103. številka.
V Trstu, v sredo 24. decembra <690.
Tečaj
JE D I N O S T"
>*haja dvakrat tih teden. T«nk« »redo in
sobote oh 1. uri popolurin*.
„Edinost" stane:
«a vse loto tfl. R.—; irven Avar. H.— el. za polu leta „ 3.— i . , 4..">0 « r.a ftetrt leta , 1.50: , „ -J 25 , Posajnirne številk« He (iiibivajn v pro-dajalnicali tobaka v Trttt p» *» nor.,
v Oorloi in v A'doviiini po « nov. Na naročtoe brez priložene naročnine ie 3pravniat7<j ne oilra.
EDINOST
Oglasi in oznanila *e račune pil S lil
*rsi|. ii v potitu ; r.a naslove t 'iebflm.i črkami «i> plačuje prostor, kolikor bi .
obsedlo navadnih vr*tir. Poslana, Javne jahvale, osmrtnice it.i rarune po pogodbi.
x ■lopini -ie p'iHitjrtjo uredništvu v ulic Carinila it. Vaako pismo mora biti tranknvano. ker nefrankovana «e ne sprejemajo. Rokopisi »e ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in inceraie prvomu uprftvniitvo v ulioi (larintia ;!H. Oilprte reklamacije ho profite pnfttnine
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko.
V rdlamt j. m č
Vabilo na naročbo.
Ob bližajočem se koncu leta obračamo ho po stari časniltaVški navadi do naših eastitih naročnikov. Jedini naš namen je koristiti narodu našemu; a da nam je možno vestno vršiti to svojo nalogo, treba je, da nas tudi naročniki naši istotako vestno podpirajo. Prosimo torej, da nam dosedanji naročniki ostanejo zvesti in da nam pridobe novih, kjer le morejo. Izdatna podpora od strani slavnega občinstva nam bode v posebno izpod-bujo v sveti borbi naši.
Cena listu je:
za vse leto . gld. 6.— za polu leta „ 3.— za četrt leta „ 1.60 Uredništvo in upravništvo.
Srca kviško!
Pitamo leto 1K510; pri koncu devetnajstega stoletja unio. Skoro, skoro mine devetnajst stoletij, odkar se je trpečemu človeštvu porodil Odrešeni k.
Dolga doba to, dolga vrsta let. Mnogo je v tej dolgi dobi nastalo novega in se tokom čas« zopet /rušilo. V tej dolgi dobi vidimo narode, pred katerimi je trepetal ves svet — danes so le mrtvaška senca; vidimo silne države in slavne dinastije — izginil je njih blesk in sijaj in izginila je njihova moč. Človeštvo se jih le redkokedaj spominja ; le objektivna zgodovina pripoveduje nam in vestno sodi o njih dobrih in slabih činih ; starodavne šege in globoko ukoreninjeni običaji izginevajo in na njihovo mesto stopajo druge šege in drugi odnošaji, primerni duhu časa rešpoktivne dobe v dolgi vrsti
PODLISTEK.
Dva večera na grajskem sprehajališču.
(Konec.)
Pet let je minolo po opisanem dogodku. Bila je zopet jesen, ko se vrnem v domovino svojo. In zopet bival sem v isti graščini. Nekega večera sprehajam se, ne ime-joč pravega namena, po grajskem sprehajališču. Nekoliko časa koračim gori in doli po svoji stari navadi, potem pa sedem na klop kraj velike ciprese.
Zamislim se. Spomini na razne dogodke življenja mojega vzbudili so se mi. Vtisi, ki so delovali v tujini na dovzetno dušo mojo, jeli so se oživljati. Tu pa tam sem se sicer nasmehljal — spomnivši se kacega smešnega dogodka — ali z večine prevladal je melanholičen čut. Vsaj nam je vsem usojeno, da doživimo več žalostnih, nego veselih dogodkov.
Tako premišljujoč začujem kar naenkrat, da se bližati dve osebi. Sila sta v živem pogovoru. Kdo bi mogel neki to biti P Radovednost moja bila je še večja, ko sem se po glasu prepričal, da je jeden teh dveh — ženska. Kmalu Bta se toliko približala, da sem opazil njuni osobi. Res je bila ženska, on pa — oficir. To pa rni
stoletij. Da: vsemu, ker je posvetnega, j« usojeno, da premine; ali onega dne, ko se je Božji Sin učlovečil, da odreši vzdihujoče Človeštvo iz strašnih spon. da jo postavi na čisto novo, kričati s k o podlago: onega dne spominjajo se vsi narodi in vsa ljudstva in ga praznujejo isto iskrenostjo in isto pobožnostjo, kakor so ga praznovali pred 100.200,500, 1000 itd. leti. Po vsem svetu vro ob teh svetih praznikih nebrojno množice v hiše božje, da slave Stvarnik a na neskončni milosti; da slavč spomin rojstva božjega Sinu; da se v molitvi spominjajo onega dne, ob katerem se nam je prižgala luč jedino-prave svete vere. Luč krščanska razsvitlja nam pot. do večnega zveličanjn miših duš ; bliščeča ta luč nam pa je tudi razsvetlila pot do prav« omike, znanosti in napredku. Z onim dnem zadobil je raz voj človeštva svoj novi uzvišeni pravec, z onim dnevom vstvarila se je prava, trdna podlaga človeški civilizaciji. Ni čuda torej, da ae vsi narodi, ki so deležni neskončnih dobrot naše svete vere, iskreno vesele svetih, poezije polnih božičnih praznikov ; okamenelo srce moral bi imeti oni, kojemu ne bi se v sveti pobožnosti topila duša, ko prestopi teh dni prag hiše božje. Uprav ob teh dneh zavedamo se živo neskončne dohrot-Ijivosti Najvišjega; uprav ob teh dneh navdaja dušo našo sladka zavest, da smo lahko deležni božje milosti, ako le hočemo. Zat'» pa, mili narod slovenski, ne obupuj n?kar: božja roka, ki je rešila vse človeštvo duševnih spon, dovede tudi tebe do prave narodne sreče. Združimo se torej ob teh sv. praznikih v iskreni molitvi, da izprosimo božjo milosti rodu svojemu T Sursum corda!	—t—.
je bila nova uganjka, kajti neznano mi je bilo, da bi uprav takrat v bližini bival kak oficir. Kdo sta ta dva, česa iščeta tu P Bila sta že tako blizo mene, da sem razumel vsako besedico. Vstavita se, ne da bi pretrgala svoj pogovor. Potem sedeta na bližnjo kamenito klop. Jaz pa se potisnem še globeje v senco cipreso. Stvar me jo začela jako zanimati, kajti glasova sta se mi zdela znana. Toda ni mi bilo mogoče pogoditi, kdo da sta. Ni čuda: ko sera srečal v življenju svojem toliko ljudi, videl toliko obrazov in čul toliko glasov. Ali čujmo, kaj sta govorila, sedša na klop.
„Helena, kako bi se bil mogel nadejati, da se zopet snidova v takih odnošajih"
—	vsklikne strastno inladi oficir. — Meni se pa je zasvetilo v glavi, spoznal sem ta glas. Glas ta spomnil me je dogodka, kojega sem doživel pred petimi leti uprav na tem sprehajališču.
„Helena — nadaljeval je oficir — žalostno je bilo takrat najino slovo : krvaveli sta nama srci, ko sva si kraj tol-mina sezala v roki — kakor sva mislila
—	za vedno*.
Sedaj niseiu dvojil več: bilje znanec moj Ivan, nekdanji visokošolec in Heduj oficir. Ona pa je bila ista Helena, ista blaga dušica, ki je hotela iz plemenite ljubezni do svojega bolnega očeta — udati se neljubljenemu in nerazmeruo staremu
Resna beseda ob resnem času.
(Konec).
1/, vsega, kur srno smo povedali, je jasno razvidno, da pr<- ti okolici naši p«>gin '"v materijalnem obziru. Bojazen naša ni ni-osnovnna. ampak povsem opravičena. Zastopnikov naših in slavne vlade dolžnost je, da vestno motre vprašanje, kaj da bi sledilo materijalnomu propadu noše okolico. Pri tem pa ne menimo samo poslancev nase ožje domovine slovenske, ampak apelujemo na vse državne poslance, ki zastopajo razna slovanska plemena v državnem zboru, kajti tržaško vprašanje je zajedno državno vprašanje, kaiQ je zgovorno besedo dokazal kranjski deželni poslanec Ivan Hribar. Apelujemo na vse one, koji so si ohranili še iskrico avstrijskega čutstva v srcu svojem.
