DELAVSKA POLITIKA
Uredništvo je v Mariboru, Ruška cesta, poštni predal 22. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ae sprejemajo. Uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22. Ljubljana VII, Zadružni dom.	Izhaja vsako sredo In soboto. Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din.	Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namen« delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane Din 1.—. Mialih oglasov trgovskega značaja, stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta D. 1.50. Pri večjem številu objav popust. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne frankirajo.
Štev. 30.	Sreda 9. aprila 1930.	Leto V.
Strokovnim organizacijam !
Predložen je načrt obrtnega zakona.
Ministrstvo je načrt za novi obrtni red izdelalo ter ga predložilo gospodarskim organizacijam, to je, delodajalskim in delavskim zbornicam ter drugim korporacijam, da izrečejo o njem svoje mnenje.
Obrtni zakon ni važen le za delodajalce, za industrijo, za obrtnike in trgovce, ampak tudi za delavce in kmete, ker je ravno ustroj obrtnega zakona podlaga, na kateri slone so-cijalne razmere, socijalne pravice in tudi pravni položaj delavca in vseh tistih, ki so od teh temeljnih pravic več ali manj odvisni od socijalnega in pravnega položaja slojev, ki spadajo v področje tega zakona.
Ni vseeno, kakšen bo novi obrtni red. Naše meščansko časopisje pravi sicer, da je novi obrtni zakon skoro enak pri nas sedaj veljavnemu obrtnemu redu. Ali to nas ne sme premotiti. V novi obrtni zakon se lahko še vnesejo določbe, ki jih še ni ali pa so že v njem, po katerih se bo potem ravnala socijalna in delavskovar-stvena zakonodaja. Določbe o delovnem času, omejevanje delavskega koalicijskega prava, omejevanje kolektivnih pogodb in pravic delavskih zaupnikov nikakor ne sme biti izraženo v novem obrtnem zakonu. Ne poznamo še načrta, toda soditi po tendencah gospodarskih krogov, moramo že sedaj opozoriti na te glavne postulate delodajalskih organizacij.
Obrtni red je zakon, ki ureja razmerje obrti in industrije do države.
Obrtni red mora torej urejevati pravne razmere med podjetniki teh panog in državo.
Početkom maja skliče ministrstvo o načrtu posebno anketo v Beograd. Do takrat morajo pristojne korporacije preštudirati načrt ter na anketi povedati svoje mnenje.
Največji interes na tem zakonu imajo torej strokovne organizacije in strokovno organizirano delavstvo, ki morajo novi zakonski načrt temeljito proučiti in povedati svoje mnenje.
Ogromna stavka grozi Angliji.
Pred stavko tekstilnih delavcev.
Angleška tekstilna industrija preživlja krizo, ki jo hoče omiliti na račun delavstva z znižanjem plač. Vlada je položaj preiskala in ugotovila, da je gotovo znižanje plač potrebno in sicer, časovne plače za 9% %, akordne pa za 8'4%. Strokovne organizacije so na to znižanje pristale, vendar večina delavstva noče o tem nič slišati. Za slučaj, da se konflikt ne bo dal odpraviti, grozi stavka vsej tekstilni industriji z 200.000 delavci.
Odprava smrtne kazni v angleški armadi.
Londonski parlament je sprejel zakon, po katerem se smrtna kazen v armadi odpravlja; ostane še samo za zločin veleizdaje pred sovražnikom. (Dosedaj se je tudi dezerterstvo kaznovalo s smrtjo). Enako ostane še za civilne umore v veljavi. To sicer še ni mnogo, vendar če se upošteva skrajna konservativnost Angležev, je že velik korak k pri-znanju humanosti.
V	Abesiniji imajo novega cesarja- V Abesiniji je umrla cesarica Judita, vdova Menelika drugega. Novi cesar je Ras Tafari.
Rudarjem dela in kruha!
Položaj rudarjev v revirjih Trboveljske premogokopne družbe postaja katastrofalen. — Obrat deloma ustavljen, deloma pa reduciran na dva šilita tedensko. — Povprečni zaslužek rudarja 150 Din na teden. — Spor med upravo drž. žel. in TPD. — Akcija Zveze rudarjev Jugoslavije.
Prvotno praznovanje šihtov v revirjih T rboveljske premogokopne družbe se je spremenilo v direktno ustavitev posameznih obratov. Tako je stal Hrastnik pretekli teden popolnoma. V Rajhenburgu, Trbovljah in Zagorju so rudarji napravili samo dva šihta. In govori se, da se bodo ti rudniki prihodnji teden tudi ustavili.
Temu praznovanju pa ni več vzrok splošna premogovna kriza, temveč je posredi spor med družbo in vlado. Kakor običajno, poteče vsako leto s 1. aprilom pogodba o naročilih premoga med družbo in državnimi železnicami. Letos se je uprava drž. železnic postavila na stališče, da se morajo cene premogu znižati. Rudarski podjetniki so se temu uprli, uprava drž. železnic pa je naročila odpovedala.
Torej zaradi boja Trboveljske premogokopne družbe za večji dobiček mora ubogo rudarsko delavstvo trpeti. Ali je to tudi življenje, če zasluži rudar Din 160 do Din 200 na 14 dni, od katerega zaslužka se mu odbije še Din 98 za razne odtegljaje? Reče se lahko z mirno vestjo, da so s tem vsi rudarji z družinami vred pognani v obup.
Tozadevno je sklicala Zveza rudarjev Jugoslavije širšo konferenco v Trbovljah, katere sklep je bil, da se odpošlje v petek, dne 4. t. m., de-putacija rudarjev k banu. Tej depu-taciji so se priključili predstavniki prizadetih občin in Delavska zbornica. Namen deputacije je bil. zasi-gurati prizadetim rudarjem in njihovim družinam aprovizacijo.
Zakon proti umazani konkurenci.
Dne 5. t. m. je bil podpisan zakon proti umazani konkurenci. Zakon je bil vsekakor potreben, ker se z nepošteno reklamo ne oškoduje le trgovca, ampak zlasti tudi konsumen-ta, kateremu se proda nevredno blago za drag denar, pogostoma pa celo potvorjeno blago, ki nima nobene vrednosti.
Po novem zakonu je prepovedano vse, kar je proti dobrim običajem v konkurenci. Če kdo vrši konkurenco, ki ni dobrega običaja, sme oškodovanec tožiti za odškodnino.
Prepovedana je tudi nelojalna reklama, to je, hvalisanje svojega blaga glede na kakovost, izvor, dalje govorjenje o nesposobnosti konkurence z ozirom na materijalne razmere, o patentnih prednostih, o proizvajalnem načinu z namenom škodovati konkurenci, bahati se z odlikovanji, z dobaviteljskimi naslovi, grbi in emblemi, če kdo nima dovoljenja.
Istotako je kaznjivo, če trgovec navaja napačen izvor blaga in ga označuje z napačno firmo, tudi, če drugje nabavljeno blago označi s svojo firmo, da stranke vara kot s svojim produktom. Tuje blago pa sme označiti s svojo firmo, če s tem ne označi blaga kot domači produkt. To pa ne velja za blago, ki zanj te posebnosti niso pomembne.
Prepovedano je tudi raznašati vesti o blagu konkurence, ki škodujejo podjetju in trgovcu; istotako zlohotno jemati zaupanje v blago konkurence in kršiti zaupanje naročnikov.
