Izvirni znanstveni Članek UDK 316.75(497.4) Slovenija v vrednotnem zrcalu JANEK MUSEK Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za psihologijo, Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana e-mail: janek.musek@ guest, arnes. si IZVLEČEK Vrednotne usmeritve so pomemben kazalec miselnosti neke družbe in kulture. V nekaterih raziskavah so že ugotavljali značilnosti vrednotnih usmeritev pri Slovencih v primerjavi z drugimi nacionalnimi in kulturnimi okolji, medtem ko vrednotni prostor znotraj Slovenije še ni bil raziskan. Ta raziskava se loteva vprašanja, ali se med prebivalstvom regionalnih področij v Sloveniji pojavljajo razlike v vrednotnih usmeritvah. Razlike smo ugotavljali na vzorcu oseb, ki je zajel celotno Slovenijo. Izsledki raziskovanja so pokazali, da se statistično pomembne razlike med regionalnimi področji pojavljajo najmočneje pri verskih vrednotah, poleg njih pa še pri kulturnih, demokratičnih, čutnih, spoznavnih, statusnih in tradicionalnih. S pomočjo poznavanja vrednotnih usmeritev lahko tako tudi do neke meje izboljšamo napovedovanje regionalne pripadnosti. Ugotovljene razlike pa niso prav velike in v vrednotnih usmeritvah različnih regionalnih področij najdemo več podobnosti kot različnosti. Ključne besede: vrednote, vrednotna usmeritev, kulturne razlike, regija, regionalno področje, regionalne razlike ABSTRACT SLOVENIA IN THE LOOKING-GLASS OF VALUES The values mirror the mentality of a society or culture. The characteristics of value orientations in Slovenian population have been already the subject of comparative cross-cultural investigation, while the differentiation in value orientations within Slovenian regionalities remained unexplained. The present study thus explores the differences in value orientations across different regional parts within Slovenia. In a large sample including the subjects from all regional entities of Slovenia the significant differences have been obtained in the following value orientations: religious, cultural, democratic, sensual, cognitive, status, and traditional. Consequently, the regional adherence of subjects could be predicted to some extent by means of their values. Nevertheless, the differences being found are not extensive, and we can conlude that similarities in value orientations of regional parts prevail upon differences. Key words: values, value orientations, cultural differences, region, regional areas, regional differences Uvod Vrednote so univerzalni človeški pojav in so hkrati zrcalo neke kulture. Sodobni raziskovalci kultur in medkulturnih razlik poudarjajo, da so prav vrednote "najboljši pojmovni okvir za medkulturno primerjalno raziskovanje, s katerim razpolagamo danes" (Smith in Bond, 1998, str. 69). V zadnjem času je bilo veliko pomembnih raziskav, ki so pokazala, da so eminentne dimenzije značilnosti različnih kultur močno povezane z vrednotnimi sistemi in dimenzijami (Bond, 1988, 1991; Bond, Leung & Schwartz, 1992; Chinese Culture Connection, 1987; Fiske, 1991, 1992; Hofstede, 1980, 1983; Hofstede in Bond, 1988; Kagit?ibasi, 1970, 1996; Hui in Triandis, 1986; Leung in Bond, 1989; Leung, Bond in Schwartz, 1995; Schwartz, 1990, 1991. 1992, 1994, 1996; Shwartz in Bilsky, 1987, 1990; Schwartz in Sagiv, 1995; Smith in Schwartz, 1997; Smith, Dugan in Trompenaars, 1996, 1997; Smith, Trompenaars in Dugan, 1993, 1995; Triandis, 1990, 1995; Triandis in sod., 1972). Daje tako, sta dva pomembna razloga. Vrednote lahko definiramo kot življenjska vodila in kot takšna pomenijo zgostitev vsega tistega, kar neka kultura ceni, kar jo normativno usmerja in motivira. Vrednote so torej nekak povzetek notranjih norm in ciljev neke družbe in kulture. Poleg tega pa so vrednote v primerjavi z drugimi psihosocialnimi prvinami neke kulture relativno stabilne in dolgotrajne. Kulturo opredeljuje trajnostno in stabilno, kar ponovno pomeni, da so lahko njen najboljši identifikacijski znak. Če se pomembno spremenijo vrednotne usmeritve, se pomembno spremeni kultura in obratno. Ob tem vsekakor ne smemo precenjevati medkulturnih razlik v vrednotnih usmeritvah, kakor tudi sicer ne smemo precenjevati razlik med kulturami nasploh (Musek, 2003b). Ljudje smo pač glede na svojo temeljno naravo vsi ene vrste in med nami je več podobnosti, torej univerzalnosti, kot različnosti. Toda psihološko in tudi sicer smo povsem upravičeno pozorni na razlike. Podobnosti nam ne delajo težav, razlike in drugačnosti pa pogosto. Individualnost in upoštevanje drugačnosti sta temeljni načeli sodobne globalizirajoče se civilizacije. Razumljivo je torej, da so se tako naša vsakdanja razmišljanja kot tudi psihološka in družbena raziskovanja tako močno usmerila prav na proučevanje razlik med nami. In kot rečeno, nam prav razlike v vrednotni usmerjenosti veliko povedo tako o posameznikih, kot o skupinah in nazadnje celotnih kulturah. Seveda se pojavljajo določene razlike v vrednotnih usmeritvah tudi znotraj kultur, zlasti tako velikih in obsežnih, kot so kulture, ki so jih izoblikovale velike civilizacije, npr. zahodna, indijska, kitajska in druge. V zgoraj omenjenih raziskovanjih so bile med drugim izvedene tudi obsežne mednarodne primerjave, in zlasti v Schwartzevih raziskavah so bili delno zajeti tudi Slovenci (Piciga in sod., 1992). O pomembnih vidikih vrednotnih usmeritev pri Slovencih in na primerjave z drugimi narodi so poročali tudi nekateri sociologi in socialni psihologi pri nas (Toš, 1992, 1993,1994, 1999; Toš, Möhler in Malnar, 1999; Ule in Miheljak, 1993a, b; Ule, Miheljak in Mencin, 1993; Ule in sod., 1996). V svojih raziskavah sem s sodelavci in tudi sam opozoril na nekatere izmed razlik, ki se pojavljajo npr. med Slovenci in pripadniki drugih kultur ter narodnosti v vrednotnih usmeritvah (Musek, 2000,2003; Musek, Pergar-Kuščer in Bekeš, 2000). Že pred tem sem tudi dokaj obsežno skušal analizirati osebnostni profil slovenske populacije (Musek, 1994) in tako dopolniti pionirsko Trstenjakovo delo na tem področju (Trstenjak, 1991). Tako lahko približno lociramo slovensko skupnost glede na njen "nacionalni značaj" in prevladujočo vrednotno usmeritev. Tranzicijsko obdobje je dokazalo upravičenost ocene, da so vrednotne usmeritve stabilen pojav in da se spreminjajo le, ko pride do večjih družbenih premikov. Tako smo nedvomno opažali nekaj sprememb v vrednotnih usmeritvah