Materijalnemu propadu naše okolice sledil bi brezdvojheno tudi moralni propad. To bi značilo, kakor smo že rekli, začetek konca tržaški okolici; s tem pa bi so zrušila tudi trdna zaslomba, na kateri sloni tu pri nas lojalno eutstvova-nje. To je gola istina. Neoporečna istina je, da so nasprotni agitatorji demorulizo-vali že lep del okolice, ali tako daleč vender še ne sega njih pogubni vpliv, da bi v njih zatrli ona blaga čuta, ki sta od nekdaj dičila okoličane: čuta zvestobe do države in u danosti do cesarja. Krasne te lastnosti spoznala jo že pokojna nepozabna cesarica Marija Terezija in priznala okoličanom posebne privilegije ustvarivši v tržaški okolici poseben batalijon, ki je mnogo let opravljal svojo službo zvesto in uzorno. Svojstva ta pa su spoznali tudi države sovražniki in so jim bili radi tega okoličanski vojaki trn v peti. Niso mirovali, dokler niso zrušili teh privilegijev naših okoličanov, ali starih tradicij glede dinastione zvestobe do
možu. Ali prišlo jo drugače, kakor poiz-verao iz nadaljnega njunega pogovora.
„Da Helena, odpovedal sem se že bil vsem svojim nadejam. Resignirano udat sem se svoji usodi. — Uverjen sem bil, da si postala prostovoljna žrtva ljubezni do svojega očeta. Prestala si mnogo re-vica". —
„Da mnogo sem trpela, dragi Ivan, ali trpela sem voljno, kajti prepričana sem bila, da jo tako moja dolžnost. Ko sva se istega večera prod petimi leti ločila, vrnila sem so domov žalostna in obupana. Legla sem v postelj, ali preobvladala me je žalost: krepost moja ni bila tako jaka, kakor sem mislila. Celo noč nisem zatisnila očesa. Slika žalostne mi bodočnosti fstala mi je nepremično pred očmi; nisem se mogla iznebiti pogleda na to sliko. Premišljevala sem, kako ukreniti, da stvar vsaj nekoliko zavlečem. Nisem sicer prišla do pozitivnega načrta, ali sklenilo sera, to poskušati za vsako ceno. In posrečilo so mi je to laglje, nego som si domišljala. Milo moje prošnje so izposlovale nekoliko tednov odloga. Mej tem se je pa dogodilo nekaj, kar bi si ne bila nadejala: oče so popolnoma ozdraveli. Ko se jo pa stvar tako nenadejano srečno zasukala, bil mi je položaj ves drugi.
Zdravemu očetu že smeš povedati, kar bolnemu nisi smela — mislila sem si.
danes niso mogli /rušiti. Danes more še dr Ai va za trdno in za vse evcntuvalnueti računati na našega okoličana. Nje briga mora biti torej v prvi vrsti, da tudi tako ostane. Ako pa dovoli, da se Širi mesta vpliv tudi na deželo, razširijo se izvestno tudi one tedencijo, katere pro-uzročujejo, da jo en del našega mesta prebivalstva odprta rana na našem državnem telesu. Ako se dovoli, da okoličan naš propade materijalno, pogrez* ni! se bode v apatijo in nastala bodo grobna tišina, kjer smo bili doaedaj vajeni Čuti glasno pojave državljanske zvestobe ; podrl se bodo močan jez, ob katerem so se razbijali napori državi naši sovražnih elementov.
Ako pride do tega — kar nas Bog obvaruj — izginilo bode iz okolice avtoh-tonno prebivalstvo , prilezlo pa bode od vseh strani novo prebivalstvo, in se tu ukoreničilo , kojega moralna vrednost bi bila jako problematična. Vsaka stopinja, kojo vlada atori, da dosežo oni cilj, po katerem Bedaj teži, bila bi le njoj sami na kvar. Kajti boj — boj do noža — proti državi nevarnim elementom je danes ali jutri v Trstu neizogiben in boj ta bode tem težavniši, ako so vlada ne bode mogla opirati na kompaktno maso naše okolice. Vlada bi se svojo sedanjo namero le izpodžagala vejo, na kateri sedi: veja bi se ulomila in avstrijska avtoriteta telebnila bi na tla. Uverjeni smo sicer, da vlada pride do spoznanja, kako potrebna jej je slovenska okolica, ali bojimo se, da ne pride to spoznanje prepozno.
V interesu narodnosti našo, v interesu državne ideje prosimo odločilne kroge, da trikrat dobro premislijo, predno kaj »toro. Vprašanje naše okolice je državno vprašanje in nje obstoj prvi pogoj, ako hočemo udušititi drznega sovražnika.
In povedala sem mu vso resnico, pojasnila mu vzroke svojemu dotakratuemu vedenju. In bil je tudi v teh trenotkih dohri, ljubeči me oče; odgovoril mi je: Helena, jaz te nočem siliti; stori, kar ti srce veleva. O dragi Ivan, ni mi moči opisati veselja, ki je zavladalo v srcu mojem, ko sem čula odrešilne te busede. Da, rešena sem bila spon in smola som zopet misliti na-te, ne da bi to bilo greh. In mislila sem mnogo na-te ; vera, da se zopet združiva, postala jo v meni nczrušljiva: vera in nada v boljšo bodočnost. Ivan, se še spominjaš mojih besedi, ko sem te tolažila, da človeku ni smeti nikdar obupati. In res je tako. Nebo nam pošilja svojo milost, ko se tega najmanj nadejamo. Mnogokrat se nam dozdeva, da vidimo na življenja obzorju teman nesrečonosen oblak, v resnici pa je le pohlovna meglica, ki le za trenutek zakriva solnce naše
sreče. Zato, Ivan, ne obupuj nikdar !u «
• *
Nastal je molk, toda dozdevalo so mi je, da sta se poljubila. Ali prisežem ne, ker nisem dobro videl. — Ko sta odšla ona dva, podal sem so tudi jaz v svojo spalnico tor vestno zabilježi! novi ta dogodek v svojega življenja kroniko.
Kako da se je stvar konočno razvila, pogodita kaj lehko draga čitateljica in častiti čitatelj.
Gorje nam. ako hi bile glede nuših vladnih krogov opravičeno poslanca Ivana Hribarja besede : Wem nicht zu rathen ist, dem ist auch nicht zu helfen !
—t—.
Zavozili so, grdo zavozili — ljubljanski Slovenci.
S Kranjskega, zač. dec. [Izv. dop.J
Ravnokar bodu 2 leti, ko je bilo veliko veselje na Kranjskeiu. O priliki cesarske 40letnice je slavni slovenski bogatin in domoljub g. J. Gorup napravil velikanske ustanove za slovenske šolske namene; ustanovil je bil Stipendije za slovenske visokošolce in obetal, da bode t darilom 170.000 gld. pripomogel, da se ustanovi v Ljubljani slovenska višja d e k 1 i š k a s o 1 a. Za poslopje taki soli je bil odločil 120,000 gld., za Stipendije učenkam 50.000 gld. Kakor jo to običajno pri vseh ustanovah, stavil je tudi on nekatere pogoje. Za 120.000 gld., katere on daruje, kupi naj dežela ali mesto Ljubljansko sedanjo bolniške poslopje (vrt polog njega naj se po njemu pripusti), bolnica naj se drugod postavi, zunaj mesta. — Radi teh velikanskih darov (270.000 gld.) je ves slovenski svet slavil blagega mecena in veliko, veliko občin na Kranjskem imenovalo je g. G o rupa v znak spoštovanja in priznanja častnim občanom. Po preteku enega h 1 i dveh let je pa občinstvo pričakovalo, da bi se ustanove slavnega mecena res — ustanovile, da bi i* njegovega darii postala kri in meso, z eno besedo : vse je pričakovalo ustanovitve slovenske višje dekliške šole. obdarovane z lepimi ustanovami (10 po 200 gld.) za slovenske učenke. Ali čaknli in čakali smo zaman — namesto višje dekliške sole smo dobili po preteku 2 let le veliko prepira in razdora med ljubljanskimi Slovenci.
