (zunanji dostop do vhodnih vrat, vhodna vrata, avla, informacijski pult, stopnišče, dvigalo, stranišča, sobe itd.), za katere se mora izvesti presoja, ali so dostopni ali ne. Primer vhodnih vrat pokaže, da je za presojo njihove dostopnosti na voljo več kot 30 vprašanj za vse vrste funkcionalne dostopnosti. Vprašanja se lahko nanašajo na velikost in širino vrat, vrsto vrat (avtomatska, drsna, krilna …), višino namestitve in obliko kljuke, ali so vrata steklena, kakšen prag je pred vrati ipd. Podatki o objektih so v podatkovni bazi povezani z elektron- skim popisnim listom, zato je treba pred začetkom popisa v bazo podatkov vnesti podatke o objektu (naslov objekta, sliko pročelja, prostorske koordinate, šifro katastrske občine in ši- fro objekta iz katastra stavb ipd.). Med popisom se v popisni list vnašajo vnaprej pripravljeni sklopi vprašanj za posamezni ocenjevani element objekta. Vprašanja, ki se vnesejo v popisni list, niso povezana s tabelo vprašanj, kar omogoča, da se lahko s popisnega lista črtajo odvečna vprašanja (v prej omenjenem primeru vhodnih vrat je lahko več vprašanj, ki se nanašajo na različne vrste vrat, ta vprašanja je možno izbrisati, ko se ve, kakšna vhodna vrata vodijo v objekt). Nepovezanost popisnega lista s tabelo vprašanj omogoča tudi, da vprašanja na popisnem listu ostanejo nespremenjena, čeprav se vprašanja v tabeli vpra- šanj spremenijo na primer zaradi spremenjene zakonodaje ali standardov. Tako se ohrani časovna sledljivost virov, iz katerih so bila črpana vprašanja o dostopnosti proučevanega elemen- ta. Na podlagi opisane metode (slika 1) je bil v nadaljevanju izdelan spletni sistem za zajem in spremljanje podatkov o dos- topnosti objektov za funkcionalno ovirane osebe. 2.3 Tretji korak: izdelava spletnega sistema za zajem in spremljanje podatkov Uvedba metode v prakso je omogočila izdelavo spletnega sis- tema za zajem in spremljanje podatkov o zunanji in notranji dostopnosti proučevanih objektov (Internet 4). Ker je sistem namenjen tudi drugim deležnikom v postopkih presoje, kot so naročniki, vzdrževalci in uporabniki, ki jih zanima, ali je objekt dostopen in kako je dostopen, vsebuje več funkcij kot samo zajem podatkov. I. BIZJAK Urbani izziv, letnik 33, št. 2, 2022 63 Slika 1: Shema metode popisa dostopnosti (ilustracija: avtor) Dostopnost objektov za funkcionalno ovirane osebe: metoda za popis z uporabo spletnih orodij Urbani izziv, letnik 33, št. 2, 2022 64 Slika 2: Model sistema (ilustracija: avtor) Sistem je sestavljen iz štirih med seboj povezanih modulov (slika 2). Javni modul je namenjen uporabnikom, ki želijo pre- veriti dostopnost pregledanih objektov. Vzdrževalni modul je namenjen vzdrževalcem in lastnikom pregledanih objektov, za katere so bili podatki vneseni v bazo podatkov. Vnosni modul, ki je namenjen pregledovalcem objektov na terenu, ki lahko s pametnim telefonom ali tablico vnesejo podatke o pregle- dovanem objektu neposredno v bazo podatkov prek spletne povezave, je izdelan na podlagi metode za popis dostopnosti objektov za funkcionalno ovirane osebe z uporabo spletnih orodij. Administratorski modul pa je namenjen vzdrževalcem sistema za preverjanje delovanja in dodajanja novih funkcio- nalnosti sistema. V nadaljevanju je predstavljen le vnosni modul, ki je bil izdelan na podlagi metode za popis dostopnosti objektov za funkcio- nalno ovirane osebe. Izhodišče za izdelavo vnosnega modula in nato celotnega sistema je arhitektura tipa odjemalec‒strež- nik (slika 3). Jedro delujočega sistema je DNN CMS (Sellers in Walker, 2009; Washington in Lackey, 2010), ki deluje v okolju MS IIS (ang. Microsoft Internet Information Server). CMS je modularni odprtokodni sistem, ki omogoča dodajanje programabilnih modulov in s tem nove funkcionalnosti. Mo- duli