pri nas v tranzicijskem obdobju (Musek, 1995, 1997a, b, 1998, 2000; Toš, 1992, 1994, 1999; Ule in Miheljak, 1993a, b), pri čemer je zanimiv zlasti relativen porast dionizičnih vrednot. Vendar pri teh spremembah ne moremo govoriti o radikalnem spreminjanju vrednotnega sistema (Musek, 1995, 2000). Kako pa je z vrednotnimi usmeritvami znotraj segmentov slovenske populacije? Vrednote se močno povezujejo s spremenljivkami, kot so izbira šole, poklica in življenjskega partnerja, politična in verska opredeljenost, odnos do priseljencev, povezujejo se z mnogimi demografskimi spremenljivkami (starost, spol, stan, število otrok, socioekonomski status, velikost kraja bivanja idr.) in še z mnogimi drugimi spremenljivkami (Musek, 2000, 2002a, b). To pa nas že približuje vprašanju, ki se logično navezuje na uvodna razmišljanja. Če opažamo razlike v vrednotnih usmeritvah najprej med kulturami, nato pa tudi znotraj kultur razlike med nacionalnimi skupinami, kako je z razlikami med regionalnimi enotami znotraj nacionalnih skupnosti? To je utemeljeno vprašanje, saj je proučevanje Slovencev nič kolikokrat odkrivalo sorazmerno veliko notranje razčlenjenosti in notranjih razlik. Že geografsko je Slovenija izjemno razgiban in razvejan prostor. Na relativno majhnem prostoru imamo tako močno oblikovane jezikovne razlike in dialekte, kot jih sicer najdemo šele pri bistveno večjih nacionalnih skupnostih, če se pri tem seveda omejimo na razmere v razvitem svetu, kjer je relativno velika mobilnost med prebivalstvom. A tudi psihološke analize so pokazale na precejšnjo regionalno razčlenjenost (Musek, 1994; Trstenjak, 1991). Značilni intranacionalni stereotipi (o Štajercih, Korošcih, Gorenjcih, Dolenjcih, Primorcih, Prekmurcih itd.) imajo nekaj osnove, čeprav so zelo daleč od tega, da bi veljali v celoti. Je potemtakem mogoče, da obstajajo pomembne razlike med prebivalstvom različnih pokrajin tudi v vrednotnih orientacijah? To raziskavo sem oblikoval z namenom, da bi s pomočjo razpoložljivih podatkov ugotovil, ali se v regionalni segmentaciji slovenske populacije skrivajo tudi značilne razlike v vrednotnih usmeritvah. Se torej Štajerci, Gorenjci, Dolenjci, Primorci itd. razlikujemo glede na vrednotne usmeritve in če, pri katerih kategorijah vrednot prihaja do takšnih razlik? Raziskava vrednotnih usmeritev, ki bi zajela slovensko prebivalstvo v vseh pokrajinah z vzorcem, ki bi bil dovolj blizu reprezentativnosti, bi lahko odgovorila na to vprašanje. Hipotetično lahko predvidevamo, da v vrednotnih usmeritvah ne bo prišlo do zelo velikih razlik med slovenskimi pokrajinami. Manj verjetno se zdi, da bi se prebivalci Pokrajin razlikovali v najbolj generalnih dimenzijah vrednot, to je v dionizični in apo-lonski usmeritvi. Verjetneje pa je, da bo prišlo do razlik v manj generalnih kategorijah vrednot, morda že na ravni vrednotnih kategorij večjega obsega (hedonska, potenčna, moralna in izpolnitvena kategorija), če verjetneje pa seveda na ravni vrednotnih kategorij srednjega obsega (čutne, varnostne, statusne, patriotske, demokratične, socialne, tradicionalne, kulturne, spoznavne, aktualizacijske in verske vrednote). Metoda Oblikovanje raziskave Raziskovalni model je kot spremenljivke vključil regionalno pripadnost na eni strani (16 regionalnih območij Slovenije) in vrednotne usmeritve na drugi strani. Prvi del raziskovanja je potekal po modelu enofaktorske multivariatne analize variance z regionalno pripadnostjo kot izvornim faktorjem in vrednotnimi usmeritvami kot odvisnimi spremenljivkami. V drugem deluje bil uporabljen model diskriminantne ana-'ize z vrednostnimi usmeritvami kot diskriminativnimi spremenljivkami in regionalno Pripadnostjo kot skupinskim faktorjem. V tretjem deluje bil uporabljen model logistične regresije z vrednotnimi usmeritvami kot prediktorskimi spremenljivkami in regionalno Pripadnostjo kot kriterijsko (politomno) spremenljivko. Udeleženci V raziskavi so sodelovale 1004 osebe obeh spolov in vseh starostnih razredov. V vzorcu je bilo 546 moških in 459 žensk. Gre za osebe v razponu od 17 do 80 let, z aritmetično sredino 43,69 let in s standardno deviacijo 16,25 let. Vzorec je po svojih karakteristikah dokaj reprezentativen za slovensko odraslo populacijo. Celotni vzorec je bil nato razdeljen na podvzorce glede na regionalno pripadnost udeležencev in sicer po številu tako, kot kaže tabela. Med podvzorci ni bilo statističnih razlik glede na spol in starost. Regionalno območje Število udeležencev obala 44 primorska 65 gorenjska 97 kranj 38 notranjska 36 lj ubij ana 170 dolenjska 125 zasavje 23 celje 62 savinjska 49 kozjansko 35 koroška 28 maribor 63 ptuj 44 štajerska 74 prekmurje 51 Skupaj 1004 Aparat V raziskavi smo za merjenje vrednotnih usmeritev uporabili modificirano Mus-kovo lestvico vrednot (MLV-M, natančnejši opis v Musek, 2000, str. 30-40). Lestvica zajema 54 posameznih vrednot, ki se v skladu s standardnim navodilom ocenjujejo glede na osebno vrednost oziroma pomembnost in sicer z vrednostmi od 1 do 10. Lestvica je prirejena tako, da je mogoče poleg vrednosti posameznih vrednot vrednotiti tudi generalnejše kategorije vrednot. Njihove vrednosti dobimo, če izračunamo povprečja za vrednote, ki določajo te generalne kategorije. In sicer gre za 11 vrednotnih kategorij srednjega obsega (vrednotne usmeritve: čutna, varnostna, statusna, patriotska, societalna (demokratična), socialna, tradicionalna, kulturna, spoznavna, aktu-alizacijska, verska), za 4 vrednotne kategorije večjega obsega ali vrednotne tipe (he-donski, potenčni, moralni in izpolnitveni tip vrednot) in za 2 vrednotni kategoriji največjega obsega (dionizična in apolonska velekategorija). Tako lahko pri posamezniku poleg ocen posameznih vrednot, dobimo tudi vrednosti za generalnejše kategorije vrednot. Lestvica MLV je zanesljiv in veljaven merski instrument, vsaj kar zadeva njeno notranjo konsistentnost (Cronbachov alfa koeficient zanesljivosti znaša 0,94). Faktorske dimenzije MLV se ujemajo s faktorskimi dimenzijami Schwartzove lestvice vrednot in drugih vrednotnih lestvic (Musek, 2000). Poleg podatkov o vrednotnih usmeritvah smo upoštevali še podatke o prebivališču udeležencev. Osnovni podatki so se nanašali na občino, kjer prebivajo. Ti podatki pa so bili nato združeni v regionalna območja in sicer naslednja: Obala (obalne občine) Primorska (ostali del