Kdor prekrši določbe zakona, ni dolžan samo povrniti škodo, ampak ga sodišče lahko kaznuje do zneska 50.000 Din.
Globe se stekajo v fond za strokovno šolstvo.
Zakon stopi v veljavo mesec dni po objavi v »Službenih Novinah«.
Nemška socijalna demokracija se ne boji volitev.
Oklic na narod in velikanske manifestacije.
Nemška socijalna demokracija je izdala oklic na narod, v katerem opozarja, da je Briiningova vlada reakcionarna, brez trdnega hrbtišča in da sede v vladi trije ministri nerepu-blikanci, in sicer Bredt, Schiele in Treviranus.
Največja nevarnost za republiko pa je igračkanje mož v vladi s paragrafom 48. ustave, s katerim Brii-ninŽ Žrozii ker bi se s tem povsem po nepotrebnem in ne v zmislu ustave uvedlo poizkus diktature. Nemško delavstvo svari pred takim poizkusom. Socijalni demokrati so obenem prepričani, da tudi republikanske stranke, kakor nemški demokrati in centrum, ki so v yladi, ne bi dopustile, da bi člen 48. zlorabljal proti republiki.
»Mi republikanci nimamo strahu pred volitvami, ker vemo, da nemški narod zna ceniti delo republikanske vlade Hermana Miillerja. Osvobojeno je Porenje; naše naporno delo za nezaposlene, važen je tudi ves naš boj proti reakciji, proti fašizmu.
Vemo, da je ideja demokracije močnejša kakor pohlepna strast po diktaturi.
Če pride do volitev, tedaj vsi na noge! Svesti smo si zmage, ker vemo, da je bodočnost le svobodna demokratična in socijalna nemška edinstvena republika«.
Nemški klerikalci in padec nemške Miillerjeve vlade.
Naše takozvano katoliško časopisje poroča, da je nemška vlada padla, ker ni bilo soglasja v vladi glede zavarovanja za nezaposelnost. Tako poročilo je namenoma pomanjkljivo, Vzrok padca nemške vlade so bili nemški kapitalisti, ki so zagrozili meščanskim članom vlade z bojkotom, če sprejmejo predlagano zavarovanje za nezaposlenost. In meščanski ministri kanclerju tega niti povedali niso, ampak so samo stavili nesprejemljive predloge ter tako provocirali odstop vlade na jako neiskren način. Glavno vlogo je imel klerikalni centrum.
Revolucijonarna Indija.
Bliskavice pred viharjem v Indiji.
Ghandi se bliža morski obali. Spremlja ga vedlno večja množica ljudstva. Občinski funkcionarji v 170 občinah so na njegov poziv odložili svoje funkcije. Vlada je nameravala prvotno Ghandija aretirati, čim bi dospel do morja. Sedaj sc je premislila iru bo to storila samo v skrajnem slučaju. Zadnje dni je imel medpotoma v nekem kraju javni shod, na katerega je prihitelo 80.000 ljudi. Pa tudi po ostalih mestih Indije razburjenje vedno bolj narašča.
V	Kalkuti je policija izdala nove cestno-prometne predpise, po katerih se ne sme skozi mesto voziti z živalskimi vpregami. Domačini so na to odgovorili z burnimi demonstracijami, proti katerim je policija brezobzirno nastopila. Bilo je 5 ubitih in 60 ranjenih. V Bombayu so železničarji-domačini hoteli preprečiti transporte angleških čet. Vlegli so se po progi na tračnice, od koder so jih morali s silo odnašati. Dve najnižji indijski kasti sta ustanovili vse-indijsko »zvezo nečistih«, ki je pripravljena se za svojo osvoboditev posluževati tudi sile.
Indijski apostol Mahatma Ghandi
je prispel v Dandi do indijskega morja, kjer namerava kršiti solni monopol z izdelovanjem' soli. Ghandi je za nekrvavo borbo, za bojkotiranje angleškega blaga in izstop Indijcev iz vseh, državnih in javnih služb. Nacijonalisti se sicer izogibljejo dati povod policiji za oboroženi nastop, vendar se pa pripravljajo sami eventuelno za oborožen odpor. Po vseh centrih so nacijonalisti imeli te dni shode in agitirali za pričetek bojkota, ki se je pričel 6. t. mi, ko je Ghandi prispel v Dandi.
Boi za tajno volilno pravico na Ogrskem.
Velike demonstracije po deželi in v Budimpešti.
Madžarski kmetje so politično prebujeni kakor malokje. Bethlenov vladni sistem jim je jel presedati in začeli so veliko politično akcijo. Predvsem so kmetje komitata Be-kescsaba priredili veliko protestno zborovanje, na katerem so ostro kritizirali gospodarsko krizo in javno volilno pravico. Zahtevali so tajno volilno pravico, da se jim da prilika obračuna s sedanjim režimom, ki ščiti samo veliko posest, madžarske magnate. Mali kmeti hočejo napraviti obračun. Tu je predsednik shoda poslanec Czimadia prekinil govornika, toda ves shod je energično protestiral. Enaka manifestacija se je vršila v nedeljo v Budimpešti, kjer so nastopile celo meščanske tako-zvane demokratične stranke za splošno tajno volilno pravico. Govorniki so naglašali, da ne zadošča, če se zamenja nekaj ministrov, zamenjati se mora ves režim.
Delavstvu sovraini kurs v Avstriji.
Zakon o zborovalni in organizacijski svobodi (Antiterrorgesetz)
je bil v dunajskem parlamentu po meščanski večini sprejet. Socijalnim demokratom se je posrečilo prvoten načrt znatno omiliti.
Nezaposlenost in revolucija.
Amerikanske strokovne organizacije svare.
Predsednik amerikanske zveze strokovnih organizacij, Green, je dne 1. aprila pred gospodarsko komisijo zveznega senata izjavil, da bi Zedinjenim državam utegnili groziti revolucij onarni prevrati, če se končno ne prične z vso resnostjo borba proti nezaposlenosti.
Po Greenjevem mnenju je v Zedinjenih državah 3,700.000 nezapo-slencev. Zahteval je obenem,, da zvezni senat sprejme tozadevni program strokovnih organizacij glede odprave nezaposlenosti. Po tem programu se zahteva predvsem izvedba javnih del. Drugi del zahteva skrajšanje delovnega časa. Časopisje pripisuje izjavi izredno važnost.
Zavarovanje za brezposelnost na Ceho-slovaškem.
Zavarovanje izvajajo strokovne organizacije.
Čehoslovaška vlada je podpisala takozvano Gentsko novelo, ki regulira brezposelnim podpore, ki se bodo s to novelo znatno zboljšale. Te podpore delijo strokovne organizacije (delavske zbornipe) na podlagi imenikov svojega članstva, in se smatrajo kot dodatek k podporam, ki jih prejemajo člani od svojih strokovnih organizacij. Dosedaj se je izplačevala javna brezposelna podpora posamezniku za največ 3 mesece v iznosu 12 Kč. na dan. Po noveli se pa zviša podporna doba na 6 mesecev po 18 Kč. dnevno. V izrednih slučajih tudi delj. Ob enem bo organizirala država tudi produktivno brezposelno podporo v obliki javnih del. Brezposelni, ki bodo pri teh delih zaposleni, dobe k običajni brezposelni podpori še 10 Kč. pribitka. Pravico do podpore imajo organizirani delavci, ki dokažejo 1 letno članstvo če so oženjeni, in 5 letno če so neoženjeni.
Dunajski kapitalisti proti delavcem.
Kapitalistične demonstracije proti
delavskim davkom na Dunaju.
Takozvani pridobitni krogi, pod plaščem krščanskega socijalizma (klerikalizma) na Dunaju, so v nedeljo, dne 6. aprila demonstrirali na »Ringu« proti občinskim davkom. Že dolgo so se pripravljali na to demonstracijo in kot poročajo nekateri listi, se je glavnemu organizatorju demonstracije, mestnemu svetniku, ter deželnemu podpredsedniku, Zim-merlu, posrečilo pridobiti najrazličnejše korporacije. Dunajčani so zo-
pet imeli »hec«, kajti za krščene in nekrščene jude so šle Marijine device in društvo katoliških mladeničev, pa še tretjeredniki in tretjered-nice itd., na cesto. Da pri tem ni manjkal Heimwehr, se samo ob sebi razume. In kaj so hoteli demonstranti? Predvsem se jim gre zato, da bi zavzeli tisto rdečo trdnjavo, ki se ji pravi rotovž ali »Rathaus«, kjer danes Luegerijanci ne morejo zapovedovati, kajti po vojni so se vloge tamkaj zamenjale, vendar se krščanskim socijalcem ne vrača milo za drago, kajti pred vojno je sedelo v dunajskem občinskem svetu poleg 155 meščanskih zastopnikov samo deset delavskih, ki so bili izvoljeni v splošni kuriji, med tem, ko danes sedi poleg 78 socijalnih demokratov 41 krščanskih socijalcev in en velene-mec, ki so vsi izvoljeni na podlagi splošne in enake volilne pravice in ne na podlagi nekdanjih zloglasnih volilnih razredov. Da je z meščan-
skim režimom izginil tudi bivši davčni sistem, s katerim se je ubogo ljudstvo strašno izžemalo, je jasno. Sedaj so uvedeni večinoma direktni davki in pred vsem davki na luksus, ne pa davek na vodo, na zrak ter kruh in mleko. Novi socijalistični režim je odpravil užitnino, ki se je pobirala od vsega, kar je kdo v mesto prinesel. Stanovanjski davek je na-pram prejšnjemu naravnost smešen, saj se plača od najmanjše najemnine 90 grošev ali 7.50 Din mesečno, pa še to gre zopet v prid najemnikom, ker se iz teh dohodkov hiše gradijo. Vse ostale pristojbine n. p. za vodo, elektriko, plin in tramvaj znašajo samo toliko, da se krije režija.
S tem pa naravno gospodje niso zadovoljni, ker ima to za posledico, da je socijalističnih volilcev od volitev do volitev vedno več. Listi pravijo, da omenjena demonstracija ni imela nobenega praktičnega pomena, pa tudi moralno je skrahirala.
Doma in po svetu.
Patriarh Dimitrij je umrl. Dne 6.
t. m. je umrl po krajšem bolehanju predstojnik jugoslovanske pravoslavne cerkve patriarh Dimitrij v 84. letu starosti. Patriarh je bil rojen v Po-žarevcu 15. oktobra 1846. Študiral je v Beogradu in v Parizu. Poverjen je bil potem, da uredi razmere pravoslavne cerkve. Leta 1905 pa je bil posvečen za metropolita kraljevine Srbije. Leta 1920 pa je postal patriarh obnovljene srbske patriarhije.
Praktični zgledi gospodarstva nam dokazujejo, da konzumenti nimajo nič od tega, če se uvoznina, carina ali druge davščine znižajo. Državna oblast dovoljuje za razne izvozne predmete izvozno premijo v obliki popusta na izvoznih stroških — blago se ne poceni. Hišni davki so bili lani znatno znižani, stanarina se pa ni znižala, ampak narašča in že z majem zopet poraste. Ljubljanska občina je znižala užitnino na alkoholne predmete, toda cene vinu ne bodo nižje, kmet ne bo prodajal vina dražje. In vendar je dokazana resnica, da brez dobro situiranega konzumenta ni narodnega gospodarstva.
Hrvaški kmeti v avdijenci. Beograjska »Politika« poroča, da bo prišlo 22. aprila 1234 bivših funkci-jonarjev razpuščene Radičeve stranke iz 53 okrajev v Beograd v avdi-jenco h kralju. Med njimi je 12 bivših državnih poslancev in 40 bivših oblastnih zastopnikov. Ostali so razni občinski funkcijonarji itd.
Generalni inšpektor zdravstva pri ministrstvu socialne politike in narodnega zdravja je postal dr. An-drija Štampar, bivši minister narodnega zdravja in doslej načelnik pri ministrstvu socialne politike, oddelku za narodno zdravje.
Cankarjev spomenik na Vrhniki.
Odbor za Cankarjev spomenik na Vrhniki je dne 3. t. m. sklenil pogodbo s kiparjem Ivanom Jurkovičem za izdelavo Cankarjevega spomenika.
Samo sedem poštnih direkcij v državi, in sicer v Beogradu, v Skop-lju, v Ljubljani, v Sarajevu, v Novem Sadu, v Banjaluki in v Zagrebu. Pozneje se ustanovi poštna direkcija tudi v Cetinju.
Nov red so ustanovili v naši državi, ki se imenuje red jugoslovanske krone. Red ima pet stopenj ter se bo podeljeval z5 zasluge za državo in kralja.
1800 let star cekin so našli pri Sv. Petru v Savinjski dolini. Na njem je podoba rimskega cesarja Trajana.
Italija se oborožuje. Do konca leta dobi vseh 300.000 miličnikov-fa-šistov puške. Vrhu tega izgotovi Italija v kratkem štiri vojne ladje v raznih ladjedelnicah.
Organizacija gluhonemih. Soci-jalni demokrati imajo na Dunaju tudi posebno organizacijo gluhonemih.
V	četrtek, 3. aprila, se je vršil velik shod gluhonemih mas. Govorila je socijalistinja Amalija Seidel. Poseben tolmač je njen govor prevajal trn jezik gluhonemih.
Razkol v Heimwehru. V Spodnjeavstrijskem Heirmvehru se že tfalj časa dve struji borita za premoč: krščanskosocialni »Heimatbuud« in monarhistična »Wiener Heimwehr«, s katero sodelujeta tudi hakenkreuz-lerska »Deutsche \Vehrturner« in »Freikorps Oberland«. Monarhistične organizacije vhajajo vedno bolj
pod vpliv kneza Starhemberga, medtem ko ga krščatisktasocijalne organizacije odklanjajo. Odsotnost dr. Steidleja, ki se je nahajal na dopustu pri fašistih v Italiji, je Starhem-berg porabil, da se je proglasil za edinega poveljnika nižjeavstrijskih Heirmvehrov. To se pa treznejšemu delu krščanskih socijalcev in Land-bundu ne dopade in kmečka zveza grozi, da bo kmečke bojne organizacije proglasila za samostojne.
V	Budimpešti so brezposelni priredili demonstracije in pred parlamentom glasno zahtevali kruha iu dela. Močne policijske čete so jih napadle z golimi sabljami, vsled česar so socijalisti v parlamentu' burno protestirali.
Ker niso imeli potnih listov. Te dni se je vršil v Berlinu evropski kongres kmečke, zelene internacijo-nale. Nemške oblasti so pa na meji zaprle 23 udeležencev kongresa, ker so prekoračili mejo brez potnih listov. Trije člani poljskega sejma so morali plačati po 35 mark kazni, ostali so bili obsojeni vsak na tri dni zapora. Med njimi je bilo 17 Poljakov, 4 Čehoslovaki, 1 Italijan in l Jugoslovan. Čudno, vsi ti imajo vendar tudi v lastnih državah stroge predpise o potnih listih, pa vendar mislijo, da se v Nemčijo lahko gre kakor doma k svojemu hlapcu v hlev.
Burne demonstracije v Varšavi.
Proti novi reakcijonarni vladi polkovnika Slaveka so priredili socijal-ni demokrati veliko število protestnih shodov, ki so se razvili v burne poulične demonstracije. V pondeljek, 31. marca, je prišlo pri demonstracijah do ljutih, pretepov s policijo, med katere so se pomešali tudi hujskajoči komunisti, ki so več stražnikov polili z žvepleno kislino in jim prizadejali težke poškodbe.
Sovjetsko sožalje ob smrti švedske kraljice. V Rimu je umrla te dni švedska kraljica. Ruski narodni ko-misarijat za zunanje stvari v Moskvi je izrekel ob tej priliki sožalje švedskemu poslaniku v Moskvi. Vrhutega je izrekla gospa Kollantay, ki je ruski poslanik v Stockholmu, sožalje ruske vlade kralju in švedski vladi.
Stalin sklicuje kongres ruske komunistične stranke na dan 16. junija v Moskvo.
*
Rdeča zastava na cerkvenem stolpu. Na 100 metrov visokem: stolpu župne cerkve dunajskega okraja Simmcring je nekega jutra v prošlem tednu plapolala velika rdeča zastava. Župnik je bil zelo hud' in je takoj telefoniral po požarno hrambo, ki je prihitela z velikimi automiatičnimi lestvami in po daljšem' trudu snela zastavo. Enako hudomušnost so si dovolili neznanci na neki cerkvi v Innsbrucku, kjer so tudi na tlak pred cerkvena vrata napisali v velikih črkah z rdečo barvo: »Vera je opij za
Aleksander Neverov:
Taškent — kruha nosato mesto.
(Ruska povest iz dni velike lakote. Prevedel I. V.)
43
— Med tem si bom ogledal mužike na postaji. Morda najdem koga izmed naših. Ali kadite cigarete?
— Zakaj?
— Morda ku£im kaj cigaret za vas.
Kondratjev se je nasmehnil.
— Ako kupiš za me cigarete, te ne vzamem na lokomotivo ...
Miška je na postaji pogledal strojevodji prisrčno v obraz. Nerad je skočil z lokomotive. Za vagoni je počepnil, se sezul, potegnil iz laptjov trak, a raztrgane laptje vrgel stran. Nogavice je prevezal s trakom ter jih vrgel preko ramen. V sajasti kapi in bos je šel na bazar. Ni hotel takoj kupiti kruha za prvo ceno. Trgoval je pri raznih branjevkah, kakor mužiki, ki kupujejo konja. Povsod so bile enake cene. Strašno rad bi jedel, posebno, ko je gledal cele hlebce kruha. Pogledal je še enkrat na skrit tisočak in kupil precejšen kos belega kruha. Snedel ga je polovico, postal je težak, sopihal je in utrujeno pomislil:
— Dovolj. Jutri pojem ostalo!
Mimo so nesli na nosilkah mužika.
Miška je pogledal njegovo ruso brado, modre hlače, gole očrnele pete in vsrkal v sebe tujo bolest ter pomiloval umrlega:
— Vsekakor sem srečen človek: ta je umrl, a jaz se peljem naprej . ..
Za postajo so sedeli mužiki, babe, starci, dekletca . .. prava lačna čreda. Miška je vprašal dvoje mužikov:
— Kam se peljete?
Mužiki niso odgovorili.
Miška se je razsrdil.	^
— Zakaj ne odgovorite?
Eden izmed mužikov je odgovoril:
— Daj mir, pobič! Dovolj imamo svojih skrbi...
Drugi mužik je pripomnil:
— Štiri dni čepimo že tukaj ... ni nam do razgovorov . ..
Miška pa je rekel kakor veliki, pravi mužik:
— Tudi jaz sem čepel po postajah; po noči sem v stepah sam samcat prenočeval; peš sem hodil.
— Kako si vendar hodil?
— Kako? . . . Šel sem, kakor se hodi. Sila me je primorala.
— Čenčaš, a sam ne veš kaj, so se razjezili mužiki.
Miška si je popravil staro očetovo kapo in je začel pripovedovati, kako so ga zapustili tovariši, kako je prenočil eno noč sam samcat naravnost v stepi, a drugo v čuvajnici in nikogar ni bilo z njim. Nato je naletel na strojevodjo, sodruga Kondratje-va, ki ga je vzel k sebi na lokomotivo, ga napojil s čajem iz svojega čajnika in mu dal nekoliko kruha. Ce bi bilo več takih ljudi, bi se že davno vsi pripeljali.
Miška je pripovedoval mirno, s prepričevalnim glasom in se zato zdel večji, kakor je bil v res-
nici. Mužiki so ga pazno poslušali, zadnji so se pomaknili bližje, gledali so pripovedovalcu v obraz. On pa, zadovoljen in sit, je mahal z nogavicami, stal sredi mužikov kakor majhen pridigar, ki je utrjeval poslušalce v veri in vlival v njih ude bo-drost za nadaljno nedokončano pot.
Vsled splošnega zanimanja omamljen se ie bahal:
— Grem in sedem na lokomotivo!
— Na kakšno lokomotivo?
— K sodrugu Kondratjevu.
Obrnil se je in šel.
Pogledal je še enkrat k mužikom in pomislil:
— Gotovo mi zavidajo!...
Dve lokomotivi sta se premikali, žvižgali, vagoni so se odcepljali, odbijači so udarjali. Poleg žvižgov lokomotive so žvižgali kretniki z majhnimi piščali. Ko je zagledal Miška sprevodnika z dvema steklenicama za pasom, je vprašal:
— Hej, sodrug, kam gredo lokomotive?
— K materi v hlače, je odgovoril sprevodnik.
— Ah?
— Da, da, ah!
Oba sta se smejala.
Sprevodnik je šel dalje, a Miška je stal z bosimi nogami na toplih tračnicah. Mimo je šel rde-čevojnik s puško. Miška je hotel z njim govoriti:
— Sodrug, koliko je ura?
— Koliko pa želiš?
— Ali je že dve popoldan?
— Je, je odgovoril rdečevojnik. — Dve veliki in tretje malo.
ljudstvo.« To je najbrž reakcija na protirusko versko propagando.
S sekiro glavo razklal. V W.eis-senbachu v Avstriji sta gozdna delavca Planer in Reišer tesala v gozdu hlode. Planerju je pri delu spodletelo in je padel tako. da je prišel z glavo pod Reišerjevo sekiro, ki je ta ni mogel več zadržati ter je tovarišu preklal glavo na dvoje.
Zapeljevalec otrok. 33 letni kolar Matija Ugrinovič na Gradiščanskem je bil obsojen na 4 mesece težke ječe, ker je nenravno zlorabil štiri desetletne deklice. Naročen je bil na »Kirchenblatt« (Cerkveni list), ki so mu ga dekletca dostavljala v hišo in se je ob takih prilikah! spozabil nad otroci.
Med mlinskimi kamni. V papirnici Bayer na Tirolskem' je 53 letni delavec Alojz Poš vlagal materijal v Papirni mlin, pri tem1 pa se je preveč nagnil v odprtino, kjer so ga mlinski kamni zgrabili in dobesedno zmečkali.
Žena kastrirala moža. V naselbini Hotting pri Innsbrucku je neka 25-letna žena, ko je prišel njen 39 letni mož pijan zvečer domov in v postelji zaspal, istemu z britvijo odrezala spolovila. Pustila ga je potem nezavestnega ležati celo noč, brez zdravniške pomoči. Šele zjutraj je povedala sosedi, da je moža temeljito »skurirala«. Sosedje so poklicali zdravnika. Mož je medtem že skoro izkrvavel. Upajo, da ga ohranijo pri življenju. Žena se zagovarja, da ji mož ni bil zvest.
Zvezan na železniških tračnicah. Franc Kopecki, čehoslovaški železniški uradnik, je spremljal tovorni vlak. Blizu postaje Veli Topolczany je opazil med vožnjo dva tatova, ki sta basala v vagonu premog v vreče in jih metala z vlaka. Med uradnikom: in tatovoma se je vnel boj, med katerim sta oba moža vrgla uradnika z vozečega vlaka in sama skočila za njim. Nato sta ga zvezala in položila na tračnice ter zbežala. Prihodnji vlak je Kopeckega težko poškodoval in mu odrezal ude, tako da je v kratkem potem umrl v bolnici.
Šestnajst rudarjev zasutih. V rudniku Kettle Island, Kentucky, USA, je povodom plinske eksplozije v nekem rovu zasutih šestnajst rudarjev katerih se kljub napornemu prizadevanju rešilnega moštva dosedaj ni posrečilo rešiti. Radi plinov je malo upanja, da bi ostali živi.
Sto utopljencev. Na južnem Japonskem oskrbuje promet čez neko široko reko velik brod. Prošli teden se je ob priliki nekega praznika natlačilo na brod tristo ljudi. Radi prevelike obremenitve se je brod sredi reke potopil. Utonilo je nad sto ljudi.
Nova, najvišja gora sveta odkrita. Neka ameriška geografska ekspedicija poroča iz notranje Azije, da je odkrila novo gorovje, ki je višje kakor Himalaja, katerega najvišji vrh, Mont Everest, je visok 8882 metrov. Najvišji vrh v novoodkritem pogorju pa dosega višino 10.000 metrov.
Petrolej zalil mesto.
Prevelik petrolejski blagoslov.
V	bližini ameriškega mesta Oklahome so vrtali nov rov do petrolejskih vrelcev. Nenadoma je bruhnil iz zemlje mogočni petrolejski gajzir, ki ie v hipu preplavil vso bližnjo okolico in ga z nobenimi sredstvi ne morejo ustaviti. Bruha po dva tisoč ameriških sodov na uro in volumen Plinov, ki se širijo iz vrelca, se ceni na dvesto milijonov kubičnih čevljev dnevno. Hud vihar, ki se je dvignil, •ie razpršil visoko bruhajoči petrolej v obliki drobnega dežja daleč po okolici. Polja so uničena in vsa okolij je onesnažena z nafto. Ker grozi Vehka nevarnost eksplozije', so oblasti izdale strogo odredbo, da ne sme mliče v vsej okolici prižgati ognja. Ljudje morajo jesti sirove jedi. Med tem se je petrolej vžgal. Požar grozi doseči tnesto. Več stotin gasilcev, katerim' pomaga civilno prebivalstvo, skuša preprečiti, da ogenj ne zajame mesta.
Štirje bolgarski razbojniki so ubežali. V četrtek so pri prevozu iz Slivenske ječe v Vidinu ubežali trije zločinci in en anarhist, kakor ga imenuje poročilo. Vsi štirje jetniki so bili v okovih, spremljala sta jih pa 2 stražnika. Ko so se z vlakom vozili med postajo Metkovac in Brusarci, je en stražnik odložil puško in odšel na stranišče. Ko je prišel stražnik nazaj, je anarhist Tenekičijev pograbil steklenico z vodo in stražnika udaril po glavi, da se je nezavesten zgrudil. Drugi stražnik je pograbil napadalca, tedaj sta pa skočila nanj dva razbojnika, a četrti je pograbil puško in ga ustrelil. Potniki se niso upali pomagati stražnikoma, čeprav je bil prvi stražnik samo v nezavesti. Nato so razbojniki oboroženi s puškama in revolverji odšli k vratom vagona, ter ustrahovali sprevodnika, da jih je pustil na miru, ter drug za
Ljubljana.
Ljubljanskim občinskim svetnikom je postalo dolgčas. Zato so pričeli misliti na snovanje občinskih klubov. Doslej so ustanovili dva kluba. Eden se imenuje »Gospodarski klub občinskih svetnikov v Ljubljani«, ki mu načeluje Ivan Hribar (v njem so tudi dr. VI. Ravnihar in dr. Gregorič), drugi pa »Delovni gospodarski klub«. Prvi šteje le 14 članov, drugi pa ima večino v občinskem svetu. Kakšni ožji ali širši interesi so ustvarili dva »gospodarska« kluba v občinskem: svetu, nam sicer ni znano. Vemo pa, da so v obeh klubih najrazličnejši bivši politični pristaši in da so izven klubov ostali samo tisti občinski odborniki, ki jemljejo načelnost preveč resitP. O novih klubih ni mogoče reči, da bi bila v njih vtelešena naprednost ali katoliška akcija, marveč mora biti njiju program kaj drugega.
Merkurjeva tiskarna v Ljubljani je prešla v last banske uprave. Pogodba je bila te dni podpisana. Kakor se govori, se bo v Merkurjevi tiskarni tiskal nov dnevnik, in sicer v zvezi z dosedanjim Uradnim listom. Za glavnega urednika je predviden g. Aleksander Železnikar iz redakcije »Slovenca«.
Umrl je v Ljubljani tovarnar dežnikov Adolf Mikuš, ki je tudi v delavskih listih in publikacijah rad objavljal svoje oglase. Star je bil 77 let.
Bivši dnevničar pri OUZD v Ljubljani je bil obsojen po zakonu o zaščiti države v Ljubljani na eno leto zapora. Obsojeni je pripadal bivši klerikalni stranki, a njegovo dejanje je bila mladeniška nepremišljenost.
Vseučiliščna knjižnica v Ljubljani. V Ljubljani se zgradi posebno poslopje za vseučiliščno knjižnico, ki bo veljala okoli 7 in pol milijona dinarjev. Primerna stavba za knjižnico je potrebna. Dosedanja bogata li-cealna knjižnica se je že od nekdaj nahajala v neprimernih prostorih.
Maribor.
Odpust aretiranih železničarjev.
Dne 14. marca so bili vsled ovadbe Ivana Pečnika, kurjača državne železnice v Mariboru, Trstenjakova ulica št. 2, aretirani radi suma komunizma železničarji delavnice državnih železnic: Zupanc Josip, Weingerl Henrik, Canžek Andrej in brivec Novakovič iz Studencev. Pozneje je policija aretirala še železničarje Pšeničnik Ivana, Rebernik Filipa in Lekš Antona, ki se vsi še sedaj nahajajo v preiskovalnem zaporu okrožnega sodišča v Mariboru. Aretirana je bila na to še cela vrsta drugih že-
drugim poskakali iz vlaka in izginili. Enega razbojnika, Haralampijeva, so drugo jutro našli ob progi, ker se je nekaj poškodoval pri skoku in ni mogel razbiti verig.
Sven Hedin, znameniti geografski raziskovalec Azije, namerava vse svoje zbirke, skice, zapiske in knjige pokloniti mestu Stockholm, ki bo v ta namen sezidalo ob Malarskem jezeru v stockholmski okolici poseben Sven Hedinov muzej.
Krute justifikacije v Afganistanu. Afganistanski diktator Nadir Kan je 11 pristašev prejšnjega samozvanca obsodil na smrt in ukazal na poseben način usmrtiti. Privezali so jih pred topovske cevi, nakar so topove izstrelili tako, da so bila trupla v drobnih koscih raznešena po zraku. Na ta način so pred tridesetimi leti justificirali tudi Angleži uporne Indijce.
lezničarjev, ki pa so bili po zaslišanju izpuščeni. Čez štiri dni po aretaciji je vodstvo delavnice državnih železnic sporočilo omenjenim aretiranim železničarjem v zapore, da so brez odpovedi odpuščeni iz službe. Med njimi so nekateri z nad 20 let službe in seve z velikim številom otrok. Ker razpravlja o prestopkih zoper zakon o zaščiti države pravilom le državno sodišče za zaščito države v Beogradu, je bil celotni spis o zaslišanju osumljenih železničarjev poslan državnemu sodišču v Beograd, ki bo ukrepalo nadaljnje in ostanejo aretirani do odredbe državnega sodišča v zaporih okrožnega sodišča v Mariboru.
Senzacijonalen preklic ovaditelja Ivana Pečnika. V petek, dne 4. aprila, pa se je zglasil sam od sebe v pisarni zagovornika aretiranih železničarjev, dr. Avg. Reismana, ovaditelj Ivan Pečnik in tam izjavil, da on ni konfident in da ne dolži komunizma železničarjev Rebernika, Pšeničnika in Lekša ter brivca Novakoviča iz Studencev, katerih sploh ne pozna. Glede ostalih, ki jih je Pečnik ovadil, pa se sklicuje na zapisnik, ki ga je podpisal ob svoji prijavi na železniški policiji, kjer je izjavil, da je meseca majnika 1929 stopil v zveze s komunisti v Studencih, v delavnici in kurilnici in je kmalu nato stopil v stike s ključavničarjem Spolenakom, ki se nahaja sedaj v zaporu radi komunizma. Ivan Pečnik je šel nato k preiskovalnemu sodniku, da tudi tam to prijavi. Ivan Pečnik, ki torej sam priznava, da je bil še lansko leto v komunističnem gibanju, je v službi državne kurilnice in še ni aretiran.
Predavanje s slikami o Avstraliji in Oceaniji priredi podružnica »Svobode« v petek, dne 11. marca 1930, ob 20. uri v »Ljudskem domu«. Vabimo vse delavstvo k obilni udeležbi. Vstopnine ni.
Delavska gledališka predstava.
Naše čitatelje opozarjamo ponovno na gostovanje Delavskega odra »Svobode« iz Ljubljane, ki igra v nedeljo, dne 13. apnila 1930, ob 15. uri v tukajšnjem gledališču »Grob neznanega vojaka«. Glavno vlogo igra naš pisatelj Bratko Kreft. Nihče naj ne zamudi te delavske prireditve. Vstopnice se dobe v knjižnici Delavske zbornice in pri zaupnikih.
Občni zbor podružnice »Svobode« se
vrši v soboto, dne 12. aprila, ob pol 8. uri zvečer v »Ljudskem domu«. Pozivamo vse člane, da se zborovanja polnoštevilno udeleže. Vabimo tudi vse podružnice svobodnih strokovnih organizaciji, da se udeležijo občnega zbora po delegatih, da se tako čimbolj pripomore k vzajemnemu delovanju med kulturno in strokovno organizacijo. —
Odbor.
Pometanje cest ponoči. Ceste in trgi se pometajo ponoči. Hišni gospodarji morajo očistiti hodnike do 23. ure. Smeti morajo spraviti v smetišnice. Isto velja za tr-
govce. Branjevci ne smejo metati odpadkov na tla, pa tudi ostalo prebivalstvo se opozarja, da naj gleda na snago. Prestopki se kaznujejo.
Za tiskovni sklad je daroval neimenovani Din 5.—. Iskrena hvala. Posnemajte!
RuSe.
Na lepem prostoru, v sredi vasi, je
svojčas kupilo tukajšnje prosvetno društvo stavbeno parcelo, v dobri veri, postaviti si svoj društveni dom. Da je to društvo zmoglo kupno ceno, se je pred leti priredila tombola. Članstvo in somišljeniki tega društva so darovali za tombolo po svojih' zmožnostih. Marsikateri ubogi bajtar je sledil klicu svojih dušnih pastirjev, in darovalo se je mnogo: drva, ovce, vino in še marsikaj drugega je bilo na tomboli. Do tu bi bilo še vse v redu. Sedaj se je šele zvedelo, da je ožji odbor prodal to stavbeno parcelo nekomu, ki stoji precej blizu tega društva. Članstvo in širši odbor o vsem nista ničesar vedela. Kupčijo je sklenil ožji odbor za kulisami brez vednosti članstva. Razumljivo je, da so člani in prijatelji, ki so za to društvo in pa za prirejeno tombolo precej žrtvovali, razburjeni in se s to kupčijo nikakor ne morejo strinjati. Člani prosvetnega društva v Rušah naj vzamejo v roke »Slovenskega gospodarja« št. 13 z dne 26. marca, kjer stoji ipod rubriko Ruše med drugim sledeče: Zavedajmo se pa, da delovanje društva ni odvisno samo od odbora, marveč tudi od članstva. Člani tvorijo društvo: naloga vseh članov je, gojiti medsebojno spoštovanje in vzajemnost, braniti društveni ugled in po možnosti podpirati društvene namene (pravila). Predvsem plačajte članarino, katero bo prihodnje dni začel pobirati blagajnik. — Kako se ta lep nauk strinja z, delom ožjega odbora Prosvetnega društva v Rušah, vedo le člani, ker se jih v važnih društvenih zadevah' ne vpraša za mnenje.
Premeščenje ruškega župana. Iz tovarne vžigalic je premeščen v Beograd, ravnatelj g. Gorišek Mirko, ki je bil tudi župan občine Ruše, predsednik kraj. šol. odbora itd. Bil je sicer strogo nacijonalen, vendar pa v občevanju družaben in zmeren ter zelo iskren zagovornik kulturnih in socijalnih pridobitev, posebno pa si je znal pridobiti spoštovanje in zaupanje njemu podrejenega delavstva. Kot takega smo tudi mi spoštovali in mu želimo vse najboljše na njegovem novem službenem mestu.
Zadnji vidni madeži vojnega gospodarstva se rušijo. Tovarna podira stanovanjsko barako, zadnji ostanek iz vojnega časa, ki je zbujal spomine na medvojno življenje v času, ko se je s pomočjo vojnih vjetni-kov gradila tudi tovarna za dušik.
Trbovlje.
Uradni dnevi okrajnega sodišča v Laškem bodlo v Trbovljah v gostilni Zavrašek (Ranzinger) 12. 4., 10. 5., 7. 6., 5. 7., 16. 8., 13. 9., 11. 10., 8. 11. ih 6. 12., vsakokrat od 9. do 13. in od 14. do 16. ure. — V Hrastniku pa 26. 4., 24. 5., 21. 6., 12. 7., 23. 8., 27. 9., 25. 10., 22. 11. in 20. 12., in sicer v občinski pisarni od 9. do 13. in od 14. do 16. ure.
črna.
Podružnica »Svobode« vabi vse člane in somišljenike na svoji 11. redni občni zbor, ki se vrši v nedeljo, dne 13. aprila, ob 1. uri popoldne v društveni Sobi, Črna 48. — Če ne pride ob določeni uri zadostno število članov na občni zbor, se isti vrši pol ure pozneje, ki je sklepčen ob vsaki udeležbi. — Odbor.
Zabukovca.
Podružnica »Svobode« ima svoj redni letni občni zbor v nedeljo, dne 13. aprila t. 1., ob 17. uri v gostilniških prostorih Marije Zupanc v Migojnicah. Poleg običajnega dnevnega reda se bodo sprejemali tudi novi člani za Cankarjevo družbo. Članstvo se opozarja, dal naj ta dan poravna članarino (zamudniki), da bi podružnica že zopet enkrat lahko redno delovala in obračunavala. Istotako naj vsak član Cankarjeve družbe prinese denar za članarino s seboj, kajti rok za plačevanje članarine že poteka. Agitirajte tudi za nove člane! Nihče naj ne manjka.
Občni zbor podružnice Zveze rudarjev Jugoslavije. Ob 16. uri isti dan se vrši občni zbor strokovne organizacije ZRJ. Tudi tu velja za člane zamudnike, da poravnajo zaostalo članarino. Udeležba za člane obvezna.
Kulturni pregled.
Andersenov jubilej. 2. aprila je minilo 120 let od rojstva danskega pravljičarja Hansa Kristijana Andersena. Kdo ne pozna Andersenovih pravljic? O »Snegulčici«, »Tr-njulčici«, »Pepelčici«, »Obutem mačku«, »Janku in Metki«, »Rdeči kapici«, »Malem palčku s sedemmiljskimi škornji« in na stotine drugih. S kako slastjo smo jih požirali v svojem detinstvu. Danska na dostojen in prisrčen način proslavlja njegov jubilej. Na proslavi pred rotovžem' v Kopen-hagnu, kjer je župan predaval o otroškem pesniku, je bilo navzočih petdeset tisoč otrok. Proslava se je potom radia prenašala po vsem svetu. Za mladino višjih šol se je vršila v kraljevem gledališču slavnostna predstava iz Andersenovih del. Pe-
TRI PREDNOSTI
I« Ogromna Izbira«
II. Izborna kvalltata.
III. Nizke cena In plalllne olajšava.
Blago za moške obleke in spomladanske plašče. — Blago za damske kostime, plašče in obleke. — Cefiri, oksfordi in poplinl za moške srajce. — Crepe-de-chine, crepe-saten, crepe-georgette, crepe-marochine. — Bern-berg- in umetna svila v modernih barvah in desenih. Vsakovrstno platno za perilo stalno v veliki izbiri.
RNIK, MARIBOR, KOROlKA C. 9
CITflJTE„DELflVSKO POLITIKO «
"nflnoco se
snikovo rojstno mesto Odense priredi v juliju veliko jubilejno proslavo. Andersen, sin revnega čevljarja, je danes ponos Dancev in dragocena lastnina vseh narodov.
T. M.
»Svoboda.« Aprilska (4.) številka »Svobode« prinaša na uvodnem mestu nadaljevanje Cunovve razprave »Izvor vere«, in sicer govori to pot o ustvaritvi sveta. »Diskusija o socijalizmu« med Chestertonom in Shavvom se konča. Izvrstna je satirična kozerija Petra Pantra »Zaupno vam povem ...« Angelo Cerkvenik obširno ocenjuje Kreftov roman »Človek mrtvaških lo-
banj«. — Večji del številke je posvečen organizaciji in društvenemu življenju. V tem delu se nadaljuje zanimiva anketa o Cankarjevi družbi. — Talpa.
Prijatelj prirode".
9»
Izlet v Zagreb in na Sljeme priredi ljubljanski »Prijatelj prirode« v velikonočnih praznikih) 20. in 21. aprila. V Zagrebu se vrši ta dva dni kongres vseh društev »Prijatelja prirode« v Jugoslaviji. Kongres bo dal nove smernice temu idealnemu giba-
Naj takoj javijo
svoje natančne naslove one osebe, katere žele, da jih naučimo lepo, čisto in lahko domačo obrt, pa da si s tem pridobe stalen in posebno dobičkanosen postranski zaslužek. Javijo se naj samo oni, kateri razpolagajo z vsoto najmanj Din 3650.—, da si lahko nabavijo za to potreben stroj. Pouk je brezplačen, zaslužek 10—12 Din na uro. Materijal za izdelavo dajemo mi. Poleg za privatna naročila more vsakdo izdelovati tudi za našo tvrdko, ker mi smo pripravljeni vsak čas v gotovem denarju prevzeti vsakršno količino izdelane robe, za kar jamčimo tudi pismeno. Za odgovor priložite znamko.
✓
GRAUERT
TVORNICA STROJEVA D. D. GENERALNO ZASTUPSTVO I SKLADIŠTE
OSIJEK I.
KREŽMINA ULICA 13.
DOBRO IN POCENI
kupite nogavice, otroške čevlje, perilo, drobnarije, papir i. t. d. le pri
L. REK H, MARIBOR
Aleksandrova c. 40 (v novi Vlahovičevi hiši)
ŽIGA 5JEISS, KonleKtUsKo tižnulnn
Celje-Gaberje 3 (v Ulil g. PlevCak)
Cenj. občinstvu uljudno naznanjam, da imam veliko zalogo najnovejšega češkega in angleškega blaga po najnižji ceni. Ravnotako izgotovljene obleke za dečke in gospode v vsaki velikosti in najnovejših krojih.
A	DeSke oblak« od Din 80*—,
ISO*—, 250*—. Oblak« za go-spode od Din 300* naprej. Dalavska oblaka od Din 200*— 7	napraj.
Lastno izdelovanje oblek po meri in najnovejšem kroju.
NOBEN
rokodelec, delavec, kmet ali meščan
NE ZAMUDI
ogledati si dospele
>TIVAR<
OBLEKE
za se in za svoje otroke!
Kakovost izvrstna! Cene neverjetno nizke!
Samo v manufak-turni in konfekcijski trgovini
J. MASTNAK
Celje, Kralja Petra c. 15
Kot najboljše masažno in domače zdravilno sredstvo proti
reiatiini bolečim
zobo- in glavobolu, prehlajenju, trganju, za negovanje telesa, ust, osvežitev in krepitev mišičevja ter živčevja sploh, se vporablja že pol stoletja priznan«
LEVJA
MENTOL-DROŽENKA
(francosko žganje)
Dobiva se v originalnih plombiranih steklenicah v pristni predvojni kakovosti v vseh drogerijah In trgovinah z mešanim blagom, kakor tudi v vseh prodajalnah Konzumnega društva za Slovenijo.
njui, ki se je želo razmahnilo zlasti v zadnjem letu med delavstvom naše države. Ko se je vršil ustanovni občni zbor »Prijatelja prirode« v Ljubljani, ga je posetilo okrog 20 Zagrebčanov. Mi nismoi bili tedaj dovolj gostoljubni napram njim. Sedaj je naša podružnica že na trdnih nogah ter jim mora in more vrniti obisk. Zato je na pobudo več članov sklenil odbor, da priredi ob tej slovesni priliki izlet svojih članov v Zagreb in na Sljeme. Vsi, ki se hočejo udeležiti tega izleta, naj prinesejo v lokal »Prijatelja prirode« v Delavski zbornici, I. nadstropje, svojo legitimacijo in Din 48.50 za vožnjo tja in nazaj. Oboje naj izroče Angeli Jevnikar-jevi! V skupinah po 10 članov imamo namreč polovično vožnjo. Toda tozadevno polo s spiskom in legitimacijami vseh izletnikov moramo prej izročiti železniški upravi. Priglasite se najkasneje do 18. aprila! Pa ne odlašajte do zadnjega dne!
Iz Ljubljane bomo odšli v nedeljo, dne 20. t. m., z vlakom ob 5.08 zjutraj. Zbirališče na kolodvoru ob pol 5. uri. Vodja Pintar Franc. V Zagrebu nas sprejmejo ta-mošnji »Prijatelji prirode«. Po ogledu glavnih znamenitosti Zagreba odhod na Sljeme, to je 1035 m visok vrh prekrasnega gozd-
natega pogorja Medvednica. Povratek v pondeljek, 21. t. m., s prihodom v Ljubljano ob 10. uri zvečer. S seboj ni treba jemati mnogo živil, ker je na Sljemenu dobro oskrbovana turistična koča.
Kdor še ni član društva, pa bi se rad udeležil izleta, lahko članarino sedal plača in izroči obenem svojo fotografijo za legitimacijo. Letna članarina Din 25.—, pristopnina Din 10.—, plačljivo tudi v obrokih.
List »Svoboda« priporoča odbor »Prijatelja prirode« vsem članom; ki ga še ne dobivajo. Kajti ta list prinaša za vse nas zanimive vzgojne članke in vesti. Letna naročnina znaša Din 36.—, mesečna Din 3.—. Naslov: Uprava »Svobode«, Ljubljana, poštni predal 290.
Delavski šport.
Delavska olimpijada. Odbor za priprave dunajske delavske olimpijade za leto 1931 je končnoveljavno sklenil, da se vršijo Klavni dnevi olimpijade prihodnje leto med 19. in 26. julijem.
I
Pristopajte k
Štajerski
HRANILNICI IN POSOJILNICI
Jt
Delež po D. 100 -Člane sprejema začasno Ljudska tiskarna, Sodna ulica štev. 20
1F
OPOZORITE
VAŠE ZNANCE,
da jih hočem za vedno osvoboditi
neugodnega
znojenja nog
pa če se je tudi to znojenje pojavilo v toplih letnih dnevih. To zdravljenje se ne vrši potom zdravil, temveč je prav enostaven naravni postopek. Prosim, da priložite znamko za odgovor. --
J. LUSTIG, OSIJEK
KREŽMINA ULICA.
Nabirajte nove naroinike!
modistlnja
CELJE
(Palača 1. brv. štedionlce)
Podružnica: Trbovlje II.
Priporoča se za izdelovanje vseh vrst otroških in damskih klobukov. — Velika izbira s l a m ni kov, klobučinastih in žalnih klobukov itd.
Cene niike!
MALA NAZNANILA.
Poceni ure, zlatnino in srebrnino ter vsa v to stroko spadajoča popravila pri
Albertu Eccarius
urar, Maribor, SlomSkov trg 5
LIPUS IGNAZ
mehanična delavnica za šivalne stroje in kolesa izdelava prvovrstna po najnižjih cenah-
MARIBOR, KOROŠKA CESTO 90.
Vulkanizir anj e
Gumiji za avtomobile, snežne čevlje, galoše itd. se sprejemajo v popravilo po solidnih cenah.
TERBUC, Maribor, Slavni trs L
Mehanična delavnica
za popravilo vseh vrst gramofonov, šivalnih strojev, pod jamstvom solidne in brezkonkurenčne cene,
JUSTIN GUSTINČRČ, MARIBOR
TATTENBACHOVA ULICA 14
Zadostuje dopisnica, da pridem po Vaše stroje in gramofone na dom.
ČITAJTEI
novo izišlo, socijalno dramo Rudolfa Golouha
KRIZA.
Naroča se pri upravi »Delavske Politike« v Mariboru, Ruška cesta 5. Vsaka naša knjižnica, vsak naš či-tatelj mora naročiti to našo najboljšo socijalno dramo.
Elektrotehnltna delavnica
PRATTES & TRABI,
Maribor, Vodnikov trg it. 3.
Popravila vseh vrst električnih' strojev in aparatov, novo ovijanje sežganih elektromotorjev, dynamo-strojev, transformatorjev itd. Lastna preizkuševalnica, točna in ku-Iantna postrežba, zmerne cene, nakup in prodaja porabljenih motorjev in dynamo-strojev.
Vsi letni naročniki dobe zastonj
14 karatno originalno amerikansko
zlato nalivno peto
Zahtevajte takoj brezplačno na ogled „RadioM welt“. Naroča se Administratlon der „Radio-welt“ Wien I, Pestalozzigasse Nr. 6, ki prinaša obširne radloprograme, interesantne slike in ima lepo urejene poučne tehnične članke.
TOVARNA
„SOFRA“
kartotek, štampiljk in emajlnih tablic, graviranje, prodaja .Adler* pisalnih strojev in vseh v to stroko spadajočih potrebščin.
— T. SOKLIČ
Maribor, Aleksandrova cesta it. 43, Trg Svobode (Nova Scherbaumova zgradba)
V tekstilnem bazarju
Vetrinjska ulica St. 15
Maribor
se dobi pristno angleško sukno za obleke, plašče, svilo, platno itd. po najnižjih cenah. - Oglejte si izložbe.
D. ROSINA
Maribor, Vetrinjska ulica £0
nud najugodneje nogavice, rokavice, čevlje, razne drobnine, vrvi, špago, papir, šolske potrebščine parfumerijo, košare, igrače i. t. d.
I
IV
Tiska: Ljudska tlska\la d. d. v Mariboru, predstavitelj Josip Ošlak v Mariboru. — Za konzorcij Izdaja in urejuje Viktor Eržen v Mariboru.