temeljijo na tehnologiji Microsoft.NET, vsi pa uporabljajo relacijsko bazo podatkov MS SQL (Donahoo in Speegle, 2005; Mistry in Misner, 2014). Relacijska baza podatkov omogoča shranjevanje poljubnih podatkovnih tipov. Ti so združeni v med seboj povezanih tabelah. Zaradi optimizacije baze podat- kov so nekateri ponavljajoči se podatki shranjeni v seznamih. CMS vključuje tudi modul za izdelavo lastnega socialnega omrežja. Pri izdelavi sistema so bili uporabljeni programabilni modul (XMOD Pro) za izdelavo vnosa podatkov v podatkovno bazo in izpisa podatkov o dostopnosti objektov iz podatkovne baze (Ryan, 2020), modul API REST za programsko izmenjavo podatkov med spletnimi portali ali servisi (Vojnović, 2019; Hussein, 2021; Liu idr., 2022; Martin-Lopez idr., 2022) ter skript modul Razor za programiranje dodatnih funkcional- nosti sistema (Brind in Spaanjaars, 2011; Chadwick, 2011; Microsoft, 2011). Uporabljeni so bili tudi moduli za izdelavo spletnega foruma in HTML-modul za izdelavo opisnih sple- tnih strani na portalu. Podatki, ki se zajemajo med popisom, in drugi podatki, ki so pomembni za delovanje sistema, so v relacijski bazi podatkov MS SQL. Sistem uporablja dve bazi podatkov. V prvi so podat- ki, ki jih sistem uporablja za svoje nemoteno delovanje, v drugi, ločeni bazi pa so podatki o objektih in njihovih ovirah. Ločena baza omogoča uporabo zunanjim uporabnikom prek vmesnika API in hkrati zaščiti glavno bazo, do katere zunanji uporabniki nimajo dostopa. V ločeni bazi so nekateri podatki shranjeni kot seznami (na sliki 4 označeni s predznakom OS_), pripravljeni so ob nastanku baze podatkov in se redko spreminjajo ali do- polnjujejo. Preostali podatki (na sliki 4 označeni s predznakom O_) pa so tisti, ki se popolnjujejo ob presoji objektov. I. BIZJAK Urbani izziv, letnik 33, št. 2, 2022 65 Slika 4: Organizacija tabel v bazi podatkov (ilustracija: avtor) Slika 3: Arhitektura sistema CMS (ilustracija: avtor) Na podlagi baze podatkov so bili izdelani vnosni in pregledni obrazci za vnos podatkov s programabilnim modulom XMOD Pro. Vsak vnosni obrazec omogoča vnos novega podatka, po- pravljanje že vnesenega podatka in brisanje tega (slika 5). Pre- gledni obrazci omogočajo pregled podatkov, ki so shranjeni v tabelah baze podatkov, razvrščanje teh in podroben pregled podatkov (slika 6). Ti obrazci omogočajo vnos podatkov o seznamih, objektih (slika 7) in naročnikih izvedbe popisov. Dostopnost objektov za funkcionalno ovirane osebe: metoda za popis z uporabo spletnih orodij Urbani izziv, letnik 33, št. 2, 2022 66 Slika 5: Prikaz dela vnosnega obrazca za vnos podatkov o objektu (vir: zajem zaslona spletne aplikacije) Slika 6: Prikaz dela vprašanj v preglednem obrazcu (vir: zajem zaslona spletne aplikacije) I. BIZJAK Urbani izziv, letnik 33, št. 2, 2022 67 Slika 7: Prikaz podatkov o objektih na preglednem obrazcu (vir: zajem zaslona spletne aplikacije) Slika 8: Prikaz vnosnega obrazca za vnos in razvrščanje elementov popisa (vir: zajem zaslona spletne aplikacije) Dostopnost objektov za funkcionalno ovirane osebe: metoda za popis z uporabo spletnih orodij Urbani izziv, letnik 33, št. 2, 2022 68 Slika 9: Prikaz obrazca za hitro odgovarjanje na vprašanja za zadevni element presoje (vir: zajem zaslona spletne aplikacije) Popis ovir pred objektom in v objektu zahteva bolj kompleksen vnosni obrazec, saj mora ta omogočati dodajanje elementov, na katere popisovalec naleti v fazi popisovanja. Hkrati mora biti prilagojen za odgovarjanje na vprašanja z uporabo tablice ali pametnega mobilnega telefona. Zato je bil obrazec izde- lan s skriptnim modulom Razor za programiranje dodatnih funkcionalnosti v programskem jeziku C#. Na sliki 8 je prikaz vnosnega obrazca za vnos in razvrščanje elementov popisa, na