Primorja) Gorenjska (brez Kranja) Kranj Notranjska Ljubljana Dolenjska Zasavje Celje Savinjska Kozjansko (Kozjanski in Obsoteljski predel) Koroška Maribor Ptuj Štajerska (brez Maribora in Ptuja z okolico) Prekmurje Postopek Udeleženci so dobili v izpolnjevanje daljši kombinirani vprašalnik, ki je med drugim vseboval lestvico vrednot in številna druga vprašanja, med zbranimi podatki pa so bili tudi podatki o prebivališču udeleženca. V vseh primerih je izpolnjevanje potekalo anonimno. Dobljeni podatki udeležencev so bili šifrirani in obdelani z ustreznimi statističnimi metodami. Uporabili smo multivariatne analize variance, diskriminantno analizo in multinomialno logistično regresijsko analizo. Rezultati in diskusija V raziskavi pridobljene podatke sem skušal analizirati s tremi kompleksnimi, vendar konvergentnimi, dopolnjujočimi se metodičnima pristopi. Pri prvem sem želel kar se da jasno prikazati pomembnost razlik v vrednotnih usmeritvah med regionalnimi skupinami in sem v ta namen uporabil enofaktorsko multivariatno analizo variance, kije kot izvor variance vključila regionalne skupine, kot odvisne spremenljivke pa vrednotne kategorije srednjega, večjega in največjega obsega. V drugim primeru sem želel še natančneje določiti, koliko prispevajo vrednotne usmeritve (spet na vseh nivojih general-nosti od srednjega preko večjega do največjega obsega) k razlikovanju med regionalnimi skupinami. V ta namen je bila uporabljena diskriminantna analiza z regionalnimi skupinami kot skupinskim faktorjem in vrednotnimi usmeritvami kot diskriminativnimi spremenljivkami. V tretjem primeru sem nameraval oceniti vrednost vrednotnih usme-r,tev pri napovedovanju regionalne pripadnosti, ugotoviti torej koliko lahko s pomočjo vrednotnih usmeritev kot prediktorjev napovedujemo pripadnost regionalnim skupinam. Ker je v našem primeru prediktorski kriterij nominalna (kategorialna) in ne kontinuirana (intervalna) spremenljivka, ne pride v poštev običajna regresijka analiza, temveč multi-"omialna ali politomna logistična regresijska analiza (multinomialna zato, ker je pri običajni logistični regresiji kriterij lahko samo dihotomen). Multivariatna analiza variance /: razlike med pokrajinami v apolonski in dionizični Vrednotni usmeritvi Najprej nas lahko zanima, ali obstajajo razlike med pokrajinami na najbolj gene-ralnem nivoju vrednotnih usmeritev, to je pri dionizičnih in apolonskih vrednotah. Prva kategorija vrednot združuje vrednote, ki se povezujejo s čutnim uživanjem, materialnimi dobrinami, dosežki in statusom, druga pa vrednote, povezane z tradicionalnimi moralnimi standardi, socialne, družinske, in demokratične vrednote, ter vrednote osebne rasti in življenjskega smisla. Vsaka izmed kategorij največjega obsega zajema po dve kategoriji večjega obsega: dionizična zajema hedonske in potenčne vrednote, apolonska pa moralne in izpolnitvene vrednote. Preglednica 1 kaže rezultate testov pomembnosti regionalnih razlik (REGIJA) pri obeh kategorijah vrednot največjega obsega skupaj. Kot vidimo iz zadnjega stolpca so se vsi testi izkazali kot statistično nesignifikantni. To seveda pomeni, da vrednotne makrokategorije kot celota ne dajejo bistveno drugačnih vrednosti med vsemi regionalnimi skupinami. Skratka, med regionalnimi skupinami ni bistvenih razlik v vrednotnih orientacijah, kar zadeva vrednotne kategorije največjega obsega. Kar zadeva vsako izmed posameznih makrokategorij, je iz preglednice 2 videti, da sicer nista povsem enako neobčutljivi na regionalne razlike. Te so pri apolonskih vrednotah nekoliko bolj poudarjene, vendar ne dosegajo statistične signifikantnosti (p=0,104 v primerjavi s p=0,447). Preglednica 1. Multivariatni testi pomembnosti regionalnih razlik pri vrednotah največjega obsega Učinek test vrednost F Stopnje Napaka P (sig ) svobode Intercept Pillai ,987 38144,909 2,000 983,000 ,000 Wilks ,013 38144,909 2,000 983,000 ,000 Hotelling 77,609 38144,909 2,000 983,000 ,000 Roy 77,609 38144,909 2,000 983,000 ,000 REGIJA Pillai ,036 1,199 30,000 1968,000 ,212 Wilks ,964 1,198 30,000 1966,000 ,212 Hotelling ,037 1,198 30,000 1964,000 ,213 Rov ,023 1,483 15,000 984,000 ,104 Preglednica 2. Preskus učinkov med regijami pri posameznih spremenljivkah (apolon- ska in dionizična kategorija) Izvor Odvisna Vsote Stopnje Srednji F p (sig.) spremenljivka kvadratov svobode kvadrat Intercept dionizične vrednote 40321,372 1 40321,372 16288,442 ,000 apolonske vrednote 64131,421 1 64131,421 75532,376 ,000 REGIJA dionizične vrednote 37,307 15 2,487 1,005 ,447 apolonske vrednote 18,882 15 1,259 1,483 ,104 Multivariatna analiza variance II: razlike med pokrajinami v vrednotnih usmeritvah večjega obsega Vrednotne kategorije največjega obsega so zelo generalne (bolj generalnih ni, razen če damo vse vrednote v eno samo kategorijo). Zato je prav mogoče, da se znotraj njih izbrišejo morebitne razlike med regionalnimi skupinami, ki bi se eventualno pojavile pri bolj specifičnih vrednotnih kategorijah. Poglejmo, če se takšne razlike lahko pojavijo že takoj na naslednji ravni generalnosti, torej pri vrednotnih kategorijah večjega obsega. Mednje sodijo hedonske vrednote (vrednote čutnega uživanja in dobrin), statusne vrednote (vrednote doseganja in uspešnosti), moralne vrednote (tradicionalne, dru- žinske, socialne, demokratične vrednote) in izpolnitvene vrednote (vrednote smisla, samoaktualizacije, kognitivne, kulturne in estetske vrednote). Preglednica 3 prikazuje rezultate multivariatnih testov za vrednotne kategorije večjega obsega. Kot vidimo, so ti krepko statistično signifikantni (p<0,001). To pomeni, da se regionalne skupine (REGIJA) glede na celotni sklop upoštevanih spremenljivk bistveno razlikujejo med seboj. Preglednica 3. Multivariate testi pomembnosti regionalnih razlik pri vrednotah večjega obsega Učinek test vrednost F Stopnje Napaka P (sig-) svobode Intercept Pillai ,990 24342,072 4,000 981.000 ,000 Wilks ,010 24342,072 4,000 981,000 ,000 Hotelling 99,254 24342,072 4,000 981,000 ,000 Roy 99,254 24342,072 4,000 981,000 ,000 REGIJA Pillai ,119 2,010 60,000 3936,000 ,000 Wilks ,885 2,026 60,000 3831,558 ,000 Hotelling ,125 2,042 60,000 3918,000 ,000 Roy ,075 4.922 15,000 984,000 ,000 Kot vidimo iz preglednice 4, prihaja do bistvenih regionalnih razlik pri izpol-nitvenih vrednotah (p=0,003). Pri potenčnih vrednotah se razlike približujejo