Zakaj smo Slovenci tako zaželeli večjega izobraževaliSča za deklice P Za našo ljudsko šolsko mladino imeli smo dozdaj le nižje organizovane ljudske šole (1 do 3 razrednice), višje organizovane ljudske šole so bile le sloveneko-nemške, ali čisto nemške ali laške.
Za višjo i z ob raže nje (v 5,, 6., 7. raz redu) pošiljali ho tudi Slovenci svoje hčerke v samostane, kjer so se sicer dobro odgo-jevale, toda vse le y nemškem ali laškem jeziku.
Za izobraženje deklic zadostuje, da se teoretičnih naukov uče od 6. do 14. ali 15, leta; naprej naj se uče praktičnih predmetov. (Izjema je tukaj edino le pri učiteljskih pripravnicah.) Za učenje v dobi od 6. do 14. leta skrbi ljudska gola. Ta je pa dvojna: splošna ljudska in meščanska. Slovenci imamo do zdaj v svojem jeziku le splošne ljudske učilnice : slovenskih meščanskih Sol nimamo. Kar je te vrste učilnic na slovenskih tleh, so nemške, n. pr. v Mariboru 2 (dekliška, deško je se le letos deželni zbor ustanovil), v Celji (deška), v Celovcu (deška in dekliška) in v Krškem (deska), kjer j« bogati in šoli prijazni nemško-misleči Hočevar podaril v ta namen 100.000 gld. vredno šolsko poslopje in 30.000 gld. za ustanove s pogojem, da bode šola nemška.
I)a bi Slovenci dobili veliko meščanskih Sol, za to ni veliko potrebe, ker imamo le majhna mesta, katera smemo svoja imenovati. V smislu naših šolskih postav in novejSih mininterskih naredeb treba je prej snovati ljudske šole (1, 5 ali 6 razrednice). Le kjer bo že 5 (H) razred-niče, čo za veliko število otrok već ne zadostujejo, osnuje naj se meščanska šola, ki ima po postavi 3 razrede. Na Kranjskem bi se v zmislu deželne postave morala v vsakem okraju ustanoviti veaj ena meščanske šola, a namesto 12 takih učilnic je do zdaj le ena sama, in še ta je nemška. 12 meščanskih šol sicer na Kranjskem treba ni; potrebovali bi samo še 3
do 4, n. pr. v Idriji, kjer je pri velikem številu prebivalstva tudi veliko otrok, v Kranji (namesto gimnazija) in ▼ Ljubljani. V slovenskem središči je dosta otrok. Dečki, katerim bi meščanska šola tudi dobra došla, sicer že najdejo prostora v realki in v gimnazijah; deklice pa iščejo zavetja le v ljudskih šolah. Ljudske dekliške šole so pa v Ljubljani vsled tega prenapoljnjene. Zato ste se morali na osem razredov razširiti 2 dekliški ljudski šoli v Ljubljani, mestna pri sv. Jakobu in nunska pri Uršulinkab. To pa ni bilo v zmislu najnovejših minister-skih naredeb. Kar so storile nune v samostanu, za to se ne brigamo; one imajo., privatne šolo, naj store ž njo, kar hočejo.
Da so pa šolske gosposke javno dekliško šolo pri sv. Jakobu razširile na osem razredov, to moramo pa graj a ti, prvič radi tega, ker novejše ministerske naredbe žele imeti le 5 razredno šole ; mesto <5., 7. in 8. razreda ljudske šole hočejo imeti meščansko šolo. Pri sv. Jakobu se je leta 1888 odprl 6., leta 1889. 7. razi. in letos 8. razred. Ondi bi se bila morala namesto teh 3 najvišjih razredov stvoriti slovenska dekliška meščanska šola. S tem bi se bilo vstreglo postavam in naredna m , pa tudi slavnemu domoljubu Gorju p n , l<i s svojim darom ni hrepenel po dekliški srednji šoli (liceju), ampak le po višji dekliški šoli, ki v zmislu obstoječih postav in šolskih razmer ne more druzega biti nego dekliška meščanska šola. Z malimi stroški bi bili torej že lehko imeli slovensko dekliško meščansko šolo v Ljubljani, ako bi bile šolske gosposke svojo nalogo urnele.
Kar so zakrivile Šolske gosposke, ki sicer svojo napako še vedno lehko popravijo, ako 6. 7. in 8. razred pri sv. Jakobu premene v meščansko šolo, to je hotel krajnski deželni odbor bolje narediti. Sklical je enketo šolnikov in mestnih odbornikov v posvet, kakošna šola naj se z Gorupovim darilom ustanovi. OdloČil se je v zmislu postav za novo dekliško meščansko Šolo. Taka šola izročena možkim močem, bila bi še dokaj potrebna, čeravno ste že 2 osemrazredni dekliški šoli v Ljubljani. Stala bi na leto ljubljansko mesto blizo 60C0 gld. Seveda bi bilo to precejSnje breme za davkoplačevalce; ali sprejeti se tako breme mora, ker je g. Gorup dal 120.000 f. za bolniško po-poslopje, ki postane last mesta, in še za dekliške ustanove 50.000 f. To je že velik dobiček. Drug dobiček bode po imelo mesto od deklic, ki bi iz cele Slovenije prišle v prvo slovensko meščansko šolo. Zoper tako šolo, ki Nemcem seveda ni po volji, začeli eo ugovarjati prav hudo nekateri „konservativni1* Slovenci. Tem ni bilo po volji, da se osnuje ta šola v zmislu sedanjih postav, katere imajo za brezverske, in da se izroči učiteljem, in ne nunam, ki so bile med tem osnovale nekako gospodinjsko šolo, kateri je letos deželni zbor dal že 500 gld, oz. 1000 gld. podpore, čeravna ima le 5 gojenk. Gor-jupava šola v rokah učiteljev se je zdela tem Slovencem prevelika konkurenca nun« skim šolam. Zato so vpeljali veliko agitacijo zoper njo; agitovali ho zoper njo v katoliŠko-političnem društvu, v mestnem in deželnem zboru, posebno pa po „Slovencu". Ta agitacija zoper to šolo je žalila globoko vse domoljubne Slovence, vse učitelje in gotovo tudi blažega mecena g. Gorupa.
Vendar s tem početjem ne bi bili veliko dosegli, ako ne bi bili sami prijatelji Gorupovi , napredni domoljubi, drugo napako, šh večjo, storili. V mestnem zboru ljubljanskem ho se ti možje, l:i imajo sicer dobro voljo, izrekli, da se z Goru-povim darom no ustanovi ne licej (srednja šola), ne nižja dekliška šola, pa tudi ne dekliška meščanska šol« (ki je vendar v smislu postav in tudi dejansko višja de kliška šola) ampak neka druga šola z občnim imenom, s preslabo definovanim in
nepostavnim izrazom »višja dekliška šola", ki bi stala na leto 12.000 gld. Vprašamo te gospode, v katero kategorijo avstrijskih šol naj taka šola spada P Na katero postavo naj se taka šola opira P Zakaj naj bode ta šola tako draga P Kakošna bode njena organizacija P Ali bode imela taka Sola, ki ne bode niti ljudska, niti meščanska, niti srednja, dovolj učenk ; dovolj učenk zdaj, ko je še toliko višje organizovanih ljudskih šol v Ljubljani! P Ta vprašanja so razkačila domoljubne šolnike, ki razmere poznajo, še bolj pa principijelne nasprotnike višjih dekliških šol, osnovanih na sedanjih šolskih postavah. „Konservativni" Slovenci v Ljubljani so se neizmerno jezili, da bi Sola toliko stala. Ker niso v mestnem zboru, ki je za šolo od dežele terjal 4000 f. letne podporo, ničesar opravili, zaleteli so se v zadnjo in Štancijo, k deželnemu zboru. Tukaj so pikali in dražili so celo blagega darovatelja Gorupa in se v dosego svojega namena združili— z nasprotniki, z nemškutarji — „Konservativni" Slovenci in nemškutarj* so imeli večino, ko se je za Gorupovo šolo odbila letna podpora 4000 gld. In tako je ta Šola vsaj za eno leto, če ne zu vselej, pokopana.*) Pogrebcev je dosta bilo: 1.) ljubljanske šolske gosposke, ki niso pri sv, Jakobu že pred 2 letoma napravile dekliške meščanske šole; 2.) mestni zbor, ki ni bil s cenejšo in postavno meščansko šolo zadovoljen; 3.) konservativni ali klerikalni Slovenci in 4.) nemškutarji, ki se zdaj najbolj v pest smejejo.
„Das ist der Flucli der bosen That, dass sie fort\vahrend Boses muss gebiiren*. **)
I. L.
Politični pregled.
Notranje dežela.
ObČe je menenje, da grof Taaffe za sedaj ne misli odstopiti, in da sploh vse pri starem ostane, ampak da bode Taaffe gotovo vodil prihodnje državnozbor-ske volitve. Tudi dunajska „Neue Freie Presse* je tega menenja. List piše rojeten je izrek grofa Hohenwarta, da se pred volitvami ne izvrše nikake spremembe in da bodo grof Taaffe sam vodil nove volitve.
Nje g. Veličanstvo potrdilo je postavo o združenju mesta dunajskega s predmestji.
V dolenje-avstrijskem deželnem zburu bila je ostra debata radi dovoljenja subvencije zavodu „Lehr-liogBheim" (zavod za obrtnijške vajence). Dr. Weitlof se je poteza! za subvencijo, pri tem pa izrekel za nas jako interesantno izjavo, da je temu zavodu nalog, skrbeti za naraščaj nemškemu obrtnijskemu stanu, kajti na Dunaju je sedaj razmerje me^j češkimi in nemški vajenci 75 : 25. Dr. Lueger se je pro-tivil dovoljenju namerovane subvencije, kajti rečeni zavod nima humanitarnega značaja in je izključljivo narodni zavod.
Posvetovanja mej M 1 a d o č e h i, somišljeniki dra. Skarde in stranko realistov se nadoljujejo. Do formalnega združenja teh strank sicer še ni prišlo, a sporazumeli so se nekda skoro do cela Dogovorili so se, da se osnuje posebna parlamentarna komisija mej Mladočehi in somišljeniki dra. Skarde. Dogovarjanja se nadaljujejo mej deželnozborskim zasedanjem v mesecu januvariju.
Vnanje države.
Govorilo ae je, da je sv. Oče nevarno obolel. „Pol. Corr." pa pišejo, da so sv. Oče tako dobro počuti, kolikor le dopušča njega visoka starost. Prehladil se
je bil pač nekoliko, a odleglo mu jo takoj drugi dan inje mogel »sprejemati v avdijenci.
Princ Franc Josip Bat t en-berg, brat bivšega kne/a bolgarskega, izdal je posebno knjigo o Bolgarski ter jo posvetil svojemu ločenemu bratu. V predgovoru tej knjigi pravi o onih časih, ko je bila Bolgarska še pod turškim jarmom : „Bogata, z vinom in raznimi pridelki bogato obdarovana Bolgarija bila je plen nenasitljivim pasem. Kmetje so morali uradnike pod upiti, da so dobili dovoljenje do žetve. P«> nekaterih okra« jih prešlo je vse premoženje v roke malo turških družin. Urade no prodajali, davke dajali v zakup. Uradnik, ki jo vzel davke v zakup, nastojal je, da je dobil dani denar z oderuškimi obresti vred povrnjen. Zakupniki davkov morah so iz državljanov iztisniti no le zakupnino, ampak tudi one svote, koje so potrošili za podkupovanje uradnikov. Po poti v Carigiad izgubil se je večji del nabranih davkov. Kar pa je prt tem država zgubila, nadomestila si je z prodajanjem uradov in kontiskovanjem premoženja in posebno po poslabšanju kovanega denarja. To grozno, zapravljanje uničilo je vsako plodonosno delovanje; prisililo je državljane, da niso pridobivali več, nego ao potrebovali za vsakdanje potrebe, ker bi jim bili vsak večji dohodek ugrabili". — To je res žalostna slika. Ali vprašamo :kako ae vedejo Bolgari proti onim, ki so jih rešili tega strašnega jarma? Ne posebno lepo !
V p o s 1 a ti s .v i zbornici italijanski predložil je italijanski minister proračun in dva postavna načrta tikajoča se izrednih stroškov za vojsko in mornarico. Ker so se nekateri dohodki zmanjšali, nastane za leto 1890/01. mesto deficita 1,096.000 lir — kakor se je računalo — deficit 25,346.000 lir. — V adresni debati napadali so radikalci lmbriani, Turchi in Barzilai vladno politiko, posebno pa alijance. Crispi zavračal je napade. Glede alijanc je rekel: Vlada ima trdno voljo, ostati alijanoam zvesta, ker imajo ofenziven značaj. Italije stališče v Afriki je zavidanja vredno in v Evropi nas tudi za-ye vidajo. Polagoma pokazal se bode plod. Sicer pa vlada nima ualeč sozajočih smotrov, saj je vender generalu Oreru zabranile, da ni šel a svojimi četami ▼ Kasalo. Kar se tiče garancijskega zakona, zagotovljeno je žnjim izvrševanje papeževe duhovne oblasti. Adresa vsprejeia se je z veliko večino. — Ker poseb .a nota, izdana v pojasnilo letošnjega deficita, trdi, da ae Italija financijaino konaoliduje in hvali uzorno upravo, je gotovo na svojem mestu, da se dotaknemo nekega pogovora odsto-pivšega ministra G i o 1 i 11 i j a z dopisnikom „N. Fr. Presse*. Giolitti je rekel mej drugim: „Drezal sem ministra za javne zgradbe, da napravi red incj inženirskim osobjem. Samo za nadzorovanje železniških zgradeb izda »e 5,000.000 lir. Gradni načrt, ki je preraČunjen na 800 milijovov lir, požrl bode najmanj tri milijarde. Kolika je brezbrižnost vlada v upravi, kaže nam gradnja proge Oosenza-Nocera, kajti mala črta Cosen/.a-Rogliano, kojo prevoziš s navadnim vozom v jedni uri, stane 20 milijonov. Nezaslišano pa je, da niti ne vedo, ali se bode drugi del črte sploh mogel zgraditi. Ponoviti se utegne tragikomični slučaj, ki ae je dogodil pri gradnji črte Parma-Spezia, ko so morali Čisto opustiti Borgado-tunel, koji je stal veliko milijonov, ker ni bile možno dalje graditi železnice po dolini, ▼ kojo vodi tunel. Ni torej dolžnost vseh dobromislečih, da se uprejo takim brei-miselnim nameram? Vzrok, da sem odstopil, je upravna ziBtema, prošiujenu po b r o z-pametni zapravljivoati". Ni-li potemtakem skrajna drznost, da vlada ie govori o vzornem gospodarstvu P
•) Drugo leto bode inenda nova obravnava; kajti bolniško poslopje bode g. Gorup vender prepuHtil t ioluko namene, če ne za dekliftko &olo, pa za obrtne ali druge učilnice.	Dop.
*•) Moralno odgorornost za ta članek prepuščamo g. dopisniku. Op. ured.
DOPISI.
2 GoČ pri Vipavi, dne 19. decembra. (Izv. dop.) Prav je imel Vaš g. dopisnik, trdeč, da so dopisi iz naše vasi redki, kakor bele vrane ; ali bolje bi bilo, daje še zdaj molčal ; vsaj ne bi bil v posmeh drugim.
V vasi, kjer so vsi, od prvega do zadnjega, vedno upreženi v delo, tamkaj naj bi se napravilo „Bralno društvo" ? Kdo bi hodil po dnevu čitat P Nihče. Niti enega ne dobiste, g. dopisnik, v naši vasi, da bi delo popustil in šol v „Čitalnico". Mislite, da imajo ljudje čas, kakor v kakem mestu ali trgu P Mislim, da veste, kaj se zgodi z onimi kmeti, ki ne skrbe veliko za svojo kmetijo, ki raje okoli postopajo, kakor da bi pridno delali. Taki ne bodo nikdar dolgo časa v posesti imeli kmetije, ampak bodo v kratkem na „boben" prišli, in potoni s trebuhom za kruhom. Zvečer nam pa ni potreba knjige drugod loviti ; vsaj nam je družba sv. Mohorja zopet podelila šestero kratkočaanih, podnčiljivih in koristnih knjig, katere iina vsak krnet dovolj za vse večere in nedelje celega leta prebirat, če bi pa kateri vendar tako priden bil, da bi jih pred prebral, dobi 1« hko tudi drugo lepe pripovedne Bpise ; vsaj nismo res tako mrtvi za vso dobro, kakor je omenil g. dopisnik. V vseh bolj premožnih hišah, in teh, kakor ste omenili, jih jo več, se dobi knjig na izobilje, katere so na posodo. Hočem jih le nekaj našteti : Zvon, Jurčičevi zbrani spisi, Slomšek, Stritar, Vodnik, Gregorčič itd. itd. Tudi časopisov dobimo dovelj, da zvemo, kaj so po svetu godi. Pri nas toraj lahko vsak čita, kdor ima veselje v to ; kdor ga pa sedaj nima, ga tudi potem ne bi imel, če bi se napravilo „Bralno društvo". Pri nas je toraj to nepotrebno. ker vsak ima tehko doma „čitalnico", če le hoče.
Pa g, dopisnik omenja tudi neko vrsto ljudi, ki niso v nobeno čast nam, ki se žnjimi bratimo. Kaj pa so vendar ti ljudje? To so narodni pevci, (vsaj te misli g. dopisnik, ker v drugo družbo ne zahajamo) ki se nekateri že čez dvajset let trudijo, da bi s svojimi lepimi iu v srce segajočimi pesmicami ljudi razveseljevali in mu dušo blaž;!i, Kaj pa je Ipavcu prijetnejše, kakor poslušati četvoroglaano lepo ubrano petje? Bode-li kdo toraj za zlo vzel, čo se kdaj zberejo naši pevci v kaki gostilni in pri kozarcu vina lepe slovenske, pa tudi drugih slovanskih jezikov pesni prepevajo P Morebiti je g. dopisnik mislil, da je to toliko nečastno, da bi so žnjimi ne smeli bratiti ? Pač pa so žo nastopili na odru vipavske čitalnice in ga vselej s pohvalo zapustili. Tudi IctnH so imeli priliko, ko je g. Fr. Ferjančič daroval prvo sv. mašo, pokazati, kaj Ua znajo. Vse jih je z veseljem poslušalo in posebno I. tenor občudovalo. To društvo naj bi mi zapustili? Nikdar ne ; temveč bodemo še z večjem veseljem delovali na narodnem polju v blagor domovini in svojemu narodu. In še trdnejša bodo prijateljska vez med nami. in nikdar nismo še tako navdušeno zapeli lepe pesmice : Bratje v kolo se vstopimo, Dajmo složno si roke, Majki slavi priaezimo, zvesto zmir' ljubiti se . . . ., kakor sedaj. In komaj čakamo sv. Štefana, da se bodemo zopet skupaj zbrali pri kozarcu vina in našemu dobrotniku in veleposestniku, g. Štefanu Habetu, zdravice zapeli.
(Priobčili smo ta Vaš dopis, dane bi nas dolžili pristranosti. Ali pmtestovati moramo najsvetejšo proti namenu Vašemu, podtikati narodnim društvom po deželi, da Vzgojujejo pohaja če. Le tako razumemo mi Vaše besede. Ne prijatelj, tako ne pišejo in ne delajo narodnjaki. Vi hočete delati narodu v blagor, a rušiti hočete njega organizacijo, katere glavna vez so ravno društva. Menenje naše je, da po go-•tilnah človek istotako lahko postane po hajač, kakor po društvih. Sicer pa Vas prosimo, da čitate naš dopis „Iz Polju".)
Op. vredništva.
Iz Polja pod Ljubljano dne 17. decembra [Izv. dopis.j Sprejmi, draga „Edi-
nost" veselo vest, da smo vstanovili tu v Polju novo bralno društvo. Marsikdo bi si mislil, da ni to kaj posebnega v bljižnji okolici Ljubljanski vstanoviti bralno društvo. A ravno pri nas bilo ni lahko vstanoviti bralnega društva, kajti nihče ni hotel prvi začeti, in mislilo se je, d& se ta ideja ne da izvršiti. Zadnji čas pa se je vendar začela kazati nenavadna živahnost in vnetje za društvo. 17. p. m. zbrali so se nekateri možje in mladenči, v gostoljubni gostilni „Pri Kuharji" v Polji, da dogovorijo vse potrebnd. Takoj osnoval se je začasni odbor štirih udov in sicer: g. Josip M e r c i n a, krčmar in posestnik predsednikom, g. A. L a p, uradnik papirne tovarne na Vevčah, podpredsednikom, g. Franjo Kaučič nadučitelj pri D. M. v Polju, tajnikom, Ognjeslav M e r c i n a (Krivčev) blagajnikom. Imenovani odbor sestavil je potem pravila, kater.", so ravnokar predložena c. k. vladi v Ljubljani v potrdilo. Upamo, da kinalo začne delovati naše društvo po geslu: Vso za vero, dom, cesarja, z združenimi močmi. Vsakdo, kdor le površno pozna naše razmere, bodo takoj sprevidel, da to društvo ie u a m j a k o j a k o potrebno, kajti oddaljeni smo toliko od mesta, da nam ni kazalo zahajati v mesto k narodnim veselicam. in do sedaj tudi nismo imeli nikjer pravega mesta, kjer bi se mogli shajati. Gospa Antonija Kuhar, posestnica zgoraj omenjene gostilne, ponudila je gorenje pro store svoje gostilne brezplačno za bralno sobo, za kar se jej izreka tem potem najtoplejša zahvala.
Želi m, da bi delovalo novo naše društvo v slogi in edinosti ter v blagor naroda in tako kazalo, da tudi v Polju žive možje, vneti za narodno omiko. Kdor se prišteva narodno prebujenim ali sploh oli-kancem pristopi naj našemu društvu. Mislim, da je pri nas olika potrebna in na to delovalo bode v prvi vrsti ravno novo društvo, ki se sedaj še giblje v povojih, iz katerih se izkopati pomagajte Vi, na rodni možje in mladenči prej ko prej. Da je društvo potrebno, nas spominjajo dovelj slaba znamenja (pomislite na zadnji dogodek na Studencu), katerih bi ne bilo, ako bi hoteli vsi zavedni podpirati ter razširjati naše društvo. Mnogo bi se šo dalo danes reči a naj bode dovelj. Kličem k koncu mlademu bralnemu društvu v Polju, Na mnognja leta. Živio!!
Poljec „K......-
Domače vesti.
Člani odbora političnega društva „Edinost" vabljeni so k seji, ki bode dne 26. t. m. ob 10. uri pp. v prostorih „Delal, podp. društva".
Za podružnico sv. Cirila in Metoda v Tr8tu nabrala je gdična. Justina Michel.i z krožujočim pismom 1 gold. 60 kr. — V pušici Slovanske Čitalnice v Trstu nabralo se je 7 gld. — Monsignor Černe, kanonik v Trstu, podaril je 2 gld.
Gosp. M. Truden daroval je „Dijaški kuhinji" 18 gold. in .Slovanskemu pevskemu društvu" pet gld. Hvala darežljivemu gospodu !
, Božićnica" in „zabavni večer", koja jo minolo nedeljo priredila ženska podruž niča sv. Cirila in Metoda, obnesla se je izborno. Dohodka okolo 100 gold. Popis prihodnjič.
Domača zabava bode dne 31. de-decembra t. 1. na „Silvestrov večer* v prostorih „Tržaškega po d p ornega in bralnega društva" za družtve-nike in po njih upeljane goste.
Pevsko društvo „Adrija" v Barkovljah je imelo v nedeljo, dne 14. t. m. svoj 111. izvanredni občni zbor, katerega so se udeležili udje-pevci v polnem številu in nekaj podpornih udov. Predrugačila so se pravila v smislu zakona in društvenih razmer. Zbor se ju vršil v gostilni „Alla beli« Trioste", a potem so se zbrali pevci-
Adrijaši v krčmi „Pri društvu", kjer se je pelo naše vrle zbore. Čeravno je bil mraz skoraj nestrpen, počastil je društvo kvartet tržaških gospodov nekrokarjev, spojivši se v veselem in narodnem duhu z domačini-Adrijaši ! Omenjati nam je še, da je bil pri tem zboru kot zastopnik po-litičn e oblasti (magistrata), znani prijatelj, g. Capovila Visintini. Ko mu je bilo govoriti, se je izrazil, da slovenskega ne umeje ! Čemu pošilja toraj magistrat k zborom slovenskih društev svoje zastopnike, če ti ne razumejo jezika, v katarem se vrši zborovanje ? P ?
Društvo „Velesila" v Skednju priredi dne 11. p. m. veselico s petjem, igro in plesom. Povabila se bodo razpošiljala v kratkem.
Iz Tržaškega mestnega sveta. Zadnja
seja bila jo posebno zanimiva, ker so se v tej seji gg. mestni očetje neskončo osmešili. Hvelnik S p a d o n i intorpeloval je namreč predsednika radi po političnem društvu „Edinost" o priliki ljudskega štetjn izdanega navoda, odnosno : kaj daje ukrenil magistrat, d a s e kaznujejo „p r o v-z r o č i t elji" tega manifesta. — Predsednik odgovori, da je magistratu došel tak slovensk „manifest" in da no ga odstopili državnemu pravdništvu radi „morebitnega" pregreška proti tiskovni postavi in hujskanja proti drugim narodnostim. — „Manifest" ta je izdalo politično društvo „Edinost," katerega odbor jo tudi podpisan in ta odbor bode prav rad in kaj lehko odgovarjal na vsa vprašanje, koja bi se mu utegnila staviti. Sicer pa naj si gospodje na magistratu zapomnijo, da tudi mi vemo, kako da zahteva tiskovna postava in da nismo letošnji zajci, ki bi šli tako lahko na led. O „hujskanju proti drugi narodnosti" ni govora, kajti „italija-naši" niso narodnost. Vsa ta grozna jeza nam pa svedoči, kako dobro jo je pogodil odbor „Edinosti." 8lovensko občinstvo poživljamo, da se strogo vede po omenjenem „navodu", koji g. Spadonija toli v oči bode. — Gospoda so so toroj začeli zatekati k državnemu pravdništvu ! — čudno !
Slovenske agitacije ob priliki ljudskega štetja. Pod tem naslovom zugnal se je zopet v nas „II Piccolo", češ, da znani agitatorji okoličanski rujejo, da bi se ljudsko štetje izvršilo v čast „della grande Slnvia" in v popolno zrušenje ita-lijnnstvH, dočitn se je meščanstvo lotilo tega dela z vso resnostjo. Izpodtika se po sebno ob izrazu „neprijatelji", kojega je rabilo politično društvo „Edinost" v svojem „navodu". Ali morda niso naši narodni nasprotniki P ! Ne pokažejo-li pri vsaki priložnosti neugasljivega svojega sovraštva do naše narodnosti?! Nas-li ne psujejo dan na dan, da smo inferijorno pleme, nepristojno kulturi. Ali ne delajo njih zaupni možje na to, da povišajo bremena ubogi okolici, mesto da bi prosili olajšav, kakor bi bila njih dolžnost?! Na namero vladine glede nove uži t ninske linije niso niti ve-deli ali prav za prav niso hoteli dati primernega odgovora, nego odgovorili so jednostavno: Dobro, ako ti vlada toliko in toliko zahtevaš, nimamo nič proti temu, ali potem moraš tudi nam toliko in toliko dovoliti. Mesto, da bi bili zahtevali olajšav, zagovarjali so koristi fiskusa; mesto da bi bili skušali bremena zmanjšati, 80 jih podvbjill. In to niso potemtakem naši neprijatelji P! Grožnja rečenoga lista, da bi lehko meščani okoličanom odtegnili zaslužek, je smešna in nesramna. Ako perice naše perejo vaše uma/,ano perilo, morajo pač vsak krajcar krvavo zaslužiti in nikakor jim ni smeti očitati, da trkajo liki beračice na mestna vrata. Pravite, da okolica ne bi mogla živeti broz mesta. Nimamo danes Časa, da bi bavili s to neosnovane trditvijo, ali tudi to je gotovo, da tudi mesto brez okolice ne more živeti. Vaši Goriški prijatelji so se o tem dovoljno prepričali. Zapomnite si, da krvavi žulji in potne srage okoličanov služijo v to, da vam slade življenje iu potrebujete morda
vi bolj njih, nego oni vas. In zato na? tisto tiiČ ne plašijo vse vaše grožnje. Sicer pa ostanemo pri tem, da je pri ljudskem štetji napisati le oni jezik kojega govorimo v družini, kajti ta je naš pravi občevalni jezik.
Ker se bojite, da ne bi mi poleg slovenskih šol v mestu zahtevali Se »kaj d ruzega", vam odgovorimo jednostavno in po vaše: Sissignore! Satno malo poti pite : najprej šole, potem pa „tisto drugo" !
„Fleisszettel", kojega je napisal držav-nmborski poročevalec ljubljanskega „Slovencu" „pridnosti" naše italijanske stranke, je po našem prepričanju — iti mi vender poznamo tukajšnje razmere — povsem nezaslužen. Temu se ni potreba čisto jiič čuditi, ako so nas Italijani so svojo peticijo prehiteli, ali prioriteto je vsekako prisoditi naši peticiji. Ali kako smo postopali mi, in kako so postopali oni ! Mi stn<p postupali pošteno, oni pa ne. Naših I4r>;{ podpisov so pristni in remični od prvega do zadnjega, dočirn po vestnem računanju naših zaupnih mož, ni italijanske peticije resnično podpiralo niti 150 okoličanov. Ako „Slovencu" taka pridnost ugaja, slobodno mu. Konklilzijo, iz-virajočo iz te istine, naj ni pa blagohotno sestavi „Slovenfc" sam. Ivo so doznali, da so podpisuje naša pi ticija — in doznali so, predno je bila objavljena v „Edinosti" — zverižili so v imglici nek spi«, ki so po svoji vrednosti niti približno ne da primerjati naši peticiji in kojega celo razumni Italijani, bivajoči v okolici niso hoteli podpisati (lahko bi naveli posamične slučaje), ter potem zagnali svoje m a g i s t r a t n o sluge po okolici, da bi nabirali podpise. Mi pa nimamo vsega magistratovega aparata na razpolago; pri nas morajo narodno delo vršiti r o d o I j u b j e s a m i. In ako ne bi bile nekaterim ljubljanskim gospodom naše razmere do cela terra ineognita, bi morali poznati mučen naš položaj, ko se nam jo boriti se skoraj neverjetno nezuuplji-I vostjo po italijanskih agitatorjih zbeganega našega ljudstva. In ljudstvo je bilo v tem slučaju še posebno zbegano, ker sti krožili dve peticiji v tej zadevi. Dvema našima nabiralcema podpisov ljudstvo samo zato ni zaupalo, ker njuni imeni nisti bili prijavljeni v „Edinosti*. Zaupni možje so nas sami prosili, da prijavimo peticijo v listu, da se jim tako delo olehču. Sedaj pa sndi svet, smo-li res nepremišljeno ravnali! — Da bi gospodje v Ljubljani vedeli, koliko truda, pisarij iu potov je prozročila ta peticija posamičnim rodoljubom — in mej temi so bili tudi gospodje pri „Edinosti*, s katerimi slovi ne nas kaj rado označuje — bili bi se svojimi sodbami in obsojanji bolj previdni. Pri „Slovencu" je že stara tradicija — te svoboščine bi mu no hoteli kratiti — da proti koncu leta vrže par polon pod noge onim listom, koji mu ne ugajajo, ali da se bode poprijel te, povsem neprikladno priliko, ko gre za vitalne interese naših slovenskih okoličanov, ne bi bili pričakovali.
Kdo je nestrpen? v tiskarni lista „Piccolo" nastavljen je Btavec Valentin Vou k. Kor pa je sodeloval pri veseliCiih društva „Velesil a", odpustilo ga je vodstvo tiskarne iz službe. Kdo je torej nestrpen P ! Žalostno je, da naši ljudje še take liste podpirajo !
Kje jo Ljubijana ? Pod tem naslovom se nam piše: „Edinost" iri „Nova Soča* kritikovala sta čestokrut odnošaje, obstoječe v naši metropoli. Na te zatožbe prihajalo so zopet pritožbe, da se vender preveč udriha po našem glavnem mestu. Toda sodi kdo o tem, kakor hoče, dolžnost nam je vender-le, da objavimo naslednje: Nek okoličan služil je v minulem poletju kot postrešček v restavraciji ljubljanske čitalnice. Koncem meseca avgusta zapustil je dotičnik imenovano službo in lastnik čitalnično restavracije mu je napravil nemško spričevalo. Na mestnem magistratu bele
naše Ljubljane napravili so na omenjenem spričevalu navadno uradniško opazko tudi v nemškem jeziku in na mestnem pečatu samt m jo bilo čitati ta-te napis: »Magistrat der L. F. Landesehauptstadt Laibach". Odločni, narodni mestni zastopniki Ljubljanski, ki so na glasu razvnetih radikal-oev, so po menenju pisca teh vrstic pač le blaga jagnjeta !
Čitalnica v Planini bode imela svoj občni zbor z običajnim vsporedom v dan 28. decembra t. 1. ob 5. uri popoludne v društveni sobi, h kateremu vse prave in podporne ude najuljudneje vabi podpisani odbor. Ker bode po občnem zboru prosta zabava in ker se bodo vsprijemali tudi ta dan novi udje, nadejamo se zopet lepega večera.	Odbor čitalnice.
Priprave za odpravo proste luke. Javna skladišča v novi Inki, kakor tudi druga dela, se pridno završavajo in brez dvojbe bodo ob pravem času dokončana. Z druge strani tudi vlada z raznimi dogovori, konferencijami in Bhodi ukrepa razne naredbe, katere se vpeljejo po sklenitvi Trsta z ostalimi colnimi deželami Drugo polovico meseca januvarja se snide na Dunaju konferencija, na kateri se bode zadnjikrat obravnavale sedanje razmere v Trstu in na Reki in dotični predlogi za njih uravnanje po odpravi proste luke. Meseca februvarja pridejo predlogi pred državno zbornico ter se difinitivno rešijo. Z 1. januvarjem prihodnjega leta uvede ae tudi nov« vozna tarifa iz notranjosti v Trst in dalje na Izhod po znatno znižani oeni, da se uniči upljiv nemške linije iz Hamburga na Vstok. Kakor poročajo iz Dunaja, ustanovila se je neka družba kapitalistov, katera osnuje v tržaški okolici veliko čistilnico petroleja z namenom, tekmovati z reško.
Zrušena ladija. C. in kr. višje mor-narično zapovedništvo je odredilo, da se »ruši vojna ladija „Schvvarzenberg", ko jo so iztesali I. 1851—53. v beneškej ladije-tesalnici. Ime „Schwarzenbergtt, ki spominja na slavno Tegethoffovo bitko pri Helgolandu, poda se sedanji vojni ladiji .Dandolo".
!! Pozor!!
Naznanjam slavnemu občinstvu, da prodajam na trgu Ponte ROSSO štev. 3.:
Mleko iz St. Petra
na Krasu.	4—6
ki je vsaki dan sveže raolženo in se dovara v Trst po dvakrat na dan.
Liter mleka stane 12 kr., smetana ali posnetek pa 80 kr. liter. Surovo maslo l sld 20 kr.
Fran Geržina.
Biunione Adriatica di Sicurta
v Trstu.
Zavaruje proti požarom, provozu po su hem, rekah in morju, proti toči, na živenje v vsih kombinacijah
fllavnloa in rsserva društva ilne 31. decembra 1883
Glavnica društvp	pld. 3.300 («0-
Reservnt fond oi. dobičkov » 536.622 Ov Posebna reservu dobičkov od
zavarovanja na Živlicnie	150 (MR)* —
Rezervni fond 7.a podjetje na premikanja vrednostnih efektov 1(51 500 — F'remiina reserva vseh oddelkov • 7.342 780'3t Reserva za *kode	• 267 601 -
24-24	V partfelja:
Premije, ki se imaio potirjati
v prihodnjih letih	• IH.9o4.ll8 o"
Skupni znesek vi. h 5kod plačanih od 1. 1*38 do 1883 gld 114.949.847 05
Urad ravnateljstva:
Vin Valdirivo, fct. 2 (v lastnej HSi.)
Išče se učenec
za prodajalnico mešanega blaga na deželi, koji je najmanj IV. razredno ljudsko šolo dovršil ; prednost tistemu, ki ima poldrugo ali vsaj enoletno prakso. — Nastopi se služba s prvim januvarjem 1891. — Kje? — pove upravništvo.
FILIJALKA
c. kr. priv. avstr. kreditnoga zavoda
za trgovino in obrt v Trstu. Novci za vplačila.
V vredn. papirjih na	V napoleonlh na
♦-dnevni odkaz R0jn ! 30-dnevni odkaz 2°/0
» ' HV/o 3-mesečni , 2 '/,°'0 : »''/»% «- . - 2»/,% Vrednostnim papirjem, Klanef im na napoleone. kateri ne nahajajo v okrogu pripozna ne nove borestna tarifa na temelju odpovedi od 8 oktobra, 12. oktobra in 3. novembra.
Okrožni o d deI.
V	vredn. papirjih 2'/»°/o na "»ko svoto,
V	napoleonih broz obresti
Nakaznice
/.a Dunaj, Prago, Testo, Brno, Lvov, Tropavo, Keko kakor /,a Zagreb, Arad, Rožen. Qradec,lTermnnHtadt, Inomosi. Celovec, in Ljubljano— broz troškova
Kupnja in prodaja
vrediMMtij, diviz, kakor tudi vnovčenje kuponov 24-24 pri odbitku 1°/^ provizije."
P r e d u j ni i.
Na jamoevne listine pogoji po dogovoru. Z odprtjem kredita v Londonu aii Parizu, Berlinu ali v drugih mestih — provizija po pogodbi.
Na vrednosti obresti po pogodbi.
Uložki v pohrano.
Sprejemajo ae v pohrano vrednostni papirji, alat ali srebrni denar, inozemski bankovci itd. — po pogodbi.
Trst. 4. oktobra 1890.	24-24
Slavno občinstvo!
Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem prevzel gostilno
„Alla Stazione"
(poprej „Alla Luna")
v ulici Via Benvenuto, blizo kolodvora. Izvrstne jfdi in izvrstne pijače. Spoštovanjem
Andrej SuSek.
bJ»c
Prašek za prsi.
(Ne kanljaj).
Najbolj« sredstvo proti kašlju, liripavosti, hripi, nahodu in družim kataralističnim afekci jsiiij. — E na skatljica z navodilom stane 30 kr.	3- 10
T^nhnHnl mine preceu ftko se
CiUUUUU 1 pomaže z ,Algofonom'. Steklenićica stane 20 nvč. Dobi se ssnio v odlikovani lekarni Praxnwrorjevi „Al dueMori", „Piazza grande" v Trstu. Zvunanja naročila izvršujejo se 7, obratom pošte.
La Filiale della Banca Union
trieste
s' occupa di tutte lo operazioni di Banca e Oambio - Valute.
! a) Accetta verna menti in Con t o eorrente, ahbonando
I PER BANCONOTE: : 3° o o. preav di 5 g ni
4% M	,t .,12 ,,
( „ a 4 meni fisso » „ a 6 -
a 8
PEK NAPOLEONI:
274V-PreRT-dl2,) g-n 3 n,, M 40 ,, »V« n n » i« 8 n,eil
8'/» n n « d ® »
Dunajska bori
23. decembra. Enotni dri dolg r bankovcih — — .	v srebru — — —
Zlata renta — — — — — — — — 5*/, avstrijska renta — — — — — Delnice narodne banke — — — — Kreditnu delnice — — — — — —
London 10 lir st^rlin--— — —
Francoski napoleondori — — — — C. kr. cekini — _____ — Nemške marke — — — - — — —
gld. 89.20 „ 89.20 „ 107.70 „ 101.02 ti 980.-, 301 01 , 114.80 „ 9 09 , 5.45 . 56 45
Javna zalivala
Dolžnost nam je, da izrečemo v imenu seh slovenskih starišov, katerih otroci so bili pri „božićnici" obdarovani, najprisrč-nejso zahvalu vsej slavni gospodi, katera je v ta namen kaj podariti blagovolila. Hvala na toliki ljubezni do naše dene! Milo se naru je storilo, videče, kako da se za nane otroke skrbi. Zato pa obljubimo, da jih hočemo vzgojevati po nnib načelih, kakor nam je priporočila gospodičina vrt-nariea. Dug poplati in brata nafta sv. Ciril in Metod !
Andrej Gorjup.
Grlena bol kašalj, hreputavica. prorouklost, nazeb zadaviea, rora. zapala ustijuh itd.
mogu se u kratke vrieme izliečiti rabljenjem
NADARENIH	8-30
Prendinijevih sladkišah
(PASTIGL1E PRENDINI) it« Jih gotovi Prendinl. lućbar I Ijekarnar u Trstu
Veoma pomažu učiteljem, propovjednikom hd Prebdjenih kašljnr nooih, navadne jutranje hreputavice i grlenih zapalah nestaje kao za čudo uzimanjem ovih sladkišah.
Opazka. Valja se paziti od varalicah. koji je ponačinjaju. Zato treba uvjek zahtjevati Pren-dinijeve sladkiše (Pastiglie Prendini) te gledati, dj bude na omotu kutijice (škatule) moj podpis. Svaki komad tih sladkišah ima ntisnuto na jednoj Strani „Paitiglie", na drugoj „Prendini".
Člena 30 nč. kutijici zajedno sa naputkom.
(Prodaju se u Prendinijevoj ljekarni u Trstu (Fariuarcia Prendini in Trieste) i u glavnijih Ijeknrnah svieta.	43—48
Lastnik pol. družt^o „Edinost".
Proti Dimu!
Izdelujem dimnike proti dimu, s katerimi jamčim za dober vspeh tudi pri najslabših dimnikih, za najnižjo ceno petnajst gold. D i m 11 i k i ti se postavljajo v rabo prikladno položaju.
Za administratorje in posestnike hiš izdelujem nove ključe po dvajset nvč. — Poprave kjućavnic stanejo tudi 20 kr. — Katero-koli drugo delo po pogodbi.
Zastop tovarn za poljedelske stroje in aparate za slično, kakor tudi za tehtnice in cimentirane uteži.
Izdelujem naprave za uravnanje toplote po tovarnah za testo, po stanovanjih, tovarnah za konserve, za sušilnice in druge različne po* trebe industrije.	16—2
Ključavničarska delavnica
Josipa Zolia
Ulica Via Rossettl številka 6, — (uhod v ulici Chiozza)
J.



ljekarna u Beču, Singerstrasse broj 15.
z u m goldenen Reiohsapfel.
Kričistilne krogijice,	p0!n8"> k0'
Jedna ftkatljica c 15 krogljicami stane 21 kr., jeden zavitek Šestih skatljic 1 gld. 5 kr., pri nefrankovani pnSiljatvi po povzetju 1 gld. 10 kr.
Ako se denar naprej pošlje, ni treba plučati porto, in stane : 1 zavitek krogljic 1 gld. 25 kr , 2 zavitka 2 gld. 30 kr., 3 zavitki 3 gld. 35 kr.; 4 zavitki 4 gld. 40 kr., 5 zavitkov 5 gld. 20 kr.. 10 zavitkov 9 gld. 20 kr. (Manj, kot jeden zavitek se ne pošilja).
Prosimo, da se iz rečno zahteva
„i. Pserhoferjeve kričistilne krogljice"
in paziti je, da ima pokrov vsake Akatljice isti podpis J. Pserliofer v rdečih pismenih, katerega jo videti na navodilu za porabo.
Balzam za ozebline j. Pserlioferja 1 posodca 40 kr., prosto poštnine 65 kr. Trpotčev sok, 1 steklenica 50 kr.
Amerikansko mazilo za trganje 1 posodica 1 gld. 20 kr. Prah proti potenju nog, Skatljica 50 kr., poštnine prosto 75 kr. Balzam za isoltanec, 1 steklenica 40 kr., poštnine prosto f>5 kr. Zivljenska esenca (Pražke kapljice) steklenićica 22 kr
Angležki čudežni balzam, steklena 50 kr.	1
Fijakerski prašek, 1 Skatljica 35 kr., poštnine prosto 60 kr. Tanokininska pomada j. Pserhoferja, poxpešujo rast las, škatljica 2 gld. Univerzalni plaster prof. Steudela, posodica 50 kr.. poštnine prosto 75 kr.
rinivorv/olna čistilna	A. W. Bullricha, izvrstno domafe sredstvo proti
UIIIVC1 /.cllllcl t 1 h11111 d	posledicam slabe prebavo, I zavitek 1 gld.
Razven imenovanih izdelkov dobivajo se še druge farmaceutićne specijalitete, ki so bile po
vriih avstrijskih 6aiopisih oznanjene.	2 — 1'^
Razpošiljanja po pošti vrše se točno, a treba js denar poprej doposlati; večja naročila tuai po poštnem povzetju.
MT" Pri dopcčiljatvi denarja po poštnej nakaznici, stane porto dosti manj kakor po povzetju.	10—12
II nuovo ta.iso d" interesso principiera a decorrere sulle letlore di vercamento in eircolazione dal 1 e 8 Maržo 1890 a se-conda del relativo preavviso. i In Banco giro abbuonando il 23/4°j0 in-teresse annuo sino a qualunque somma : prelevazioni sino a f. 20,000, a vista verso chfeque; Importi maggiori preavviso a van ti la Borsa. — Conferma dei versamonti in apposito libretto,
Conte<iyia per tutti i versiunenti fatti a qualsiasi ora d'ufficio la valuta del me-desimo giorno.
Amune pei propri correntisti l'incasso di conti di piazza, di caiubiali per Trieste, Vienna, Dudapest ed altre principali citti, rilascia loro assegni per questc piazze, ed accorda loro la facoltli di domicil i are effetti presso la sua cassa fmneo d'ogni »pesa per em.
b)	Sftncarica dell\tcquisto e della vendita di effetti pubblici, valute e divise, nonehe deli'incasso di asseciniy cam-biali o coupom, verso 11«°{o d' prov-
| vigione.
c)	Accorda ai propri coinm ittenti la t'a-colta di depositare effetti di qualsiaai specie, e ne cura grati* T incasso dei coupons alla scadenzu.
d)	Vende le Le t tore di pegno	e 5°|0 della Banca Coinmerciale Unghe-rene di Ped e lo lettere di pegno 4°|0 deli' i. r. priv. Banca Ipotecaria au-striaca di \rienna. 24—24
Trieste, 24 Febbrajo 1890.
Poillja tlago doVro spravIjsno in poštnine prosto !
Teodor Slabanja
srebrar v Gorici, ulica Morelli št. 17,
priporoča se vljudno pri visoko častiti duhovščini v napravo cerkvenih posod in orodja najnovejše oblike, kot: monstranc, kelihov itd. itd. po najnižji ceni.
< Stare reči popravi, ter jih v ognji pozlati in posrebri. Na blagovoljno vprašanje radnvoljno odgovarja.	48 —50
Pošilja fclago dobro ipravljsno ln poštnine prosto 1
i TRŽAŠKA HRANILNICA
Sprejemne d-name vloge v bankovci ti od 50 noč. do vsaci-pa znesku vnak dun v t^dnu razun praznikov, in !o oi! 9—12 ur* opoludne. Ob i.ed- Ijah pa od 10-12 ure dop. Obresti iia knjižicu. . ...... t»'/0
Plačujfc v h. t k dan <icl9—12 ur« opolu*.n«. I ZriP^k« do 10'J tfld. cr^c.j, zneske i preko 100 do 1000 Id ni> ru h« odpovedati 3 dni, zn-ske preko loOO !	pit o dnlj pr«j
' Eskomptuje rn- nji e doiiiicilirane na tržaškem trgu po . ...	5lit°U Posojujo na urZuvne pupirjii avstro-ogrnkn
d KHIO gl i. po....... f*1/«0'«
višj« .'iiesItH od 100U do 5000 gld v
ifkoći-m ručnim po......&7i0«
V«ffje svote pu dogovoru. Daje dnimr proti vkujiženju ua. posestva v Trsiii OI»r.*sti no dogovoru.
TltST, 2. oktobra 1B90
24 —21
Izdajatelj in odgovorni urednik Maks CotiČ.
Tiskarna Dolenc v Trstu