sliki 9 pa je prikazan isti obrazec, le da prikazuje odgovarjanje na vprašanja za zadevni element presoje. Obrazec za odgovar- janje na vprašanja omogoča dva načina vnosa odgovorov na vprašanje, na hiter in podroben način. V hitrem načinu popi- sovalec na tablici ali v pametnem telefonu le tapne odgovor na vprašanje, ki je lahko Da, Ne ali Ni pomembno. V podrobnem načinu (slika 10) pa ima popisovalec možnost dodati še sliko ovire in dodatne opombe, ki lahko pomagajo pri odpravi te. Po končanem popisu in vnosu vseh potrebnih podatkov se sa- modejno ustvari prikaz dostopnosti objekta v javnem in vzdr- ževalnem modulu. V javnem modulu je prikaz na voljo vsem, ki želijo ugotoviti, ali je objekt dostopen in katere morebitne ovire jih čakajo ob vstopu v objekt in v njegovi notranjosti. Pri tem lahko uporabijo Vodnik, ki omogoča iskanje objektov po podatkovni bazi pregledanih objektov. V vzdrževalnem mo- dulu pa imajo naročniki možnost pregleda morebitnih ovir za njihovo spremljanje in odpravo. 2.4 Četrti korak: testiranje metode z uporabo spletnega sistema za zajem in spremljanje podatkov Testiranje metode je bilo v okviru izdelanega sistema izvede- no na številnih raziskovalnih (Sendi idr., 2015, 2019, 2021; Bizjak idr., 2021) in drugih projektih, pri čemer je bil eden izmed ciljev ugotoviti dostopnost javnih objektov za vse vrste invalidnosti. Testiranje je potekalo v štirih fazah: 1. najprej se je preverilo, ali je treba vprašanja o dostopnosti, ki so že vnesena v bazo podatkov, dopolniti ali popraviti glede na morebitne spremembe zakonodaje in standardov, 2. vnaprej so se pripravili sklopi vprašanj glede na vrsto objekta (športni, kulturni, objekti pravosodnih organov ...) in nje- gove specifičnosti, 3. za testiranje na terenu se je uporabila elektronska tablica s povezavo do sistema prek mobilnih podatkov, za primerjavo se je uporabil tudi ročni sistem vpisovanja na natisnjene obrazce. Pri testiranju so poleg popisovalcev iz inštituta sodelovali tudi popisovalci invalidi (gibalno ovirani, slepi in slabovidni ter gluhi in naglušni). Popisovalci so pred za- četkom popisovanja zaradi njegove kompleksnosti opravili kratek tečaj za popisovalce, 4. primerjanje rezultatov zajetih prek tablice in ročno na te- renu po končanih popisih na terenu. Med uporabo sistema je bilo do objave članka pregledano in v bazo podatkov vnesenih 286 objektov. V preteklem letu dni I. BIZJAK Urbani izziv, letnik 33, št. 2, 2022 69 je spletni portal obiskalo 636 uporabnikov (od tega jih je bilo 89  % novih uporabnikov), zaznanih je bilo 16.469 obiskov različnih spletnih strani portala. Povprečni čas obiska portala je bil približno 13 minut v 1.191 sejah. 74 % uporabnikov je do spletnega portala dostopalo prek sistema Windows, 18  % prek sistema Android, 5 % prek sistema IOS in 3 % prek dru- gih sistemov. 3 Razprava Dostopnost brez ovir je pravica prav vsakogar. Izhaja iz ustave, evropskih in drugih dokumentov. Dolžni smo jo zagotoviti tako v zunanjem kot v notranjem grajenem prostoru. Obvezno jo moramo upoštevati pri vseh novogradnjah, saj nam to nare- kujejo zakoni in standardi. Pri starejših gradnjah pa moramo odstraniti ovire, izvesti prilagoditve in vzpostaviti dostopnost za vse. Lastniki objektov in vzdrževalci bolj ali manj uspešno izvajajo zakone, ki jim narekujejo prilagoditve objektov, da bi zadostili splošni dostopnosti. Pri tem pogosto ne upoštevajo standardov, ki zelo jasno narekujejo, kakšne morajo biti prila- goditve. Do zdaj za preverjanje prilagoditev, ali te upoštevajo veljavne standarde s področja ali ne, ni bilo metodologije in na njeni podlagi razvitega sistema za elektronsko preverjanje prila- goditev. Metoda, predstavljena v članku, je omogočila izdelavo elektronskega orodja, spletnega sistema, s