statistični pomembnosti, vendar ne presežejo kriterija 0,05 (p=0,072). In kje v Sloveniji ocenjujejo izpolnitvene vrednote kot najbolj pomembne? Iz slike 1 je razvidno, da je najmočnejša izpolnitvena usmerjenost izražena na območjih Dolenjske, Kranja, Ljubljane in Maribora, najnižja pa je v Zasavju in nato na Koroškem, Kozjanskem, ostalem delu Štajerske in Savinjskem. Preglednica 4. Preskus učinkov med regijami pri posameznih spremenljivkah (vrednotne kategorije večjega obsega) Izvor Odvisna Vsote Stopnje Srednji F P (sig-) __ spremenljivka kvadratov svobode kvadrat Intercept hedonske vrednote 45258,221 1 45258,221 19761,922 ,000 potenčne vrednote 38424,406 1 38424,406 13284,223 ,000 moralne vrednote 67351,175 1 67351,175 93310,627 ,000 izpolnitvene 50731,599 1 50731,599 27521,185 ,000 vrednote REGIJA hedonske vrednote 27,517 15 1,834 ,801 ,677 potenčne vrednote 68,678 15 4,579 1,583 ,072 moralne vrednote 15,805 15 1,054 1,460 ,113 izpolnitvene 65,114 15 4,341 2,355 ,003 -__ vrednote Slika 1. Povprečne ocene pomembnosti izpolnitvenih vrednot po pokrajinah, pokrajine prekmurje štajerska ptuj maribor koroška kozjansko savinjska celje zasavje dolenjska ljubljana notranjska kranj gorenjska primorska obala Multivariatna analiza variance II: razlike med pokrajinami v vrednotnih usmeritvah večjega obsega .<> .«■ Upravičeno lahko pričakujemo, da se bo še več razlik med pokrajinami pokazalo pri vrednotnih kategorijah srednjega obsega. Gre za čutne, varnostne, statusne, patriotske, demokratične, socialne, tradicionalne, kulturne, spoznavne, aktualizacijske in verske vrednote. Multivariate testi so vsi po vrsti statistično pomembni (preglednica 5), kar pomeni, da lahko upravičeno iščemo nadaljnje pomembne razlike pri posameznih vrednotnih kategorijah. Preglednica 5. Multivariatni testi pomembnosti regionalnih razlik pri vrednotah srednjega obsega Učinek test vrednost F Stopnje svobode Napaka P (sig.) Intercept Pillai ,990 8860,154 11,000 973,000 ,000 Wilks ,010 8860,154 11,000 973,000 ,000 Hotelling 100,166 8860,154 11,000 973,000 ,000 Roy 100,166 8860,154 11,000 973,000 ,000 REGIJA Pillai ,305 1,867 165,000 10813,000 ,000 Wilks ,730 1,897 165,000 8714,608 ,000 Hotelling ,327 1,923 165,000 10683,000 ,000 Roy ,134 8,792 15,000 983,000 ,000 Pomembne razlike se pojavljajo pri verskih, kulturnih, demokratičnih, čutnih in spoznavnih vrednotah, torej pri petih od enajstih vrednotnih kategorij srednjega obsega. Najbolj izrazite razlike so pri verskih vrednotah. Slika 2 prikazuje povprečne ocene pomembnosti verskih vrednot za vse pokrajine, slika 3 povprečne ocene kulturnih vrednot, slika 4 demokratičnih, slika 5 čutnih in slika 6 spoznavnih vrednot. 6,000 7,000 8,000 9,000 Ocena pomembnosti Preglednica 6. Preskus učinkov med regijami pri posameznih spremenljivkah (vrednotne kategorije srednjega obsega) REGIJA Odvisna spremenljivka Vsote Stopnje Srednji F p (sig.) kvadratov svobode kvadrat čutne vrednote 49189,633 1 49189,633 23173,959 ,000 varnostne vrednote 66198,724 1 66198,724 66806,491 ,000 statusne vrednote 28659,194 1 28659,194 7207,344 ,000 patriotske vrednote 52823,027 1 52823,027 15118,112 ,000 demokratične vrednote 63832,637 1 63832,637 52708,565 ,000 socialne vrednote 67633,879 1 67633,879 73372,174 ,000 tradicionalne vrednote 62353,760 1 62353,760 53873,872 ,000 kulturne vrednote 44698,683 1 44698,683 15662,956 ,000 spoznavne vrednote 56348,419 1 56348,419 28800,626 ,000 aktualizacijske 57710,008 1 57710,008 32026,335 ,000 vrednote verske vrednote 26443,162 1 26443,162 2445,486 ,000 čutne vrednote 64,489 15 4,299 2,025 ,012 varnostne vrednote 15,468 15 1,031 1,041 ,410 statusne vrednote 65,688 15 4,379 1,101 ,350 patriotske vrednote 66,809 15 4,454 1,275 ,211 demokratične vrednote 37,332 15 2,489 2,055 ,010 socialne vrednote 18,653 15 1,244 1,349 ,166 tradicionalne vrednote 22,503 15 1,500 1,296 ,197 kulturne vrednote 105,803 15 7,054 2,472 ,001 spoznavne vrednote 55,251 15 3,683 1,883 ,021 aktualizacijske 36,059 15 2,404 1,334 ,174 vrednote verske vrednote 807,332 15 53,822 4,978 ,000 Slika 2 Povprečne ocene pomembnosti verskih vrednot po pokrajinah pokrajine 4,000 6.000 Ocena pomembnosti ■ 8,000 Kot vidimo iz slike 2, je med pokrajinami resnično veliko razlik v ocenjevanju pomembnosti verskih vrednot. Skoraj brez dvoma lahko rečemo, da se v teh razlikah zrcalijo razlike v odstotkih vernega prebivalstva, ki zanesljivo obstajajo znotraj Slovenije. Korelacija med samoocenjeno stopnjo vernosti in oceno pomembnosti verskih vrednot pri celotnem vzorcu je 0,676, torej dokaj visoka. Značilno je, da je verska orientacija močnejša v predelih, kjer je več vaškega prebivalstva: Prekmurje, Ptuj z okolico, Dolenjska, Štajerska (brez Maribora in Celja), Savinjsko območje in Primorska so pri vrhu. Na dnu lestvice so Zasavje in mestne koncentracije Maribor, Obala in Ljubljana. Sodeč po podatkih iz slike 2 je za Ptujem med večjimi slovenskimi mesti najmočnejša verska usmerjenost v Kranju in nato v Celju. Koroška, Kozjansko z Obso-teljem, Gorenjska, Notranjska in Primorska zavzemajo sredino lestvice. Podatki torej dokaj jasno kažejo večjo versko usmerjenost v regionalnih področjih zunaj večjih mest, na podeželju in v manjših mestih, na drugi strani pa manjšo versko usmerjenost v največjih urbanih središčih (Maribor, Ljubljana). Očitno pa so tudi izjeme, zlasti okolja, kjer je po tradiciji relativno visoka ali vsaj zmerna verska usmerjenost tudi v mestu (npr. Ptuj, Kranj, Celje), ali pa relativno nizka verska usmerjenost, čeprav ne gre za velika urbana okolja (npr. Zasavje in Obala). Slika 3 9.000 Kar zadeva oceno pomembnosti kulturnih vrednot (slika 3), je regionalna lestvica drugačna. Tokrat so večja urbana središča (Kranj, Ljubljana, Maribor, Celje) nesporno v ospredju, prav tako Dolenjska, Zasavje pa je ponovno na repu. Verjetno bi lahko pričakovali, da bo pomen kulturnih vrednot v okoljih, ki dejansko predstavljajo tudi kulturna središča, relativno visok. Zanimivo je, da je pomen demokratičnih vrednot (slika 4) relativno večji v območjih, ki so glede na svoj geografski položaj bolj na robu države (Obala, Prekmurje, Maribor), sorazmerno manjši pa v centralnih področjih Zasavja, Kozjanskega, Celja in Savinjskega območja. Tudi Štajerska, Gorenjska in Primorska so nekoliko niže, Dolenjska in Kranj nekoliko više, ostala področja pa so nekje med njimi (Ptuj, Ljubljana, Notranjska). Povprečne ocene pomembnosti kulturnih vrednot po pokrajinah pokrajine prekmurje štajerska Ptuj maribor koroška kozjansko savinjska celje Zasavje dolenjska ljubljana notranjska kranj gorenjska primorska obala 5.000 6,000 7,000 8,000 Ocena pomembnosti Slika 4 Povprečne ocene pomembnosti demokratičnih vrednot pokrajine prekmurje štajerska ptuj maribor koroška kozjansko savinjska celje zasavje dolenjska Ijubljana notranjska kranj gorenjska primorska obala lili»» ! 