Štev. 26. Poštnina v gotovčini plačana. Cene edne številke dinar. 26. junija 1927. Leto XIV. Novine prihajajo vsako nedeljo. Cena: doma na sküpni naslov 25 D., na posameznoga 30 D, v Ameriko štiri dolare. Amerikanci dobijo za to ceno brezplačno i Marijin List paKalendarSrca Jezušovoga, domači naročniki pa kalendar za polovično ceno. Naročajo i plačajo se na up-ravništvi v Črenšovcih, Prekmurje. Uredništvo je v M. Soboti. Izdajateo: Klekl Jožef, vp. pleb. nar. poslanec. Oglase sprejema ured-ništvo, opravništvo i tiskarna. Cena. oglasov: cm2 75 par; 1|4 strani dobi 20%, 1|2 strani 25% i cela stran 30% popüsta za edno objavo. Cena malih oglasov je: do dvajsetipet reči 5 Din, više od vsake reči pol D. Med tekstom cm2 1˙50 D., V »Poslanom « 2˙50 D. Takso za oglásé plača uprava L da za vse oglase od 5% do 50% popüsta. Rokopisi so no vračajo Nove volitvi nar. poslancov. Skupščina narodni poslancov je ne odgovarja stališči med narodom. Zadnje volitvi neso bile popolen izraz narodovo vole. Ki so meli to oblast v rokaj V spomini so nam ešče broji, Šteri so kazali, da je opozicija dobila dosta več votumov kak pa vladne Stranke, pa So venda One znale Stvoriti večino. To je bilo nezdrava rana naše državne sküpščine, štero je tr-belo Odpraviti. Se zna, da je to nezdravo stanje tüdi vplivalo na vse delo, Štero je dužna opravlati skupščina poslancov, zato , naša kriza na gospodarskom poli, zato se je razpasla korupcija itd. V samoj radikalnoj Stranki So se Znajšli ljüdje, ki so šteli priti iz te zanke. Sprevidili so, da tisti, ki so prišli v njihovo Stranko. ne po voli lüdstva, nego z protekcijov morajo iz nje. To pa se. nemre inači zgoditi kak z volitvami. Zadnji čas se je vršo boj med razlocnimi sküpinami v radikalnoj stranki, pa to ne telko zavolo volitev, štere bi prle ali sledkar itak prišle, nego zavolo toga, što naj ma vlado med volitvami. Radikali bodo v Vnogi mestaj šli najbrž s tremi letalni na volitvi, nájveč vüpanja bi meo tisti na obladanje, šteri de meo v rokaj oblast. Hodili so tüdi zadnje dneve k krali edni pa drügi, velko čakánje je bilo, katha se nagne krona, na zadnje je krao itak podpisao zapoved, da se naj zdajšnja sküpščine razide i se naj vršijo nove volitvi U. septembra. Naloga tej volitev de v prvoj vrsti 'to, da dobro prerèše-tajo vse poslance, ka odjJadnejo vse pleve, na mesto šteri naj pridejo nove moči. V sküpščine naj pridejo lüdje, šteri do meli volo do dela, pa tüdi sposobno^ za delo. šteri briga ne bo za sebe, nego za vse plaste ino za vse vrste narodnoga živlenja i lüdski potrebščin. Program dela nove narodne sküpščine je odstranenje gospodarske krize, poskrbeti se za fal posojilo kmeti, delavci i obrtniki najti poseo, industriji pa sirovine, ka bo mogla zaposiiti delavce, uradnikom stalnost. Či poglednemo te program vidimo, ka je to program naše kmetske Zveze. Po dugi letaj je tüdi Belgrad sprevido, ka je naš program ne samo dober, nego tudi rešüvajoči za denéšnje razklobotane gospodarske i drtí-žabne prilike. Iz toga se vidi, ka je bilo ino tüdi ostane stališče naši poslancov Jugoslovansko- ga kluba Čisto pravilno. Program Jug. kluba je gratao državni program. Vlada je, sprejela politiko naši poslancov za svojo. Ka pa mi? No tüdi nam de se lejko odločiti.. Zavüpanje iskazano od naše Strani Jug. klub nigdar ne zlorabo, zato je tüdi naša dužnost, ka, njim pokažemo ponovno naše zavüpanje do njij tüdi 11. Septembra. Belgrad je zavrno politiko demokratov, zavrno je tüdi radi-čovsko, štera Se skazala za raza-jočo, ali njim naj mi zavüpamo? Ne! (^računajmo z vsemi, šterim je slamo lasten hasek pred očmi inp delajmo z vsemi močmi, ka de v škrinjicaj naše kmečke Zveze telko kruglic, kelko bo Oddam glasov. Ne čovli se, gde te ne Srbi! Nešterni lüdje, ki so prišli k nam Ščejo vse, ka njim ne diši, meni nikaj tebi nikaj povrčti. Vnogokaj, ka smo ešče mi na našem kraji obdržali s stare domovine Slovenov, je tem lüdem tühinsko i naj bi se po njihovoj voli odpravilo. Zaman Čakamo od tej lüdi že leta pa leta, da bi se vživeli v naše prilike, nas zarazmili i se nam tak približali kak se i mi dobrohotno njim pri-bližavlemo. Čakali smo tüdi od tej lüdi, da bi s taktike i obilnosti nekelko počakali, ka se ne da v ednom dnevi spremeniti, da prinese čas s sebov Spremembo i se vnogokaj zgladi brezi kakši vekši nasprotstev. Za dnes naj opomenémo samo to, da tej lüdje nikak nemrejo viditi, da bi v naši cerkvaj meli kakše vogrske svetnike, ki se,' či So kraleskoga roda, zaz-namenüjejo tüdi z znamenjom kraleškoga stana v šterom so Bogi slüžili i se tak zveličali. Bodi vsem tem povedano, da je Maticerkev vešeljná i ne nastavlena samo za kakšo pokrajino. Kak dühovno kralestvo Kristusovo gleda bole na jakosti ne pa na narodnost i na Svetno čast. Či pa je što v tom ali drügom pozvanji ali stani dosegno Svetost, to zaznamenüje cerkev za to, da pokaže v kakšem stališi je Svetnik Sveto živo. Svetoga Štefana krala, sv, Ladislava i drüge vogrske svetnike kralesko rodovine časti sv. Maticerkev po osvetkaj zavolo njihovi jakosti ne pa zavolo njihove oblasti. Iz toga zroka postavlajo verniki tem Svetnikom na čast po svoji cerkvaj kepe i podobe. Kraleska krona tej kepov samo kaže v kakšem stani so se zveličali, ne pa njihovo oblast. To si naj zapomlijo tisti, ki na vsaki način silijo, da bi svetnike z vogrskov kronov odpravili z naši cerkvi, ali pa da bi njim krone ödžagali. Kanta bi pa to pripelalo ? Čí bi se to dosledno štetji delati, ‘te bi morali Š cerkvi dd-praviti tüdi indri vse svetnike kraleski rodbin posebno krale. Te bí morali Odpraviti s cerkvi tüdi francöskógè krala sv. Lud-vika, Henrika, H., králjeviča Kazi-mira, kralico Matildo i drüge. Vsi tej najmre majo svojo kfönó na kepaj. Za vse mora biti ednako. Zakaj to samo pri naš? Zakaj ne pride to miseo Hrvatom, gde so v dosti cerkvaj vogrski Svetniki? Či bi šteli dosledno delati, bi morali odpravlati to tüdi na Hrvatskom. Kelko nam je znano, majo v Zagrebi celo Stolnico (püšpekovo cerkev) posvečene Svetomi Štefani krau. Ka do z njov? Ali do vse vömetati ka v njoj Spomina na kakšega vogrskoga Svetnika, ali do jo pa celo podirali, ar je cela posvečena Sv. Štefani ? Na tű náj nam odgovorijo prevelki narodni gorečniki ? Pa ne samo v Soboti, nego tüdi po Dolinskom majo v cerkvaj svetnike, z lücki kraleskifro-dovin. Ka bomo s tistimi, ali mo je odpravlati? Ali mo rüšili dok-íežovsko kapelo, ar je posvečena časti sv. Štefana krala? Sami tej lüdje radi pravijo, da so naši bratje i osloboditelji. Lepa hvala! Bratje so tisti, ki spoštüjejo naše Starine, naše navade. Pitamo te lüdi tüdi to, po šteri zakonaj bi to napravili ? Ali je za to kakši zakon cerkveni ali svetski? Cerkvenoga nega, svet« ni pa tüdi či bi ga sklenoli, bi bio nevalani, ar je to znotrašnja cerkvena zadeva, štero državo telko briga, kak lanski Sneg. Cerkev lehko zaznamenüje Svetnike kak je šče, nihče njej nemre v tom pogledi nikaj, braniti i zapovedavati, kak tűdi ne v tom, kakše svetnike kde de postavila. Što pa So tej lüdje? Največkrat takši, ki skoro nikdar, ali pa nikdar ne hodijo k slüžbi bo-božoj i So teda Sühe véke na stebli sv. Materecerkvi. Što pa ne spunjavle verske dužnosti, nema tüdi pravice, kaj korhahdkatj. Što kaj plača i küpi v cerkev, sme tüdi prositi napis itd. k Svojoj podobi. Tej njergačje pa pa navadno stisnejo paro tak, ka vodo püšča, gda trbe za cerkvene potrebčine dati. Naj ráj doglednejo tam prek, kde tüdi najdejo v veči mestaj kakšo avstrijsko krono ali grb. Zakaj tam ne pomečejo ? Na takši mestaj, kde se predstavla državna oblast (glavarstvo, Sodnija) ne, pa šole i trafike naj le odpravijo znamenja lücke oblasti, nego v cerkev naj ne Segajo. Naš Človik pa tomi pravi. Ne čovli se tám,! kde te he|srbi. NEDELA. po risalaj 3. Evangelij je pisao sv. Lukač v 15. poglávji od l. 10. vrste. »Povem vam, da ribo tak v nebesaj vekše veselje nad ednim sjjokorjenim grešni kom, ki se spokori, kak nad devetdeset-devetimi pravičnimi, ki ne potrebüjejo pokore.“ Denešnji evangelij nam zbü-ja več lepi misli. Prvič'Sam podá prav lepo v prekrasno]' priliki božo dobroto i lübeznivost. Tisti čas so se približali Jezusi grešniki. Kak velka Smilenost i dobrota! Grešili so, svojimi grehi so se obrnoli vkrej od Boga njemi pokazali hrbet, so obrnoli k svetlim i za vekivečnost praznim dugovanjom, pa vendar je Kristus ne zavrže, je né obsodi nego dopüsti, da se njefni^ribli-žajo. Pa eščé več, ešče dosta več napravi Kristus z grešniki. Celo k njim se ponizi, sprime njihova pozvanja, ide k njim za gosta. V nebesaj njemi slüžijo celi kűri angelov, on' pa se na zemli ne brani se pontziti k Siromaškomi stoli nevredni grešnikov. Zato pa tisto velko zavüpate grešnikov do líjegá. ’ Znali so, da Kristus zna čteti človekova misli t njegove düše, znali so tüdi, da on pozna njihove grehe, pa njegova lübeznivost büdi vüpanje v düšaj, da še njemi približalo i sprijemajo od njéga dobroto. denešnji evangelij je pa kak naravnoč pisani za to, da zbüdi v grešnikaj zavüpanje do neskončno smilenoga Boga i vüpanje da njemi Bog odpüsti grehe, či se zaistino spokori, „Što med vami, ki ma sto ovc, i edno med njimi zgübi, ne püsti devetdeset-devet v püstini, pa odide za zgüblenov, dokeč je ne dajde? I kda jo najde jo dene veseli na svoje rame . . , “ Te dober gospodar ovc je sam gospod Kristus, ki išče zgüblene ovce na različne načine. Išče je po,, svoji miloščaj, da bi omehčao od greha zatrdjeno srce, išče je po svoji slučaj, ki karajo grešnika, naj se obrne nazaj k Bogi dokeč je ešče čas i mogoče, išče je po prevnogi molitvaj svete Matericerkvi, štera moli v lübezni, ki jo je dobila od Svojega nastavitela, za povrnenje grešnikov, išče je grešnike, te zgüble* 2. N OV 1 N E 26. junija 1927. ne ovce svoje črede tüdi po dob-ri lüdej, ki s svojim zgledom kažejo grešnikom pot nazaj k Bogi. I bože srce Zveličitelovo,: ki vse trepeče, da se ja grešnik nebi pogübo, se razveseli, či pride kakša spokorjena düša nazaj k njegovoj čredi! Naši najmlajši. »Pozdravlen naš mili narod Stokrat bodi pozdravlen Ti, ki si naši vse! Poslao si nas, da se navčimo prave modrosti i čiste istine, naj j pokažemo tüdi Tebi, šteri sam hrepe ni po njima. Poznamo mi Tvoje potrebe, Tvoje žele — naša düša jt Tvoja i Tvoja je naša. Slovenska krajína, mili naš rojstni kraj! Tebi se klanjamo mi, Tvoji sinovi z Zagotovim: Vüpaj na bogšo bodočnost !« To je Pozdrav i oblüba naši abiturijentov dijakov, šteri so Preminoči tjeden napravili na ljubljanskoj II. realnoj gimnaziji maturo, Slovenski Krajini. V časi gda zapüstijo šolski strog, v časi gda si izbirajo svoj bodoči stališ, na pragi živlenja se spominjajo svoje rojstne grüde ino se njoj posvečüjejo; oblübijo aldüvati vse svoje mlade düševne i telovne moči. Matura je za vsakoga dijaka slovesen den, šteroga se vsigdar spominja. To je den veselja za njegove stariše, za brate i sestre, veselje je pa ne samo za njegove bližanje, veselje tüdi za vse nas, šteri se zbraja-mo v narod, šteroga oni naša bodočnost ob priliki svoje mature pozdravlajo. Matura naši letošnji osmošolcov je pa tüdi Zgodovinski dogodek Slovenske Krajine, ar so tej dijaki prvi abturijenti naše mlade gimnazije. Mislim, ka lejko pravimo, da so to prvi abiturijenti naše mlade gimnazije, bili bi, či nasrečen Belgrad ne bi zaperao od leta do leta razrede. Zato bodite pozdravleni naši abiturijenti naše Slovenske gimnazije! Pozdravleni ! J. K. Sto je domačin? Ništerni mislijo, domačini so sinovi Slovenske Krajine. Ne bratje, mi, šteri večkrat napišemo in Povemo to reč, to besedo, si Čisto inači razlagani to označbo. Sinovi Slovenske Krajine so lejko Prekmurci, so lejko prekmurski Slovenci, ali prekmurski Madjari, Nemci, ali ešče ne — domačini, Z rečjov »domačin« se šče povedati — da je te, ali oni rojeni v Slovenskoj Krajini ! ..Domačin" je oseba, šteroga veže srčna lübezen do naših, domačin" je oseba, štera ne pozna interesov pred našimi interesi. „Domačin“ te oseba, za štero valajo pametne reči latinske trditve, da — dobro vre-jenti lübezen se začne pri nas Samih. Neščemo pa s tem trditi to, da te »domačin" ne vidi prek domačega plota! O bratje, što bi kaj takšega trdo, bi delao velko krivico nam, šteri se s ponosom imenüjemo — domačini. Naša lubezen do domače grüde in naših lüdij nikdar ne nasprotüje državnim interesom i ešče menje — Slovenskim interesom. Tüdi mi poznamo tisto od srca in od dobre Slovenske in slovanske düše zapovedano vez, štera nas veže z brati onkráj Müre, onkráj Drave in onkráj Save. Njüva sréča je naša sreči, njüva žalost je naša žalost. Tüdi naše srce genejo tužni glasovi iz za-sužnjenih slovenski krajov in od sto nesreč vdarjeni žepi naši so se odprli in se odprejo vsikdar, kda bo čas za pomoč, 1 gda je čas za pomoč. Ali. prvi smo mi, ar što vsikdar samo za drüge guči in ne opazi, da zraven on sam propade, ravna nespametno in ne krščansko, ravno kak Pijanec, šteri trepeče za krčmarja, vse svoje groše njemi nosi, da bi zmo-geo velko dačo, poleg pa on sam — iz čiste lübezni do drügih — propade. Ne, bratje, Zdrava prekmurske pamet takše lübezni ne pozna, nego želi, da bi bili v prvi vrsti mi močni, šolani ar če smo mi takši, no potom je močen in šolan tisti del države, na šterom stojijo mili domovi naši. Što bi teda trdo, da je naše »domačinom« tak zvani lokal patrio-tizem, on bi dokazao, da nas ne razmi. Pa . . . vej od toga niti guča nega 1 Znajo dobro, ka] šče povedati označba »domačini«, samo to je Škoda, da se njim ne dopadne, ar kvari njuve ózkosrčne račune. Ar dragi bratje, tak daleč smo prišli, da si ništerni vüpajo povedati glasno, da je naše domačinom greh. Tak daleč smo prišli, da nas „doma-čine" gotovi ozkosrčni krogi imenüjejo za izdajalce stranke, naroda, države. Pa zakaj ? Zato, ar vűpamo misliti z našimi možgani in ar vűpamo povedati, da doma, v Slovenski Krajini, je prva reč naša reč in Zadnja reč — naša reč. Mamo ozkosrčno drüžbi« lüdi, šteri terjajo pravico, da bí nas oni včili na ravnanje v vsakom dugovanji človeškoga živlenja. Ne pravimo, da nas sovražijo, trdimo pa, da nas neščejo razumeti, ar tüdi oni, kda so prišli med nas, so prinesli s sebom velki-velki küp »domačinstva«, ravno takšega domačinstva, kakšega bi radi pobijali med nami. Da so med temi od nas dosta hfijšimi, ne našimi »domačini« ništerni prišli tak daleč, da nam ščejo vdariti na čelo pečat judaška, da nam ščejo zabiti v glavo, da v vsakom dugovanji življenja moremo plesati po njuvi viži, to se nam vidi tak smešna gizdavost, štera je ne vredna reči, štera se prvle kaštiga, kak bi to mislili kričeči neprijateli domačinov. Slovenska Kraj ina. — Odlikovan! svinjerejec. Meseca marca se je vršilo prí nas licen-ciranje kanžora. Prignani je bilo 185 glav. Komisija je spoznala sposobne za plemen]« 160 kanžarov, ovim je ne dala Učence. Pri toj priliki so tüdi lastniki najbogši kanžarov dobili častne priznaoice i nagrade v penezaj. Velko ministrsko diplomo so dobili: Štefan Ratnik, Krog; Samuel Polák, M. Sobota; Opráva Veleposestva v Beltinci. Pobvalnico velkoga župana pa so dobili Franc Nemeš, Tešanovci; Ivan Kološa, Vaneča; Štefan Miholič, Martjanci; Pitz Jakob, Topolovci; Ivan Matjašec, Dolina. — Vsem, ki ščejo z boni plačati davek. Nešterni lüdje so ne zarazmiti zakona, da se slobodno Plačüjejo dače z boni odtegnjeni penez. S temi boni se lehko plača samo zaos-tana dača, ne pa tekoča. Telko v tol-mačenje. — V Ledavi se vtopo. Nešterni gospodarje z Bokreča majo više Šifta-rovoga mlina kre Ledave v Soboti travnike z resa. V sredo zadvečara so gr-noli seno, med drügimi tüdi Žganjaro-vi. Na sénožeti je bio tüdi domači sin, okoli 33 let star. Ar je bila velka Vročina se jo na vsakši način šteo kopati v Ledavi. Oča so njemi eden čas branili, kda pa so tüdi sosid začeli odgovarjati, da naj ga püstijo, so njemi oča dopüstili. Kda je šo pr-vokrat v vodo se njemi je nikaj ne zgodilo, le kda se3jeTdrugoč pogrozo, ga je vzela globočina. Dve vöri so ga iskali i'se^njim je posrečilo ešče pred večerom ga najti. Zdravnik je konštatirao smrt, štera je nastopila zavolo močnoga krča. Na telovo zadvečara je bio pokopanigna sobočkom cintori. — Podreta brv. Iz Spodnjega konca Tešanovec vodi pot proti Soboti, na šteroj je bila postavlena brv. Ta brv se je lani podrla. Ljüdje jo ščejo dati nazaj napraviti, pa lastnik zemle na Šteroj je bila brv, prej toga ne dopüsti. Nemamo nikaj proti tomi, či lastnik Stavi pot, či je lüdstvo neopravičeno tam hoditi, nego da bi bila pot dopfiščena, hrv pa streta, tak da si Človik v dežčevnom vremeni pri toj brvi neve kaj začeti, ar namre prek, to pa venda nejde. Želemo naj se zadeva razčisti. — Automobilna zveza med Radgonov i Sobotov. Radgonska Varaška občina je Zaprosila sobočko občino, naj si prisvoji miseo i načrt, da bi se med obema vpelala automobilna zveza. Napravila je v te namen stopaje pri sobočkoj občini. Ne mislimo, da ma Radgona na toj zvezi dosta več haska i intereša kak Sobota i Slovenska Krajina, zato naj bi se pazlivo postopalo pri pogodbi. — Ogen v Seli. Pri Pavli Koltai Posestniki i trgovci je zgorela hiža i celi gospodarski hrami s slamov pokriti. Ogen je ne zanetila hüdobna roba, nego neprevidnost. Meli so namreč cev od železne peči napelano skoz stene, tam pa naokoli sklajene ritenje, štere so se ožarile i vüžgale. Kvara je vnogo, zgorela je vinska posoda, obleka, goske, kűri itd. Sküpna Škoda znese 50.000 dinarov. — Pri Gradi. Kak je naš naglejil-vač zvedo so dobili pri Gradi novoga sekvestra nikšega apotekara Veiss-a. Tomi imenüvanji, oziroma nastavlenji se prej Vnogi lüdje čildivajo. — Zenkovčarje so si z velkov nagloščov postavili velki, novi, beton-ski most. V trej dnevaj je bio gotov’ delali so noč i den. Vidi se pač, či je župan na mesti. — Novi most delajo ná glavno] cesti iz Sobote v Martjance. Ne davno smo pisali, ka dela gradbena Sekcija v Soboti novi most na cesti proti Martjancih. Te prvi je že gotov, zdaj pa delajo toga drügoga, šteri de naskori tűdi ídograjeni. Novi most je lüdi iz železnoga betona. Samo tak dale pa pomali pridemo ta do Lendave po novi mosta]. — Nova auto zveza proti Roga-šovcom. Zvedili smo, ka se odpre za kakše tri tjedne redna auto-poštanska zveza med Sobotov i Rogaíovcami. Tüdi to bo olajšava za naše Jürjan-čare i njüve soside, — Llnlnger iz Maribora vozi iz Maribora, Št. Lenart, Radenci v Soboto. Či se kom müdi ma priliko v par vöraj priti iz Sobote v Maribor. Vožnja je niti ne preveč draga, okoli 60 dinarov stane. < — Imenüvanje. Za šolskoga upraviteo v Soboti je imenüvani g. Franc Gabrijelčič šolski upraviteo na Stari cesti v lotmerškom okraji. Stopi v slüžbo 1. jakobeščeka 1927. — Tihotapec. Dostakrat se čüje, ka gda koga zadenejo na meji pri švercali. Tak se je zgodilo dne 10. junija 1927. pri Gederovci, gde je streljen v gošči na meji od finančne straže tihotapec Stevan Novák iz Vratišinec pri Čakovci. Ar je prestopo mejo na nedopüsfnom mesti ino je ne šteo stati na . večkratni poziv straže „stoj“, je straža mogla po Predpisi strelati na njega. Nevarno obstreljeni Novak je odpelani v radgonske bolnišnico. Švercao je aesrečnik saharin pa galic. — Cela miš] a Povoden se je zaplodila po Dolinskom okoli Törnišča. Vničile so že do tretjine polski pridelkov i se nanagloma širijo naprej. Župane Opominamo, naj se ja polagajo, da kvár, čl de kder količkaj vekši, naznanijo na [pristojne oblasti za volo znižanjá dače. Naznanijo pa naj tűdi oblastem poslancom, da bodo tűdi oni posredovali za Odpüst pri dači. — Törnišče. Strokovna zádrug a čevljare^ mojstrov v Törnišči naznanja tem potom, ka se vrši dne 7. julija t. j. pomočnika preiskušnjo (po domačem oslobajanje inašov). Vsi tisti, šteri ščejo pristopiti k preiskušnji čevljar-ske stroke, so dužni vložiti koika prosto prošnjo naslovleno na odbor Strokovne zadruge čevljarski mojstrov" v Törnišči. Za odbor. Gjörköš, tajnik i Šte. van Litrop, predsednik, m. p. — Naša glmnzlja. Vpišüvanje v prvi razred državne realne gimnazije v M. Soboti de se vršila dne 1. septembra t. L — Rastava rlsalnoga i ženskoga ročnoga dela na našoj sobočkoj gimnaziji bo odprta na Vidov den 28, junija po šolskoj prosla ví, koga zanimalo slike i ročno delo naši gimnazijalcov na] si jo pogledne. — Policijska vöra. Na Telovo ob priliki veselice v Turko voj krčmi se pripeto ne lübi dogodek. Ar se je okrajno glavarstvo pobrigao za policijsko nadzorstvo ino poslalo na veselico svojega odposlanca, je mužika itaki vtihnola, lüdje so se pa razhajali. Čüden slučaj je šteo, ka so se najšli v toj krčmi gospodje, šterim bi nájveč moglo biti do dobroga glasa za volo svojega zvanje. Žalostno je či se nešterne osebe naše vojske, orožništva i sodnije tak daleč spozabijo, ka za volo mužike i plesa pridejo v nazkriž z policaji i političnov oblastjov ino obsiple-jo v navzočnosti lüstva slüžbeno osebo s priimki i naslovi, šteri smo v kulturno] srednjo] Europi niti najmenje ne navajeni. Obžalüvanja vredno je, gda pač oni, šteri so pozvani zdržavati mir i red med lüstvom, idejo z slabov peldov naprej. Te se pa naj što čemeri či takše prilike okrstimo z »balkaniz-mom«. — Osebno oznanilo. V Radgoni ležijo operiran g. Drago Oberžan, can- 26. junija 1827. NOVINE 3. kovski kaplan. Zelejmo njim skorajšnje ozdravienje, naj se povrnejo zdravi nazaj na svoje mesto. Preporačajo se v molitev ! — Mrli so v Budapešti vdovica rahori Novaček Matyaša roj. Sokal Emilija. Bili so verna gospa, stari komaj 54 leta i so v svojem žmetnom betegi potrplivo prenašali svoje trplenje. Pred smrtjov so sprijali z najvekšov pobožnostjov Slednja svestva i tak Pomirjeni z Bogom lepo zaspali svoj sen dokeč ji ne obüdi Tisti, komi so oni tak verno živeli. Za njimi žalüjejo njihova mati, bratja, Sneha i vnükec. Vsem domačim i rodbini pa naše sožalje! Naj počivajo v miri ! — »Düševnomi list“-i v odgovor. Gda smo v pogled dali cmer iz gred »Düševnoga lista", ino pokazali napake, v štere se zapleo, smo meli namen, ka bi z odkritosrčnostjov presodbov eden ovoga spopunjavali pa smo niti od daleč ne mislili, ka rašimo sršenovo gnezdo. Dobili smo pa nekši odgovor,? na šteroga poleg najbogše vole nemremo kaj odgovoriti. Prvo, nam je ne znan! nikši »vendski«, ne »vendslovenski«, pa tűdi .prekmurski vendslovenski" jezik ne. Gde so pa ešče drügi ,,vendslovenski" jeziki poleg .»prekmurskoga" či nas loči 'od njij ravno s tem, ka imenüje naš jezik za »prekmurski vendslo-venski“ jezik. Drügo, pokazao nam je pisateo, ka premišlavle vogrski i tak ne čüdo, ka v drügom mlini mele kak mi pa nas ne razmi. — Naši abiturijenti v Ljubljani. Preminoči tjeden so napravili zrelost-' ni izpit na drügoj realnoj gimnaziji v Ljubljani naši osmošolci gg. Januš Bejek, Jožef Ferenčič z Kroga, Franc Horvat z Törnišča i Jožef Küzma z Bogojine, vsi z dobrim uspehom. Čestitamo 1 — Z tretjega nadstropje spadno. Preminoči tjeden se smrtnonevarno ponesrečo v Maribori Vigali Jožef delavec iz Bakovec. Potro si je nogo ino rasklao brado, včasi so ga spravili v bolnišnico, gde se bojite s smrtjov. — Trije pastirje. Tri svoje sine dam za pastire k dobromi gospodari, šteri de se skrbo tüdi za} (dobro krščansko ponašanje svoji služabnikov. Naslov se Zvedi pri vredništvi »Novine. Tjedenske novine. — Llndbergh najvekši junak časa. Nedavno smo pisali, kak je imenüvani prvi preleto velki Atlantski ocean nepretrgoma i bio do 36 vör neprestano v zraki. Te junak se zdaj povrača v svojo domovino v Ameriko, Listi pišejo, 'k® ga tarr> čaka do 10 miljonov lüdi, da ga sprimejo. 2 mili-joni se je pripelalo od daleč, ar bi radi vidli, kak de šo z ladje. Z velkimi slovesaotmi do ga čakali. — Železniška nesreča pri Osijeki. Žalosten dokaz slaboga stanja naši železnic je Zadnja nesreča pri Osijeki, gde je v nedelo večerašnji vlak skočo s tira. Štirje vagoni i peč se je prevrgla, z razvalin so potegnoli štiri težko i več lejko ranjeni, Štere so včasi prepelali v bolnišnico. Vse gostejše se pripetio pri nas železniške nesreče. Ne čüdo, či so pa vsi pragi iz 19. stoletja, drži je pa vküp nasip. — Vic po se. Ne samo pri nas tüdi indri čüjemo vsaki čas, ka se što vtopo. Ednok vse Sava pobéra svoje žétve, drügoč pa Drava. Tü mladoga zakopa v hladen grob valovja, tam pa starejše. V Maribori se je šo eden dečarec kopat i se je ne več povrno. Zajtra so meli prečiščavanje, zato je ne bilo šole. Mati ga je opomína^* naj ne hodi v Dravo, pa je ne bogao i konec je bio nesrečen. Zanimivosti. Kak so gučali v paradižomi? V 19. stoletji je ,živo na Vogrskom zgodovinar, šteri je v svojoj gorečoj domolübnosti trdo i dokazüvati, ka so celo v paradižomi vogrski gučali. Svojo trditev je na podlagi imen Adama pa Eva brano, štera iména so prej popunoma vogrska „ad-ara“ pa „eve“, Eva je namreč jela i dala jaboko. To slavo si osvajajo drügi za sebe, tak bratje Srbi pa hrvatje pravijo, ka je Bog srbo-hrvaščino gučao z prvima človeka, odtec shajajo tüdi njiva iména. Bog, gda je stvoro ženo, je zbfi-jenomi Adami pokazao z rebra storjeno žensko rekoč: „Ja dam" „Evo“ 1 Od toga časa mao sta se zvala Adam pa Eva. Gvüšno so ešče drügi, šteri za sebe terjajo prvenstvo 1 Komi so nebesa najbliže ? Brezverce, šteri so se že davno odpovedali nebes, kak dosledno lüdi to ne mantra preveč, radovednost je pa vseedno kole. Najbliže smo pač mi Slovenci, ne samo za to, ar je na vsakom bregi cerkev ali zvonik, nego za to svedoči tűdi način naše molitve. Nemci pravijo „Wer in Himmel gefahren ist“, ki se v nebesa pelao. Predstavlajo si teda ta nebesa preci daleč, či se pač pelalo v nje. Vogri z svojim „aki felment a menyekbe“, ki J« gor šo v nebesa," 'priznajo, ka so njim tüdi ne blüzi. Naši Kranjci, Štajerci tüdi na dalešnje pot ido, gda se spravlajo v nebesa. Hrvatje pa kak povsed, tak iüdi tű majo svoje mühe, oni prej samo zajdejo v nebesa po njüvom ..koji je u nebesa zašel“. Vsakomi je pa jasno, kak kecmec, či mi pravimo »šteri je v nebesa stopo*', ka so te po prle raz-loženom nam naj bliže t. j. samo eden stopaj mamo do nebes. Zvünešnja politika. , Voditeo naše SLS. Dr. Anton Korošec je pred ništernimi dnevami odpotüvao v Bolgarijo naj bi spoznao tüdi tiste prilike. Prišeo je ▼ dotiko z voditela mi razni bolgarski strank, sprejeti je bio tüdi v audijen-cijo od samoga bolg. krala Boriša. Obisk de gotovo dobro vplivao na naše prišestne razmere do Bolgarije i Bolgarov, šteri so po krvi i po jeziki nam bratje ino pristopijo prle ali sledi z nami v veliko ino močno Jugoslovansko zajednico, segajoče od Triglava do Soluna i Carigrada. Vsi bolgarski časopisi iz src8 pozdravlajo našega voditela ino pišejo duge članke o njem ino nas Slovencov. Taljanski fašisti so jako ne-potrpežlivi. Pred nekaj časa je oddelek fašističke milice (lüdska vojska), štera straži na našoj meji, je oddao celo salvo strelov na naše finance na Črni prsti proti Bohinji na Gorenjskom. Zdaj pa javijo, ka je taljanska straža v Tripolisi ravnotak strelata na vekšo francuško ladjo, štera je zgübila »mer pa se približala afriŠkorni obrežja (Trípolis je taljanska kolonija, leži onkráj Sredozetnskoga morja.) Svaja z Albanijov. Ta Svaja se ešče ne genola z mrtve točke. Velesile (najvekše i najmočnejše države sveta) posebno Anglija, Francija pa Nemčija delajo z vsov silov, ka zadeva ne bi prišla pred drüštvo narodov ino bi na spraviščaj gvüšno na svetlo prišlo, ka ma pri celom deli Italija prste poleg pa ka je za vse pravzaprav ona odgovorna. Malo čüdna bi bila takša ugotovitev djanja za same velesile, ar je Znani pregovor ,,ka vrana vrani ne skopa oči*. Naša držáva je osvedočena, ka ne napravila nikaj takšega, ka bi grozila haski naši sosidov i svetovnom! miri, zato trdno stoji na tom, ka naj Albanija spuni njoj dane vse pogoje, inači de zahteval intervencijo, posredűvanje Drüštva narodov. Naš vlado je preminoče dneve izročila albanskom! poslanci na našem dvori ino drügim uradnikom potne liste, ka se slobodno odpelajo domo, s tem so bile pretrgane zadnje zveze med obema državama. Preminoči tjeden je meo svet Drüštva narodov v Ženevi spravišče. Predvsem so razpravlali o pitanji razorožili i omejitvi razorožavanja. Bio je guč o razoi Svaja) i tožbaj štere, so se ti! pa tam prikazala, ar je pa francuški zastopnik min. Briand zbetežao i je mogeo spravišče zapüstiti, se je moglo spravišče brezi važnejši odločb ino sklepov prerano zaklüčiti, V Rusiji je krvavo preganjanje i iskanje vsej nelübi oseb po bolševiki gospodara], od tisti mao ka je Anglija pretrgala diplomatske zveze posebno pa od časa, ka je, v Varšavi v morjeni rusoski zastopnik Dr. Voj-kov. Lüstvo strelajo brezi vsake posebne razprave i zaslüšavaaja. Med vmorjenom! so ne samo Rusi, nego tüdi državlani tüji držav. Temnice so v Markovi, Nikolajevi, Odesi i v drügi mestaj pune osomleni lüdi, štere krivdo, ka so špijonje i ščejo prej pre-vat napraviti v Rusiji. S tem djanjom si Rusija ne spravi prijatelov ino zaveznikov. Bela Kun, šteroga naši lüdje ešče dobro pomnijo iz časa boljševikov na Vogrskom pred 8 leti, gda je gospodaro tüdi nad nami v Slovenskoj krajini, pravijo, ka ma takzvano parado (zmešalo se njemi). Oda se njemi doma bolševiki nastop izjalovo je pobegno v Rusijo k svojim tovarišom „elvtarš*-am, tüdi tam ga je dosegnola boža kaštiga za vnoge hüdobije, štere je povzročo na Vogrskom. Morilec ruskoga poslanca. Dr, Vojkova dijak Koverda je na dosmrtno vozo obsojeni ino na zgübitev vsej državlanski pravic. Sodišče je tüdi sklenolo, ka se naj predloži predsedniki republike prošnja za pomiloščenje na petnajst letno temnico. Komuniste so šteli med razpravov razgnati pa ji je Policija raztirala. Gospodar severne Kitajske, general Čangošolin se dao nazvati za vojaškoga i civilnoga diktatora. Pitanje pa je, či de njemi zdaj bougše šlo ino de brano ležej svoj položaj kak prle, ar po dozdajšnji poročilaj neprestano zmagovito vdera naprej jüžna vojska na sever proti Pekingi, gde zapovedavle Čangšolin. Domača vzgoja. B. Vzgoja i navuk. Da je dobra vzgoja dece po starišaj potrebna, ne dvoji níšče. Že nigda najstarejši modrijašje so bili osvedočeni, ka brezi dobre domače vzgoje dece ne pomaga dosta nikaj za dobrobit človeške drüžbe i države ne oblasti, ne postave, ne zakoni, ne grožnja i kaštige. Deca, štera nemajo od doma dobre vzgoje, največkrát rano zajdejo na božne poti ino ništerni skonča svoj žalosten Žitek v temnicaj ali na gaogaj. To nam kaže naše Vsakdenešnje živlenje. Pa vendar na vzlük tomi, ka je telko dokazov, kama pripela dete slaba vzgoja, se ništerni starišje izda ne brigajo v dovolnoj meri za dobro vzgojo svoje dece, pa ešče več, so starišje, štsri se za svojo deco sploj ne brigajo. Kelko je drüžin, gde vsa skrb za deco stoji v tom, ka njim dajo zadosta jesti, je oblečejo ino — ar je zapoved — pošilajo v šolo. To je nikak ne prav, ar tisti, šteti so dali živlenje deteti so dužni v prvom redi se skrbeti za dobro vzgojo, njim narava najprle naroča, naj njin.živlenje spopunijo ino dovršijo. Nalogo vzgajati majo v prvi vrsti sami starišje, pred vsemi pa matere. Z vzgojo pa trbej začnoti za rane mladosti; kak je lejko dobro vzgojiti v gingavi mladosti, tak je 'teško kesnej sploj kaj dosegnoti. Či se vgnez-dijo že v deteti kakše slabe navade, ostanejo tüdi v mladenci pa v mladenki pa ešče starček pa starica ne ostaneta brez njij. Temelj dobre vzgoje pa je verski temelj. Trdne nravnosti i jakosti nega brez vere. Straj pred večnov kaštigov, štera čaka nepobogšane grešnika po tom živlenji jako »vrača lüdi od pogreškov. Vzemimo, ka ne Boga. Človek, šteromi se šče živlenje bi tak pravo: Či ne Boga i posmrtnoga živlenja, či je z mojov smrtjov konec vsemi, zakaj ne bi te čas izrabo ino vživao, kčemi bi se odpovedao onim, za šterím mi srce gori? Što mi more prepovedati vživanja toga sveta ? Drüžba? gde vzeme to pravico, što njoj je dao ? Zakoni ? Kaštige ? Ne ! Vej zakone dela človek i človeški rod je lejko zmotlivi; človeška zapoved i človeško spoštüvanje me prav nikaj ne brigata itd. itd. Ne spoštüvanja do starišov i gospodarov, ne do oblastnikov i najvišiši zakonodajnov, či ne verje v Boga. Samo tam, gde je najvišiša istina pravica — Bog, — samo tam gde najvišiša autoriteta — Bog — ravna, samo tam je doma popuna jakostna dužnost i obvezanost. Zato mora vsaka dobra vzgoja temeliti na verskoj podlagi. Se zna, pokvarijo se tüdi vnoga deca zgojena na dobroj verskoj podlagi. Zrok tomi pa je, ka se njim verska podlaga sledkar zgene ali celo porüši. Pokvari lejko versko podlago tüdi »neorientiranost« nepodkovanost v drobni verski pitanjaj. Zato dobra vzgoja mora gledati na to, ka deca kem so vekša, tem več verskoga znanja dobijo. Verska podlaga izpodko-pavle tüdi domišlijo, gizdo i nadütost, štera je pripravlena se zdignoti včasi nad verske istine i zapovedi. Porüši pa versko podlago nečista strást. Proti toj se more vojsküvati z vsemi naravnoj i nadnaravnoj sredstvi. Či ščemo, ka do naša deca trdno zgojena verskoj podlagi, ka se v verskom znanji vse bole i bole zevčijo je pač moramo čuvati pred slabov tovaríši-jov ino božnim čtenjom. 4 N O V I N E 26 junija 1927. GOSPODARSTVO. Metelice. Plavajoč po vodi najdejo raznovrstne sladkovodne puže, preselijo se v nje ino se preobrazijo v njij dvakrat tak, ka iz vsakoga jajčeca potom de-leajü pride vnožina novi stvari, štere se vučeno zovejo »cerkvijo«. Te zdaj zapüstijo puža, plavajo slobodno po vodi mod travov, na konci se prikeli-jo na travine zadelajoč se v lüpinc. Či zdaj prido z travov ali senom v želodec govenske ali kakše drüge živine, sa tak lüpina v želodčanom soki raztopi ino tak oslobojene stvari cerka-rije potüjejo v jetra. Naselijo se v cenj za Žuč (žučovodi), gde pa približno v trej tjednaj dozoreo, to se pravi nastanejo ž njij že v začetki opisano metelice, Štere spüstijo jajčeca ino se tak začinja na novo cela prle opi-sana pot Kak spio že pravili živina se lejko okuži, naložo metelic potom Sühe krme ali paša. Tak mara, štera se püšča rano v jesen na pašo po rnoč-virnati travnikaj najhitrej prinese to nevarno pošast v Štalo, Štera se te navadnojnovembra, decembra pokaže pri živini. Či se pa hrani mara celo zimo z takšim okuženitn senom pa ne čüdo, či metelice »minejo. V Vnogi krajaj metelice celo leto poberajo živino od leta do leta v vekšoj ali menjšoj meri. Lanjsko mokro leto, vnoge povodni, vse to je slüžilo metelicam, vnožina razni pužov je bila nujno potrebna Veriga med metelicami ino živinov, Tej pužovje pa rabijo mokroča ino vodo. Z kraja v kraj pa raznašajo metelice v razni dobaj njüvoga žitka Jeleni, srne, zavci, divje svinje poleg že omenjeno povodni, štera najprle popla-vi že okužene pašnika, travnike, te pa pobere ino splavi metelice na niže ležeče kraje, gde se razleje v dnike, nastanejo tak mlake,[prava ležišče pužov. Letos se nam obeta sfisna letina ino mamo vüpanje, ka močno sunce ino süšava vniči metelice. Kak smo že povedali pužovje brezi vode, vlage nemro živeti, brezi šteri pa tüdi metelic ne. Zbetežao mara so dugo časa ne znali s kem vračiti, ne bilo pravoga vrastva proti tomi betegi. Veleli so dobro krmiti polagati pa konec. Komaj v novejšem časi so Znajšli pravo pomoč proti metelicam. V začetki je edino »Distol" bio Znani tüdi pri nas v obliki koprni. Sledkar j« prišeo ,,Pileks", šteroga je pa naskori spodrino ,,Neoserapis“ kak najboljše sredstvo, s šterim se odpravijo metelice. Dostakrat pomore tü- di te, gda para že komaj spat hodi v živinče. Bo tüdi takši, šteri de pravo „ne vala. Kriv si je edino sam, kak prí vnogom drügom betegi. Ar na mesto toga, ka bi pravočasno prišeo iskati pomoč ino povedao vse, ka je že prle včino z maršetom, ar navadno vsi drügi prle pa te živinozdravnik ma poseo ž njov — kak je prišeo po Strokovno pomoč. To je pa jako važno ino potrebno znati ka pa kak se delalo prle. Nekak misli, ka more živinozdravnika verdevati, probati, Či on zna svoj poseo. Kakpa ka zna či se ga je včio. tisti čas, ka si ti doma plüžo ! Mod-rüvanje ne pomore. So pa Vnogi takši, šteri se neosnovano strašijo povedati, ovaditi svoje delo pri maršeti ino zatajijo vnoge svoje šatringe. Zakaj ? Dostakrat misli nekak prihraniti si 20-30 dinarov tüdi na te način, ka 50 pa ešče več kilogramov menje povej, kak zaistino vaga marše. „Vej de zato tak tüdi valalo" pravi Vnogi. S tem pa ne samo, ka si nikaj ne shasni, temveč je kvaren za celo šumo, štero je dao za vrastvo, ar premala mera vrastva ne vala, marše pa pozdravi. Tak pride za mesec dni na novo po pomoč, perse mošnjo si preci vrazi. Ravno tak je s tanačom. Pride k živinozdravniki za tanač pitat, kravo prižene seov pa tüdi küpca — navadno kakšega macalüznoga mašetara — pa glejmo ! Živinozdravnik njemi preporača, naj »vrači kravico pa de dobra", celo dober stoji za njo. — A kmet? Nesrečen kmet pride toti po tanač k živinozdravniki, poslüša, poslüjne pa mašetara, šteri ga vkraj vleče za rokav ino zavüplivo pošepetne na vüho, ka krava ne vredna vrastva, ka vrastvo več košta kak je krava vredna, (kak pa či küpec ne da več za njo!) itd. itd. I kmet ? Ta da kra. vö resan za nikelko vekšo šumo, kak bi ga koštalo vračenje. Se zna, ka plača tüdi živinozdravnikov pregled. Ali ga on naj ne bi terjao ? Ali se takšemi da pomagati? Na to si dajte sami odgovor. Nedavno smo čteli v »Novinaj« kelko županov je priglasilo število poginjem govenski glav. Samo so štirje. Pravimo, ka bi za ništerni mesec držáva štela povrnoti kvár tistim, šterim je Prejšla živina. Ali ne bi šteli biti vsi prvi? A zdaj? Vse je tüo kak riba v vodi. Čüješ zagovore ,,nega penez" za vrastvo? Dobro, gde pa zemeš tiste, štere dodaš k pišlivim ništernim rajn-škam, štere si dobo za betežno živinče? Ali ne ležej dobiti to ,menšo šumo ? — Ne so vse drügi krivi, krivi smo nekaj tüdi sami. Tak smo v glav- nom zvedili vsa, štera so potrebna za spoznavanje živlenje metelic pa načine na štere si naj pomagamo. Ve. Cene : Zrnje : 100 kg. (metercent) pšenice 330 Din., žita 225 Din., ovsa 200 Din. kukorice 200 Din, ječmena 190 Din., hajdine 300 Din., prosa 250 Din. Živina : Govenska v Ljubljani kg., 8—11 Din., teoci 10*— Din., svinje 15—16 Din. Krma : Sena 80—90 Din., slame 40—60 Din. metercent. Borza: 1 Dolar 56 Din 70 par, Schiling 8 D 00 p. Čehoslovaška krona 1 D. 68 p., Nemška zlata marka 13 D. 48 p., Francoski frank 2 D. 20 p., Švicarski frank 10 D. 92 Taljanska lira 5'00 D. Vsakovrstne sirove kože kupuje po najvišji dnevni ceni Franc Trautmann Murska Sobota Cerkvena ulica 191. pErGAmENt PAPIR se dobi po dnevnoj ceni na malo in na velko pri: IZIDOR HAHN MURSKA SOBOTA. PRODA SE v Domanjševcih iz lastne roke 5 plügov travnika, 4 plügov gozda (log) in 13 plügov iz zemlje sestoječe imanje. Več se zve pri vdovi KUZMA ŠTEFANA v Domanjševcih. Na znanje županom! VOLILNI IMENIK in ABECEDNI IMENIK se dobi pri IZIDOR HAHN trgovini v MURSKI SOBOTI. Naročnina ino oglasi se Sprejemajo za ,,Novine" pri I. HAHN trgovina s papir-jem, s pisarniškimi in šolskimi potrebščinami. Prekmurska tiskarna v Murski Soboti. ERDÖŠI BARNABAŠ trgovci z papirom igračami v Murski Soboti št. 180. poleg rim. kath. cerkvi ino bivše pošte. Kot prva pomoč pri obolenju prašičev ter v zabranjenje rdečice se je izkazal v neštetih slučajih kot edino uspešno zdravilo sadnikarjev zdravilni prašek zoper obolenje prašičev. To vedno učinkujoče aleopatično sredstvo očisti prebavila in odvaja iz njih kužne bacile. Pospešuje tek in rejo zdravim živalim ter pri obolelih pravočasno uporabljen zabrani rdečico. Previden rejec imej ta prašek vedno doma! 1 zavoj 12 Din, 10 zavojov 100 Din., preprodajalci poseben popust. Če se pošlje denar naprej, poštnine prosto, Sicer po povzetju. Izdeluje in razpošilja z natančnim navodilom samo Lekarna Me. STANKO HOČEVAR, VRHNIKA, štev. V zalogi so vsa druga zdravila. Prva Prekmurska Zaloga pohištva ino hižni potrebščin štera odpre pri mariborskoj firmi ŠERCER i DRUG PODRÜŽNICO v M. Soboti Cerkvena ul. 178. (Dr. Cifra-kova hiža) v prostoraj negdašnje poste. dne 1. julija 1927 Mejla de na Skladišči iz raznovrsinoga trdoga i mehkoga lesa delale spalnice, obednico, kühinjsko Pohištvo, vložke za postele, matrace, preproge (tepihe), zagrnjala, pokrovce, pobožne kejpe, razpetja, razne podobe, sprejme vsakojačke tapecirarske posle ino drüga popravila, vse po najnižnoj dnevnoj ceni. Prodaja brezi povišanja cen, Plačüvanje se tüdi lejko na rate opravi po jako dobri pogojaj. Ze PREKMURSKO TISKARNO v Murski Soboti IZIDOR HAHN. Izdajatelj JOŽEF KLEKL. Urednik: IVAN JERIČ