katerim je mogoče preveriti, ali so prilagoditve skladne s standardi. Področni stan- dardi so za katero izmed ovir celo preveč podrobni. Zato mora objekt popisati usposobljen popisovalec, ki razume, kako se v prostoru gibljejo funkcionalno ovirane osebe in na katere ovire lahko pri tem naletijo. Popisovalec lahko z uporabo spletnega sistema v zelo kratkem času preveri vsak objekt, ali je dostopen za funkcionalno ovirane osebe in ali prilagoditve ovir zadostijo predpisanim standardom. Če standard ne predvideva boljše rešitve, jo usposobljeni popisovalec lahko predlaga v sistemu. Vendar so se med testiranjem pokazale nekatere pomanjklji- vosti metode in na podlagi metode izdelanega sistema. Pred- stavljena metoda je namenjena podrobnejšemu popisu ovir, ki temelji na standardih. Podrobnejši popis omogoča natančen Slika 10: Prikaz obrazca za podrobno odgovarjanje na vprašanja za zadevni element presoje (vir: zajem zaslona spletne aplikacije) Dostopnost objektov za funkcionalno ovirane osebe: metoda za popis z uporabo spletnih orodij Urbani izziv, letnik 33, št. 2, 2022 70 pregled ovir in morebitnih prilagoditev. Najbolj koristi lastni- kom in vzdrževalcem pregledanih objektov, saj s tako natanč- nim pregledom dobijo veliko uporabnih podatkov za odpravo in prilagoditev ovir. Manj pa koristi funkcionalno oviranim osebam, ki si želijo le pogledati, ali je objekt dostopen ali ne, saj je podatkov veliko preveč in se osnovni podatki o dostopu in morebitnih ovirah težko razberejo. Metoda je uporabna tudi za bolj preprost popis. Ciljno raziskovalni projekt Dostopnost objektov v javni rabi za potrebe invalidov (Sendi idr., 2021) je podal smernice za prilagoditev metodologije presoje dosto- pnosti za vnos preprostega popisa, ki temelji na predlaganih minimalnih standardih za doseganje dostopnosti. Vpeljava preprostega popisa v sistem bi lastnikom objektov, ki bi želeli vpisati dostopnost svojih objektov v sistem na podlagi predla- ganih minimalnih standardov, omogočila samoocenjevanje. V tem primeru bo treba prilagoditi metodologijo in nadgraditi sistem, da bo omogočal vnos tudi preprostega popisa. Nadgra- dnja mora vsebovati možnost registracije in prijave v portal la- stnikov objektov, iskanja po registru objektov za določitev šifre objekta, določevanje prostorskih koordinat objekta ter izbor namembnosti objekta. Ta bo vnašalcu podatkov omogočala prikaz vprašanj, ki so specifična za tipologijo in namembnost objekta. Tako pripravljena možnost vnosa preprostega popisa bo namenjena vsem, ki bodo želeli sami popisati dostopnost svojih objektov in njihovo dostopnost prikazati na spletnem portalu. 4 Sklep Terenski zajem podatkov z uporabo pametnih telefonov ali tablic deluje, a deluje počasneje, kot je bilo predvideno. Zaradi zahtevnega izpolnjevanja vprašanj se odgovarjanje na vprašanja časovno podaljša. Terenski vnos bi moral omogočati hitrejše izvajanje popisa. Tudi prikaz na telefonih ni najbolj optimi- ziran, saj je v prvotni obliki namenjen bolj tablicam, ki imajo večje ekrane kot pametni telefoni. Uporabniki sistema, pred- vsem lastniki in vzdrževalci, so pozdravili možnost, da lahko vidijo ovire in da lahko vnesejo morebitno odpravo ovir. Kljub temu ima sistem za spletno spremljanje dostopnosti objektov še veliko možnosti za nadaljnji razvoj. Pohitritev terenskega po- pisa objektov prek tablice je ena od nalog, ki lahko nadgradijo sistem. Tudi uporabniško izkušnjo na telefonih je treba izbolj- šati. Na portal bo treba dodati tudi orodja, ki bodo slepim in slabovidnim olajšala uporabo spletnega sistema, metodo pa bo treba dopolniti, da bo omogočala tudi vnos preprostega popisa dostopnosti. Ko bo metoda v prihodnje dopolnjena, bo tudi uporabnikom, lastnikom in vzdrževalcem objektov omogočala samoevalvacijo. To bo pripomoglo k večji uporabnosti in večji prepoznavnosti spletnega sistema. Predvsem pa bodo funkci- onalno ovirane osebe dobile na enem mestu standardizirane Viri in literatura Aini, Q., Marlina, H., in Nikmatullah, A. (2019): Evaluation of accessibility for people with disability in public open space. IOP Conference Series: Materials Science and Engineering, 506, 012018. doi:10.1088/1757-899X/506/1/012018 Andrade, I. F., in Ely, V. H. M. B. (2012): Assessment method of accessibi- lity conditions: how to make public buildings accessible? Work, 41(pri- loga 1), str. 3774–3780. doi:10.3233/WOR-2012-0675-3774 Basha, R. (2015): Disability and public space – Case studies of Prishtina and Prizren. International Journal of Contemporary Architecture »The New ARCH«, 2, str. 54–66. doi:10.14621/tna.20150406 Biere Arenas, R., Arellano, B., in Roca, J. (2016): City without barriers, ICT tools for the universal accessibility: study cases in Barcelona. Prispevek je bil predstavljen na konferenci z naslovom International Conference on Virtual City and Territory: Back to the Sense of the City, ki je potekala od 6. do 8. julija v Krakovu na Poljskem. Tipkopis. doi:10.5821/ctv.8142 Bizjak, I. (2014): Medmrežni model javne participacije v procesu urbanistič- nega planiranja: doktorska disertacija. Doktorska disertacija. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo. Bizjak, I., Demšar, J., Goršič, N., Jurca, T., Lovrić, M., Mujkić, S., idr. (2021): Priročnik o dostopnosti objektov pravosodnih organov. Ljubljana, Urbani- stični inštitut Republike Slovenije. Bizjak, I., Klinc, R., in Turk, Ž. (2017): A framework for open and parti- cipatory designing of built environments. Computers, Environment and Urban Systems, 66, str. 65–82. doi:10.1016/j.compenvurbsys.2017.08.002 Borowczyk, J. (2018): Sustainable urban development: Spatial analyses as novel tools for planning a universally designed city. Sustainability, 10(5), 1407. doi:10.3390/su10051407 Brind, M., in Spaanjaars, I. (2011): Beginning ASP.NET web pages with WebMatrix. Indianapolis, Wiley. Calder, A. M., in Mulligan, H. F. (2014): Measurement properties of instruments that assess inclusive access to fitness and recreational sports centers: A systematic review. Disability and Health Journal, 7(1), str. 26–35. doi:10.1016/j.dhjo.2013.06.003 Carlsson, G., Slaug, B., Schmidt, S. M., Norin, L., Ronchi, E., in Gefenaite, G. (2022): A scoping review of public building accessibility. Disability and Health Journal, 15(2), 101227. doi:10.1016/j.dhjo.2021.101227 Chadwick, J. (2011): Programming Razor. Sebastopol, CA, O’Reilly. Cohen, R., in de Duarte, C.R.S. (2016): Virtual accessibility guide in Brazil. V: Di Bucchianico, G., in Kercher, P. (ur.): Advances in design for inclusion, str. 475–486. Cham, Springer International Publishing. doi:10.1007/978-3-319-41962-6_42 Donahoo, M. J., in Speegle, G. D. (2005): SQL: Practical guide for develo- pers. Amsterdam, Elsevier. podatke o dostopnosti objektov, hkrati pa bodo lastniki in vzdrževalci pridobili podatke, ki jim bodo pomagali odpraviti ovire ali popraviti prilagoditve, ki niso bile izvedene v skladu z veljavnimi standardi. Igor Bizjak, Urbanistični inštitut Republike Slovenije, Ljubljana, Slovenija E-naslov: igor.bizjak@uirs.si I. BIZJAK Urbani izziv, letnik 33, št. 2, 2022 71 Evropska agencija za temeljne pravice (2014): Are there mandatory accessibility standards for national and local authority buildings?. Dosto- pno na: https://fra.europa.eu/en/content/are-there-mandatory-acces- sibility-standards-national-and-local-authority-buildings (sneto 8. 9. 2022). Gilart-Iglesias, V., Mora, H., Pérez-delHoyo, R., in García-Mayor, C. (2015): A computational method based on radio frequency technologies for the analysis of accessibility of disabled people in sustainable cities. Sustainability, 7(11), str. 14935–14963. doi:10.3390/su71114935 Gradbeni zakon. Uradni list Republike Slovenije, št. 61/2017. Ljubljana. Hanson, J. (2005): The housing and support needs of adults aged 18-55 with impaired vision: a good practice guide. Raziskovalno poročilo. Do- stopno na: https://discovery.ucl.ac.uk/id/eprint/3427/1/3427.pdf (sneto 13. 10. 2022). Hussein, S. (2021): Review of Web Service Technologies: REST over SOAP. Journal of Al-Qadisiyah for Computer Science and Mathematics, 12(4), str. 18–30, doi:10.29304/jqcm.2020.12.4.715 Internet 1: http://pregledovalnik.dostopnost-prostora.si/ (sneto 9. 9. 2022). Internet 2: https://www.pridem.si/ (sneto 15. 9. 2022). Internet 3: https://www.ljubljanabywheelchair.com/ (sneto 9. 9. 2022). Internet 4: https://dostopnaljubljana.wordpress.com/ (sneto 15. 9. 2022). Internet 5: https://mojapot.net/ (sneto 15. 9. 2022). Keerthirathna, W., Karunasena, G., in Rodrigo, V. (2010): Disability access in public buildings. Dostopno na: https://www.researchgate.net/publi- cation/324496984_Disability_Access_in_Public_Buildings (sneto 15. 9. 2022). Kerbler, B. (2012): A toolkit for detecting and eliminating the barriers that people with disabilities face in the built environment: The case of Slovenia, Europe. Metu JFA, 29(2), str. 235–257. doi:10.4305/METU.JFA.2012.2.11 Komisija Evropskih skupnosti (2005): Sporočilo Komisije Svetu, Evropske- mu Parlamentu, Evropskemu Ekonomsko-Socialnemu Odboru in Odboru Regij– Položaj invalidnih oseb v razširjeni Evropski uniji: Evropski akcijski načrt 2006–2007 (2005). Bruselj. Dostopno na: https://eur-lex.europa.eu/ legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX%3A52005DC0604 (sneto 10. 9. 2022). Liao, C.-F. (2013): Using a smartphone application to support visually impaired pedestrians at signalized intersection crossings. Transportation Research Record: Journal of the Transportation Research Board, 2393, str. 12–20. doi:10.3141/2393-02 Listina Evropske unije o temeljnih pravicah. Uradni list Evropske unije, št. C326/2012. Luksemburg. Liu, Y., Li, Y., Deng, G., Liu, Y., Wan, R., Wu, R., idr. (2022): Morest: Mo- del-based RESTful API testing with execution feedback. Prispevek je bil predstavljen na konferenci z naslovom 44th International Conference on Software Engineering (ICSE 2022), ki je potekala od 22. do 27. maja v Pittsburghu v Pensilvaniji. Tipkopis. doi:10.1145/3510003.3510133 Lopes, M., in Alves, F. (2021): Digital tools to foster inclusiveness: Porto’s System of accessible itineraries. Sustainability, 13(11), 5840. doi:10.3390/su13115840 Martin-Lopez, A., Segura, S., in Ruiz-Cortés, A. (2022): Online testing of RESTful APIs: Promises and challenges. Prispevek je bil predstavljen na konferenci z naslovom 30th ACM Joint Meeting on European Software Engineering Conference and Symposium on the Foundations of Soft- ware Engineering (ESEC/FSE’22), ki je potekala od 14. do 18. novembra 2022 v Singapurju. doi:10.1145/3540250.3549144 Microsoft (2011): Introduction to ASP.NET web programming using the razor syntax (C#). Dostopno na: https://learn.microsoft.com/en-us/ aspnet/web-pages/overview/getting-started/introducing-razor-syntax-c (sneto 16. 9. 2022). Mistry, R., in Misner, S. (2014): Introducing Microsoft SQL server 2014. Redmond, Washington, Microsoft Press. Mobasheri, A., Deister, J., in Dieterich, H. (2017): Wheelmap: the wheel- chair accessibility crowdsourcing platform. Open Geospatial Data, Soft- ware and Standards, 2(1), str. 27. doi:10.1186/s40965-017-0040-5 Mora, H., Gilart-Iglesias, V., Pérez-del Hoyo, R., in Andújar-Montoya, M.D. (2017): A comprehensive system for monitoring urban accessibility in Smart Cities. Sensors, 17(8), 1834. doi:10.3390/s17081834 Mora, H., Gilart-Iglesias, V., Pérez-Delhoyo, R., Andújar-Montoya, M. D., in Compañ Gabucio, H. J. (2016): Interactive cloud system for the analysis of accessibility in smart cities. International Journal of Design & Nature and Ecodynamics, 11(3), str. 447–458. doi:10.2495/DNE-V11-N3-447-458 Oliveira Neto, J. S. de (2019): Inclusive smart cities: theory and tools to improve the experience of people with disabilities in urban spa- ces. Doktorska disertacija. São Paulo, Universidade de São Paulo. doi:10.11606/T.3.2019.tde-30012019-090025 Pravilnik o univerzalni graditvi in uporabi objektov. Uradni list RS, št. 41/2018. Ljubljana. Rashid, Z., Melià-Seguí, J., Pous, R., in Peig, E. (2017): Using augmented reality and internet of things to improve accessibility of people with motor disabilities in the context of Smart Cities. Future Generation Com- puter Systems, 76, str. 248–261. doi:10.1016/j.future.2016.11.030 Rebernik, N., Montero, D., Osaba, E., in Bahillo, A. (2017): A vision of a Smart City, Addressing the needs of disabled citizens. Prispevek je bil predstavljen na konferenci z naslovom International Congress on Technology and Tourism for All: Accessibility 4.0, ki je potekala od 27. do 29. septembra v Malagi v Španiji. Tipkopis. Dostopno na: https:// www.researchgate.net/publication/321051297_A_Vision_of_a_Smart_ City_Addressing_the_Needs_of_Disabled_Citizens (sneto 14. 9. 2022). Rebernik, N., Szajczyk, M., Bahillo, A., in Goličnik Marušić, B. (2020): Measuring disability Inclusion performance in cities using disability inclusion evaluation tool (DIETool). Sustainability, 12(4), str. 1378. doi:10.3390/su12041378 Rener, R., Babič, U., Demšar, J., in Kete, P. (2012): Izdelava taktilnih kart za slepe in slabovidne osebe v mestu Maribor. Ljubljana, Geodetski inšti- tut Slovenije. Rener, R., Baloh, M., Demšar, J., Žagar, T., Zadnikar, A., Janežič, M., idr. (2019): Omogočanje multimodalne mobilnosti oseb z različnimi oviranost- mi. Končno poročilo. Ljubljana, Geodetski inštitut Slovenije. Rener, R., Šprohar, L., in Žolgar, I. (2011): Analysis of mobility and aids for persons with visual impairment in Slovenia. V: Glumbić, N., Vučinić, V. (ur.): Zbornik radova, 5. međunarodni naučni skup Specijalna edukacija i rehabilitacija danas, Zlatibor, 24.–27. september 2011, str. 360–367. Beo- grad, Fakultet za specijalnu edukaciju i rehabilitaciju. Ryan, P. (2020) Discover XMOD Pro. Dostopno na: https://discoverxmod- pro.com/ (sneto 17. 9. 2022). Sellers, M., in Walker, S. (2009): Professional DotNetNuke Module Pro- gramming, 1. izdaja. Indianapolis, IN, Wrox. Sendi, R. (2014): A social innovation for combating discrimination against persons with disabilities in the built environment. Urbani izziv, 25(2), str. 48–57. doi:10.5379/urbani-izziv-2014-25-02-004 Dostopnost objektov za funkcionalno ovirane osebe: metoda za popis z uporabo spletnih orodij Urbani izziv, letnik 33, št. 2, 2022 72 Sendi, R., Bizjak, I., Goršič, N., Jurca, T., in Mujkić, S. (2021): Dostopnost objektov v javni rabi za potrebe invalidov. Ciljno raziskovalni projekt (CRP)- 2019: št. projekta V5-1917: končno poročilo: dostopnost. Ljubljana, Urbani- stični inštitut Republike Slovenije. Sendi, R., Bizjak, I., Goršič, N., Kerbler, B., Mujkić, S., Nikšič, M., idr. (2012): Spletni vodnik za invalide in tehnično orodje za ocenjeva- nje dostopnosti objektov v javni rabi. Urbani izziv, strokovna izdaja, str. 98–115. Sendi, R., Bizjak, I., Goršič, N., Kerbler, B. K., Mujkić, S., in Tominc, B. (2015): Priročnik o dostopnosti objektov v javni rabi. Ljubljana, Urbanistič- ni inštitut Republike Slovenije. Sendi, R., in Kerbler, B. (2009): Invalidi in dostopnost: kako uspešni smo v Sloveniji pri odstranjevanju in preprečevanju grajenih in komunikacij- skih ovir? Urbani izziv, 20(1), str. 5–20. doi:10.5379/urbani-izziv-2009-20-01-001 Sendi, R., in Kerbler, B. (2013): An interactive web tool as a social in- novation that ensures greater efficiency in the realization of the rights of people with disabilities to barrier-free access. Social Sciences, 2(4), str. 142–153. doi:10.11648/j.ss.20130204.11 Sendi, R., Mujkić, S., in Turk, T. (2019): Dostopnost objektov v javni rabi: končno poročilo. Ljubljana, Urbanistični inštitut Republike Slovenije. Slaug, B., Jonsson, O., in Carlsson, G. (2019): Public entrance accessibi- lity: Psychometric approach to the development of a new assessment instrument. Disability and Health Journal, 12(3), str. 473–480. doi:10.1016/j.dhjo.2019.02.007 Stauskis, G. (2005): Methodology for testing and evaluating accessibility in public spaces 29. Town Planning and Architecture, 29(3), str. 147–154. Stauskis, G. (2018): Monitoring user-based accessibility assessment in urban environments and in public buildings. TeMA-Journal of land use, mobility and environment, 11(1), str. 89–106. doi:10.6092/1970-9870/5426 Szaszák, G., in Kecskés, T. (2020): Universal open space design to in- form digital technologies for a disability-inclusive place-making on the example of Hungary. Smart Cities, 3(4), str. 1293–1333. doi:10.3390/smartcities3040063 Telles, M. J., Santos, R., da Silva, J. M., Righi, R. da R., in Barbosa, J. L. V. (2021): An intelligent model to assist people with disabilities in smart cities. Journal of Ambient Intelligence and Smart Environments, 13(4), str. 301–324. doi:10.3233/AIS-210606 Ustava Republike Slovenije. Uradni list RS, št. 33/91-I. Ljubljana. Virtanen, A., in Koskinen, S. (2004): Navigation and guidance system for the visually impaired. Dostopno na: https://www.eltis.org/sites/default/ files/case-studies/documents/fin-noppa_1.pdf (sneto 18. 9. 2022). Vodeb, V., in Bračun Sova, R. (2011): Muzeji, javnost, dostopnost, 1. izda- ja. Ljubljana, Urbanistični inštitut Republike Slovenije. Vojnović, J. (2019): Razvojno okruženje za generisanje programskog koda Spring Api Rest aplikacija. Zbornik radova Fakulteta tehničkih nau- ka u Novom Sadu, 34(06), str. 1060–1063. doi:10.24867/03BE10Vojnovic Vovk, M. (2000): Načrtovanje in prilagajanje grajenega okolja v korist funkcionalno oviranim ljudem: priročnik, zbirka Urbani izziv – publikacije. Ljubljana, Urbanistični inštitut Republike Slovenije. Wang, X., Chen, Y., Han, Z., Yao, X., Gu, P., in Jiang, Y. (2021): Evaluation of mobile-based public participation in China’s urban planning: Case study of the PinStreet platform. Cities, 109, 102993. doi:10.1016/j.cities.2020.102993 Washington, M., in Lackey, I. (2010): Building websites with DotNetNu- ke 5. Birmingham, Packt Publishing. Welage, N., in Liu, K. P. Y. (2011): Wheelchair accessibility of public buil- dings: a review of the literature. Disability and Rehabilitation: Assistive Technology, 6(1), str. 1–9. doi:10.3109/17483107.2010.522680 Wheeler, B., Syzdykbayev, M., Karimi, H. A., Gurewitsch, R., in Wang, Y. (2020): Personalized accessible wayfinding for people with disabilities through standards and open geospatial platforms in smart cities. Open Geospatial Data, Software and Standards, 5(1), 2. doi:10.1186/s40965-020-00075-5 Wolniak, R. (2016): The analysis of architectural barriers in Pszczyna municipial office from disable person point of view. Organization and Management, 87, str. 429–441. Žolgar, I., Šprohar, L., in Rener, R. (2010): Social identity and perception of visually impaired. V: Smetnje i poremećaji: fenomenologija, prevencija i tretman. Beograd, Univerzitet u Beogradu, Fakultet za specijalnu eduka- ciju i rehabilitaciju. I. BIZJAK