6,000 7,000 6,000 Ocene pomembnosti Čutne vrednote (slika 5) ocenjujejo relativno više v urbanih okoljih (Ljubljana, Maribor, Celje), poleg tega pa tudi na Dolenjskem in na skrajno zahodnem ter vzhodnem delu Slovenije, torej na Obali in v Prekmurju. Sploh bi pričakovali, da bo čutna orientacija večja tam, kjer je nižja verska orientacija in obratno. Zasavje je nekaka !zjema, saj je tudi tukaj pri koncu lestvice; zdi se, da so Zasavci v ocenah pomembnosti vrednot nasploh bolj zadržani kot prebivalci drugih področij. Slika s Povprečne ocene pomembnosti čutnih vrednot pokrajine 6,000 7,000 8,000 Ocene pomembnosti Slika 6 prikazuje še zadnjo vrednotno kategorijo, kjer so se pojavile poomembne regionalne razljke, to so spoznavne vrednote. Dolenjska, Maribor in Ljubljana so pri V|'hu, Zasavje, Štajerska in Koroška pa pri dnu. Pri drugih vrednotnih kategorijah ni statistično pomembnih razlik med regionalnimi področji. Kar zadeva vrednotne kategorije srednjega obsega lahko torej sklenemo, da ^e je v njih bolj kot pri generalnejših vrednotnih kategorijah pokazala različnost med regionalnimi področji. Zlasti izrazite razlike so se pokazale v verski vrednotni orientaciji. Tuje F vrednost kar dvakrat večja kot pri naslednji diskriminativni kategoriji, pri kulturnih vrednotah (4,978 proti 2,472). Slika 6 Povprečne ocene pomembnosti spoznavnih vrednot pokrajine prekmurje štajerska ptuj maribor koroSka kozjansko savinjska celje Zasavje dolenjska ljubljana notranjska Kranj gorenjska primorska obala Diskriminantna analiza Po rezultatih multivariatnih analiz variance lahko zdaj za trdno menimo, da so med spremenljivkami, ki pomembno prispevajo k psihološkim regionalnim razlikam znotraj Slovenije, tudi vrednotne usmeritve, zlasti vrednotne kategorije srednjega obsega. Lahko torej na podlagi informacije o vrednotnih usmeritvah prediciramo (klasificiramo) posameznike v regionalne skupine na signifikantno učinkovitejši način kot zgolj po slučaju? Na to vprašanje lahko odgovorimo s pomočjo diskriminantne analize. Z dis-kriminantno analizo lahko izračunamo latentne dimenzije (kanonične diskriminantne funkcije), ki pojasnjujejo varianco neodvisnih spremenljivk (vrednotnih kategorij srednjega obsega v našem primeru) v diskriminativnem prostoru slovenskih regij. Za vsako izmed teh spremenljivk lahko izračunamo njeno korelacijo z diskriminantno funkcijo (njeno nasičenje z latentno dimenzijo), ki je dejansko mera diskriminativnega učinka te spremenljivke. Z drugimi besedami, nasičenja z diskriminantno funkcijo povedo, koliko neka spremenljivka prispeva k razliki med regionalnimi skupinami. Po pravilu je nasičenje tem večje, čim bolj se skupine glede te spremenljivke razlikujejo med seboj. Diskriminantna analiza se dopolnjuje z multivariatno analizo variance, je nekakšna njena zrcalna podoba ali tudi nasprotje, če hočemo. Pri multivariatni analizi variance nas je zanimalo, koliko regionalna pripadnost vpliva na razlike v vrednotnih orientacijah, pri diskriminantni analizi pa nas zanima obratno, koliko razlike v vrednotnih orientacijah vplivajo na pripadnost regionalni skupini. V prvem primeru nastopajo regionalne skupine kot neodvisna in vrednotne orientacije kot odvisna skupina, v drugem pa je ravno obratno, vrednotne orientacije tretiramo kot neodvisne spremenljivke, regionalne skupine pa kot odvisno. 6.000 7,000 8,000 9.000 Ocene pomembnosti K stvari. Diskriminantna analiza je v našem primeru dala večje število diskri-minantnih funkcij (maksimalno možno število teh funkcij je za ena manjše od števila skupin), pri čemer prvih enajst pojasnjuje okroglih sto odstotkov diskriminativne variance. A le prvi dve d iskrim inantni funkciji sta statistično signifikantni, prva, ki pojasnjuje 41,1 celotne variance na nivoju 0,000 in druga, ki pojasnjuje 15,9 celotne variance, na nivoju 0,005. Obe sta torej vredni upoštevanja, saj sami pojasnjujeta 57 odstotkov celotne variance vrednotnih usmeritev srednjega obsega pri določanju pripadnosti regionalnim skupinam. Nesignifikantne funkcije nas ne bodo zanimale. Preglednica 7. Nasičenja spremenljivk z rotiranima standardiziranima kanoničnima diskriminantnima funkcijama. .Spremenljivke_Diskriminanta funkcija verske vrednote 1 ,986 2 ,035 kulturne vrednote ,060 ,794 Čutne vrednote -,031 ,206 demokratične vrednote ,070 ,164 spoznavne vrednote ,067 ,228 tradicionalne vrednote ,123 ,137 socialne vrednote ,063 ,118 statusne vrednote ,094 ,171 varnostne vrednote ,062 ,102 aktualizacijske vrednote ,023 ,232 jjatriotske vrednote ,107 ,100 Preglednica 7 kaže ti. strukturno matriko, kar pomeni nasičenja spremenljivk (vrednotnih usmeritev srednjega obsega) s prvo in drugo signifikantno kanonično diskriminantno funkcijo. Kot vidimo, se s prvo močno povezujejo verske, z drugo pa kulturne vrednote. Kaj to pomeni glede na slovenske regije, je razvidno iz preglednice 8, ki kaže skupinske centroide, položaje posameznih regionalnih skupin v diskriminantnem Prostoru obeh latnentnih dimenzij. Kot vidimo iz preglednice 8, imajo najvišje pozitivne vrednosti funkcije pri centro-^dih Prekmurja, Ptuja, Savinjske, Dolenjske in Štajerske, najvišje negativne pa centroidi Zasavja, Maribora, Obale in Ljubljane. To se povsem ujema s podatki na sliki 2, ki kaže razlike v verski usmerjenosti med regijami. Prva diskriminantna funkcija diferencira sku-P'ne z največjo versko usmeritvijo od skupin z najmanjšo in je torej zanesljivo funkcija verske usmerjenosti in prav ta funkcija med vsemi v največji meri pojasnjuje regionalne razlike v vrednotnih usmeritvah. Njena informacija nam bolj kot vse druge pomaga pri razumevanju razlik med regijami in pri klasificiranju posameznikov v regionalne skupine. Druga funkcija je dominantno reprezentirana s kulturnimi vrednotami in zato jo 'ahko interpretiramo kot dimenzijo kulturne usmerjenosti. Skupinski centroidi kažejo, da la funkcija diferencira med Kranjem in Ljubljano na enem polu ter Notranjsko, Prek-murjem, Zasavjem, Koroško in Kozjanskim na drugem polu. To se kar ujema s podatki, Prikazanimi na sliki 3, ki prikazujejo medregionalne razlike v kulturni usmerjenosti. A ujemanje ni povsem enoznačno, kar je pripisati dejstvu, da dobljena diskriminantna 'unkcija ne korelira tako dominantno s kulturno usmerjenostjo, kot npr. korelira prva diskriminantna funkcija z versko. Druga diskriminantna funkcija do neke mere nasiča tlJdi nekatere druge vrednotne usmeritve, npr. aktualizacijske, spoznavne in čutne. Preglednica S. Vrednosti diskriminantnih funkcij pri skupinskih centroidili Funkcije pri skupinskih centroidih Diskriminantna funkcija pokrajine obala primorska gorenjska kranj notranjska lj ubij ana dolenjska zasavje celje savinjska kozjansko koroška maribor 1 2 -,370 -2,637E-02 ,101 8,560E-02 -l,679E-04 -3,022E-02 9,321E-02 ,381 2,578E-02 -,355 -,294 ,248 ,237 7,882E-02 -,662 -,284 -3,073E-02 7,218E-02 ,247 -,199 3,568E-02 -,240 2,098E-02 -,234 ptuj štajerska prekmurje -,413 8,091E-02 ,337 -,106 ,224 -,172 ,475_-,320 Očitno je, da z diskriminantnimi dimenzijami lahko pojasnimo pomemben del variance v vrednotni usmerjenosti regionalnih skupin. Poleg tega se rezultati diskri-minantne analize kar lepo ujemajo s podatki, dobljenimi z multivariatnimi analizami variance. Vendar ne moremo imeti vtisa, da so regionalne razlike v vrednotnih usmeritvah posebno velike. Nasprotno, pri večini vrednotnih kategorij se ne pojavljajo sig-nifikantne regionalne razlike. In kako uspešno bi lahko na podlagi informacije o vrednotnih usmeritvah klasificirali posameznike v regionalne skupine? Po izračunu diskri-minantne analize bi lahko pravilno klasificirali 14,3 odstotka vseh posameznikov, kar je spričo velikega števila regionalnih kategorij sicer pomembno več kot po slučajnem klasificiranju, a prav gotovo ni veliko. Multinomialna logistična regresijska analiza Prediktorsko vrednost vrednotnih usmeritev srednjega obsega lahko preskusimo še z metodo, ki v celoti uporablja logiko regresijske analize, torej postopka, ki izračunava moč prediktorskih spremenljivk (v celoti in posamezno) pri napovedovanju kriterijske odvisne spremenljivke. V našem primeru imamo vrednotne usmeritve srednjega obsega za prediktorje in uvrščenost v regionalne skupine za kriterijsko spremenljivko. Kriterij-ska spremenljivka je v našem primeru nominalne (kategorialne) narave, zato običajna regresijska analiza, ki zahteva kontinuirani kriterij, ne prihaja v poštev. Nominalno kriterijsko spremenljivko lahko analiziramo z logistično regresijsko analizo, vendar le v primeru, da imamo dihotomno spremenljivko. V našem primeru je kriterijska spremenljivka politomna ali multinomialna in temu ustrezni postopek je multinomialna logistična regresijska analiza. Multinomialna logistična regresija ima več dodatnih prednosti (celo pred običajno regresijsko analizo): je relativno robusten postopek, ki daje dokaj jasno interpretabilne izračune in ne zahteva mnogih robnih pogojev, ki jih denimo zahtevata regresijska in diskriminantna analiza. Multinomialna regresijska analiza je pokazala, da lahko potrdimo naš napovedni model. Z informacijo, vsebovano v nizu prediktorskih spremenljivk (vrednotnih kategorij srednjega obsega) lahko v zelo signifikantni meri napovedujemo regionalno pripadnost (vrednost hi-kvadrata znaša 315,609, kar je pomembno na ravni 0,000). Oba najbolj znana korelata multiple korelacije tudi kažeta, da je med prediktorskimi in kriterijsko spremenljivko substancialna skupna varianca: vrednost psevdo R-kvadrata po Coxu in Snellu je 0,271, po Nagelkerku pa 0,271. Celotna prediktivna moč vrednotnih usmeritev torej ni zanemarljiva, prav gotovo Pa ni velika. To bi lahko pomenilo le nekaj več kot sedem odstotkov skupne variance vrednot in regionalne pripadnosti. Tako kot rezultati diskriminantne analize (odstotek pravilno klasificiranih oseb) lahko jasno vidimo, da je vpliv vrednotne usmerjenosti statistično signifikanten, vendar ne velik. Zanimive rezultate pa so dali preskusi ustreznostnih razmerij (v angleški terminologiji znani kot likelihood-ratio), ki kažejo prediktorsko moč posameznih spremenljivk. Preglednica 9 nam prikazuje ustreznostna razmerja in iz njih izračunane vrednosti hi-kvadratov, na osnovi katerih lahko ocenimo tudi statistično pomembnost spremenljivke pri predikciji. Kot vidimo, naj bi imela največjo prediktivno moč verska usmerjenost, za njo pa demokratična, Čutna, statusna, kulturna in tradicionalna usmerjenost. Zanimivost je v tem, da se ti podatki ne ujemajo povsem s podatki analize variance. Po °beh modelih so se izkazale za pomembne verske, kulturne, čutne in demokratične vrednote, ne pa tudi spoznavne vrednote (ki se pomembno razlikujejo med skupinami po rezultatih analize variance, po podatkih logistične regresije pa niso pomemben prediktor) ter statusne in tradicionalne vrednote (ki se ne razlikujejo pomembno med skupinami, so Pa v logistični regresiji ocenjene kot pomemben prediktor. Te diskrepance so skoraj zanesljivo posledica dejstva, da z analizo variance merimo signifikantnost razlik med skupinami pri različnih spremenljivkah, z logistično regresijo pa merimo prediktivno vrednost teh spremenljivk v odnosu do skupin. To dvoje seveda ne pomeni čisto istega. Neka spremenljivka se lahko med skupinami pomembno razlikuje, vendar ni rečeno, da bo tudi pomemben prediktor kategorizacije v skupine. Zakaj - zato, ker je njena predik-tivna moč odvisna tudi od njene korelacije z drugimi spremenljivkami, medtem ko korekcija z drugimi spremenljivkami ne vpliva na rezultate analize variance. V našem primeru so nekatere spremenljivke, ki so bile v modelu analize variance pomembne, izgubile pomembnost pri prediciranju (spoznavne vrednote), druge pa sojo pridobile, čeprav so bile v modelu analize variance nepomembne (statusne in tradicionalne vrednote). Preglednica 9. Preskusi ustreznostnih razmerij pri kategorijah vrednotne usmerjenosti. -Učinek_Ustreznostno razmerje Hi-kvadrat Stopnje svobode p (sig.) Intercept čutne vrednote varnostne vrednote statusne vrednote Patriotske vrednote demokratične vrednote socialne vrednote tradicionalne vrednote kulturne vrednote spoznavne vrednote aktualizacijske vrednote .verske vrednote 4893,362 26,259 15 ,035 4902,005 34,902 15 ,003 4886,519 19,417 15 ,195 4898,195 31,093 15 ,009 4878,890 11,787 15 ,695 4902,997 35,894 15 ,002 4891,768 24,666 15 ,055 4894,300 27,197 15 ,027 4897,173 30,071 15 ,012 4889,335 22,232 15 ,102 4880,153 13,051 15 ,598 4927,009 59,906 15 ,000 Splošna diskusija in zaključki Izsledki raziskave so pokazali, da se znotraj regionalnih območij Slovenije pojavljajo razlike v vrednotnih usmeritvah. Tako lahko ob že znanih psiholoških in osebnostnih značilnostih regionalnih področij znotraj Slovenije navedemo tudi značilnosti v vrednotnih usmeritvah. Kot kažejo naši izsledki, se pomembne razlike med regijami pojavljajo predvsem pri kategoriji verskih vrednot, a tudi pri kategorijah kulturnih, demokratičnih, čutnih vrednot in spoznavnih vrednot. Multinomialna logistična regre-sijska analiza pa kaže, da imajo pomemben prediktorski učinek na regionalne razlike tudi statusne in tradicionalne vrednote. Pri generalnejših kategorijah vrednot (vrednotne kategorije večjega in največjega obsega) smo ugotovili pomembne razlike le pri kategoriji izpolnitvenih vrednot. A čeprav smo ugotovili statistično signifikantne razlike, je treba poudariti, da te razlike niso velike. Na podlagi vrednotne usmerjenosti ne moremo z visokim odstotkom napovedovati regionalne pripadnosti. Pojavljajo se določene razlike v povprečjih pri navedenih vrednotnih kategorijah, v samem rangiranju teh kategorij pa so razlike še bistveno manjše. V vseh regionalnih območjih ocenjujejo apolonske vrednote više kot dionizične, znotraj teh pa najviše moralne, nato pa izpolnitvene, hedonske in potenčne. Tudi glede vrednotnih kategorij srednjega obsega najdemo na vseh regionalnih področjih na vrhu socialne, varnostne, demokratične in tradicionalne vrednote, na koncu pa statusne in verske vrednote. Med našimi regijami torej ni radikalnih razlik v vrednotnih usmeritvah. Nedvomno najdemo največ različnosti med regijami pri kategoriji verskih vrednot, ta pa, kot že rečeno, sovpada s stopnjo vernosti prebivalstva. Če odvzamemo vpliv verske orientacije, se vrednotne razlike med regijami drastično zmanjšajo (mere psevdo-R pri logističnih regresijski analizi npr. padejo z vrednosti okrog 0,270 na vrednosti okrog 0,200). Zelo lepo se vidi, daje verska usmerjenost močnejša v manj urbaniziranih območjih, kar v veliki večini primerov pomeni tudi manjšo stopnjo gospodarske razvitosti. Prav nasprotni trend lahko ugotovimo za kulturno, demokratično in čutno usmerjenost, ki je na splošno močneje izražena v bolj urbaniziranih področjih. Tu je tudi signifikantno bolj izražena izpolnitvena vrednotna orientacija. Zaključimo lahko, da v vrednotnih orientacijah obstajajo nekatere statistično signifikantne razlike med slovenskimi regionalnimi področji, vendar te razlike niso posebno velike. Lahko bi tudi rekli, daje med regionalnimi področji več podobnosti kot razlik v vrednotnih orientacijah. Kjer se pojavljajo razlike (zlasti verska, kulturna, demokratična, in čutna orientacija na ravni vrednotnih kategorij srednjega obsega in izpolnitvena orientacija na ravni kategorij večjega obsega), te razlike sovpadajo z razlikami v vernosti, tipu krajevne skupnosti (mesto, podeželje) in gospodarski razvitosti. V mnogih raziskavah smo ugotavljali, kako so vrednote in vrednotne orientacije pomemben dejavnik in prediktor: npr. pri pomembnih življenjskih odločitvah (šolanje, poklic, partnerstvo, poroka, število otrok, zakonska zvestoba), pri stališčih in prepričanjih (verska, politična usmeritev, odnos do drugega spola, manjšin, priseljencev, družbenih norm). Zdaj vidimo, da se vrednote in vrednotne usmeritve povezujejo celo s tako "oddaljenimi" dejavniki kot je regionalna pripadnost; ne prav močno, a tudi ne povsem zanemarljivo. LITERATURA Bond, M. H. (1988). Finding universal dimensions of individual variation in multicultural studies of values: The Rokeach and Chinese Value Surveys. Journal of Personality and Social Psychology, 55, 6, 1009-1015. Bond, M. H. (1991). Chinese values and health: A cross-cultural examination. Psychology and Health, 5, 137-152. Hond, M. H., Leung, K. in Schwartz, S. H. (1992). Explaining choices in procedural and distributive justice across cultures. International Journal of Psychology. 5, 27, 211 -225. Chinese Culture Connection (1987). Chinese values and the search for culture-free dimensions of culture. Journal of Cross-Cultural Psychology, 18, 143-164. Fiske, A. P. (1991). The cultural relativity of selfish individualism: Anthropological evidence that humans are inherently sociable. V: M. S. Clark (ur.), Prosocial Behavior, Review of Personality and Social Psychology, 12, 176-214. Fiske, A. P. (1992). The four elementary forms of sociality: Framework for a unified theory of sociality. Psychological Review, 99, 689-723. Hofstede, G. (1980). Culture's consequences: International differences in work-related values. Beverly-Hills, Sage. Hofstede, G. (1983). Dimensions of national cultures in fifty countries and three regions. V: J. Deregowski, S. Dziurawiec and R. Annis (eds.), Expiscations in cross-cultural psychology. Lisse, Netherlands: Swets and Zeitlinger. Hofstede, G. and Bond, M. H. (1988). The Confucius connection: From cultural roots to economic growth. Organization Dynamics, 16, 4-21. Hui.C H.. in Triandis. H. (1986) Individualism-collectivism: A study of crosscultural researchers. Journal od Cross-Cultural Psychology, 17, 222-248. Kagitfibasi, C. (1970). Social norms and authoritarianism: A Turkish-American comparison. Journal of Cross-Cultural Psychology, 4, 157-174. Kagitgibasi, C. (1996). The autonomous-relational self: A new synthesis. European Psychologst, 1, 180-186. Kashima, Y., and Callan, V. (1994). The Japanese work group. V: H. C. Triandis (ur.) Handbook of industrial/organizational psychology, 2'"1 ed, Vol 4, pp. 609-646. Palo Alto, CA: Consulting Psychology Press. Kim, M. S., Hunter, J. E, Miyahara, A., Horvath, A. M., Bresnahan, M. and Yoon, H. J. (1996). Individual versus culture-level dimensions of individualism and collectivism: Effects on preferred conversational styles. Communication Monographs, 63, 29-49. Leung, K. and Bond, M. H. (l989).On the empirical identification of dimensions for cross-cultural comparison. Journal of Cross-Cultural Psychology, 20, 133-151. Leung, K., Bond, M. H. and Schwartz, S. H. (1995). How to explain cross-cultural differences: Values, valences and expectancies? Asian Journal of Psychology, 1, 70-75. Leung, K. and Bond, M. H. (1989). On the empirical identification of dimensions for cross-cultural comparison. Journal of Cross-Cultural Psychology, 20, 133-151. Leung, K., Bond, M. H. and Schwartz, S. H. (1995).How to explain cross-cultural differences: Values, valences and cxpcctancies? Asian Journal of Psychology, 1, 70-75. Musek, J. (1994). Psihološki portret Slovencev. Ljubljana, Znanstveno in publicistično središče. Musek, J. (1995). Spremembe v miselnosti in vrednotni usmerjenosti Slovencev v prehodnem obdobju. V V. Rus (ur.). Slovenija po 1995 (str. 87-106). Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. Musek, J. (1997a). The impact of transitional change on value-system in Post-communist Europe. Foreign Psychology/lnnostrannaya Psykhologia (Moscow), 1997, 8, 17-22. Musek, J. (1997b). The impact of transitional changes on value systems in Post-communist Europe: The implications for the higher education reform processes. Perspectives in Higher Education Reform, Vol. 6, 15-22. Musek, J. (1998). Political and religious adherence in relation to individual values. Studia Psychologica (Bratislava), 1998, 40, 1-2, 47-59. Musek, J. (2000). Nova psihološka teorija vrednot. Ljubljana: Educy. Musek, J. (2002a). Vrednote kot prediktorji in posredovalci verskih in političnih prepričanj. Antliropos (Ljublj.), 2002, letn. 34, št. 1/3, str. 1-18. Musek, J. (2002b). Število otrok, načrtovanje družine in vrednote. Antliropos (Ljublj.), 2002, letn. 34, št. 4/6, str. 1-18. Musek, J. (2003). Identiteta psihologije, psihološke paradigme in konstruktivizem : perspektiva socialne paradigme v psihologiji. Psiliot. obz. (Ljubi.), 2003, letn. 12, št. 3, str. 79-92. Musek, J., Pergar Kuščer, M. in Bekeš, A. (2000). The universality of the basic structure of value categories. Jpn. soc. (Tsukuba), 2000, vol. 4, str. 45-64. Piciga, D. (1992). Vrednote Slovencev v prehodnem obdobju. Znanstveno raziskovalni elaborat. Ljubljana: Pedgoški inštitut pri Univerzi v Ljubljani, (sodelavci: Musek, J., Kovačev, N. A. in 1'eklaj, C.). Schwartz, S. H. (1990). Individual and cultural dimensions of human values: Alternatives to individualism-collectivism. Proceedings of the International Conference on Individualism and Collectivism: Psycho-cultural perspectives from East and West. Seoul, Korean Psychological Association, pp. 40. Schwartz, S. H. (1991). The universal content and structure of values: Theoretical advances and empirical tests in 20 countries. Advances in Experimental Social Psychology. 25, 1-65. Schwartz, S. H. (1992). Universals in the content and structure of values: Theoretical advances and empirical tests in 20 countries. V: M. Zanna (Ur.), Advances in experimental social psychology. Vol. 25 (pp. 1 -65). Orlando, Fl.: Academic Press. Schwartz, S. H. (1994). Beyond individualism-collectivism: new dimensions of values. V: U. Kim, H. C. Triandis, C. Kagitfibasi, S. C. Choi and G. Yoon (eds.), Individualism and collectivism: Theory application and methods. Newbury Park, CA: Sage. Schwartz, S. H. (1996). Value priorities and behavior: Applying a theory of integrated values systems. V: C. Seligman, J. M. Olson and M. P. Zanna (Eds.). The psychology of values: The Ontario Symposium, Vol. 8. (pp. 1-24). Mahwah, N. J.: Lawrence Erlbaum Assocates. Schwartz, S. H. in Bilsky, W. (1987). Toward a universal psychological structure of human values. Journal of Personality and Social Psychology, 53, 3, 550-562. Schwartz, S. H. in Bilsky, W. (1990). Toward a theory of the universal content and structure of values: Extensions and cross-cultural replications. Journal of Personality and Social Psychology, 58, 878-891. Schwartz, S. H. in Sagiv, L. (1995). Identifying culture-specifics in the content and structure of values. Journal of Cross-Cultural Psychology, 26, 92-116. Smith, P. B. in Bond, M. H. (1998). Social psychology across culture. London: Prentice-Hall Europe. Smith, P. B. in Schwartz, S. H. (1997).Values. V: J. W. Berry, M. H. Segall in C. Kagitfibasi (eds.), Handbook of cross-cultural psychology, 2"d edn, Vol3. Boston: Allyn and Bacon. Smith, P. B., Dugan, S. in Trompenaars, F. (1996). National cultures and managerial values: A dimensional analysis across 43 nations. Journal of Cross-Cultural Psychology, 27, 231-264. Smith, P. B., Dugan, S. in Trompenaars, F. (1997). Locus of control and affectivity by gender nad occupational status: A 14 nation study. Sex Roles, 36, 51-77. Smith, P. B., Trompenaars, F. in Dugan, S. (1995). The Rotter locus of control scale in 43 countries. International Journal of Psychology, 30, 377-400. Toš, N. (1993). Religioznost in nereligioznost, 1968-93. Razgledi, 24. 12, str. 14-16. Toš, N. (1994). Comparative analyses on (non)religiosity. Teorija in praksa (Ljubljana), 31, 9-10, 794-814. Toš, N. (ur.) (1999). Vrednote v prehodu II. Slovensko javno mnenje 1990-1998. Ljubljana: Dokumenti SJM. Toš, N. (ur.).(l 992). Slovenski izziv (Rezultati raziskav javnega mnenja 1990-1991). Ljubljana, FDV-1DV, Center za raziskovan je javnega mnenja in množičnih komunikacij. Toš, N., Möhler, P. in Malnar, B. (ur.) (1999). Modern society and values. Ljubljana: FSS Univerza v Ljubljani. Mannheim: ZUMA. Triandis, H. C. (1990). Cross-cultural studies of individualism and collectivism. V: J. J. Berman (ur.), Nebraska Symposium on Motivation, 1989. Triandis, H. C. (1995). Individualism and collectivism. Boulder, CO: Westview. Triandis, H. C., Kilty, K. M., Shanmugam, A. V., Tanaka, Y. in Vassiliou, V. (1972). Cognitive structures and the analysis of values. V: H. C. Triandis (ur.), The analysis of subjective culture. New York: Wiley. Trstenjak, A. (1991). Misli o slovenskem človeku. Ljubljana: Založništvo slovenske knjige. Ule, M. in Miheljak, V. (1993a). Mladina 93. Republika, 1993. Ule, M. in Miheljak, V. (1993b). Prihodnost mladine. Ljubljana: DZS. Ule, M., Miheljak, V. in Mencin, M. (1993). Youth 93. Research Report of Faculty of Social Sciences Ljubljana. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. Ule, M„ Rener, T., Miheljak, V. in Mencin, M. (1996). Življenje in vrednotne orientacije mladih v Ljubljani. Neobjavljeno razisiskovalno poročilo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani.