Aristotel Druga analitika ARIS_ANA_FIN.indd 1 17.12.2012 13:14:45 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 1Aristoteles ARISTOTELES       Druga analitika / Aristotel ; prevod, opombe in glosarij Jera Marušič ; spremna študija Boris Vezjak. - 1. izd., 1. na- tis. - Ljubljana : Založba ZRC, ZRC SAZU, 2012. - (Zbirka Historia scientiae, ISSN 2232-3414) ISBN 978-961-254-410-2 264702976 © 2012, Založba ZRC, ZRC SAZU Digitalna različica (pdf) je pod pogoji licence CC BY-NC-ND 4.0 prosto dostopna: https://doi.org/10.3986/9789612544102 Zbirka HISTORIA SCIENTIAE Urednik zbirke Matjaž Vesel Aristotel DRUGA ANALITIKA Ἀριστοτέλης ΑΝΑΛΥΤΙΚA ΥΣΤΕΡA Prevod, opombe in glosarij Jera Marušič Spremna študija in strokovni pregled prevoda Boris Vezjak Urednik Matjaž Vesel Oblikovna zasnova Mateja Goršič Prelom Brane Vidmar Založnik Založba ZRC, ZRC SAZU Za založnika Oto Luthar Glavni urednik založbe Aleš Pogačnik Tisk Collegium Graphicum, d. o. o., Ljubljana Naklada 330 izvodov Prva izdaja, prvi natis. Knjiga je bila pripravljena v okviru večletnega knjižnega projekta v obdobju 2010–2012, ki ga je sofi- nancirala Javna agencija za knjigo RS. ARIS_ANA_FIN.indd 2 17.12.2012 13:14:45 Aristotel DRUGA ANALITIKA Prevod, opombe in glosarij Jera Marušič Spremna študija Boris Vezja k Ljubljana 2012 ARIS_ANA_FIN.indd 3 17.12.2012 13:14:45 ARIS_ANA_FIN.indd 4 17.12.2012 13:14:45 Kazalo ΑΝΑΛΥΤΙΚ A ΥΣΤΕΡA DRUGA ANALITIKA Prva knjiga . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9 Druga knjiga . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 123 Opombe. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 189 Glosarij grških izrazov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 213 SPREMNA ŠTUDIJA Boris Vezjak: Med znanostjo in znanstvenim razumevanjem . . . . . . . . . . . . . . . . . . 217 BIBLIOGRAf IJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 255 ARIS_ANA_FIN.indd 5 17.12.2012 13:14:45 Aριστοτeλη σ ΑΝΑΛΥΤΙΚA ΥΣΤΕΡA ARIS_ANA_FIN.indd 6 17.12.2012 13:14:45 Aristotel Druga analitika ARIS_ANA_FIN.indd 7 17.12.2012 13:14:45 8 1 [71a] Πᾶσα διδασκαλία καὶ πᾶσα μάθησις διανοητικὴ ἐκ προϋ- παρχούσης γίνεται γνώσεως. φανερὸν δὲ τοῦτο θεωροῦσιν ἐπὶ πασῶν· αἵ τε γὰρ μαθηματικαὶ τῶν ἐπιστημῶν διὰ τούτου τοῦ τρόπου παραγίνονται καὶ τῶν ἄλλων ἑκάστη τεχνῶν. [5] ὁμοίως δὲ καὶ περὶ τοὺς λόγους οἵ τε διὰ συλλογισμῶν καὶ οἱ δι' ἐπαγωγῆς· ἀμφότεροι γὰρ διὰ προγινωσκομένων ποι- οῦνται τὴν διδασκαλίαν, οἱ μὲν λαμβάνοντες ὡς παρὰ ξυνιέν- των, οἱ δὲ δεικνύντες τὸ καθόλου διὰ τοῦ δῆλον εἶναι τὸ καθ' ἕκαστον. ὡς δ' αὔτως καὶ οἱ ῥητορικοὶ συμπείθουσιν· ἢ γὰρ [10] διὰ παραδειγμάτων, ὅ ἐστιν ἐπαγωγή, ἢ δι' ἐνθυμημάτων, ὅπερ ἐστὶ συλλογισμός. διχῶς δ' ἀναγκαῖον προγινώσκειν· τὰ μὲν γάρ, ὅτι ἔστι, προϋπολαμβάνειν ἀναγκαῖον, τὰ δέ, τί τὸ λεγόμενόν ἐστι, ξυνιέναι δεῖ, τὰ δ' ἄμφω, οἷον ὅτι μὲν ἅπαν ἢ φῆσαι ἢ ἀποφῆσαι ἀληθές, ὅτι ἔστι, τὸ δὲ τρί- [15] γωνον, ὅτι τοδὶ σημαίνει, τὴν δὲ μονάδα ἄμφω, καὶ τί ση- μαίνει καὶ ὅτι ἔστιν· οὐ γὰρ ὁμοίως τούτων ἕκαστον δῆλον ἡμῖν. Ἔστι δὲ γνωρίζειν τὰ μὲν πρότερον γνωρίσαντα, τῶν δὲ καὶ ἅμα λαμβάνοντα τὴν γνῶσιν, οἷον ὅσα τυγχάνει ὄντα ὑπὸ τὸ καθόλου οὗ ἔχει τὴν γνῶσιν. ὅτι μὲν γὰρ πᾶν τρί- [20] γωνον ἔχει δυσὶν ὀρθαῖς ἴσας, προῄδει· ὅτι δὲ τόδε τὸ ἐν τῷ ἡμικυκλίῳ τρίγωνόν ἐστιν, ἅμα ἐπαγόμενος ἐγνώρισεν. (ἐνίων γὰρ τοῦτον τὸν τρόπον ἡ μάθησίς ἐστι, καὶ οὐ διὰ τοῦ μέσου τὸ ἔσχατον γνωρίζεται, ὅσα ἤδη τῶν καθ' ἕκαστα τυγχά- νει ὄντα καὶ μὴ καθ' ὑποκειμένου τινός.) πρὶν δ' ἐπαχθῆναι [25] ἢ λαβεῖν συλλογισμὸν τρόπον μέν τινα ἴσως φατέον ἐπίστα- σθαι, τρόπον δ' ἄλλον οὔ. ὃ γὰρ μὴ ᾔδει εἰ ἔστιν ἁπλῶς, ΑΝΑΛΥΤΙΚωΝ ΥΣΤΕΡωΝ A. ARIS_ANA_FIN.indd 8 17.12.2012 13:14:45 9 Druga analitika Prva knjiga 1. poglavje [71a] 1 Vsako poučevanje in vsako učenje, ki je razumsko, temelji na predhodnem znanju. To se izkaže ob proučevanju vseh 2 : na ta način namreč osvajamo matematične znanosti, pa tudi vsako drugo stroko. 3 [5] Enako velja za argumente na osnovi sklepanja 4 in za tiste na osnovi indukcije 5 . Pri enih in drugih namreč poučevanje temelji na že spoznanih 6 : prvi privzamejo , ki naj bi jih poslušalci razumeli, drugi pokažejo kaj splošnega na osnovi očitne veljavnosti za posamezne . Na enak način prepričujejo retorični argumenti: bodisi skozi primere – to je indukcija, bodisi [10] skozi entimeme 7 – to je sklepanje. Predhodno znanje je nujno v dveh smislih. V nekaterih je nujno že privzeti, da 8 je, v drugih je treba razumeti pomen besede; v nekaterih je nujno oboje. Da je v vsakem resnično bodisi, kar se trdi, bodisi zanikanje tega, je npr. nujno privzeti; pri [15] trikotniku je treba razumeti pomen te besede; pri enoti je nujno oboje: razumeti pomen te besede in privzeti, da enota je. 9 Ti namreč za nas niso vsi enako razvidni. Spoznavamo pa lahko tudi tako, da smo določena spoznali predhodno, znanje o drugih pa pridobimo hkrati, npr. če ta spadajo pod nekaj splošnega, o čemer imamo znanje: da ima vsak [20] trikotnik kote enake dve- ma pravima, 10 smo vedeli že prej; da je tole, kar je vrisano v polkrog, trikotnik, pa smo spoznali in bili hkrati napeljani k sklepu. 11 Učenje namreč v nekaterih poteka na ta način in spodnjega pojma ne spoznamo na osnovi srednjega; 12 tako spoznavamo posameznosti, ki se ne izrekajo o nekem subjek- tu 13 . Ustrezen opis je morda naslednji: preden smo napeljani k zaključku [25] oziroma izvedemo sklepanje, v nekem smislu razumemo, v drugem smislu pa ne. Kajti če v polnem smislu 14 nismo vedeli, da obstaja, kako smo lahko v polnem smislu vedeli, da ima kote enake dvema pravima? Vendar ARIS_ANA_FIN.indd 9 17.12.2012 13:14:45 10 Druga analitika τοῦτο πῶς ᾔδει ὅτι δύο ὀρθὰς ἔχει ἁπλῶς; ἀλλὰ δῆλον ὡς ὡδὶ μὲν ἐπίσταται, ὅτι καθόλου ἐπίσταται, ἁπλῶς δ' οὐκ ἐπίσταται. εἰ δὲ μή, τὸ ἐν τῷ Μένωνι ἀπόρημα συμβήσεται· [30] ἢ γὰρ οὐδὲν μαθήσεται ἢ ἃ οἶδεν. οὐ γὰρ δή, ὥς γέ τινες ἐγχειροῦσι λύειν, λεκτέον. ἆρ' οἶδας ἅπασαν δυάδα ὅτι ἀρτία ἢ οὔ; φήσαντος δὲ προήνεγκάν τινα δυάδα ἣν οὐκ ᾤετ' εἶναι, ὥστ' οὐδ' ἀρτίαν. λύουσι γὰρ οὐ φάσκοντες εἰδέναι πᾶ- σαν δυάδα ἀρτίαν οὖσαν, ἀλλ' ἣν ἴσασιν ὅτι δυάς. καίτοι [71b] ἴσασι μὲν οὗπερ τὴν ἀπόδειξιν ἔχουσι καὶ οὗ ἔλαβον, ἔλα- βον δ' οὐχὶ παντὸς οὗ ἂν εἰδῶσιν ὅτι τρίγωνον ἢ ὅτι ἀριθμός, ἀλλ' ἁπλῶς κατὰ παντὸς ἀριθμοῦ καὶ τριγώνου· οὐδεμία γὰρ πρότασις λαμβάνεται τοιαύτη, ὅτι ὃν σὺ οἶδας ἀριθ- [5] μὸν ἢ ὃ σὺ οἶδας εὐθύγραμμον, ἀλλὰ κατὰ παντός. ἀλλ' οὐδέν (οἶμαι) κωλύει, ὃ μανθάνει, ἔστιν ὡς ἐπίστασθαι, ἔστι δ' ὡς ἀγνοεῖν· ἄτοπον γὰρ οὐκ εἰ οἶδέ πως ὃ μανθάνει, ἀλλ' εἰ ὡδί, οἷον ᾗ μανθάνει καὶ ὥς. ARIS_ANA_FIN.indd 10 17.12.2012 13:14:45 11 Prva knjiga je očitno, da razumemo v tem smislu: razumemo splošno, v polnem smi- slu pa ne razumemo. 15 Če to ne drži, bo nastala zagata iz Menona: [30] bodisi se ne bomo naučili ničesar bodisi se bomo naučili, kar že vemo. 16 Nekateri rešuje- jo zagato neustrezno. Vprašajo: ali veš, da je vsaka dvojica parna, ali ne? Potem ko vprašani pritrdi, navedejo neko dvojico, za katero ta ni vedel, da obstaja, in tako tudi ne, da je parna. Zagato poskušajo rešiti s trditvijo, češ da ne vedo za vsako dvojico, da je parna, ampak le za tiste, za katere vedo, da so dvojice. Vendar to, da je dvojica, [71b] vedo za tisto, za kar imajo dokaz, da je dvojica, oz. za tisto, na kar se nanaša njihova premisa; to pa ni vsaka , za katero vedo, da je trikotnik ali število, pač pa vsako število in vsak trikotnik v polnem smislu. Nikoli namreč ne privzamemo premise npr. o »tistem, za kar vemo, da je [5] število«, ali o »tistem, za kar vemo, da je premočrten lik«, pač pa o vsakem premočrtnem liku ali številu. Vendar je po mojem mnenju povsem mogoče naslednje: v nekem smislu razumemo to, kar se učimo, v drugem smislu pa tega ne vemo. Nesmisel namreč ni, da v nekem smislu vemo, kar se učimo, ampak da to vemo prav v tem smislu, tj. v istem smislu in na isti način, kot se učimo. ARIS_ANA_FIN.indd 11 17.12.2012 13:14:45 12 Druga analitika 2 Ἐπίστασθαι δὲ οἰόμεθ' ἕκαστον ἁπλῶς, ἀλλὰ μὴ τὸν [10] σοφιστικὸν τρόπον τὸν κατὰ συμβεβηκός, ὅταν τήν τ' αἰτίαν οἰώμεθα γινώσκειν δι' ἣν τὸ πρᾶγμά ἐστιν, ὅτι ἐκείνου αἰτία ἐστί, καὶ μὴ ἐνδέχεσθαι τοῦτ' ἄλλως ἔχειν. δῆλον τοίνυν ὅτι τοιοῦτόν τι τὸ ἐπίστασθαί ἐστι· καὶ γὰρ οἱ μὴ ἐπιστάμενοι καὶ οἱ ἐπιστάμενοι οἱ μὲν οἴονται αὐτοὶ οὕτως ἔχειν, οἱ δ' ἐπιστά- [15] μενοι καὶ ἔχουσιν, ὥστε οὗ ἁπλῶς ἔστιν ἐπιστήμη, τοῦτ' ἀδύνατον ἄλλως ἔχειν. Εἰ μὲν οὖν καὶ ἕτερος ἔστι τοῦ ἐπίστασθαι τρόπος, ὕστερον ἐροῦμεν, φαμὲν δὲ καὶ δι' ἀποδείξεως εἰδέναι. ἀπό- δειξιν δὲ λέγω συλλογισμὸν ἐπιστημονικόν· ἐπιστημονικὸν δὲ λέγω καθ' ὃν τῷ ἔχειν αὐτὸν ἐπιστάμεθα. εἰ τοίνυν ἐστὶ τὸ ἐπί- [20] στασθαι οἷον ἔθεμεν, ἀνάγκη καὶ τὴν ἀποδεικτικὴν ἐπιστήμην ἐξ ἀληθῶν τ' εἶναι καὶ πρώτων καὶ ἀμέσων καὶ γνωριμωτέρων καὶ προτέρων καὶ αἰτίων τοῦ συμπεράσματος· οὕτω γὰρ ἔσον- ται καὶ αἱ ἀρχαὶ οἰκεῖαι τοῦ δεικνυμένου. συλλογισμὸς μὲν γὰρ ἔσται καὶ ἄνευ τούτων, ἀπόδειξις δ' οὐκ ἔσται· οὐ γὰρ [25] ποιήσει ἐπιστήμην. ἀληθῆ μὲν οὖν δεῖ εἶναι, ὅτι οὐκ ἔστι τὸ μὴ ὂν ἐπίστασθαι, οἷον ὅτι ἡ διάμετρος σύμμετρος. ἐκ πρώτων δ' ἀναποδείκτων, ὅτι οὐκ ἐπιστήσεται μὴ ἔχων ἀπόδειξιν αὐ- τῶν· τὸ γὰρ ἐπίστασθαι ὧν ἀπόδειξις ἔστι μὴ κατὰ συμβε- βηκός, τὸ ἔχειν ἀπόδειξίν ἐστιν. αἴτιά τε καὶ γνωριμώτερα [30] δεῖ εἶναι καὶ πρότερα, αἴτια μὲν ὅτι τότε ἐπιστάμεθα ὅταν τὴν αἰτίαν εἰδῶμεν, καὶ πρότερα, εἴπερ αἴτια, καὶ προγι- νωσκόμενα οὐ μόνον τὸν ἕτερον τρόπον τῷ ξυνιέναι, ἀλλὰ καὶ τῷ εἰδέναι ὅτι ἔστιν. πρότερα δ' ἐστὶ καὶ γνωριμώτερα διχῶς· οὐ γὰρ ταὐτὸν πρότερον τῇ φύσει καὶ πρὸς ἡμᾶς πρότερον, [72a] οὐδὲ γνωριμώτερον καὶ ἡμῖν γνωριμώτερον. λέγω δὲ πρὸς ἡμᾶς μὲν πρότερα καὶ γνωριμώτερα τὰ ἐγγύτερον τῆς αἰ- σθήσεως, ἁπλῶς δὲ πρότερα καὶ γνωριμώτερα τὰ πορρώτε- ρον. ἔστι δὲ πορρωτάτω μὲν τὰ καθόλου μάλιστα, ἐγγυτάτω [5] δὲ τὰ καθ' ἕκαστα· καὶ ἀντίκειται ταῦτ' ἀλλήλοις. ἐκ πρώ- των δ' ἐστὶ τὸ ἐξ ἀρχῶν οἰκείων· ταὐτὸ γὰρ λέγω πρῶτον καὶ ἀρχήν. ἀρχὴ δ' ἐστὶν ἀποδείξεως πρότασις ἄμεσος, ἄμεσος δὲ ἧς μὴ ἔστιν ἄλλη προτέρα. πρότασις δ' ἐστὶν ἀπο- ARIS_ANA_FIN.indd 12 17.12.2012 13:14:45 13 Prva knjiga 2. poglavje Da neko znanstveno razumemo 17 (v polnem smislu in ne [10] sofistično, tj. naključno 18 ), mislimo takrat, ko mislimo, da poznamo razlago 19 zanj oz. da vemo, da je prav to razlaga zanj, in da ne more biti dru- gačno, kot je. Znanstveno razumevanje je torej očitno nekaj takega. Namreč tako tisti, ki česa znanstveno ne razumejo, 20 kot tisti, ki znanstveno razu- mejo, mislijo, da so v opisanem položaju, in [15] slednji tudi so. Če je torej neko predmet znanstvenega razumevanja v polnem smislu, to ne more biti drugačno. Pozneje bomo razpravljali o tem, ali je še kakšen drug način znanstvene- ga razumevanja; predvsem pa trdimo, da vemo na osnovi dokaza. »Do- kaz« pravim znanstvenemu sklepanju; »znanstveno« pa pravim tistemu skle- panju, zaradi katerega, tj. zato, ker ga imamo, znanstveno razumemo. Če je torej [20] znanstveno razumevanje to, kar smo rekli, dokazovalna znanost 21 nujno izhaja iz premis, ki so resnične, prvotne, neposredne, bolj poznane in prvotnejše od sklepa, ter razlaga zanj. 22 Samo takšne premise bodo namreč počela 23 , ustrezna temu, kar se dokazuje. Sklepanje bo sicer mogoče tudi brez takšnih premis, vendar to ne bo dokaz, saj v tem primeru sklepanje ne bo [25] proizvedlo znanstvenega razumevanja. Premisi morata torej biti resnični, saj ni mogoče znanstveno razumeti neresničnega, npr. da je diagonala soizmer- ljiva s stranico kvadrata. Dalje, dokaz mora izhajati iz prvotnih nedokazljivih premis, saj ju sicer ne bomo razumeli, če ne bomo imeli dokaza zanju; namreč razumeti znanstveno (in ne naključno) kaj, kar je mogoče dokazati, ravno po- meni imeti dokaz. Dalje, premisi [30] morata biti razlaga za sklep ter biti bolj poznani in prvotnejši od tega: razlaga za sklep, ker znanstveno razumemo ta- krat, ko poznamo razlago; prvotnejši, saj sta razlaga za sklep; predhodno znani, in sicer ne samo v smislu, da razumemo, kaj pomenita, ampak tudi v smislu, da vemo, da veljata. 24 je prvotnejše in bolj poznano v dveh smislih: prvotnejše po naravi namreč ni isto kot prvotnejše za nas; [72a] prav tako bolj poznano po naravi ni isto kot bolj poznano nam. »Prvotnejše za nas in bolj poznano nam« pravim tistemu, kar je bližje zaznavanju; »prvotnejše in bolj poznano« v polnem smislu pa pravim tistemu, kar je dlje od zaznavanja. Najsplošnejše so najdlje od zaznavanja, [5] posameznosti pa so temu najbližje; druge drugim so nasprotne. 25 Izhajati iz prvotnih premis pomeni izhajati iz ustreznih počel (prvotno premiso enačim s počelom). Počelo dokaza je neposredna premisa; neposre- ARIS_ANA_FIN.indd 13 17.12.2012 13:14:45 14 Druga analitika φάνσεως τὸ ἕτερον μόριον, ἓν καθ' ἑνός, διαλεκτικὴ μὲν ἡ [10] ὁμοίως λαμβάνουσα ὁποτερονοῦν, ἀποδεικτικὴ δὲ ἡ ὡρι- σμένως θάτερον, ὅτι ἀληθές. ἀπόφανσις δὲ ἀντιφάσεως ὁπο- τερονοῦν μόριον, ἀντίφασις δὲ ἀντίθεσις ἧς οὐκ ἔστι μεταξὺ καθ' αὑτήν, μόριον δ' ἀντιφάσεως τὸ μὲν τὶ κατὰ τινὸς κατά- φασις, τὸ δὲ τὶ ἀπὸ τινὸς ἀπόφασις. Ἀμέσου δ' ἀρ- [15] χῆς συλλογιστικῆς θέσιν μὲν λέγω ἣν μὴ ἔστι δεῖξαι, μηδ' ἀνάγκη ἔχειν τὸν μαθησόμενόν τι· ἣν δ' ἀνάγκη ἔχειν τὸν ὁτιοῦν μαθησόμενον, ἀξίωμα· ἔστι γὰρ ἔνια τοιαῦτα· τοῦτο γὰρ μάλιστ' ἐπὶ τοῖς τοιούτοις εἰώθαμεν ὄνομα λέγειν. θέσεως δ' ἡ μὲν ὁποτερονοῦν τῶν μορίων τῆς ἀντιφάσεως λαμβά- [20] νουσα, οἷον λέγω τὸ εἶναί τι ἢ τὸ μὴ εἶναί τι, ὑπόθεσις, ἡ δ' ἄνευ τούτου ὁρισμός. ὁ γὰρ ὁρισμὸς θέσις μέν ἐστι· τίθε- ται γὰρ ὁ ἀριθμητικὸς μονάδα τὸ ἀδιαίρετον εἶναι κατὰ τὸ ποσόν· ὑπόθεσις δ' οὐκ ἔστι· τὸ γὰρ τί ἐστι μονὰς καὶ τὸ εἶ- ναι μονάδα οὐ ταὐτόν. [25] Ἐπεὶ δὲ δεῖ πιστεύειν τε καὶ εἰδέναι τὸ πρᾶγμα τῷ τοιοῦτον ἔχειν συλλογισμὸν ὃν καλοῦμεν ἀπόδειξιν, ἔστι δ' οὗτος τῷ ταδὶ εἶναι ἐξ ὧν ὁ συλλογισμός, ἀνάγκη μὴ μόνον προγινώσκειν τὰ πρῶτα, ἢ πάντα ἢ ἔνια, ἀλλὰ καὶ μᾶλ- λον· αἰεὶ γὰρ δι' ὃ ὑπάρχει ἕκαστον, ἐκείνῳ μᾶλλον ὑπάρ- [30] χει, οἷον δι' ὃ φιλοῦμεν, ἐκεῖνο φίλον μᾶλλον. ὥστ' εἴπερ ἴσμεν διὰ τὰ πρῶτα καὶ πιστεύομεν, κἀκεῖνα ἴσμεν τε καὶ πιστεύομεν μᾶλλον, ὅτι δι' ἐκεῖνα καὶ τὰ ὕστερα. οὐχ οἷόν τε δὲ πιστεύειν μᾶλλον ὧν οἶδεν ἃ μὴ τυγχάνει μήτε εἰδὼς μήτε βέλτιον διακείμενος ἢ εἰ ἐτύγχανεν εἰδώς. συμβήσεται [35] δὲ τοῦτο, εἰ μή τις προγνώσεται τῶν δι' ἀπόδειξιν πιστευόν- των· μᾶλλον γὰρ ἀνάγκη πιστεύειν ταῖς ἀρχαῖς ἢ πάσαις ἢ τισὶ τοῦ συμπεράσματος. τὸν δὲ μέλλοντα ἕξειν τὴν ἐπι- στήμην τὴν δι' ἀποδείξεως οὐ μόνον δεῖ τὰς ἀρχὰς μᾶλλον γνωρίζειν καὶ μᾶλλον αὐταῖς πιστεύειν ἢ τῷ δεικνυμένῳ, [72b] ἀλλὰ μηδ' ἄλλο αὐτῷ πιστότερον εἶναι μηδὲ γνωριμώτερον τῶν ἀντικειμένων ταῖς ἀρχαῖς ἐξ ὧν ἔσται συλλογισμὸς ὁ τῆς ἐναντίας ἀπάτης, εἴπερ δεῖ τὸν ἐπιστάμενον ἁπλῶς ἀμετά- πειστον εἶναι. ARIS_ANA_FIN.indd 14 17.12.2012 13:14:45 15 Prva knjiga dna premisa pa je tista, od katere ni nobene prvotnejše. Premisa je en od dveh delov protislovja 26 ; se en izreka o drugem . Dialek- tična premisa je tista, ki privzame [10] kateregakoli od dveh delov; dokazovalna pa je tista, ki privzame določenega od dveh delov, ker je ta resničen. Izjava je en od dveh delov protislovja; protislovje pa je nasprotje, ki samo po sebi ne vse- buje vmesnega ; 27 del protislovja, ki nečemu kaj pripiše, je trdilna izjava; del, ki nečemu kaj odvzame, pa je nikalna izjava. 28 Neposrednemu [15] počelu sklepanja, ki ga ni mogoče dokazati in ki ga ni treba imeti, da bi se kaj naučili, pravim teza; tistemu, ki ga je treba imeti, da bi se karkoli naučili, pravim aksiom. Taki obstajajo in običajno ime- nujemo s to besedo predvsem te. Tezi, ki privzame kateregakoli od dveh delov protislovja [20] (da je ali da ni), pravim hipoteza; tezi, ki tega ne nare- di, pa pravim definicija. Definicija je neka teza 29 : aritmetik namreč »postavi«, da je enota to, kar je količinsko nedeljivo. Vendar definicija ni hipoteza, kajti izjaviti, kaj je enota, ni isto kot izjaviti, da enota je. [25] Če imamo neko takšno sklepanje, kakršnemu smo rekli dokaz, bomo o tem, kar je njegov sklep, nujno prepričani in to nujno vedeli (to sklepanje je dokazovalno, ker sta takšni premisi, iz katerih sklepanje izhaja). Zato ni nujno le to, da poznamo prvotne premise (bodisi vse bodisi nekatere) 30 predhodno, ampak tudi, da jih poznamo bolj kot sklep. Kajti za tisto , zaradi katere kaj velja 31 , to vedno [30] velja v večji meri; npr. tisto , zaradi katere nekaj ljubimo, ljubimo še bolj kot to. Če torej vemo in smo prepričani na osnovi prvotnih premis, ti dve poznamo bolj in smo o njiju bolj prepričani, saj vemo in smo prepričani o tem drugotnem na njuni osnovi. Ni mogoče, da bi bili bolj kot o tem, kar vemo, prepričani o tistem, česar ne vemo in glede česar nismo v boljšem položaju od védenja. Prav [35] to pa bi se zgodilo, če bi kdo, ki je prepričan na osnovi dokaza, ne imel predhodnega znanja. Nujno je namreč, da smo bolj prepričani o počelih, bodisi o vseh bodisi samo o ne- katerih, 32 kot pa o sklepu. Da bi znanstveno razumeli na osnovi dokaza, ni dovolj, da spoznamo počeli bolj kot pa tisto, kar se dokazuje, in smo o njiju bolj prepričani. [72b] Za nas tudi ne sme biti prepričljivejše in bolj poznano kaj, kar je tema počeloma nasprotno in iz česar izhaja nasprotni zmoten sklep, saj če znanstveno razumemo v polnem smislu, ni mogoče, da bi prepričanje spremenili. ARIS_ANA_FIN.indd 15 17.12.2012 13:14:45 16 Druga analitika 3 [5] Ἐνίοις μὲν οὖν διὰ τὸ δεῖν τὰ πρῶτα ἐπίστασθαι οὐ δοκεῖ ἐπιστήμη εἶναι, τοῖς δ' εἶναι μέν, πάντων μέντοι ἀπόδειξις εἶναι· ὧν οὐδέτερον οὔτ' ἀληθὲς οὔτ' ἀναγκαῖον. οἱ μὲν γὰρ ὑποθέμενοι μὴ εἶναι ὅλως ἐπίστασθαι, οὗτοι εἰς ἄπειρον ἀξιοῦ- σιν ἀνάγεσθαι ὡς οὐκ ἂν ἐπισταμένους τὰ ὕστερα διὰ τὰ [10] πρότερα, ὧν μὴ ἔστι πρῶτα, ὀρθῶς λέγοντες· ἀδύνατον γὰρ τὰ ἄπειρα διελθεῖν. εἴ τε ἵσταται καὶ εἰσὶν ἀρχαί, ταύτας ἀγνώστους εἶναι ἀποδείξεώς γε μὴ οὔσης αὐτῶν, ὅπερ φασὶν εἶναι τὸ ἐπίστασθαι μόνον· εἰ δὲ μὴ ἔστι τὰ πρῶτα εἰδέναι, οὐδὲ τὰ ἐκ τούτων εἶναι ἐπίστασθαι ἁπλῶς οὐδὲ κυρίως, ἀλλ' [15] ἐξ ὑποθέσεως, εἰ ἐκεῖνα ἔστιν. οἱ δὲ περὶ μὲν τοῦ ἐπίστασθαι ὁμολογοῦσι· δι' ἀποδείξεως γὰρ εἶναι μόνον· ἀλλὰ πάντων εἶναι ἀπόδειξιν οὐδὲν κωλύειν· ἐνδέχεσθαι γὰρ κύκλῳ γίνε- σθαι τὴν ἀπόδειξιν καὶ ἐξ ἀλλήλων. Ἡμεῖς δέ φαμεν οὔτε πᾶσαν ἐπιστήμην ἀποδεικτικὴν εἶναι, ἀλλὰ τὴν τῶν ἀμέσων [20] ἀναπόδεικτον (καὶ τοῦθ' ὅτι ἀναγκαῖον, φανερόν· εἰ γὰρ ἀνάγκη μὲν ἐπίστασθαι τὰ πρότερα καὶ ἐξ ὧν ἡ ἀπόδειξις, ἵσταται δέ ποτε τὰ ἄμεσα, ταῦτ' ἀναπόδεικτα ἀνάγκη εἶναι) – ταῦτά τ' οὖν οὕτω λέγομεν, καὶ οὐ μόνον ἐπιστήμην ἀλλὰ καὶ ἀρχὴν ἐπιστήμης εἶναί τινά φαμεν, ᾗ τοὺς ὅρους γνω- [25] ρίζομεν. κύκλῳ τε ὅτι ἀδύνατον ἀποδείκνυσθαι ἁπλῶς, δῆ- λον, εἴπερ ἐκ προτέρων δεῖ τὴν ἀπόδειξιν εἶναι καὶ γνωριμω- τέρων· ἀδύνατον γάρ ἐστι τὰ αὐτὰ τῶν αὐτῶν ἅμα πρότερα καὶ ὕστερα εἶναι, εἰ μὴ τὸν ἕτερον τρόπον, οἷον τὰ μὲν πρὸς ἡμᾶς τὰ δ' ἁπλῶς, ὅνπερ τρόπον ἡ ἐπαγωγὴ ποιεῖ γνώρι- [30] μον. εἰ δ' οὕτως, οὐκ ἂν εἴη τὸ ἁπλῶς εἰδέναι καλῶς ὡρι- σμένον, ἀλλὰ διττόν· ἢ οὐχ ἁπλῶς ἡ ἑτέρα ἀπόδειξις, γινο- μένη γ' ἐκ τῶν ἡμῖν γνωριμωτέρων. συμβαίνει δὲ τοῖς λέγουσι κύκλῳ τὴν ἀπόδειξιν εἶναι οὐ μόνον τὸ νῦν εἰρημένον, ἀλλ' οὐδὲν ἄλλο λέγειν ἢ ὅτι τοῦτ' ἔστιν εἰ τοῦτ' ἔστιν· οὕτω δὲ πάντα [35] ῥᾴδιον δεῖξαι. δῆλον δ' ὅτι τοῦτο συμβαίνει τριῶν ὅρων τε- θέντων. τὸ μὲν γὰρ διὰ πολλῶν ἢ δι' ὀλίγων ἀνακάμπτειν φάναι οὐδὲν διαφέρει, δι' ὀλίγων δ' ἢ δυοῖν. ὅταν γὰρ τοῦ Α ὄντος ἐξ ἀνάγκης ᾖ τὸ Β, τούτου δὲ τὸ Γ, τοῦ Α ὄντος ARIS_ANA_FIN.indd 16 17.12.2012 13:14:45 17 Prva knjiga 3. poglavje [5] Ker je treba znanstveno razumeti prvotne premise, nekateri menijo, da znanstvenega razumevanja ni, drugi pa, da je in da lahko vsa de- jansko dokažemo. Nobeno od teh dveh stališč ni ne resnično ne nujno 33 . Tisti, ki predpostavljajo, da znanstvenega razumevanja sploh ni, namreč trdijo, da pride do neskončnega regresa, saj ne moremo znanstveno razumeti drugotnej- ših premis na osnovi [10] prvotnejših, če premis, ki bi bile tem prvotne, ni; v tem imajo prav, saj je nemogoče preiti neskončno . Če pa se regres nekje ustavi in počela so, so ta nespoznavna, saj zanje ni dokaza; samo z doka- zom pa dosežemo znanstveno razumevanje, trdijo. Če pa o prvotnih premisah ne moremo imeti védenja, tudi tega, kar iz njih izhaja, ne moremo znanstveno razumeti v polnem in v pravem smislu, pač pa le [15] na osnovi hipoteze, da so prvotne premise resnične. Zagovorniki drugega stališča se s prvimi strinjajo, da znanstveno razumevanje obstaja samo na osnovi dokaza; vendar je po njiho- vem mnenju povsem mogoče dokazati vsa , saj trdijo, da je mogoče dokazovati krožno in vzajemno. Mi pa trdimo, da vsako znanstveno razumevanje ni dokazljivo in da je znanstveno razumevanje neposrednih premis [20] nedokazljivo. Da je to nujno, je jasno: če je namreč nujno, da prvotnejši premisi, iz katerih izhaja dokaz, znanstveno razumemo, in če se ta regres nekje ustavi, se bo ta nuj- no ustavil pri neposrednih in nedokazljivih premisah. Zagovarjamo torej to stališče in trdimo tudi, da ne obstaja le znanstveno razumevanje, ampak tudi neko počelo znanstvenega razumevanja, s pomočjo katerega [25] spoznamo definicije 34 . Očitno pa je nemogoče v polnem smislu dokazati na krožni način, saj mora dokaz izhajati iz prvotnejših in bolj poznanih premis. Nemo- goče je namreč, da bi bila ista hkrati prvotnejša in drugotnejša od neke druge, razen če je to v drugem smislu: v enem primeru v odnosu do nas, v drugem primeru v polnem smislu, tj. v smislu, kot postane [30] poznano z indukcijo. 35 Vendar bo definicija védenja v polnem smislu neustrezna, saj bo imela dva pomena. 36 Bolj verjetno pa drugi dokaz ni dokaz v polnem smislu, saj izhaja iz premis, ki so bolj poznane nam. Dodatna težava zagovornikov krožnega dokaza pa je, da v resnici ne povedo nič drugega kot to, da nekaj velja, če velja. Na ta način pa [35] zlahka dokažemo vse. T o postane očitno, če privzamemo tri pojme 37 . Vseeno je namreč, ali se zagovarja kroženje z mnogo ali malo , oziroma tako malo kot le dva. Če namreč velja, da če A, potem nujno B, in če B, potem nujno C, bo iz tega izhajalo, da če A, ARIS_ANA_FIN.indd 17 17.12.2012 13:14:45 18 Druga analitika ἔσται τὸ Γ. εἰ δὴ τοῦ Α ὄντος ἀνάγκη τὸ Β εἶναι, τούτου δ' [73a] ὄντος τὸ Α (τοῦτο γὰρ ἦν τὸ κύκλῳ), κείσθω τὸ Α ἐφ' οὗ τὸ Γ. τὸ οὖν τοῦ Β ὄντος τὸ Α εἶναι λέγειν ἐστὶ τὸ Γ εἶναι λέ- γειν, τοῦτο δ' ὅτι τοῦ Α ὄντος τὸ Γ ἔστι· τὸ δὲ Γ τῷ Α τὸ αὐτό. ὥστε συμβαίνει λέγειν τοὺς κύκλῳ φάσκοντας εἶναι [5] τὴν ἀπόδειξιν οὐδὲν ἕτερον πλὴν ὅτι τοῦ Α ὄντος τὸ Α ἔστιν. οὕτω δὲ πάντα δεῖξαι ῥᾴδιον. Οὐ μὴν ἀλλ' οὐδὲ τοῦτο δυνατόν, πλὴν ἐπὶ τούτων ὅσα ἀλλήλοις ἕπεται, ὥσπερ τὰ ἴδια. ἑνὸς μὲν οὖν κειμένου δέδεικται ὅτι οὐδέποτ' ἀνάγκη τι εἶναι ἕτε- ρον (λέγω δ' ἑνός, ὅτι οὔτε ὅρου ἑνὸς οὔτε θέσεως μιᾶς τεθεί- [10] σης), ἐκ δύο δὲ θέσεων πρώτων καὶ ἐλαχίστων ἐνδέχεται, εἴπερ καὶ συλλογίσασθαι. ἐὰν μὲν οὖν τό τε Α τῷ Β καὶ τῷ Γ ἕπηται, καὶ ταῦτ' ἀλλήλοις καὶ τῷ Α, οὕτω μὲν ἐνδέ- χεται ἐξ ἀλλήλων δεικνύναι πάντα τὰ αἰτηθέντα ἐν τῷ πρώτῳ σχήματι, ὡς δέδεικται ἐν τοῖς περὶ συλλογισμοῦ. [15] δέδεικται δὲ καὶ ὅτι ἐν τοῖς ἄλλοις σχήμασιν ἢ οὐ γίνεται συλλογισμὸς ἢ οὐ περὶ τῶν ληφθέντων. τὰ δὲ μὴ ἀντικατη- γορούμενα οὐδαμῶς ἔστι δεῖξαι κύκλῳ, ὥστ' ἐπειδὴ ὀλίγα τοι- αῦτα ἐν ταῖς ἀποδείξεσι, φανερὸν ὅτι κενόν τε καὶ ἀδύνα- τον τὸ λέγειν ἐξ ἀλλήλων εἶναι τὴν ἀπόδειξιν καὶ διὰ τοῦτο [20] πάντων ἐνδέχεσθαι εἶναι ἀπόδειξιν. ARIS_ANA_FIN.indd 18 17.12.2012 13:14:46 19 Prva knjiga potem C. Če pa velja, da če A, potem nujno B, in [73a] če B, potem nujno A (to namreč pomeni dokazovati krožno), naj A predstavlja C iz prvega dokaza. Izjava »če B, potem A« je torej enakovredna izjavi »če B, potem C«; iz tega pa izhaja, da če A, potem C; C pa je isto kot A. Zagovorniki krožnega [5] dokaza torej dejansko ne povedo nič razen tega, da če A, potem A. Na ta način pa zlahka dokažemo vse. Poleg tega dokazovati krožno sploh ni mogoče, razen pri , ki sledijo drug iz drugega, npr. pri svojskostih 38 . Dokazali smo, da če privzame- mo eno samo (tj. en sam pojem ali pa eno samo tezo), [10] iz te nikoli nujno ne izhaja kakšna druga; pač pa je to mogoče, ko izhajamo iz najmanj dveh začetnih tez, če tvorita sklepanje. Ko torej A sledi iz B in iz C, ter B in C sledita drug iz drugega in iz A, lahko vse želene izjave 39 , dokažemo vzajemno v prvi figuri; to smo dokazali v razpravi o sklepanju. 40 [15] Dokazali pa smo tudi, da v drugih figurah ne pride do sklepanja ali pa sklepanje ni o privzetih izjavah. Vendar izjav, katerih se ne protipripisujejo 41 , na noben način ni mogoče dokazati krožno. Ker pa je v dokazih malo tovrstnih 42 , je stališče, da je dokaz vzajemen in da je zato mogoče dokazati [20] vsa , očitno brezplodno in nemogoče. ARIS_ANA_FIN.indd 19 17.12.2012 13:14:46 20 Druga analitika 4 Ἐπεὶ δ' ἀδύνατον ἄλλως ἔχειν οὗ ἔστιν ἐπιστήμη ἁπλῶς, ἀναγκαῖον ἂν εἴη τὸ ἐπιστητὸν τὸ κατὰ τὴν ἀποδεικτικὴν ἐπι- στήμην· ἀποδεικτικὴ δ' ἐστὶν ἣν ἔχομεν τῷ ἔχειν ἀπόδειξιν. ἐξ ἀναγκαίων ἄρα συλλογισμός ἐστιν ἡ ἀπόδειξις. ληπτέον [25] ἄρα ἐκ τίνων καὶ ποίων αἱ ἀποδείξεις εἰσίν. πρῶτον δὲ διορί- σωμεν τί λέγομεν τὸ κατὰ παντὸς καὶ τί τὸ καθ' αὑτὸ καὶ τί τὸ καθόλου. Κατὰ παντὸς μὲν οὖν τοῦτο λέγω ὃ ἂν ᾖ μὴ ἐπὶ τινὸς μὲν τινὸς δὲ μή, μηδὲ ποτὲ μὲν ποτὲ δὲ μή, οἷον εἰ κατὰ [30] παντὸς ἀνθρώπου ζῷον, εἰ ἀληθὲς τόνδ' εἰπεῖν ἄνθρωπον, ἀληθὲς καὶ ζῷον, καὶ εἰ νῦν θάτερον, καὶ θάτερον, καὶ εἰ ἐν πάσῃ γραμμῇ στιγμή, ὡσαύτως. σημεῖον δέ· καὶ γὰρ τὰς ἐνστάσεις οὕτω φέρομεν ὡς κατὰ παντὸς ἐρωτώμενοι, ἢ εἰ ἐπί τινι μή, ἢ εἴ ποτε μή. Καθ' αὑτὰ δ' ὅσα ὑπάρχει τε ἐν [35] τῷ τί ἐστιν, οἷον τριγώνῳ γραμμὴ καὶ γραμμῇ στιγμή (ἡ γὰρ οὐσία αὐτῶν ἐκ τούτων ἐστί, καὶ ἐν τῷ λόγῳ τῷ λέγοντι τί ἐστιν ἐνυπάρχει), καὶ ὅσοις τῶν ὑπαρχόντων αὐτοῖς αὐτὰ ἐν τῷ λόγῳ ἐνυπάρχουσι τῷ τί ἐστι δηλοῦντι, οἷον τὸ εὐθὺ ὑπάρχει γραμμῇ καὶ τὸ περιφερές, καὶ τὸ περιττὸν καὶ [40] ἄρτιον ἀριθμῷ, καὶ τὸ πρῶτον καὶ σύνθετον, καὶ ἰσόπλευ- [73b] ρον καὶ ἑτερόμηκες· καὶ πᾶσι τούτοις ἐνυπάρχουσιν ἐν τῷ λόγῳ τῷ τί ἐστι λέγοντι ἔνθα μὲν γραμμὴ ἔνθα δ' ἀρι- θμός. ὁμοίως δὲ καὶ ἐπὶ τῶν ἄλλων τὰ τοιαῦθ' ἑκάστοις καθ' αὑτὰ λέγω, ὅσα δὲ μηδετέρως ὑπάρχει, συμβεβηκότα, [5] οἷον τὸ μουσικὸν ἢ λευκὸν τῷ ζῴῳ. ἔτι ὃ μὴ καθ' ὑποκει- μένου λέγεται ἄλλου τινός, οἷον τὸ βαδίζον ἕτερόν τι ὂν βα- δίζον ἐστὶ καὶ τὸ λευκὸν <λευκόν>, ἡ δ' οὐσία, καὶ ὅσα τόδε τι σημαίνει, οὐχ ἕτερόν τι ὄντα ἐστὶν ὅπερ ἐστίν. τὰ μὲν δὴ μὴ καθ' ὑποκειμένου καθ' αὑτὰ λέγω, τὰ δὲ καθ' ὑποκειμένου συμ- [10] βεβηκότα. ἔτι δ' ἄλλον τρόπον τὸ μὲν δι' αὑτὸ ὑπάρχον ἑκάστῳ καθ' αὑτό, τὸ δὲ μὴ δι' αὑτὸ συμβεβηκός, οἷον εἰ βαδίζοντος ἤστραψε, συμβεβηκός· οὐ γὰρ διὰ τὸ βαδίζειν ἤστραψεν, ἀλλὰ συνέβη, φαμέν, τοῦτο. εἰ δὲ δι' αὑτό, καθ' αὑτό, οἷον εἴ τι σφαττόμενον ἀπέθανε, καὶ κατὰ τὴν ARIS_ANA_FIN.indd 20 17.12.2012 13:14:46 21 Prva knjiga 4. poglavje Kar znanstveno razumemo v polnem smislu, ne more biti drugače, kot je; zato bo to, kar je predmet dokazovalne znanosti, nujno. Dokazovalno znanstveno razumevanje je tisto, ki ga imamo, ker imamo dokaz; sklepanje, ki tvori dokaz, torej izhaja iz nujnih premis. Treba je [25] torej proučiti, iz česa oz. iz kakšnih premis je dokaz sestavljen. Najprej pa moramo pojasniti izraze »za vsak «, »samo po sebi« in »splošno«. Da velja »za vsak «, pravim, če ne velja le za kak , za drugega pa ne, ali le kdaj, kdaj drugič pa ne; npr. če velja za [30] vsakega človeka, da je žival, potem če je resnična izjava, da je tole tu človek, je resnična tudi izjava, da je žival, in če je v tem trenutku resnična prva izjava, je tudi druga; in če velja za vsako črto, da vsebuje točko, sledi enako. To je razvidno iz naslednjega: ko smo vprašani, ali velja za vsak , ugovarjamo, če to za kak ne velja ali če kdaj ne velja. Da za neki velja »samo po sebi«, pravim, če je to prisotno v [35] kajstvu tega 43 ; kot npr. črta velja za trikotnik in točka za črto (črta je namreč sestavni del bitnosti 44 trikotnika in točka sestavni del bitnosti črte; črta oz. točka sta tudi prisotni v opisu, ki pove, kaj je trikotnik oz. kaj je črta 45 ). 46 Dalje, da za neki velja »samo po sebi«, pravim tudi, če to velja za , ki je prisoten v opisu, ki pokaže, kaj prvo je; tako npr. ravno in krivo veljata za črto 47 ter liho in [40] sodo, prvotno 48 in sestavljeno, [73b] kvadratno in pravokotno, 49 za število; tudi v opisu, ki pove, kaj je vsak od teh , je v prvem primeru prisotna črta in v drugem število. Tudi v drugih pravim, da za neki velja samo po sebi, če zanj velja na enega od dveh opisanih načinov. 50 Če pa za neki ne velja na nobenega od teh dveh načinov, pa temu pravim naključna lastnost, [5] kot npr. muzično ali belo veljata za žival. Dalje, za nekaj pravim, da je »samo po sebi«, če se ne izreka o nečem drugem kot subjektu. Primer: neko hodeče je hodeče, v tem ko je nekaj drugega; prav tako neko belo 51 ; nasprotno pa bitnost in vse, kar pomeni neko določeno tole, ni to, kar je, v tem ko bi bilo kaj drugega. Če se nekaj ne izreka o subjektu, torej pravim, da je samo po sebi; če pa se izreka o subjektu, pravim, da je [10] lastnost 52 . 53 Spet v drugem smislu pravimo, da neki dogodek spremlja nekega drugega »sam po sebi«, če ga spremlja zaradi samega sebe; če pa ga ne spremlja zaradi same- ga sebe, ga spremlja naključno. Npr. če se je zabliskalo, medtem ko je nekdo hodil, je njegova hoja spremljala blisk naključno; ni se namreč zabliskalo zaradi tega, ker je hodil, pač pa se je to, kot pravimo, naključilo. Če pa neki dogodek spremlja nekega ARIS_ANA_FIN.indd 21 17.12.2012 13:14:46 22 Druga analitika [15] σφαγήν, ὅτι διὰ τὸ σφάττεσθαι, ἀλλ' οὐ συνέβη σφαττό- μενον ἀποθανεῖν. τὰ ἄρα λεγόμενα ἐπὶ τῶν ἁπλῶς ἐπιστη- τῶν καθ' αὑτὰ οὕτως ὡς ἐνυπάρχειν τοῖς κατηγορουμένοις ἢ ἐνυπάρχεσθαι δι' αὑτά τέ ἐστι καὶ ἐξ ἀνάγκης. οὐ γὰρ ἐνδέχεται μὴ ὑπάρχειν ἢ ἁπλῶς ἢ τὰ ἀντικείμενα, οἷον [20] γραμμῇ τὸ εὐθὺ ἢ τὸ καμπύλον καὶ ἀριθμῷ τὸ περιττὸν ἢ τὸ ἄρτιον. ἔστι γὰρ τὸ ἐναντίον ἢ στέρησις ἢ ἀντίφασις ἐν τῷ αὐτῷ γένει, οἷον ἄρτιον τὸ μὴ περιττὸν ἐν ἀριθμοῖς ᾗ ἕπεται. ὥστ' εἰ ἀνάγκη φάναι ἢ ἀποφάναι, ἀνάγκη καὶ τὰ καθ' αὑτὰ ὑπάρχειν. [25] Τ ὸ μὲν οὖν κατὰ παντὸς καὶ καθ' αὑτὸ διωρίσθω τὸν τρόπον τοῦτον· καθόλου δὲ λέγω ὃ ἂν κατὰ παντός τε ὑπάρχῃ καὶ καθ' αὑτὸ καὶ ᾗ αὐτό. φανερὸν ἄρα ὅτι ὅσα καθόλου, ἐξ ἀνάγκης ὑπάρχει τοῖς πράγμασιν. τὸ καθ' αὑτὸ δὲ καὶ ᾗ αὐτὸ ταὐτόν, οἷον καθ' αὑτὴν τῇ γραμμῇ [30] ὑπάρχει στιγμὴ καὶ τὸ εὐθύ (καὶ γὰρ ᾗ γραμμή), καὶ τῷ τριγώνῳ ᾗ τρίγωνον δύο ὀρθαί (καὶ γὰρ καθ' αὑτὸ τὸ τρί- γωνον δύο ὀρθαῖς ἴσον). τὸ καθόλου δὲ ὑπάρχει τότε, ὅταν ἐπὶ τοῦ τυχόντος καὶ πρώτου δεικνύηται. οἷον τὸ δύο ὀρθὰς ἔχειν οὔτε τῷ σχήματί ἐστι καθόλου (καίτοι ἔστι δεῖξαι [35] κατὰ σχήματος ὅτι δύο ὀρθὰς ἔχει, ἀλλ' οὐ τοῦ τυχόντος σχήματος, οὐδὲ χρῆται τῷ τυχόντι σχήματι δεικνύς· τὸ γὰρ τετράγωνον σχῆμα μέν, οὐκ ἔχει δὲ δύο ὀρθαῖς ἴσας) – τὸ δ' ἰσοσκελὲς ἔχει μὲν τὸ τυχὸν δύο ὀρθαῖς ἴσας, ἀλλ' οὐ πρῶτον, ἀλλὰ τὸ τρίγωνον πρότερον. ὃ τοίνυν τὸ τυχὸν [40] πρῶτον δείκνυται δύο ὀρθὰς ἔχον ἢ ὁτιοῦν ἄλλο, τούτῳ πρώτῳ [74a] ὑπάρχει καθόλου, καὶ ἡ ἀπόδειξις καθ' αὑτὸ τούτου καθόλου ἐστί, τῶν δ' ἄλλων τρόπον τινὰ οὐ καθ' αὑτό, οὐδὲ τοῦ ἰσοσκε- λοῦς οὐκ ἔστι καθόλου ἀλλ' ἐπὶ πλέον. ARIS_ANA_FIN.indd 22 17.12.2012 13:14:46 23 Prva knjiga drugega zaradi samega sebe, tega spremlja sam po sebi: npr. če je žival poginila, ko je bila žrtvovana, je poginila »po poti [15] žrtvovanja« 54 , saj je poginila zaradi žrtvo- vanja in se to, da je poginila, ko je bila žrtvovana, ni naključilo. Pri predmetih znanstvenega razumevanja v polnem smislu pa je tako: , za katere pravimo, da veljajo »same po sebi« (bodisi v smislu, da so prisotni v , ki so jim pripisani, bodisi v smislu, da so pripisani prisotni v njih) 55 , veljajo zanje zaradi teh samih 56 in po nujnosti. Ni namreč mogoče, da ti zanje ne bi veljali, bodisi v polnem smislu 57 bodisi kot eno od nasprotij 58 ; npr. [20] za črto velja ali ravno ali krivo, za število velja ali liho ali sodo. V istem rodu je namreč nasprotje bodisi nje- govo odvzetje bodisi njegovo protislovje; npr. pri številih je to, kar ni liho, sodo, saj eno sledi drugemu. 59 Če se torej nujno bodisi zatrdi bodisi zanika, potem , ki za neki veljajo sami po sebi, zanj veljajo nujno. [25] »Za vsak « in »samo po sebi« smo torej definirali. Da za neki velja »splošno«, pravim, če velja za vsak tega ter za ta sam po sebi 60 in kot tak. Če torej za neki velja splošno, zanj očitno velja nujno. Veljati za neki sam po sebi pomeni isto kot veljati za neki kot tak; npr. točka in ravno [30] veljata za črto samo po sebi (saj veljata za črto kot črto) in imeti kote enake dvema pravima velja za trikotnik kot trikotnik (saj ima trikotnik kote enake dvema pravima sam po sebi). za neki velja splošno takrat, ko lahko dokažemo, da velja za katerikoli tega in da zanj velja prvotno. Primer: imeti kote enake dvema pravima za geometrijski lik ne velja splošno (lahko sicer dokažemo, da ima [35] neki geometrijski lik kote enake dvema pravima, vendar ne katerikoli geometrijski lik; prav tako za dokazovanje tega ne uporabimo kateregakoli geometrijskega lika; saj je geometrijski lik tudi pravokotnik, vendar ta nima kotov enakih dvema pravima). Spet, katerikoli enakokrak trikotnik sicer ima kote enake dvema pravima, vendar ni prvotni , za katerega to velja, pač pa je trikotnik prvotnejši. [40] Če dokažemo, da ima kote enake dvema pravima (ali kakšen drug atribut) katerikoli nekega in da ima dani ta kot prvoten, potem je to , za katerega kot prvotnega ta [74a] velja splošno. Tisto, na kar se dokaz nanaša splošno, je ta sam po sebi. Na one druge pa se dokaz v nekem smislu ne nanaša kot na same po sebi: dokaz se ne nanaša splošno na enakokraki trikotnik, pač pa ima večji obseg. 61 ARIS_ANA_FIN.indd 23 17.12.2012 13:14:46 24 Druga analitika 5 Δεῖ δὲ μὴ λανθάνειν ὅτι πολλάκις συμβαίνει διαμαρ- [5] τάνειν καὶ μὴ ὑπάρχειν τὸ δεικνύμενον πρῶτον καθόλου, ᾗ δοκεῖ δείκνυσθαι καθόλου πρῶτον. ἀπατώμεθα δὲ ταύτην τὴν ἀπάτην, ὅταν ἢ μηδὲν ᾖ λαβεῖν ἀνώτερον παρὰ τὸ καθ' ἕκαστον [ἢ τὰ καθ' ἕκαστα], ἢ ᾖ μέν, ἀλλ' ἀνώνυμον ᾖ ἐπὶ διαφόροις εἴδει πράγμασιν, ἢ τυγχάνῃ ὂν ὡς ἐν μέρει ὅλον [10] ἐφ' ᾧ δείκνυται· τοῖς γὰρ ἐν μέρει ὑπάρξει μὲν ἡ ἀπόδει- ξις, καὶ ἔσται κατὰ παντός, ἀλλ' ὅμως οὐκ ἔσται τούτου πρώ- του καθόλου ἡ ἀπόδειξις. λέγω δὲ τούτου πρώτου, ᾗ τοῦτο, ἀπό- δειξιν, ὅταν ᾖ πρώτου καθόλου. εἰ οὖν τις δείξειεν ὅτι αἱ ὀρ- θαὶ οὐ συμπίπτουσι, δόξειεν ἂν τούτου εἶναι ἡ ἀπόδειξις διὰ τὸ [15] ἐπὶ πασῶν εἶναι τῶν ὀρθῶν. οὐκ ἔστι δέ, εἴπερ μὴ ὅτι ὡδὶ ἴσαι γίνεται τοῦτο, ἀλλ' ᾗ ὁπωσοῦν ἴσαι. καὶ εἰ τρίγωνον μὴ ἦν ἄλλο ἢ ἰσοσκελές, ᾗ ἰσοσκελὲς ἂν ἐδόκει ὑπάρχειν. καὶ τὸ ἀνάλογον ὅτι καὶ ἐναλλάξ, ᾗ ἀριθμοὶ καὶ ᾗ γραμμαὶ καὶ ᾗ στερεὰ καὶ ᾗ χρόνοι, ὥσπερ ἐδείκνυτό ποτε χωρίς, ἐνδε- [20] χόμενόν γε κατὰ πάντων μιᾷ ἀποδείξει δειχθῆναι· ἀλλὰ διὰ τὸ μὴ εἶναι ὠνομασμένον τι ταῦτα πάντα ἓν, ἀριθμοί μήκη χρόνοι στερεά, καὶ εἴδει διαφέρειν ἀλλήλων, χωρὶς ἐλαμβάνετο. νῦν δὲ καθόλου δείκνυται· οὐ γὰρ ᾗ γραμμαὶ ἢ ᾗ ἀριθμοὶ ὑπῆρχεν, ἀλλ' ᾗ τοδί, ὃ καθόλου ὑποτίθενται [25] ὑπάρχειν. διὰ τοῦτο οὐδ' ἄν τις δείξῃ καθ' ἕκαστον τὸ τρίγω- νον ἀποδείξει ἢ μιᾷ ἢ ἑτέρᾳ ὅτι δύο ὀρθὰς ἔχει ἕκαστον, τὸ ἰσόπλευρον χωρὶς καὶ τὸ σκαληνὲς καὶ τὸ ἰσοσκελές, οὔπω οἶδε τὸ τρίγωνον ὅτι δύο ὀρθαῖς, εἰ μὴ τὸν σοφιστικὸν τρό- πον, οὐδὲ καθ' ὅλου τριγώνου, οὐδ' εἰ μηδὲν ἔστι παρὰ ταῦτα [30] τρίγωνον ἕτερον. οὐ γὰρ ᾗ τρίγωνον οἶδεν, οὐδὲ πᾶν τρίγωνον, ἀλλ' ἢ κατ' ἀριθμόν· κατ' εἶδος δ' οὐ πᾶν, καὶ εἰ μηδὲν ἔστιν ὃ οὐκ οἶδεν. Πότ' οὖν οὐκ οἶδε καθόλου, καὶ πότ' οἶδεν ἁπλῶς; δῆλον δὴ ὅτι εἰ ταὐτὸν ἦν τριγώνῳ εἶναι καὶ ἰσο- πλεύρῳ ἢ ἑκάστῳ ἢ πᾶσιν. εἰ δὲ μὴ ταὐτὸν ἀλλ' ἕτερον, [35] ὑπάρχει δ' ᾗ τρίγωνον, οὐκ οἶδεν. πότερον δ' ᾗ τρίγωνον ἢ ᾗ ἰσοσκελὲς ὑπάρχει; καὶ πότε κατὰ τοῦθ' ὑπάρχει πρῶ- τον; καὶ καθόλου τίνος ἡ ἀπόδειξις; δῆλον ὅτι ὅταν ἀφαι- ARIS_ANA_FIN.indd 24 17.12.2012 13:14:46 25 Prva knjiga 5. poglavje Ne smemo pa prezreti, da se pogosto [5] motimo in da , ki ga dokazujemo, ne velja prvotno in splošno za tisti , za katerega misli- mo, da ta velja prvotno in splošno, in dokazujemo njegovo veljavnost zanj. V to zmoto smo zavedeni bodisi, ko ni mogoče privzeti nobenega višjega od posameznosti 62 , bodisi, ko višji pojem sicer obstaja, vendar je brez imena in kot tak vključuje različnih vrst, ali pa ko je [10] to, o če- mer dokazujemo, celota v delu nečesa drugega. V zadnjem primeru bo namreč dokaz veljal za tiste , ki so v tem delu, in za vsakega od njih, vendar se dokaz nanje vseeno ne bo nanašal prvotno in splošno. (Ko pravim, da se dokaz na neki nanaša prvotno in splošno, hočem reči, da se nanj nanaša prvotno in kot na takega.) Če bi torej kdo dokazal, da se pravo- kotnice na premico ne sečejo, bi lahko mislili, da se dokaz nanaša nanje, ker se nanaša [15] na vse pravokotnic. Vendar se dokaz ne nanaša na pravokotnice, saj razlog za njihovo nesekanje ni ta, da so njihovi koti enaki na ta način; te se ne sečejo, če so njihovi koti enaki na katerikoli način. 63 Spet, če bi ne bilo nobenega drugega trikotnika kot enakokrakega, bi lahko mislili, da imeti kote enake dvema pravima velja zanj kot za enakokraki triko- tnik. Dalje, lahko bi mislili, da sorazmerja, da je obrnljivo, 64 velja za števila kot taka, za črte kot take, za geometrijska telesa kot taka in za časovne dobe kot take; zato so včasih obrnljivost dokazovali ločeno, čeprav jo je za vse te [20] mogoče dokazati z enim samim dokazom. Ker pa ni imena, ki bi označevalo vse te skupaj, tj. števila, dolžine, časovne dobe in geometrijska telesa, in se ti med seboj razlikujejo po vrsti, so jih obravnavali ločeno. Zdaj pa obrnljivost sorazmerja dokazujejo splošno: to, za kar predpo- stavljajo, da ta velja splošno, namreč niso črte kot črte ali števila kot števila, pač pa kot tega brez imena. 65 [25] Če torej kdo dokaže (bodisi z enim bodisi z različnimi dokazi) za vsako posamezno vrsto trikotnika, tj. za enakostranični, raznostranični in ena- kokraki trikotnik, da ima kote enake dvema pravima, ta kljub temu ne bo vedel, razen v sofističnem smislu, da ima trikotnik kote enake dvema pravima, in tudi tega ne, da ta za trikotnik velja splošno; 66 tega ne bo vedel, celo če po- leg naštetih vrst trikotnika ni [30] nobene druge. Ta namreč ne bo vedel, da ima trikotnik ta kot trikotnik, in prav tako ne, da ga ima vsak trikotnik, razen v smislu seštevka 67 . Ne bo pa vedel, da ima ta vsak trikotnik po ARIS_ANA_FIN.indd 25 17.12.2012 13:14:46 26 Druga analitika ρουμένων ὑπάρχῃ πρώτῳ. οἷον τῷ ἰσοσκελεῖ χαλκῷ τριγώνῳ ὑπάρξουσι δύο ὀρθαί, ἀλλὰ καὶ τοῦ χαλκοῦν εἶναι ἀφαιρε- [74b] θέντος καὶ τοῦ ἰσοσκελές. ἀλλ' οὐ τοῦ σχήματος ἢ πέρατος. ἀλλ' οὐ πρώτων. τίνος οὖν πρώτου; εἰ δὴ τριγώνου, κατὰ τοῦτο ὑπάρχει καὶ τοῖς ἄλλοις, καὶ τούτου καθόλου ἐστὶν ἡ ἀπό- δειξις. ARIS_ANA_FIN.indd 26 17.12.2012 13:14:46 27 Prva knjiga svoji vrsti; tega ne bo vedel, niti če ni nobene vrste trikotnika, za katero ne bi vedel, da ima ta . Kdaj torej ne vemo splošno in kdaj vemo v polnem smislu? Zgoraj ome- njeni bi očitno vedel 68 v polnem smislu, če bi biti trikotnik pomenilo isto kot biti enakostranični trikotnik oziroma isto kot biti vsaka posamezna vrsta tri- kotnika ali pa vse. 69 Če pa to dvoje ni isto ampak različno in če imeti kote enake dvema pravima [35] velja za enakostranični trikotnik kot trikotnik, potem ta ne ve. Treba se je torej vprašati: ali ta velja zanj kot za tri- kotnik ali kot za enakostranični trikotnik, oziroma kdaj zanj velja prvotno? In za kateri lahko ta dokažemo splošno? Očitno bo veljal prvotno takrat, ko bo veljal za neki kot prvoten, ko bodo drugi odvzeti 70 . Npr. za bronast enakostranični trikotnik velja, da ima kote enake dvema pravima, vendar to velja zanj, tudi ko [74b] odvzamemo, da je bronast in da je enakostranični; ta pa ne velja zanj, če odvzamemo, da je geometrijski lik ali da ima obod. Vendar imeti kote enake dvema pravima ne velja za geometrijski lik ali za to, kar ima obod, prvotno. Za kaj torej ta velja prvotno? Če je to trikotnik, potem ta velja tudi , ker so trikotniki, in je tisto, za kar lahko ta dokaže- mo splošno, trikotnik. ARIS_ANA_FIN.indd 27 17.12.2012 13:14:46 28 Druga analitika 6 [5] Εἰ οὖν ἐστιν ἡ ἀποδεικτικὴ ἐπιστήμη ἐξ ἀναγκαίων ἀρ- χῶν (ὃ γὰρ ἐπίσταται, οὐ δυνατὸν ἄλλως ἔχειν), τὰ δὲ καθ' αὑτὰ ὑπάρχοντα ἀναγκαῖα τοῖς πράγμασιν (τὰ μὲν γὰρ ἐν τῷ τί ἐστιν ὑπάρχει· τοῖς δ' αὐτὰ ἐν τῷ τί ἐστιν ὑπάρχει κατηγορουμένοις αὐτῶν, ὧν θάτερον τῶν ἀντικειμένων ἀνάγκη [10] ὑπάρχειν), φανερὸν ὅτι ἐκ τοιούτων τινῶν ἂν εἴη ὁ ἀποδει- κτικὸς συλλογισμός· ἅπαν γὰρ ἢ οὕτως ὑπάρχει ἢ κατὰ συμβεβηκός, τὰ δὲ συμβεβηκότα οὐκ ἀναγκαῖα. Ἢ δὴ οὕτω λεκτέον, ἢ ἀρχὴν θεμένοις ὅτι ἡ ἀπόδειξις ἀναγκαίων ἐστί, καὶ εἰ ἀποδέδεικται, οὐχ οἷόν τ' ἄλλως [15] ἔχειν· ἐξ ἀναγκαίων ἄρα δεῖ εἶναι τὸν συλλογισμόν. ἐξ ἀλη- θῶν μὲν γὰρ ἔστι καὶ μὴ ἀποδεικνύντα συλλογίσασθαι, ἐξ ἀναγκαίων δ' οὐκ ἔστιν ἀλλ' ἢ ἀποδεικνύντα· τοῦτο γὰρ ἤδη ἀποδείξεώς ἐστιν. σημεῖον δ' ὅτι ἡ ἀπόδειξις ἐξ ἀναγκαίων, ὅτι καὶ τὰς ἐνστάσεις οὕτω φέρομεν πρὸς τοὺς οἰομένους ἀπο- [20] δεικνύναι, ὅτι οὐκ ἀνάγκη, ἂν οἰώμεθα ἢ ὅλως ἐνδέχεσθαι ἄλλως ἢ ἕνεκά γε τοῦ λόγου. δῆλον δ' ἐκ τούτων καὶ ὅτι εὐή- θεις οἱ λαμβάνειν οἰόμενοι καλῶς τὰς ἀρχάς, ἐὰν ἔνδοξος ᾖ ἡ πρότασις καὶ ἀληθής, οἷον οἱ σοφισταὶ ὅτι τὸ ἐπίστα- σθαι τὸ ἐπιστήμην ἔχειν. οὐ γὰρ τὸ ἔνδοξον ἡμῖν ἀρχή ἐστιν, [25] ἀλλὰ τὸ πρῶτον τοῦ γένους περὶ ὃ δείκνυται· καὶ τἀληθὲς οὐ πᾶν οἰκεῖον. ὅτι δ' ἐξ ἀναγκαίων εἶναι δεῖ τὸν συλλογι- σμόν, φανερὸν καὶ ἐκ τῶνδε. εἰ γὰρ ὁ μὴ ἔχων λόγον τοῦ διὰ τί οὔσης ἀποδείξεως οὐκ ἐπιστήμων, εἴη δ' ἂν ὥστε τὸ Α κατὰ τοῦ Γ ἐξ ἀνάγκης ὑπάρχειν, τὸ δὲ Β τὸ μέσον, δι' [30] οὗ ἀπεδείχθη, μὴ ἐξ ἀνάγκης, οὐκ οἶδε διότι. οὐ γάρ ἐστι τοῦτο διὰ τὸ μέσον· τὸ μὲν γὰρ ἐνδέχεται μὴ εἶναι, τὸ δὲ συμ- πέρασμα ἀναγκαῖον. ἔτι εἴ τις μὴ οἶδε νῦν ἔχων τὸν λόγον καὶ σῳζόμενος, σῳζομένου τοῦ πράγματος, μὴ ἐπιλελησμέ- νος, οὐδὲ πρότερον ᾔδει. φθαρείη δ' ἂν τὸ μέσον, εἰ μὴ [35] ἀναγκαῖον, ὥστε ἕξει μὲν τὸν λόγον σῳζόμενος σῳζομένου τοῦ πράγματος, οὐκ οἶδε δέ. οὐδ' ἄρα πρότερον ᾔδει. εἰ δὲ μὴ ἔφθαρται, ἐνδέχεται δὲ φθαρῆναι, τὸ συμβαῖνον ἂν εἴη δυνατὸν καὶ ἐνδεχόμενον. ἀλλ' ἔστιν ἀδύνατον οὕτως ἔχοντα εἰδέναι. ARIS_ANA_FIN.indd 28 17.12.2012 13:14:46 29 Prva knjiga 6. poglavje [5] Če torej dokazovalna znanost izhaja iz nujnih počel (kar znanstveno razu- memo, namreč ne more biti drugače, kot je) in če , ki za neki veljajo sami po sebi, za ta veljajo nujno (bodisi so ti prisotni v kajstvu tega , bodisi je , ki se mu ti pripisujejo, sam prisoten v njihovem kajstvu in za ta nujno [10] velja vsak od teh ali pa njegovo nasprotje) 71 , bo dokazovalno sklepanje očitno izhajalo iz tovrstnih 72 počel. Vsak namreč za neki velja bodisi na ta način bodisi naključno, naključne lastnosti pa niso nujne. To stališče lahko zagovarjamo tako kot zgoraj, lahko pa postavimo za izhodi- šče, da je dokaz nujen 73 oz. da če je bilo dokazano, ne more [15] biti drugače, kot je: iz tega izhaja, da mora sklepanje izhajati iz nujnih premis. Iz resničnih premis je namreč mogoče sklepati, ne da bi dokazali, iz nujnih premis pa ni mogoče sklepati, ne da bi dokazali; nujnost premis je namreč že lastna dokazu. Da dokaz izhaja iz nujnih premis, je razvidno tudi iz naslednjega: nekomu, ki misli, da [20] dokazuje, ugovarjamo prav s tem, da ni nujno, 74 če mislimo, da je lahko drugače, bodisi nasploh bodisi vsaj na osnovi njegovega argumenta. Iz tega je očitna tudi naivnost tistih, ki mislijo, da privzamejo prava počela, če je njihova premisa splošno sprejeta 75 in resnična, kot npr. sofisti privzamejo premiso, da je ra- zumeti isto kot imeti razumevanje. 76 Za nas namreč počelo ni to, kar je splošno spre- jeto, [25] pač pa to, kar velja prvotno za rod, za katerega dokazujemo; ustre- zna temu pa ni vsaka resnična premisa. Da mora dokazovalno sklepanje izhajati iz nujnih premis, je jasno tudi iz naslednjega: če je mogoče dokazati, 77 nekdo, ki nima razlage za to, tega ne razume; če torej v danem primeru pojem A nujno velja za pojem C, medtem ko srednji pojem B, na osnovi [30] katerega je nekdo dokazoval, ni nujen, 78 ta ne ve, zakaj to velja. Sklep namreč ne velja zaradi srednjega pojma, saj tega lahko tudi ni, 79 sklep pa je nujen. Poleg tega če ta 80 ne ve v tem trenutku, čeprav ima omenjeno razlago in jo ohranja 81 ter te razlage ni opustil, ker se ohranja dejstvo, 82 ta ni vedel niti prej. Srednji pojem lahko neha biti, saj ni [35] nujen; če se bo dejstvo ohranjalo, bo torej ta imel in ohranjal razlago, vendar kljub temu tega ne bo vedel. Ta torej ni vedel niti prej. Če srednji pojem ni nehal biti, vendar lahko neha biti, je tak dogodek mogoč in se lahko uresniči; v takem položaju pa je védenje nemogoče. [75a] Ko je sklep nujen, je torej mogoče, da srednji pojem, na osnovi katerega smo sklep dokazovali, ni nujen 83 (kaj nujnega je namreč mogoče sklepati tudi iz ne- nujnih premis, tako kot je mogoče sklepati kaj resničnega iz neresničnih premis). Ko ARIS_ANA_FIN.indd 29 17.12.2012 13:14:46 30 Druga analitika [75a] Ὅταν μὲν οὖν τὸ συμπέρασμα ἐξ ἀνάγκης ᾖ, οὐδὲν κω- λύει τὸ μέσον μὴ ἀναγκαῖον εἶναι δι' οὗ ἐδείχθη (ἔστι γὰρ τὸ ἀναγκαῖον καὶ μὴ ἐξ ἀναγκαίων συλλογίσασθαι, ὥσπερ καὶ ἀληθὲς μὴ ἐξ ἀληθῶν)· ὅταν δὲ τὸ μέσον ἐξ ἀνάγκης, [5] καὶ τὸ συμπέρασμα ἐξ ἀνάγκης, ὥσπερ καὶ ἐξ ἀληθῶν ἀλη- θὲς ἀεί (ἔστω γὰρ τὸ Α κατὰ τοῦ Β ἐξ ἀνάγκης, καὶ τοῦτο κατὰ τοῦ Γ· ἀναγκαῖον τοίνυν καὶ τὸ Α τῷ Γ ὑπάρχειν)· ὅταν δὲ μὴ ἀναγκαῖον ᾖ τὸ συμπέρασμα, οὐδὲ τὸ μέσον ἀναγκαῖον οἷόν τ' εἶναι (ἔστω γὰρ τὸ Α τῷ Γ μὴ ἐξ ἀνάγ- [10] κης ὑπάρχειν, τῷ δὲ Β, καὶ τοῦτο τῷ Γ ἐξ ἀνάγκης· καὶ τὸ Α ἄρα τῷ Γ ἐξ ἀνάγκης ὑπάρξει· ἀλλ' οὐχ ὑπέκειτο). Ἐπεὶ τοίνυν εἰ ἐπίσταται ἀποδεικτικῶς, δεῖ ἐξ ἀνάγκης ὑπάρ- χειν, δῆλον ὅτι καὶ διὰ μέσου ἀναγκαίου δεῖ ἔχειν τὴν ἀπό- δειξιν· ἢ οὐκ ἐπιστήσεται οὔτε διότι οὔτε ὅτι ἀνάγκη ἐκεῖνο εἶ- [15] ναι, ἀλλ' ἢ οἰήσεται οὐκ εἰδώς, ἐὰν ὑπολάβῃ ὡς ἀναγκαῖον τὸ μὴ ἀναγκαῖον, ἢ οὐδ' οἰήσεται, ὁμοίως ἐάν τε τὸ ὅτι εἰδῇ διὰ μέσων ἐάν τε τὸ διότι καὶ δι' ἀμέσων. Τ ῶν δὲ συμβεβηκότων μὴ καθ' αὑτά, ὃν τρόπον διω- ρίσθη τὰ καθ' αὑτά, οὐκ ἔστιν ἐπιστήμη ἀποδεικτική. οὐ γὰρ [20] ἔστιν ἐξ ἀνάγκης δεῖξαι τὸ συμπέρασμα· τὸ συμβεβηκὸς γὰρ ἐνδέχεται μὴ ὑπάρχειν· περὶ τοῦ τοιούτου γὰρ λέγω συμ- βεβηκότος. καίτοι ἀπορήσειεν ἄν τις ἴσως τίνος ἕνεκα ταῦτα δεῖ ἐρωτᾶν περὶ τούτων, εἰ μὴ ἀνάγκη τὸ συμπέρασμα εἶναι· οὐδὲν γὰρ διαφέρει εἴ τις ἐρόμενος τὰ τυχόντα εἶτα εἴπειεν τὸ [25] συμπέρασμα. δεῖ δ' ἐρωτᾶν οὐχ ὡς ἀναγκαῖον εἶναι διὰ τὰ ἠρωτημένα, ἀλλ' ὅτι λέγειν ἀνάγκη τῷ ἐκεῖνα λέγοντι, καὶ ἀληθῶς λέγειν, ἐὰν ἀληθῶς ᾖ ὑπάρχοντα. Ἐπεὶ δ' ἐξ ἀνάγκης ὑπάρχει περὶ ἕκαστον γένος ὅσα καθ' αὑτὰ ὑπάρχει καὶ ᾗ ἕκαστον, φανερὸν ὅτι περὶ τῶν [30] καθ' αὑτὰ ὑπαρχόντων αἱ ἐπιστημονικαὶ ἀποδείξεις καὶ ἐκ τῶν τοιούτων εἰσίν. τὰ μὲν γὰρ συμβεβηκότα οὐκ ἀναγκαῖα, ὥστ' οὐκ ἀνάγκη τὸ συμπέρασμα εἰδέναι διότι ὑπάρχει, οὐδ' εἰ ἀεὶ εἴη, μὴ καθ' αὑτὸ δέ, οἷον οἱ διὰ σημείων συλλογι- σμοί. τὸ γὰρ καθ' αὑτὸ οὐ καθ' αὑτὸ ἐπιστήσεται, οὐδὲ διότι [35] (τὸ δὲ διότι ἐπίστασθαί ἐστι τὸ διὰ τοῦ αἰτίου ἐπίστασθαι). δι' αὑτὸ ἄρα δεῖ καὶ τὸ μέσον τῷ τρίτῳ καὶ τὸ πρῶτον τῷ μέσῳ ὑπάρχειν. ARIS_ANA_FIN.indd 30 17.12.2012 13:14:46 31 Prva knjiga pa je srednji pojem nujen, [5] je nujen tudi sklep, tako kot je sklep, ki izhaja iz resničnih premis, vedno resničen (če A nujno velja za B in B nujno za C, potem tudi A nujno velja za C). Če pa sklep ni nujen, srednji pojem ne more biti nujen (privzemimo, da A za C ne velja [10] nujno, da A za B velja nujno in da B za C velja nujno; iz tega bo izhajalo, da tudi A za C velja nujno, vendar takšnega sklepa na začetku nismo predpostavili). Če torej razumemo v dokazovalnem smislu 84 , mora veljati nujno. Zato je očitno, da mora biti nujen tudi srednji pojem, na katerem dokaz temelji. V nasprotnem primeru ne bomo znanstveno razumeli niti, zakaj to 85 velja, niti, da [15] je to nujno, ampak bomo bodisi mislili, da to vemo, ne da bi vedeli (če privzamemo kot nujno kaj, kar ni nujno), bodisi ne bomo niti mislili, da to vemo (in sicer tako v primeru, da poznamo dejstvo na osnovi posrednih premis, kot v primeru, da poznamo vzrok na osnovi neposrednih premis) 86 . Lastnosti, ki za neki ne veljajo same po sebi (v smislu, kot smo definirali »samo po sebi«) 87 , ne morejo biti predmet dokazovalne znanosti. V primeru teh namreč sklepa 88 [20] ni mogoče dokazati po nujnosti, saj lastnost lahko ne velja (govorim namreč o tovrstni lastnosti 89 ). Kljub temu se morda komu zdi nerazumljivo, da sprašujemo po premisah za sklep, ki ni nu- jen; saj je vseeno, če predlagamo poljubni premisi in nato izrečemo [25] sklep. Vendar je treba po teh premisah vprašati ne zato, ker bi predpostavljali, da bo sklep nujen zaradi predlaganih premis, pač pa z ozirom na to, da je za tistega, ki ti premisi potrdi, nujno, da potrdi sklep in da pri tem govori resnico, če sta premisi resnični. 90 V vsakem rodu veljajo nujno tisti , ki zanj veljajo sami po sebi in za ta rod kot tak. Zato je jasno, da se znanstveni dokazi nanašajo na , ki veljajo [30] sami po sebi, in izhajajo iz tovrstnih 91 premis. Naključne lastnosti namreč niso nujne, tako da 92 ne vemo, zakaj sklep nujno velja; 93 tega ne bi vedeli, niti če bi te lastnosti veljale vedno, vendar ne same po sebi, kot npr. pri sklepanjih na osnovi znakov 94 . namreč , ki za neki velja sam po sebi, ne bi razumeli kot , ki zanj velja sam po sebi, in prav tako ne bi razumeli, zakaj velja zanj [35] (razumeti, zakaj, pomeni razumeti na osnovi razlagalnega ). Srednji pojem mora torej veljati za spodnji pojem zaradi samega sebe, prav tako zgornji pojem za srednjega. ARIS_ANA_FIN.indd 31 17.12.2012 13:14:46 32 Druga analitika 7 Οὐκ ἄρα ἔστιν ἐξ ἄλλου γένους μεταβάντα δεῖξαι, οἷον τὸ γεωμετρικὸν ἀριθμητικῇ. τρία γάρ ἐστι τὰ ἐν ταῖς ἀπο- [40] δείξεσιν, ἓν μὲν τὸ ἀποδεικνύμενον, τὸ συμπέρασμα (τοῦτο δ' ἐστὶ τὸ ὑπάρχον γένει τινὶ καθ' αὑτό), ἓν δὲ τὰ ἐξιώ- ματα (ἀξιώματα δ' ἐστὶν ἐξ ὧν)· τρίτον τὸ γένος τὸ ὑποκεί- [75b] μενον, οὗ τὰ πάθη καὶ τὰ καθ' αὑτὰ συμβεβηκότα δηλοῖ ἡ ἀπόδειξις. ἐξ ὧν μὲν οὖν ἡ ἀπόδειξις, ἐνδέχεται τὰ αὐτὰ εἶναι· ὧν δὲ τὸ γένος ἕτερον, ὥσπερ ἀριθμητικῆς καὶ γεω- μετρίας, οὐκ ἔστι τὴν ἀριθμητικὴν ἀπόδειξιν ἐφαρμόσαι ἐπὶ [5] τὰ τοῖς μεγέθεσι συμβεβηκότα, εἰ μὴ τὰ μεγέθη ἀριθμοί εἰσι· τοῦτο δ' ὡς ἐνδέχεται ἐπί τινων, ὕστερον λεχθήσεται. ἡ δ' ἀριθμητικὴ ἀπόδειξις ἀεὶ ἔχει τὸ γένος περὶ ὃ ἡ ἀπό- δειξις, καὶ αἱ ἄλλαι ὁμοίως. ὥστ' ἢ ἁπλῶς ἀνάγκη τὸ αὐτὸ εἶναι γένος ἢ πῇ, εἰ μέλλει ἡ ἀπόδειξις μεταβαίνειν. [10] ἄλλως δ' ὅτι ἀδύνατον, δῆλον· ἐκ γὰρ τοῦ αὐτοῦ γένους ἀνάγκη τὰ ἄκρα καὶ τὰ μέσα εἶναι. εἰ γὰρ μὴ καθ' αὑτά, συμβεβηκότα ἔσται. διὰ τοῦτο τῇ γεωμετρίᾳ οὐκ ἔστι δεῖξαι ὅτι τῶν ἐναντίων μία ἐπιστήμη, ἀλλ' οὐδ' ὅτι οἱ δύο κύβοι κύβος· οὐδ' ἄλλῃ ἐπιστήμῃ τὸ ἑτέρας, ἀλλ' ἢ ὅσα οὕτως [15] ἔχει πρὸς ἄλληλα ὥστ' εἶναι θάτερον ὑπὸ θάτερον, οἷον τὰ ὀπτικὰ πρὸς γεωμετρίαν καὶ τὰ ἁρμονικὰ πρὸς ἀριθμητι- κήν. οὐδ' εἴ τι ὑπάρχει ταῖς γραμμαῖς μὴ ᾗ γραμμαὶ καὶ ᾗ ἐκ τῶν ἀρχῶν τῶν ἰδίων, οἷον εἰ καλλίστη τῶν γραμμῶν ἡ εὐθεῖα ἢ εἰ ἐναντίως ἔχει τῇ περιφερεῖ· οὐ γὰρ ᾗ τὸ [20] ἴδιον γένος αὐτῶν, ὑπάρχει, ἀλλ' ᾗ κοινόν τι. ARIS_ANA_FIN.indd 32 17.12.2012 13:14:46 33 Prva knjiga 7. poglavje Ni torej mogoče, da bi dokazali s prenosom iz drugega rodu, npr. da bi dokazali geometrijsko s pomočjo aritmetike. 95 [40] Dokazi namreč vsebujejo troje: eno je to, kar dokazujemo, oziroma sklep (to je neki , ki sam po sebi velja za rod) 96 , drugo sta aksioma 97 (aksioma sta tista, iz katerih izhaja sklep), tretje pa je rod, ki je [75b] subjekt, katerega značilnosti oz. lastnosti, ki zanj veljajo same po sebi, dokaz pokaže. Aksiomi, iz katerih dokaz izhaja, so sicer lahko isti; vendar če sta rodova različna, kot sta npr. različna rodova, na katera se nanašata aritmetika in geometrija, aritmetič- nega dokaza ni mogoče prilagoditi 98 [5] lastnostim, ki veljajo za velikosti, če te velikosti niso števila. 99 Kako je to v nekaterih mogoče, bomo poja- snili kasneje. 100 Rod, ki ga vsebuje aritmetični dokaz, je vedno tisti, za katerega dokaz dokazuje; enako tudi drugi dokazi. Da bi dokaz lahko prenesli, mora zato rod 101 biti isti, bodisi v polnem bodisi v določenem smislu. [10] Kaj drugega je očitno nemogoče. Krajni in srednji pojmi namreč nujno pripadajo istemu rodu. Če namreč eni za druge ne veljajo sami po sebi, bodo zanje veljali naključno. Zato s pomočjo geometrije ne moremo dokazati, da so nasprotja predmet ene same znanosti, in prav tako ne, da je zmnožek dveh kubičnih šte- vil kubično število. 102 Enako ne moremo dokazati nečesa, kar je predmet ene znanosti, s pomočjo neke druge znanosti; to je mogoče le v [15] podrejenega odnosa, v kakršnem so npr. predmeti optike nasproti geometriji in predmeti harmonije nasproti aritmetiki. Prav tako s pomočjo geometrije ne moremo dokazati, ali kaj velja za črte, če to zanje ne velja kot za črte in ne izhaja iz njim lastnih počel, npr. ali je najlepša od črt ravna črta in ali je ta nasprotna krivi črti; ti namreč ne veljajo za črte kot pripadajoče [20] njim la- stnemu rodu, pač pa za črte kot pripadajoče nekemu drugemu razredu 103 . ARIS_ANA_FIN.indd 33 17.12.2012 13:14:46 34 Druga analitika 8 Φανερὸν δὲ καὶ ἐὰν ὦσιν αἱ προτάσεις καθόλου ἐξ ὧν ὁ συλλογισμός, ὅτι ἀνάγκη καὶ τὸ συμπέρασμα ἀΐδιον εἶναι τῆς τοιαύτης ἀποδείξεως καὶ τῆς ἁπλῶς εἰπεῖν ἀπο- δείξεως. οὐκ ἔστιν ἄρα ἀπόδειξις τῶν φθαρτῶν οὐδ' ἐπιστήμη [25] ἁπλῶς, ἀλλ' οὕτως ὥσπερ κατὰ συμβεβηκός, ὅτι οὐ καθ' ὅλου αὐτοῦ ἐστιν ἀλλὰ ποτὲ καὶ πώς. ὅταν δ' ᾖ, ἀνάγκη τὴν ἑτέραν μὴ καθόλου εἶναι πρότασιν καὶ φθαρτήν – φθαρ- τὴν μὲν ὅτι ἔσται καὶ τὸ συμπέρασμα οὔσης, μὴ καθόλου δὲ ὅτι τῷ μὲν ἔσται τῷ δ' οὐκ ἔσται ἐφ' ὧν – ὥστ' οὐκ ἔστι συλ- [30] λογίσασθαι καθόλου, ἀλλ' ὅτι νῦν. ὁμοίως δ' ἔχει καὶ περὶ ὁρισμούς, ἐπείπερ ἐστὶν ὁ ὁρισμὸς ἢ ἀρχὴ ἀποδείξεως ἢ ἀπόδειξις θέσει διαφέρουσα ἢ συμπέρασμά τι ἀποδείξεως. αἱ δὲ τῶν πολλάκις γινομένων ἀποδείξεις καὶ ἐπιστῆμαι, οἷον σελήνης ἐκλείψεως, δῆλον ὅτι ᾗ μὲν τοιοῦδ' εἰσίν, ἀεὶ εἰσίν, [35] ᾗ δ' οὐκ ἀεί, κατὰ μέρος εἰσίν. ὥσπερ δ' ἡ ἔκλειψις, ὡσαύ- τως τοῖς ἄλλοις. ARIS_ANA_FIN.indd 34 17.12.2012 13:14:46 35 Prva knjiga 8. poglavje Če sta premisi, iz katerih izhaja sklepanje, splošni, mora očitno tudi sklep takšnega dokaza (tj. dokaza v polnem smislu) veljati vedno. Za minljive 104 torej ni dokaza in tudi ne znanstvenega razumevanja [25] v polnem smislu; razumevanje teh je naključno v smislu, da ni razumevanje nečesa, kar velja splošno 105 , pač pa nečesa, kar velja le ob določenem času in na določen način. Pri tovrstnem dokazu je nujno, da ena od premis ni splošna in da je min- ljiva (da je minljiva, je nujno, ker bo sklep minljiv, če je minljiva ena od premis; da ni splošna, je nujno, ker bo tako sklep veljal v kakšnem od , na katere se nanaša, v kakšnem drugem pa ne), tako da ni mogoče [30] sklepati, da velja splošno, ampak le, da velja zdaj. Enako velja tudi za definicije, saj je definicija bodisi počelo dokaza bodisi dokaz, ki se od pravega dokaza razlikuje po postavitvi , bodisi nekakšen sklep dokaza. 106 Očitno je, da dokazi in znanstveno razumevanje ponavljajočih se pojavov, npr. Luninega mrka, veljajo vedno, če kot po- java določene vrste; [35] če pa to 107 kot pojav, ki ga ni vedno, so ti dokazi in razumevanje posebni. 108 Tako kot za Lunin mrk to velja tudi za druge . ARIS_ANA_FIN.indd 35 17.12.2012 13:14:46 36 Druga analitika 9 Ἐπεὶ δὲ φανερὸν ὅτι ἕκαστον ἀποδεῖξαι οὐκ ἔστιν ἀλλ' ἢ ἐκ τῶν ἑκάστου ἀρχῶν, ἂν τὸ δεικνύμενον ὑπάρχῃ ᾗ ἐκεῖνο, οὐκ ἔστι τὸ ἐπίστασθαι τοῦτο, ἂν ἐξ ἀληθῶν καὶ ἀναποδείκτων [40] δειχθῇ καὶ ἀμέσων. ἔστι γὰρ οὕτω δεῖξαι, ὥσπερ Βρύσων τὸν τετραγωνισμόν. κατὰ κοινόν τε γὰρ δεικνύουσιν οἱ τοιοῦτοι λόγοι, ὃ καὶ ἑτέρῳ ὑπάρξει· διὸ καὶ ἐπ' ἄλλων ἐφαρ- [76a] μόττουσιν οἱ λόγοι οὐ συγγενῶν. οὐκοῦν οὐχ ᾗ ἐκεῖνο ἐπίστα- ται, ἀλλὰ κατὰ συμβεβηκός· οὐ γὰρ ἂν ἐφήρμοττεν ἡ ἀπό- δειξις καὶ ἐπ' ἄλλο γένος. Ἕκαστον δ' ἐπιστάμεθα μὴ κατὰ συμβεβηκός, ὅταν [5] κατ' ἐκεῖνο γινώσκωμεν καθ' ὃ ὑπάρχει, ἐκ τῶν ἀρχῶν τῶν ἐκείνου ᾗ ἐκεῖνο, οἷον τὸ δυσὶν ὀρθαῖς ἴσας ἔχειν, ᾧ ὑπάρχει καθ' αὑτὸ τὸ εἰρημένον, ἐκ τῶν ἀρχῶν τῶν τούτου. ὥστ' εἰ καθ' αὑτὸ κἀκεῖνο ὑπάρχει ᾧ ὑπάρχει, ἀνάγκη τὸ μέσον ἐν τῇ αὐτῇ συγγενείᾳ εἶναι. εἰ δὲ μή, ἀλλ' ὡς [10] τὰ ἁρμονικὰ δι' ἀριθμητικῆς. τὰ δὲ τοιαῦτα δείκνυται μὲν ὡσαύτως, διαφέρει δέ· τὸ μὲν γὰρ ὅτι ἑτέρας ἐπιστή- μης (τὸ γὰρ ὑποκείμενον γένος ἕτερον), τὸ δὲ διότι τῆς ἄνω, ἧς καθ' αὑτὰ τὰ πάθη ἐστίν. ὥστε καὶ ἐκ τούτων φανερὸν ὅτι οὐκ ἔστιν ἀποδεῖξαι ἕκαστον ἁπλῶς ἀλλ' ἢ ἐκ τῶν ἑκά- [15] στου ἀρχῶν. ἀλλὰ τούτων αἱ ἀρχαὶ ἔχουσι τὸ κοινόν. Εἰ δὲ φανερὸν τοῦτο, φανερὸν καὶ ὅτι οὐκ ἔστι τὰς ἑκά- στου ἰδίας ἀρχὰς ἀποδεῖξαι· ἔσονται γὰρ ἐκεῖναι ἁπάντων ἀρχαί, καὶ ἐπιστήμη ἡ ἐκείνων κυρία πάντων. καὶ γὰρ ἐπί- σταται μᾶλλον ὁ ἐκ τῶν ἀνώτερον αἰτίων εἰδώς· ἐκ τῶν [20] προτέρων γὰρ οἶδεν, ὅταν ἐκ μὴ αἰτιατῶν εἰδῇ αἰτίων. ὥστ' εἰ μᾶλλον οἶδε καὶ μάλιστα, κἂν ἐπιστήμη ἐκείνη εἴη καὶ μᾶλλον καὶ μάλιστα. ἡ δ' ἀπόδειξις οὐκ ἐφαρμόττει ἐπ' ἄλλο γένος, ἀλλ' ἢ ὡς εἴρηται αἱ γεωμετρικαὶ ἐπὶ τὰς μηχανικὰς ἢ ὀπτικὰς καὶ αἱ ἀριθμητικαὶ ἐπὶ τὰς ἁρ- [25] μονικάς. Χαλεπὸν δ' ἐστὶ τὸ γνῶναι εἰ οἶδεν ἢ μή. χαλεπὸν γὰρ τὸ γνῶναι εἰ ἐκ τῶν ἑκάστου ἀρχῶν ἴσμεν ἢ μή· ὅπερ ἐστὶ τὸ εἰδέναι. οἰόμεθα δ', ἂν ἔχωμεν ἐξ ἀληθινῶν τινῶν συλλογισμὸν καὶ πρώτων, ἐπίστασθαι. τὸ δ' οὐκ ἔστιν, ἀλλὰ ARIS_ANA_FIN.indd 36 17.12.2012 13:14:46 37 Prva knjiga 9. poglavje Očitno lahko vsak dokažemo samo na osnovi ustreznih 109 po- čel: če torej , ki ga dokazujemo, velja za neki kot tak, za znanstveno razumevanje ne zadostuje [40] dokaz iz resničnih, nedokazljivih in neposrednih premis. Takšno dokazovanje je namreč podobno Brizonove- mu dokazovanju kvadrature. 110 Tovrstni argumenti dokazujejo sklep na osnovi nečesa skupnega 111 , kar velja tudi za neki drug ; zato se ti argumenti [76a] prilegajo tudi nesorodnim 112 . Na osnovi takšnih argumen- tov torej ne bomo razumeli veljavnosti danega za neki kot tak, pač pa ga bomo razumeli kot naključni ; v nasprotnem primeru se dokaz ne bi prilegal tudi nekemu drugemu rodu. Neki razumemo nenaključno, če vemo, da velja, na osnovi , za katerega velja, in izhajamo iz počel tega kot takega. Nenaključno npr. razumemo, da ima neki kote enake dvema pravima, če to vemo [5] na osnovi , za katerega ta velja sam po sebi, in izhajamo iz njegovih počel. Če tudi srednji pojem velja za spodnji pojem sam po sebi, je zato nujno, da srednji pojem pripada istemu rodu kot krajna pojma. 113 Drugače je le pri dokazovanju, kakršno je dokazovanje [10] harmonskih s pomočjo aritmetike. Ti se dokazujejo enako, kot smo opisali zgoraj, vendar z naslednjo razliko: dokazano dejstvo je predmet ene znanosti (kajti rod, ki je su- bjekt, je drug); vzrok za dejstvo pa je predmet višje znanosti, za katero 114 veljajo značilnosti same po sebi. 115 Tudi iz te razprave je jasno, da je vsak mogoče v polnem smislu dokazati samo na osnovi [15] njegovih lastnih počel. V zadnjem primeru pa imata počeli nekaj skupnega. Če je jasno to, je jasno tudi, da počel, ki so svojska vsakemu rodu, ni mogoče dokazati; kajti počela, na osnovi katerih bi dokazovali prva, bi bila počela vsega in znanost o teh bi bila nadrejena vsaki drugi. Bolj namreč razume tisti, ki to ve na osnovi višjega razlagalnega ; ko kdo ve na osnovi razlagalnega , za katerega ni razlage, namreč to ve na osnovi [20] prvotnejših premis. Če torej nekdo ve bolje oziroma najbolje, bo tudi ta znanost boljša oziroma najboljša. Vendar se dokaz ne pri- lega nekemu drugemu rodu, razen na omenjeni način 116 , tj. kot se geometrijski dokazi prilegajo mehaničnim ali optičnim dokazom in aritmetični dokazi [25] harmonskim. Težko je ugotoviti, ali vemo ali ne. Težko je namreč ugotoviti, ali vemo na osnovi počel, ustreznih vsakemu posameznemu , ARIS_ANA_FIN.indd 37 17.12.2012 13:14:46 38 Druga analitika [30] συγγενῆ δεῖ εἶναι τοῖς πρώτοις. ARIS_ANA_FIN.indd 38 17.12.2012 13:14:46 39 Prva knjiga ali ne; prav to pa je védenje. Sicer mislimo, da znanstveno razumemo, če imamo sklepanje, ki izhaja iz resničnih in prvotnih premis. Vendar to za znan- stveno razumevanje ni dovolj, saj mora biti poleg tega [30] soroden s prvotnima . ARIS_ANA_FIN.indd 39 17.12.2012 13:14:46 40 Druga analitika 10 Λέγω δ' ἀρχὰς ἐν ἑκάστῳ γένει ταύτας ἃς ὅτι ἔστι μὴ ἐνδέχεται δεῖξαι. τί μὲν οὖν σημαίνει καὶ τὰ πρῶτα καὶ τὰ ἐκ τούτων, λαμβάνεται, ὅτι δ' ἔστι, τὰς μὲν ἀρχὰς ἀνάγκη λαμβάνειν, τὰ δ' ἄλλα δεικνύναι· οἷον τί μονὰς [35] ἢ τί τὸ εὐθὺ καὶ τρίγωνον, εἶναι δὲ τὴν μονάδα λαβεῖν καὶ μέγεθος, τὰ δ' ἕτερα δεικνύναι. Ἔστι δ' ὧν χρῶνται ἐν ταῖς ἀποδεικτικαῖς ἐπιστήμαις τὰ μὲν ἴδια ἑκάστης ἐπιστήμης τὰ δὲ κοινά, κοινὰ δὲ κατ' ἀναλογίαν, ἐπεὶ χρήσιμόν γε ὅσον ἐν τῷ ὑπὸ τὴν ἐπιστήμην [40] γένει· ἴδια μὲν οἷον γραμμὴν εἶναι τοιανδὶ καὶ τὸ εὐθύ, κοινὰ δὲ οἷον τὸ ἴσα ἀπὸ ἴσων ἂν ἀφέλῃ, ὅτι ἴσα τὰ λοιπά. ἱκανὸν δ' ἕκαστον τούτων ὅσον ἐν τῷ γένει· ταὐτὸ γὰρ ποιή- [76b] σει, κἂν μὴ κατὰ πάντων λάβῃ ἀλλ' ἐπὶ μεγεθῶν μόνον, τῷ δ' ἀριθμητικῷ ἐπ' ἀριθμῶν. Ἔστι δ' ἴδια μὲν καὶ ἃ λαμβάνεται εἶναι, περὶ ἃ ἡ ἐπιστήμη θεωρεῖ τὰ ὑπάρχοντα καθ' αὑτά, οἷον μονάδας ἡ [5] ἀριθμητική, ἡ δὲ γεωμετρία σημεῖα καὶ γραμμάς. ταῦτα γὰρ λαμβάνουσι τὸ εἶναι καὶ τοδὶ εἶναι. τὰ δὲ τούτων πάθη καθ' αὑτά, τί μὲν σημαίνει ἕκαστον, λαμβάνουσιν, οἷον ἡ μὲν ἀριθμητικὴ τί περιττὸν ἢ ἄρτιον ἢ τετράγωνον ἢ κύβος, ἡ δὲ γεωμετρία τί τὸ ἄλογον ἢ τὸ κεκλάσθαι ἢ νεύειν, ὅτι [10] δ' ἔστι, δεικνύουσι διά τε τῶν κοινῶν καὶ ἐκ τῶν ἀποδεδει- γμένων. καὶ ἡ ἀστρολογία ὡσαύτως. πᾶσα γὰρ ἀποδεικτικὴ ἐπιστήμη περὶ τρία ἐστίν, ὅσα τε εἶναι τίθεται (ταῦτα δ' ἐστὶ τὸ γένος, οὗ τῶν καθ' αὑτὰ παθημάτων ἐστὶ θεωρητική), καὶ τὰ κοινὰ λεγόμενα ἀξιώματα, ἐξ ὧν πρώτων ἀποδεί- [15] κνυσι, καὶ τρίτον τὰ πάθη, ὧν τί σημαίνει ἕκαστον λαμ- βάνει. ἐνίας μέντοι ἐπιστήμας οὐδὲν κωλύει ἔνια τούτων παρο- ρᾶν, οἷον τὸ γένος μὴ ὑποτίθεσθαι εἶναι, ἂν ᾖ φανερὸν ὅτι ἔστιν (οὐ γὰρ ὁμοίως δῆλον ὅτι ἀριθμὸς ἔστι καὶ ὅτι ψυχρὸν καὶ θερμόν), καὶ τὰ πάθη μὴ λαμβάνειν τί σημαίνει, ἂν ᾖ δῆ- [20] λα· ὥσπερ οὐδὲ τὰ κοινὰ οὐ λαμβάνει τί σημαίνει τὸ ἴσα ἀπὸ ἴσων ἀφελεῖν, ὅτι γνώριμον. ἀλλ' οὐδὲν ἧττον τῇ γε φύσει τρία ταῦτά ἐστι, περὶ ὅ τε δείκνυσι καὶ ἃ δείκνυσι καὶ ἐξ ὧν. Οὐκ ἔστι δ' ὑπόθεσις οὐδ' αἴτημα, ὃ ἀνάγκη εἶναι δι' ARIS_ANA_FIN.indd 40 17.12.2012 13:14:46 41 Prva knjiga 10. poglavje V vsakem rodu pravim počela , za katere ni mogoče dokazati, da so. 117 Kaj pomenijo prvotne stvari in , ki iz njih izhajajo, torej privza- memo; da so, pa moramo za počela privzeti, za ostalo pa dokazati. Privzamemo npr., kaj pomeni »enota« [35] ali »ravno« ali »trikotnik«, in to, da enota in veli- kost obstajata, ostalo pa moramo dokazati. 118 Nekatera počela, ki jih uporabljamo v dokazovalnih znanostih, so svoj- ska vsaki znanosti, nekatera pa so skupna. Slednja so skupna le po analogiji, kajti vsako uporabljamo kot pripadajoče zgolj [40] rodu, ki je predmet dane znanosti. Svojska počela so npr., da črta, ali pa ravno, pomeni takšno in takšno ; skupna so npr., da če enako odvzamemo od enako , bo preostalih enako. Zadostuje, da skupno počelo uporabljamo kot pripadajoče zgolj danemu rodu; s počelom namreč [76b] dosežemo isto, tudi če ne privzamemo njegove veljavnosti za vse , pač pa samo za velikosti, ali pa (kot privzame aritmetik) samo za števila. Počela, svojska vsaki znanosti, so tudi , katerih obstoj znanost privzame in proučuje , ki za te veljajo sami po sebi; npr. [5] aritmeti- ka proučuje enote in geometrija točke in črte. Glede teh znanosti privzamejo obstoj in pomen; glede značilnosti, ki zanje veljajo same po sebi, pa znanosti privzamejo le pomen; npr. aritmetika privzame, kaj pomeni »liho«, »parno«, »štirikotno« ali »kubično«; geometrija, kaj pomeni »nesoizmerljivo«, »lomljeno« ali »krivo«. [10] Veljavnost teh pa znanosti dokazu- jejo s pomočjo skupnih počel in na osnovi že dokazanih sklepov. Astronomija deluje prav tako. Vsaka dokazovalna znanost se namreč ukvarja s trojim: s , katerih obstoj predpostavi (ti tvorijo rod, katerega značilnosti, ki zanj veljajo same po sebi, znanost proučuje); s tako imenovanimi skupnimi aksio- mi 119 , na osnovi katerih znanosti prvotno [15] dokazujejo; z značilnostmi, glede katerih znanost privzame, kaj pomenijo. Ni pa izključeno, da nekatere znanosti kaj od tega trojega zanemarijo; npr. da ne predpostavijo obstoja nekega rodu, v primeru ko ta očitno obstaja (ni namreč enako očitno, da obstaja število in da obstaja hladno in toplo), ali da ne privzamejo, kaj pomenijo značilnosti, če je to [20] očitno; ali da podobno o skupnih aksiomih ne privzamejo, kaj pomeni npr. odvzeti enako od enako , ker je to poznano. Kljub temu so , s katerimi se ukvarja dokazovalna znanost, po naravi tri: to, o čemer znanost dokazuje, to, kar dokazuje, in to, na osnovi česar dokazuje. Kar velja nujno zaradi samega sebe in za kar nujno verjamemo, da ve- ARIS_ANA_FIN.indd 41 17.12.2012 13:14:46 42 Druga analitika αὑτὸ καὶ δοκεῖν ἀνάγκη. οὐ γὰρ πρὸς τὸν ἔξω λόγον ἡ ἀπό- [25] δειξις, ἀλλὰ πρὸς τὸν ἐν τῇ ψυχῇ, ἐπεὶ οὐδὲ συλλογισμός. ἀεὶ γὰρ ἔστιν ἐνστῆναι πρὸς τὸν ἔξω λόγον, ἀλλὰ πρὸς τὸν ἔσω λόγον οὐκ ἀεί. ὅσα μὲν οὖν δεικτὰ ὄντα λαμβάνει αὐ- τὸς μὴ δείξας, ταῦτ', ἐὰν μὲν δοκοῦντα λαμβάνῃ τῷ μαν- θάνοντι, ὑποτίθεται, καὶ ἔστιν οὐχ ἁπλῶς ὑπόθεσις ἀλλὰ [30] πρὸς ἐκεῖνον μόνον, ἂν δὲ ἢ μηδεμιᾶς ἐνούσης δόξης ἢ καὶ ἐναντίας ἐνούσης λαμβάνῃ τὸ αὐτό, αἰτεῖται. καὶ τούτῳ δια- φέρει ὑπόθεσις καὶ αἴτημα· ἔστι γὰρ αἴτημα τὸ ὑπεναντίον τοῦ μανθάνοντος τῇ δόξῃ, ἢ ὃ ἄν τις ἀποδεικτὸν ὂν λαμ- βάνῃ καὶ χρῆται μὴ δείξας. [35] Οἱ μὲν οὖν ὅροι οὐκ εἰσὶν ὑποθέσεις (οὐδὲν γὰρ εἶναι ἢ μὴ λέγεται), ἀλλ' ἐν ταῖς προτάσεσιν αἱ ὑποθέσεις, τοὺς δ' ὅρους μόνον ξυνίεσθαι δεῖ· τοῦτο δ' οὐχ ὑπόθεσις (εἰ μὴ καὶ τὸ ἀκούειν ὑπόθεσίν τις εἶναι φήσει), ἀλλ' ὅσων ὄντων τῷ ἐκεῖνα εἶναι γίνεται τὸ συμπέρασμα. (οὐδ' ὁ γεωμέτρης ψευδῆ [40] ὑποτίθεται, ὥσπερ τινὲς ἔφασαν, λέγοντες ὡς οὐ δεῖ τῷ ψεύ- δει χρῆσθαι, τὸν δὲ γεωμέτρην ψεύδεσθαι λέγοντα ποδι- αίαν τὴν οὐ ποδιαίαν ἢ εὐθεῖαν τὴν γεγραμμένην οὐκ εὐθεῖαν [77a] οὖσαν. ὁ δὲ γεωμέτρης οὐδὲν συμπεραίνεται τῷ τήνδε εἶναι γραμμὴν ἣν αὐτὸς ἔφθεγκται, ἀλλὰ τὰ διὰ τούτων δη- λούμενα.) ἔτι τὸ αἴτημα καὶ ὑπόθεσις πᾶσα ἢ ὡς ὅλον ἢ ὡς ἐν μέρει, οἱ δ' ὅροι οὐδέτερον τούτων. ARIS_ANA_FIN.indd 42 17.12.2012 13:14:46 43 Prva knjiga lja, 120 ne more biti ne hipoteza ne postulat. [25] Dokaz namreč ni dokaz za zuna- nje mišljenje, temveč za mišljenje v duši, saj tudi sklepanje ni sklepanje za zunanje mišljenje. Zunanjemu mišljenju namreč lahko vedno nasprotujemo, svojemu mišljenju pa ne vedno. 121 Če torej učitelj privzame kaj dokazljivega in sam tega ne dokaže ter hkrati učenec to verjame, potem učitelj to predpostavlja; to ni hipoteza v polnem smislu, pač pa samo [30] za učenca. Če pa učitelj to privzame, učenec pa bodisi o tem nima nobenega mnenja 122 bodisi ima celo nasprotno mnenje, učitelj to postulira. Prav v tem se razlikujeta hipoteza in postulat: postulat je namreč nekaj nasprotnega mnenju učenca in nekaj doka- zljivega, kar pa tisti, ki uči, privzame in uporablja, ne da bi dokazal. 123 [35] Pojmi 124 torej niso hipoteze (saj nič ne trdijo 125 oziroma zanikajo), kajti hipoteze spadajo med premise, pojme pa moramo le razumeti; to pa ni hi- poteza (razen če kdo ne trdi, da tudi ko slišimo, to na neki način predpo- stavimo). Če hipoteze veljajo, iz njihove veljavnosti izhaja sklep. (Znanstvenik geometrije ne [40] privzema neresničnih hipotez; to sicer trdijo zagovorniki tega, da ne smemo uporabiti česa neresničnega, da pa znanstvenik geometrije govori neresnico, ko pravi en čevelj dolga črta črti, ki ni dolga en čevelj, ozi- roma ko pravi ravna črta narisani črti, ki [77a] ni ravna. Vendar ta nobenega sklepa ne izpelje na osnovi narisane črte; pač pa se je nanašal na črto, ki jo narisana ponazarja). Dalje, vsak postulat oziroma hipoteza je bodisi nekaj splo- šnega bodisi nekaj posebnega, pojmi pa niso ne eno ne drugo. ARIS_ANA_FIN.indd 43 17.12.2012 13:14:46 44 Druga analitika 11 [5] Εἴδη μὲν οὖν εἶναι ἢ ἕν τι παρὰ τὰ πολλὰ οὐκ ἀνάγκη, εἰ ἀπόδειξις ἔσται, εἶναι μέντοι ἓν κατὰ πολλῶν ἀληθὲς εἰ- πεῖν ἀνάγκη· οὐ γὰρ ἔσται τὸ καθόλου, ἂν μὴ τοῦτο ᾖ· ἐὰν δὲ τὸ καθόλου μὴ ᾖ, τὸ μέσον οὐκ ἔσται, ὥστ' οὐδ' ἀπόδειξις. δεῖ ἄρα τι ἓν καὶ τὸ αὐτὸ ἐπὶ πλειόνων εἶναι μὴ ὁμώνυμον. [10] τὸ δὲ μὴ ἐνδέχεσθαι ἅμα φάναι καὶ ἀποφάναι οὐδεμία λαμβάνει ἀπόδειξις, ἀλλ' ἢ ἐὰν δέῃ δεῖξαι καὶ τὸ συμπέ- ρασμα οὕτως. δείκνυται δὲ λαβοῦσι τὸ πρῶτον κατὰ τοῦ μέ- σου, ὅτι ἀληθές, ἀποφάναι δ' οὐκ ἀληθές. τὸ δὲ μέσον οὐ- δὲν διαφέρει εἶναι καὶ μὴ εἶναι λαβεῖν, ὡς δ' αὔτως καὶ [15] τὸ τρίτον. εἰ γὰρ ἐδόθη, καθ' οὗ ἄνθρωπον ἀληθὲς εἰπεῖν, εἰ καὶ μὴ ἄνθρωπον ἀληθές, ἀλλ' εἰ μόνον ἄνθρωπον ζῷον εἶ- ναι, μὴ ζῷον δὲ μή, ἔσται [γὰρ] ἀληθὲς εἰπεῖν Καλλίαν, εἰ καὶ μὴ Καλλίαν, ὅμως ζῷον, μὴ ζῷον δ' οὔ. αἴτιον δ' ὅτι τὸ πρῶτον οὐ μόνον κατὰ τοῦ μέσου λέγεται ἀλλὰ καὶ κατ' [20] ἄλλου διὰ τὸ εἶναι ἐπὶ πλειόνων, ὥστ' οὐδ' εἰ τὸ μέσον καὶ αὐτό ἐστι καὶ μὴ αὐτό, πρὸς τὸ συμπέρασμα οὐδὲν διαφέρει. τὸ δ' ἅπαν φάναι ἢ ἀποφάναι ἡ εἰς τὸ ἀδύνατον ἀπόδειξις λαμβάνει, καὶ ταῦτα οὐδ' ἀεὶ καθόλου, ἀλλ' ὅσον ἱκανόν, ἱκανὸν δ' ἐπὶ τοῦ γένους. λέγω δ' ἐπὶ τοῦ γένους οἷον περὶ [25] ὃ γένος τὰς ἀποδείξεις φέρει, ὥσπερ εἴρηται καὶ πρότερον. Ἐπικοινωνοῦσι δὲ πᾶσαι αἱ ἐπιστῆμαι ἀλλήλαις κατὰ τὰ κοινά (κοινὰ δὲ λέγω οἷς χρῶνται ὡς ἐκ τούτων ἀπο- δεικνύντες, ἀλλ' οὐ περὶ ὧν δεικνύουσιν οὐδ' ὃ δεικνύουσιν), καὶ ἡ διαλεκτικὴ πάσαις, καὶ εἴ τις καθόλου πειρῷτο δει- [30] κνύναι τὰ κοινά, οἷον ὅτι ἅπαν φάναι ἢ ἀποφάναι, ἢ ὅτι ἴσα ἀπὸ ἴσων, ἢ τῶν τοιούτων ἄττα. ἡ δὲ διαλεκτικὴ οὐκ ἔστιν οὕτως ὡρισμένων τινῶν, οὐδὲ γένους τινὸς ἑνός. οὐ γὰρ ἂν ἠρώτα· ἀποδεικνύντα γὰρ οὐκ ἔστιν ἐρωτᾶν διὰ τὸ τῶν ἀντικειμένων ὄντων μὴ δείκνυσθαι τὸ αὐτό. δέδεικται δὲ τοῦτο ἐν τοῖς [35] περὶ συλλογισμοῦ. ARIS_ANA_FIN.indd 44 17.12.2012 13:14:46 45 Prva knjiga 11. poglavje [5] Da bi lahko dokazali, ni nujen obstoj oblik 126 oziroma nečesa enega poleg mnoštva ; pač pa je nujno, da se lahko en sam izreka resnično o mnoštvu . Če ne bi bilo tako, namreč ne bi moglo biti splošnega. Če pa ne bi bilo splošnega, ne bi moglo biti srednjega pojma in tako tudi ne dokaza. Nujno torej obstaja kaj, kar je pri več eno in isto, in sicer ne kot homonim 127 . 128 [10] Noben dokaz ne privzema , da se nič ne more hkrati zatr- diti in zanikati, razen ko je treba dokazati sklep, ki je v tej obliki. 129 Pri dokazo- vanju privzamemo, da je resnična zatrditev prvega pojma 130 o srednjem in ne- resnično zanikanje le-tega. Glede srednjega pojma pa ni razlike, če ga zatrdimo in zanikamo; enako velja [15] za tretji pojem. 131 Če je namreč dan , za katerega je resnično reči, da je človek – tudi če je resnično, da je tudi nečlovek žival, in pod edinim pogojem, da je človek žival in da ni nežival –, bo za Kalia prav tako resnično reči, da je žival in da ni nežival, tudi če je resnično reči tudi za ne-Kalia, da je žival. 132 Razlaga za to je, da se prvi pojem ne izreka samo o srednjem pojmu, ampak tudi [20] o kakšnem drugem, saj ima večji ob- seg; iz tega izhaja, da tudi če srednji pojem hkrati je ta isti in ni ta isti, to ne bo imelo vpliva na sklep. Da se vsak bodisi zatrdi bodisi zanika, privzema dokaz z zva- janjem na nemogoče 133 ; tega pa ne privzame vedno splošno, pač pa le v zadostnem obsegu; tj. tako, da se nanaša na rod. Ko pravim, da »se nanaša na rod«, govorim o [25] tistem rodu, o katerem podajamo dokaze, kot smo rekli tudi prej. 134 Vse znanosti so med seboj povezane na osnovi skupnih počel (»sku- pna počela« pravim vsemu tistemu, kar znanosti uporabljajo, da bi na osnovi tega dokazale, in ne , o katerih dokazujejo, in tudi ne temu, kar dokazujejo), dialektika pa je povezana z vsemi; z vsemi bi bila povezana tudi znanost, ki bi si prizadevala [30] dokazati skupna počela splo- šno, kot npr. da vsak bodisi zatrdimo bodisi zanikamo, ali pa da če enako odvzamemo od enako , bo preostalih enako, ali kaj podobnega. Vendar predmet dialektike ni definiran na ta način 135 niti to ni noben posamezen rod. V nasprotnem primeru ta ne bi mogla spraševati: pri dokazovanju namreč ne moremo spraševati, saj ne dokažemo istega, če smo privzeli nasprotno . To smo dokazali v razpravi [35] o sklepanju. 136 ARIS_ANA_FIN.indd 45 17.12.2012 13:14:46 46 Druga analitika 12 Εἰ δὲ τὸ αὐτό ἐστιν ἐρώτημα συλλογιστικὸν καὶ πρό- τασις ἀντιφάσεως, προτάσεις δὲ καθ' ἑκάστην ἐπιστήμην ἐξ ὧν ὁ συλλογισμὸς ὁ καθ' ἑκάστην, εἴη ἄν τι ἐρώτημα ἐπιστημονικόν, ἐξ ὧν ὁ καθ' ἑκάστην οἰκεῖος γίνεται συλλο- [40] γισμός. δῆλον ἄρα ὅτι οὐ πᾶν ἐρώτημα γεωμετρικὸν ἂν εἴη οὐδ' ἰατρικόν, ὁμοίως δὲ καὶ ἐπὶ τῶν ἄλλων· ἀλλ' ἐξ [77b] ὧν δείκνυταί τι περὶ ὧν ἡ γεωμετρία ἐστίν, ἢ ἃ ἐκ τῶν αὐτῶν δείκνυται τῇ γεωμετρίᾳ, ὥσπερ τὰ ὀπτικά. ὁμοίως δὲ καὶ ἐπὶ τῶν ἄλλων. καὶ περὶ μὲν τούτων καὶ λόγον ὑφε- κτέον ἐκ τῶν γεωμετρικῶν ἀρχῶν καὶ συμπερασμάτων, [5] περὶ δὲ τῶν ἀρχῶν λόγον οὐχ ὑφεκτέον τῷ γεωμέτρῃ ᾗ γεωμέτρης· ὁμοίως δὲ καὶ ἐπὶ τῶν ἄλλων ἐπιστημῶν. οὔτε πᾶν ἄρα ἕκαστον ἐπιστήμονα ἐρώτημα ἐρωτητέον, οὔθ' ἅπαν τὸ ἐρωτώμενον ἀποκριτέον περὶ ἑκάστου, ἀλλὰ τὰ κατὰ τὴν ἐπιστήμην διορισθέντα. εἰ δὲ διαλέξεται γεωμέτρῃ ᾗ γεω- [10] μέτρης οὕτως, φανερὸν ὅτι καὶ καλῶς, ἐὰν ἐκ τούτων τι δεικνύῃ· εἰ δὲ μή, οὐ καλῶς. δῆλον δ' ὅτι οὐδ' ἐλέγχει γεωμέτρην ἀλλ' ἢ κατὰ συμβεβηκός· ὥστ' οὐκ ἂν εἴη ἐν ἀγεωμετρήτοις περὶ γεωμετρίας διαλεκτέον· λήσει γὰρ ὁ φαύλως διαλεγόμενος. ὁμοίως δὲ καὶ ἐπὶ τῶν ἄλλων ἔχει [15] ἐπιστημῶν. Ἐπεὶ δ' ἔστι γεωμετρικὰ ἐρωτήματα, ἆρ' ἔστι καὶ ἀγεωμέτρητα; καὶ παρ' ἑκάστην ἐπιστήμην τὰ κατὰ τὴν ἄγνοιαν τὴν ποίαν γεωμετρικά ἐστιν; καὶ πότερον ὁ κατὰ τὴν ἄγνοιαν συλλογισμὸς ὁ ἐκ τῶν ἀντικει- [20] μένων συλλογισμός, ἢ ὁ παραλογισμός, κατὰ γεωμετρίαν δέ, ἢ <ὁ> ἐξ ἄλλης τέχνης, οἷον τὸ μουσικόν ἐστιν ἐρώτημα ἀγεωμέτρητον περὶ γεωμετρίας, τὸ δὲ τὰς παραλλήλους συμπίπτειν οἴεσθαι γεωμετρικόν πως καὶ ἀγεωμέτρητον ἄλ- λον τρόπον; διττὸν γὰρ τοῦτο, ὥσπερ τὸ ἄρρυθμον, καὶ τὸ [25] μὲν ἕτερον ἀγεωμέτρητον τῷ μὴ ἔχειν [ὥσπερ τὸ ἄρρυθμον], τὸ δ' ἕτερον τῷ φαύλως ἔχειν· καὶ ἡ ἄγνοια αὕτη καὶ ἡ ἐκ τῶν τοιούτων ἀρχῶν ἐναντία. ἐν δὲ τοῖς μαθήμασιν οὐκ ἔστιν ὁμοίως ὁ παραλογισμός, ὅτι τὸ μέσον ἐστὶν ἀεὶ τὸ διττόν· κατά τε γὰρ τούτου παντός, καὶ τοῦτο πάλιν κατ' ἄλλου ARIS_ANA_FIN.indd 46 17.12.2012 13:14:46 47 Prva knjiga 12. poglavje Vendar 137 če je sklepalno vprašanje 138 identično z eno od izjav protislov- ja, ter če so premise vsake posamezne znanosti tiste premise, iz katerih izhaja sklepanje vsake posamezne znanosti, potem določena znanstvena vprašanja obstajajo; iz njih izhaja [40] sklepanje, lastno vsaki posamezni znanosti. Očitno torej vsako vprašanje ne more biti geometrijsko ali pa medicinsko in enako velja za druge ; pač pa bodo takšna samo tista vprašanja, na osnovi [77b] katerih dokazujemo bodisi kaj o predmetih geometrije bodisi kaj, kar dokazujemo na osnovi istih kot v geometriji, npr. optična . Enako velja za druge . Za ta mora znanstvenik geometrije tudi podati razlago na osnovi geometrijskih počel in sklepov, [5] za sama počela pa mu kot znanstveniku geometrije razlage ni treba podati. Enako velja tudi za druge znanosti. Posameznemu znanstveniku torej ne moremo postaviti kate- regakoli vprašanja; prav tako znanstveniku ni treba odgovoriti na katerokoli vprašanje o kateremkoli posameznem , pač pa le na vprašanja, ki so v domeni njegove znanosti. Če z nekom kot z [10] znanstvenikom geometrije razpravljamo na ta način, bomo očitno razpravljali dobro takrat, ko bomo kaj dokazali na osnovi teh 139 ; v nasprotnem primeru pa ne bomo razpra- vljali dobro. V slednjem primeru znanstvenika geometrije očitno tudi ovržemo ne, razen naključno. Zato o geometriji ne bi smeli razpravljati z neznanstveniki, kajti kdor razpravlja slabo, bo pri tem ostal neopažen. Enako velja tudi za druge [15] znanosti. Glede na to, da obstajajo geometrijska vprašanja, ali potemtakem obsta- jajo tudi negeometrijska? Dalje, če so vprašanja iz neznanja npr. geometrijska, za kakšno vrsto neznanja gre pri vsaki posamezni znanosti? Dalje, ali je skle- panje iz neznanja sklepanje, ki izhaja iz [20] premis, nasprotnih , oz. napačno sklepanje, ki pa se nanaša na geometrijo, 140 ali pa je to sklepanje iz kakšne druge stroke ? Ali je npr. glasbeno vprašanje glede na geometrijo negeometrijsko, misliti, da se vzporednice sečejo, pa je v enem smislu geome- trijsko in v drugem smislu negeometrijsko? »Negeometrijsko« ima namreč dva pomena, tako kot »neritmično«: [25] v enem smislu je negeometrijsko zato, ker ne vsebuje nič geometrijskega, v drugem smislu pa zato, ker vsebuje nekaj geometrijskega, kar je neresnično. In to neznanje, tj. tisto, ki izhaja iz takšnih počel 141 , je nasprotno znanstvenemu razumevanju. 142 V matematičnih znanostih napačno sklepanje ne nastane na enak način. Dvoumen 143 je namreč vedno srednji pojem: neki pojem se namreč izreka o srednjem pojmu kot celoti ARIS_ANA_FIN.indd 47 17.12.2012 13:14:46 48 Druga analitika [30] λέγεται παντός (τὸ δὲ κατηγορούμενον οὐ λέγεται πᾶν), ταῦτα δ' ἔστιν οἷον ὁρᾶν τῇ νοήσει, ἐν δὲ τοῖς λόγοις λανθάνει. ἆρα πᾶς κύκλος σχῆμα; ἂν δὲ γράψῃ, δῆλον. τί δέ; τὰ ἔπη κύκλος; φανερὸν ὅτι οὐκ ἔστιν. Οὐ δεῖ δ' ἔνστασιν εἰς αὐτὸ φέρειν, ἂν ᾖ ἡ πρότασις [35] ἐπακτική. ὥσπερ γὰρ οὐδὲ πρότασίς ἐστιν ἣ μὴ ἔστιν ἐπὶ πλειόνων (οὐ γὰρ ἔσται ἐπὶ πάντων, ἐκ τῶν καθόλου δ' ὁ συλλογισμός), δῆλον ὅτι οὐδ' ἔνστασις. αἱ αὐταὶ γὰρ προ- τάσεις καὶ ἐνστάσεις· ἣν γὰρ φέρει ἔνστασιν, αὕτη γένοιτ' ἂν πρότασις ἢ ἀποδεικτικὴ ἢ διαλεκτική. [40] Συμβαίνει δ' ἐνίους ἀσυλλογίστως λέγειν διὰ τὸ λαμ- βάνειν ἀμφοτέροις τὰ ἑπόμενα, οἷον καὶ ὁ Καινεὺς ποιεῖ, [78a] ὅτι τὸ πῦρ ἐν τῇ πολλαπλασίᾳ ἀναλογίᾳ· καὶ γὰρ τὸ πῦρ ταχὺ γεννᾶται, ὥς φησι, καὶ αὕτη ἡ ἀναλογία. οὕτω δ' οὐκ ἔστι συλλογισμός· ἀλλ' εἰ τῇ ταχίστῃ ἀναλογίᾳ ἕπε- ται ἡ πολλαπλάσιος καὶ τῷ πυρὶ ἡ ταχίστη ἐν τῇ κινήσει [5] ἀναλογία. ἐνίοτε μὲν οὖν οὐκ ἐνδέχεται συλλογίσασθαι ἐκ τῶν εἰλημμένων, ὁτὲ δ' ἐνδέχεται, ἀλλ' οὐχ ὁρᾶται. Εἰ δ' ἦν ἀδύνατον ἐκ ψεύδους ἀληθὲς δεῖξαι, ῥᾴδιον ἂν ἦν τὸ ἀνα- λύειν· ἀντέστρεφε γὰρ ἂν ἐξ ἀνάγκης. ἔστω γὰρ τὸ Α ὄν· τούτου δ' ὄντος ταδὶ ἔστιν, ἃ οἶδα ὅτι ἔστιν, οἷον τὸ Β. ἐκ [10] τούτων ἄρα δείξω ὅτι ἔστιν ἐκεῖνο. ἀντιστρέφει δὲ μᾶλλον τὰ ἐν τοῖς μαθήμασιν, ὅτι οὐδὲν συμβεβηκὸς λαμβάνουσιν (ἀλλὰ καὶ τούτῳ διαφέρουσι τῶν ἐν τοῖς διαλόγοις) ἀλλ' ὁρισμούς. Αὔξεται δ' οὐ διὰ τῶν μέσων, ἀλλὰ τῷ προσλαμ- [15] βάνειν, οἷον τὸ Α τοῦ Β, τοῦτο δὲ τοῦ Γ, πάλιν τοῦτο τοῦ Δ, καὶ τοῦτ' εἰς ἄπειρον· καὶ εἰς τὸ πλάγιον, οἷον τὸ Α καὶ κατὰ τοῦ Γ καὶ κατὰ τοῦ Ε, οἷον ἔστιν ἀριθμὸς ποσὸς ἢ καὶ ἄπειρος τοῦτο ἐφ' ᾧ Α, ὁ περιττὸς ἀριθμὸς ποσὸς ἐφ' οὗ Β, ἀριθμὸς περιττὸς ἐφ' οὗ Γ· ἔστιν ἄρα τὸ Α κατὰ [20] τοῦ Γ. καὶ ἔστιν ὁ ἄρτιος ποσὸς ἀριθμὸς ἐφ' οὗ Δ, ὁ ἄρ- τιος ἀριθμὸς ἐφ' οὗ Ε· ἔστιν ἄρα τὸ Α κατὰ τοῦ Ε. ARIS_ANA_FIN.indd 48 17.12.2012 13:14:46 49 Prva knjiga in ta se spet [30] izreka o nekem drugem kot celoti (predikat pa se ne izreka kot celota). Predmeti matematike so takšni, kot da jih z mislijo vidimo, v razpravljanju pa prezremo: je vsak krog lik? Če ga narišemo, je to očitno. Ali je epska pesnitev krog? 144 Jasno, da ni. Ugovora ne smemo podati, če bo naša izjava [35] induktivna. 145 Namreč tako kot izjava, ki se ne nanaša na več kot en , ni premisa (takšna pre- misa se namreč ne bi nanašala na vse , sklepanje pa izhaja iz splošnih premis), očitno tudi takšen ugovor ni premisa. Premise so namreč identične z ugovori, saj ugovor, ki ga podamo, lahko postane premisa, bodisi dokazovalna bodisi dialektična. [40] Včasih argument v resnici ni sklepanje, ker privzame, da neki sledi iz obeh 146 ; to npr. naredi tudi Kajnej 147 , ko pravi, [78a] da ogenj narašča v mnogokratnem razmerju 148 ; saj, kot pravi, ogenj na- rašča hitro in prav tako mnogokratno razmerje. Vendar to ni sklepanje. Pač pa je sklepanje, če iz »najhitrejšega razmerja« sledi »mnogokratno razmerje« in če iz »ognja« sledi »najhitrejše [5] razmerje v gibanju«. 149 Včasih torej ni mogoče sklepati iz sprejetih premis, včasih pa je mogoče, vendar tega ne uvidimo. Če bi bilo nemogoče pokazati resnično iz neresnice, bi bilo zvajati lahko; v tem primeru bi namreč bile po nujnosti zamenljive. 150 Privzemimo namreč, da velja A; če velja A, pa velja nekaj določenega, npr. B, za kar vemo, da velja. Iz [10] tega bomo torej pokazali, da velja A. Zamenljivost je bolj pogosta pri matematičnih argumentih, ker matematika ne privzame nič naključnega (tudi v tem se ti argumenti razlikujejo od dialektičnih), pač pa definicije. Do širjenja 151 ne pride z vnašanjem srednjih pojmov, pač pa z [15] do- dajanjem ; npr. A izrekamo o B, B izrekamo o C, C spet izrekamo o D, in tako v neskončno. Do širjenja pa pride tudi s stranskim dodajanjem; npr. A izrekamo tako o C kot o E. Primer: A označuje število, določeno ali pa nedoločeno 152 ; B označuje določeno liho število; C označuje liho število: torej A izrekamo o [20] C. Dalje, D označuje določeno parno število; E označuje parno število; torej A izrekamo o E. ARIS_ANA_FIN.indd 49 17.12.2012 13:14:47 50 Druga analitika 13 Τ ὸ δ' ὅτι διαφέρει καὶ τὸ διότι ἐπίστασθαι, πρῶτον μὲν ἐν τῇ αὐτῇ ἐπιστήμῃ, καὶ ἐν ταύτῃ διχῶς, ἕνα μὲν τρόπον ἐὰν μὴ δι' ἀμέσων γίνηται ὁ συλλογισμός (οὐ γὰρ [25] λαμβάνεται τὸ πρῶτον αἴτιον, ἡ δὲ τοῦ διότι ἐπιστήμη κατὰ τὸ πρῶτον αἴτιον), ἄλλον δὲ εἰ δι' ἀμέσων μέν, ἀλλὰ μὴ διὰ τοῦ αἰτίου ἀλλὰ τῶν ἀντιστρεφόντων διὰ τοῦ γνωρι- μωτέρου. κωλύει γὰρ οὐδὲν τῶν ἀντικατηγορουμένων γνωρι- μώτερον εἶναι ἐνίοτε τὸ μὴ αἴτιον, ὥστ' ἔσται διὰ τούτου ἡ [30] ἀπόδειξις, οἷον ὅτι ἐγγὺς οἱ πλάνητες διὰ τοῦ μὴ στίλβειν. ἔστω ἐφ' ᾧ Γ πλάνητες, ἐφ' ᾧ Β τὸ μὴ στίλβειν, ἐφ' ᾧ Α τὸ ἐγγὺς εἶναι. ἀληθὲς δὴ τὸ Β κατὰ τοῦ Γ εἰπεῖν· οἱ γὰρ πλάνητες οὐ στίλβουσιν. ἀλλὰ καὶ τὸ Α κατὰ τοῦ Β· τὸ γὰρ μὴ στίλβον ἐγγύς ἐστι· τοῦτο δ' εἰλήφθω δι' ἐπαγω- [35] γῆς ἢ δι' αἰσθήσεως. ἀνάγκη οὖν τὸ Α τῷ Γ ὑπάρχειν, ὥστ' ἀποδέδεικται ὅτι οἱ πλάνητες ἐγγύς εἰσιν. οὗτος οὖν ὁ συλ- λογισμὸς οὐ τοῦ διότι ἀλλὰ τοῦ ὅτι ἐστίν· οὐ γὰρ διὰ τὸ μὴ στίλβειν ἐγγύς εἰσιν, ἀλλὰ διὰ τὸ ἐγγὺς εἶναι οὐ στίλβουσιν. ἐγχωρεῖ δὲ καὶ διὰ θατέρου θάτερον δειχθῆναι, καὶ ἔσται [40] τοῦ διότι ἡ ἀπόδειξις, οἷον ἔστω τὸ Γ πλάνητες, ἐφ' ᾧ Β [78b] τὸ ἐγγὺς εἶναι, τὸ Α τὸ μὴ στίλβειν· ὑπάρχει δὴ καὶ τὸ Β τῷ Γ καὶ τὸ Α τῷ Β, ὥστε καὶ τῷ Γ τὸ Α [τὸ μὴ στίλ- βειν]. καὶ ἔστι τοῦ διότι ὁ συλλογισμός· εἴληπται γὰρ τὸ πρῶτον αἴτιον. πάλιν ὡς τὴν σελήνην δεικνύουσιν ὅτι σφαι- [5] ροειδής, διὰ τῶν αὐξήσεων – εἰ γὰρ τὸ αὐξανόμενον οὕτω σφαιροειδές, αὐξάνει δ' ἡ σελήνη, φανερὸν ὅτι σφαιροει- δής – οὕτω μὲν οὖν τοῦ ὅτι γέγονεν ὁ συλλογισμός, ἀνάπαλιν δὲ τεθέντος τοῦ μέσου τοῦ διότι· οὐ γὰρ διὰ τὰς αὐξήσεις σφαιροειδής ἐστιν, ἀλλὰ διὰ τὸ σφαιροειδὴς εἶναι λαμβά- [10] νει τὰς αὐξήσεις τοιαύτας. σελήνη ἐφ' ᾧ Γ, σφαιροειδὴς ἐφ' ᾧ Β, αὔξησις ἐφ' ᾧ Α. ἐφ' ὧν δὲ τὰ μέσα μὴ ἀντιστρέφει καὶ ἔστι γνωριμώτερον τὸ ἀναίτιον, τὸ ὅτι μὲν δείκνυται, τὸ διότι δ' οὔ. Ἔτι ἐφ' ὧν τὸ μέσον ἔξω τίθεται. καὶ γὰρ ἐν τούτοις τοῦ ὅτι καὶ οὐ τοῦ διότι ἡ ἀπόδειξις· οὐ [15] γὰρ λέγεται τὸ αἴτιον. οἷον διὰ τί οὐκ ἀναπνεῖ ὁ τοῖχος; ὅτι οὐ ζῷον. εἰ γὰρ τοῦτο τοῦ μὴ ἀναπνεῖν αἴτιον, ἔδει τὸ ζῷον εἶναι αἴτιον τοῦ ἀναπνεῖν, οἷον εἰ ἡ ἀπόφασις αἰτία τοῦ ARIS_ANA_FIN.indd 50 17.12.2012 13:14:47 51 Prva knjiga 13. poglavje Znanstveno razumevanje dejstva se razlikuje od znanstvenega ra- zumevanja vzroka. V isti znanosti se lahko prvo od drugega razlikuje na dva načina. Prvi način je, da sklepanja ne izpeljemo na osnovi neposrednih premis (v tem primeru namreč ne [25] privzamemo prvotnega razlagalnega , znanstveno razumevanje vzroka pa temelji na prvotnem razlagal- nem ). Drugi način pa je, da sklepanje sicer izpeljemo na osnovi neposrednih premis, vendar ne na osnovi razlagalnega , pač pa na osnovi tistega od zamenljivih 153 , ki je bolj poznan. Povsem mogo- če je namreč, da je včasih od , ki se protipripisujeta, bolj poznan tisti, ki ni razlagalen, in bo [30] dokaz temeljil na njem; kot npr. če doka- zujemo, da so planeti blizu, na osnovi tega, da ne utripajo. Naj C označuje planete, B naj označuje »ne utripati« in A naj označuje »biti blizu«. Izrekati B o C je torej resnično, saj planeti ne utripajo. Tudi izrekati A o B je resnično, saj je to, kar ne utripa, blizu (to smo privzeli na osnovi [35] indukcije oz. na osnovi zaznave). A torej nujno velja za C; tako smo dokazali, da so planeti blizu. To torej ni sklepanje na osnovi vzroka, ampak na osnovi dejstva; pla- neti namreč niso blizu zato, ker ne utripajo, pač pa ne utripajo zato, ker so blizu. Mogoče pa je tudi dokazati drugo na osnovi prvega 154 in bo dokaz [40] temeljil na vzroku; npr. naj bodo planeti C, naj B označuje [78b] »biti blizu«, in naj bo »ne utripati« A; B torej velja za C in A velja za B, tako da A velja tudi za C. To je sklepanje na osnovi vzroka, saj smo privzeli prvotni razlagalni . Še en tak primer je dokazovanje, da je Luna [5] okrogla, s pomočjo njenih večanj 155 : če je namreč to, kar se veča na ta način, okroglo, in če se Luna veča na ta način, je jasno, da je okrogla. Sklepanje je nastalo na osnovi dejstva, če pa bi privzeti srednji pojem zamenjali 156 , bi sklepanje nastalo na osnovi vzroka. Luna namreč ni okrogla zaradi svojih večanj, pač pa [10] so njena večanja takšna, ker je okrogla. C označuje Luno, B označuje »okroglo«, A označuje »večanje«. , v katerih srednji pojem ni zamenljiv in je bolj poznan po- jem, ki ni razlagalen, pokažejo dejstvo, vzroka pa ne. To velja tudi za , v katerih je srednji pojem zunanji. 157 Tudi v tem primeru namreč dokaz temelji na dejstvu in ne na vzroku, [15] saj ne navede razlagalnega . Primer: zakaj zid ne diha? Zato, ker ni žival. Če bi namreč slednje bilo razlaga za to, da zid ne diha, bi moralo to, da je neki žival, biti razlaga za to, da to diha. Če je namreč nikalna izjava razlaga za neveljavnost ARIS_ANA_FIN.indd 51 17.12.2012 13:14:47 52 Druga analitika μὴ ὑπάρχειν, ἡ κατάφασις τοῦ ὑπάρχειν, ὥσπερ εἰ τὸ ἀσύμ- μετρα εἶναι τὰ θερμὰ καὶ τὰ ψυχρὰ τοῦ μὴ ὑγιαίνειν, τὸ [20] σύμμετρα εἶναι τοῦ ὑγιαίνειν, – ὁμοίως δὲ καὶ εἰ ἡ κατάφα- σις τοῦ ὑπάρχειν, ἡ ἀπόφασις τοῦ μὴ ὑπάρχειν. ἐπὶ δὲ τῶν οὕτως ἀποδεδομένων οὐ συμβαίνει τὸ λεχθέν· οὐ γὰρ ἅπαν ἀναπνεῖ ζῷον. ὁ δὲ συλλογισμὸς γίνεται τῆς τοιαύ- της αἰτίας ἐν τῷ μέσῳ σχήματι. οἷον ἔστω τὸ Α ζῷον, ἐφ' [25] ᾧ Β τὸ ἀναπνεῖν, ἐφ' ᾧ Γ τοῖχος. τῷ μὲν οὖν Β παντὶ ὑπάρχει τὸ Α (πᾶν γὰρ τὸ ἀναπνέον ζῷον), τῷ δὲ Γ οὐ- θενί, ὥστε οὐδὲ τὸ Β τῷ Γ οὐθενί· οὐκ ἄρα ἀναπνεῖ ὁ τοῖ- χος. ἐοίκασι δ' αἱ τοιαῦται τῶν αἰτιῶν τοῖς καθ' ὑπερ- βολὴν εἰρημένοις· τοῦτο δ' ἔστι τὸ πλέον ἀποστήσαντα τὸ μέ- [30] σον εἰπεῖν, οἷον τὸ τοῦ Ἀναχάρσιος, ὅτι ἐν Σκύθαις οὐκ εἰ- σὶν αὐλητρίδες, οὐδὲ γὰρ ἄμπελοι. Κατὰ μὲν δὴ τὴν αὐτὴν ἐπιστήμην καὶ κατὰ τὴν τῶν μέσων θέσιν αὗται διαφοραί εἰσι τοῦ ὅτι πρὸς τὸν τοῦ διότι συλλογισμόν· ἄλλον δὲ τρόπον διαφέρει τὸ διότι τοῦ ὅτι [35] τῷ δι' ἄλλης ἐπιστήμης ἑκάτερον θεωρεῖν. τοιαῦτα δ' ἐστὶν ὅσα οὕτως ἔχει πρὸς ἄλληλα ὥστ' εἶναι θάτερον ὑπὸ θάτε- ρον, οἷον τὰ ὀπτικὰ πρὸς γεωμετρίαν καὶ τὰ μηχανικὰ πρὸς στερεομετρίαν καὶ τὰ ἁρμονικὰ πρὸς ἀριθμητικὴν καὶ τὰ φαινόμενα πρὸς ἀστρολογικήν. σχεδὸν δὲ συνώνυμοί εἰ- [40] σιν ἔνιαι τούτων τῶν ἐπιστημῶν, οἷον ἀστρολογία ἥ τε μα- [79a] θηματικὴ καὶ ἡ ναυτική, καὶ ἁρμονικὴ ἥ τε μαθηματικὴ καὶ ἡ κατὰ τὴν ἀκοήν. ἐνταῦθα γὰρ τὸ μὲν ὅτι τῶν αἰσθη- τικῶν εἰδέναι, τὸ δὲ διότι τῶν μαθηματικῶν· οὗτοι γὰρ ἔχουσι τῶν αἰτίων τὰς ἀποδείξεις, καὶ πολλάκις οὐκ ἴσασι τὸ ὅτι, κα- [5] θάπερ οἱ τὸ καθόλου θεωροῦντες πολλάκις ἔνια τῶν καθ' ἕκαστον οὐκ ἴσασι δι' ἀνεπισκεψίαν. ἔστι δὲ ταῦτα ὅσα ἕτερόν τι ὄντα τὴν οὐσίαν κέχρηται τοῖς εἴδεσιν. τὰ γὰρ μαθήματα περὶ εἴδη ἐστίν· οὐ γὰρ καθ' ὑποκειμένου τινός· εἰ γὰρ καὶ καθ' ὑποκει- μένου τινὸς τὰ γεωμετρικά ἐστιν, ἀλλ' οὐχ ᾗ γε καθ' ὑποκειμέ- [10] νου. ἔχει δὲ καὶ πρὸς τὴν ὀπτικήν, ὡς αὕτη πρὸς τὴν γεωμε- τρίαν, ἄλλη πρὸς ταύτην, οἷον τὸ περὶ τῆς ἴριδος· τὸ μὲν γὰρ ὅτι φυσικοῦ εἰδέναι, τὸ δὲ διότι ὀπτικοῦ, ἢ ἁπλῶς ἢ τοῦ κατὰ τὸ μάθημα. πολλαὶ δὲ καὶ τῶν μὴ ὑπ' ἀλλήλας ἐπιστημῶν ἔχουσιν οὕτως, οἷον ἰατρικὴ πρὸς γεωμετρίαν· ὅτι [15] μὲν γὰρ τὰ ἕλκη τὰ περιφερῆ βραδύτερον ὑγιάζεται, τοῦ ἰατροῦ εἰδέναι, διότι δὲ τοῦ γεωμέτρου. ARIS_ANA_FIN.indd 52 17.12.2012 13:14:47 53 Prva knjiga nečesa, bo trdilna izjava razlaga za veljavnost tega; npr. če je nesorazmerje toplih in hladnih razlaga za to, da nismo zdravi, je [20] njihovo sorazmerje razlaga za to, da smo zdravi; in podobno, če je trdilna izjava raz- laga za veljavnost nečesa, bo nikalna izjava razlaga za neveljavnost nečesa. V danem primeru pa rečeno ne drži, saj ne diha vsaka žival. Sklepanje na osnovi takšne razlage 158 izpeljemo v srednji figuri: npr. naj bo A žival, naj [25] B označuje dihanje in naj C označuje zid. A torej velja za vsak B (namreč vse, kar diha, je žival) in ne velja za noben C, zato tudi B ne velja za noben C: zid torej ne diha. Tovrstne razlage so podobne pretiranim argumentom: v njih je [30] srednji pojem postavljen predaleč. 159 Primer je Anaharzisova razlaga, da v Skitiji ni flavtistk, ker tam ni trte. 160 Zgoraj smo navedli razlike med sklepanjem na osnovi dejstva in na osnovi vzroka na področju iste znanosti in glede na položaj srednjega poj- ma 161 . Na drug način pa se vzrok razlikuje od dejstva [35] v tem, da vsakega proučuje druga znanost. Takšni so podrejenega odnosa, kot so npr. predmeti optike nasproti geometriji, predmeti mehanike nasproti stere- ometriji, predmeti harmonije nasproti aritmetiki in nebesni pojavi nasproti astronomiji. 162 Nekatere od teh znanosti [40] imajo domala enako ime; npr. »astronomija« je tako [79a] matematična kot navtična, »harmonija« je tako matematična kot harmonija zvoka. V teh namreč poznavanje dejstva pritiče tistim, ki se ukvarjajo s čutnimi zaznavami, poznavanje vzro- ka pa pritiče matematikom. Slednji imajo namreč dokaze na osnovi razlage in mnogokrat ne poznajo dejstva; [5] tako kot tisti, ki proučujejo splošno, mnogokrat ne poznajo nekaterih posameznosti, ker tega ne raziskujejo. To so , ki so po svoji bitnosti nekaj drugega, vendar vsebujejo določene oblike. 163 Matematične znanosti namreč obravnavajo oblike, saj se ne nana- šajo na neki subjekt. Tudi če se geometrijski argumenti nanašajo na kakšen subjekt, se nanj ne nanašajo kot na [10] subjekt. 164 Kot je optika nasproti geo- metriji, je tudi kakšna druga znanost nasproti optiki, npr. znanost o mavrici. Poznavanje dejstva pritiče naravoslovcu, poznavanje vzroka pa znanstveni- ku optike, bodisi optike v polnem smislu bodisi matematične optike. To velja tudi za mnoge znanosti, ki med seboj niso v podrejenem odnosu, kot je npr. medicina nasproti geometriji: [15] vedeti, da se rane okrogle oblike poča- sneje pozdravijo, pritiče zdravniku, vedeti, zakaj, pa pritiče znanstveniku geometrije. ARIS_ANA_FIN.indd 53 17.12.2012 13:14:47 54 Druga analitika 14 Τ ῶν δὲ σχημάτων ἐπιστημονικὸν μάλιστα τὸ πρῶτόν ἐστιν. αἵ τε γὰρ μαθηματικαὶ τῶν ἐπιστημῶν διὰ τούτου φέρουσι τὰς ἀποδείξεις, οἷον ἀριθμητικὴ καὶ γεωμετρία καὶ [20] ὀπτική, καὶ σχεδὸν ὡς εἰπεῖν ὅσαι τοῦ διότι ποιοῦνται τὴν σκέψιν· ἢ γὰρ ὅλως ἢ ὡς ἐπὶ τὸ πολὺ καὶ ἐν τοῖς πλεί- στοις διὰ τούτου τοῦ σχήματος ὁ τοῦ διότι συλλογισμός. ὥστε κἂν διὰ τοῦτ' εἴη μάλιστα ἐπιστημονικόν· κυριώτατον γὰρ τοῦ εἰδέναι τὸ διότι θεωρεῖν. εἶτα τὴν τοῦ τί ἐστιν ἐπιστήμην [25] διὰ μόνου τούτου θηρεῦσαι δυνατόν. ἐν μὲν γὰρ τῷ μέσῳ σχήματι οὐ γίνεται κατηγορικὸς συλλογισμός, ἡ δὲ τοῦ τί ἐστιν ἐπιστήμη καταφάσεως· ἐν δὲ τῷ ἐσχάτῳ γίνεται μὲν ἀλλ' οὐ καθόλου, τὸ δὲ τί ἐστι τῶν καθόλου ἐστίν· οὐ γὰρ πῇ ἐστι ζῷον δίπουν ὁ ἄνθρωπος. ἔτι τοῦτο μὲν ἐκείνων [30] οὐδὲν προσδεῖται, ἐκεῖνα δὲ διὰ τούτου καταπυκνοῦται καὶ αὔξεται, ἕως ἂν εἰς τὰ ἄμεσα ἔλθῃ. φανερὸν οὖν ὅτι κυ- ριώτατον τοῦ ἐπίστασθαι τὸ πρῶτον σχῆμα. ARIS_ANA_FIN.indd 54 17.12.2012 13:14:47 55 Prva knjiga 14. poglavje Med figurami je najbolj znanstvena prva. Na osnovi te fi- gure namreč dokazujejo matematične znanosti, npr. aritmetika, geometrija in [20] optika, in na splošno lahko rečemo tiste znanosti, ki raziskujejo vzrok: sklepanje na osnovi vzroka je namreč v prvi figuri, bodisi na- sploh bodisi večinoma oz. v največ . 165 Tudi zato je ta figura najbolj znanstvena: proučevanje vzroka je namreč za védenje najpomembnejše. Dalje, znanstveno razumevanje kajstva je mogoče osvojiti le [25] na osnovi te figure. V srednji figuri se namreč pripisno sklepanje 166 ne tvori, znanstveno razume- vanje kajstva pa je razumevanje trdilne izjave. V zadnji figuri se pripisno skle- panje sicer tvori, vendar to ni splošno, kajstvo pa je nekaj splošnega; saj človek ni dvonožna žival pod nekim določenim pogojem. 167 Poleg tega prva figura [30] ni odvisna od ostalih figur, ti dve pa izpolnjujemo in širimo s pomočjo prve, dokler ne pridemo do neposrednih premis. 168 Za znanstveno razumeva- nje je torej očitno najpomembnejša prva figura. ARIS_ANA_FIN.indd 55 17.12.2012 13:14:47 56 Druga analitika 15 Ὥσπερ δὲ ὑπάρχειν τὸ Α τῷ Β ἐνεδέχετο ἀτόμως, οὕτω καὶ μὴ ὑπάρχειν ἐγχωρεῖ. λέγω δὲ τὸ ἀτόμως ὑπάρχειν ἢ [35] μὴ ὑπάρχειν τὸ μὴ εἶναι αὐτῶν μέσον· οὕτω γὰρ οὐκέτι ἔσται κατ' ἄλλο τὸ ὑπάρχειν ἢ μὴ ὑπάρχειν. ὅταν μὲν οὖν ἢ τὸ Α ἢ τὸ Β ἐν ὅλῳ τινὶ ᾖ, ἢ καὶ ἄμφω, οὐκ ἐνδέχεται τὸ Α τῷ Β πρώτως μὴ ὑπάρχειν. ἔστω γὰρ τὸ Α ἐν ὅλῳ τῷ Γ. οὐκοῦν εἰ τὸ Β μὴ ἔστιν ἐν ὅλῳ τῷ Γ (ἐγχωρεῖ γὰρ τὸ μὲν [40] Α εἶναι ἔν τινι ὅλῳ, τὸ δὲ Β μὴ εἶναι ἐν τούτῳ), συλλο- γισμὸς ἔσται τοῦ μὴ ὑπάρχειν τὸ Α τῷ Β· εἰ γὰρ τῷ μὲν [79b] Α παντὶ τὸ Γ, τῷ δὲ Β μηδενί, οὐδενὶ τῷ Β τὸ Α. ὁμοίως δὲ καὶ εἰ τὸ Β ἐν ὅλῳ τινί ἐστιν, οἷον ἐν τῷ Δ· τὸ μὲν γὰρ Δ παντὶ τῷ Β ὑπάρχει, τὸ δὲ Α οὐδενὶ τῷ Δ, ὥστε τὸ Α οὐδενὶ τῷ Β ὑπάρξει διὰ συλλογισμοῦ. τὸν αὐτὸν [5] δὲ τρόπον δειχθήσεται καὶ εἰ ἄμφω ἐν ὅλῳ τινί ἐστιν. ὅτι δ' ἐνδέχεται τὸ Β μὴ εἶναι ἐν ᾧ ὅλῳ ἐστὶ τὸ Α, ἢ πάλιν τὸ Α ἐν ᾧ τὸ Β, φανερὸν ἐκ τῶν συστοιχιῶν, ὅσαι μὴ ἐπαλ- λάττουσιν ἀλλήλαις. εἰ γὰρ μηδὲν τῶν ἐν τῇ Α Γ Δ συ- στοιχίᾳ κατὰ μηδενὸς κατηγορεῖται τῶν ἐν τῇ Β Ε Ζ, τὸ [10] δ' Α ἐν ὅλῳ ἐστὶ τῷ Θ συστοίχῳ ὄντι, φανερὸν ὅτι τὸ Β οὐκ ἔσται ἐν τῷ Θ· ἐπαλλάξουσι γὰρ αἱ συστοιχίαι. ὁμοίως δὲ καὶ εἰ τὸ Β ἐν ὅλῳ τινί ἐστιν. ἐὰν δὲ μηδέτερον ᾖ ἐν ὅλῳ μηδενί, μὴ ὑπάρχῃ δὲ τὸ Α τῷ Β, ἀνάγκη ἀτόμως μὴ ὑπάρχειν. εἰ γὰρ ἔσται τι μέσον, ἀνάγκη θάτερον αὐ- [15] τῶν ἐν ὅλῳ τινὶ εἶναι. ἢ γὰρ ἐν τῷ πρώτῳ σχήματι ἢ ἐν τῷ μέσῳ ἔσται ὁ συλλογισμός. εἰ μὲν οὖν ἐν τῷ πρώτῳ, τὸ Β ἔσται ἐν ὅλῳ τινί (καταφατικὴν γὰρ δεῖ τὴν πρὸς τοῦτο γενέσθαι πρότασιν), εἰ δ' ἐν τῷ μέσῳ, ὁπότερον ἔτυχεν (πρὸς ἀμφοτέροις γὰρ ληφθέντος τοῦ στερητικοῦ γίνεται συλ- [20] λογισμός· ἀμφοτέρων δ' ἀποφατικῶν οὐσῶν οὐκ ἔσται). Φανερὸν οὖν ὅτι ἐνδέχεταί τε ἄλλο ἄλλῳ μὴ ὑπάρχειν ἀτό- μως, καὶ πότ' ἐνδέχεται καὶ πῶς, εἰρήκαμεν. ARIS_ANA_FIN.indd 56 17.12.2012 13:14:47 57 Prva knjiga 15. poglavje Kot lahko A nedeljivo velja za B, tako lahko A nedeljivo ne velja za B. 169 Da neki »nedeljivo« velja oz. [35] ne velja za drugega pravim temu, da nimata srednjega pojma; v tem primeru namreč ne bo nobenega drugega , zaradi katerega bi prvi veljal oz. ne veljal za drugega. Ko je torej bodisi pojem A bodisi pojem B v neki celoti, 170 bodisi ko sta v neki celoti oba , ni mogoče, da A prvotno ne velja za B. 171 Namreč, naj bo pojem A v celotnem pojmu C. Če torej pojem B ni v celotnem pojmu C (saj je možno, da je [40] A v neki celoti in da B ni v njej), bo neveljavnost pojma A za pojem B izhajala iz sklepanja: če namreč C velja [79b] za vsak A in če C ne velja za noben B, potem tudi A ne velja za noben B. Podobno je v primeru, ko je v neki celoti D pojem B: namreč D velja za vsak B in A ne velja za noben D, tako da to, da A ne velja za noben B, izhaja iz sklepanja. Dokaz bomo izpeljali na isti [5] način tudi v primeru, ko sta v neki celoti oba . Mogoče je, da pojem B ni v tisti celoti, v kateri je pojem A, ali obratno da pojem A ni v tisti celoti, v kateri je pojem B: to je razvidno iz primera verig, ki se med seboj ne prekrivata. 172 Če se noben od v verigi ACD ne pripisuje nobenemu od v verigi BEF, [10] pojem A pa je v celotnem pojmu H, ki je v isti verigi, je jasno, da pojem B ni v pojmu H; v nasprotnem primeru se bosta na- mreč verigi prekrivali. Enako je tudi v primeru, če je v neki celoti pojem B. Če pa noben od dveh ni v neki celoti in pojem A ne velja za pojem B, potem je nujno, da A nedeljivo ne velja za B. Če bi namreč obstajal kakšen sre- dnji pojem, bi bil en od [15] pojmov A in B nujno v neki celoti. V tem primeru bi se tvorilo sklepanje bodisi v prvi bodisi v srednji figuri. Če bi sklepanje bilo v prvi figuri, bi bil v neki celoti pojem B (premisa, ki se nanaša na ta pojem, mora namreč biti trdilna); če pa bi sklepanje bilo v srednji figuri, bi lahko bil v neki celoti katerikoli od dveh (če namreč privzamemo odvzemno premiso, ki se nanaša bodisi na pojem A bodisi na pojem B, se bo [20] sklepanje tvorilo; če pa sta nikalni obe premisi, sklepanja ne bo). En torej očitno lahko nedeljivo ne velja za drugega; kdaj in na kakšen način je to mogoče, smo povedali. ARIS_ANA_FIN.indd 57 17.12.2012 13:14:47 58 Druga analitika 16 Ἄγνοια δ' ἡ μὴ κατ' ἀπόφασιν ἀλλὰ κατὰ διάθε- σιν λεγομένη ἔστι μὲν ἡ διὰ συλλογισμοῦ γινομένη ἀπάτη, [25] αὕτη δ' ἐν μὲν τοῖς πρώτως ὑπάρχουσιν ἢ μὴ ὑπάρχουσι συμβαίνει διχῶς· ἢ γὰρ ὅταν ἁπλῶς ὑπολάβῃ ὑπάρχειν ἢ μὴ ὑπάρχειν, ἢ ὅταν διὰ συλλογισμοῦ λάβῃ τὴν ὑπό- ληψιν. τῆς μὲν οὖν ἁπλῆς ὑπολήψεως ἁπλῆ ἡ ἀπάτη, τῆς δὲ διὰ συλλογισμοῦ πλείους. μὴ ὑπαρχέτω γὰρ τὸ Α μη- [30] δενὶ τῷ Β ἀτόμως· οὐκοῦν ἐὰν συλλογίζηται ὑπάρχειν τὸ Α τῷ Β, μέσον λαβὼν τὸ Γ, ἠπατημένος ἔσται διὰ συλ- λογισμοῦ. ἐνδέχεται μὲν οὖν ἀμφοτέρας τὰς προτάσεις εἶ- ναι ψευδεῖς, ἐνδέχεται δὲ τὴν ἑτέραν μόνον. εἰ γὰρ μήτε τὸ Α μηδενὶ τῶν Γ ὑπάρχει μήτε τὸ Γ μηδενὶ τῶν Β, εἴ- [35] ληπται δ' ἑκατέρα ἀνάπαλιν, ἄμφω ψευδεῖς ἔσονται. ἐγ- χωρεῖ δ' οὕτως ἔχειν τὸ Γ πρὸς τὸ Α καὶ Β ὥστε μήτε ὑπὸ τὸ Α εἶναι μήτε καθόλου τῷ Β. τὸ μὲν γὰρ Β ἀδύνατον εἶναι ἐν ὅλῳ τινί (πρώτως γὰρ ἐλέγετο αὐτῷ τὸ Α μὴ ὑπάρ- χειν), τὸ δὲ Α οὐκ ἀνάγκη πᾶσι τοῖς οὖσιν εἶναι καθόλου, [40] ὥστ' ἀμφότεραι ψευδεῖς. ἀλλὰ καὶ τὴν ἑτέραν ἐνδέχεται ἀληθῆ λαμβάνειν, οὐ μέντοι ὁποτέραν ἔτυχεν, ἀλλὰ τὴν [80a] Α Γ· ἡ γὰρ Γ Β πρότασις ἀεὶ ψευδὴς ἔσται διὰ τὸ ἐν μη- δενὶ εἶναι τὸ Β, τὴν δὲ Α Γ ἐγχωρεῖ, οἷον εἰ τὸ Α καὶ τῷ Γ καὶ τῷ Β ὑπάρχει ἀτόμως (ὅταν γὰρ πρώτως κατ- ηγορῆται ταὐτὸ πλειόνων, οὐδέτερον ἐν οὐδετέρῳ ἔσται). διαφέ- [5] ρει δ' οὐδέν, οὐδ' εἰ μὴ ἀτόμως ὑπάρχει. Ἡ μὲν οὖν τοῦ ὑπάρχειν ἀπάτη διὰ τούτων τε καὶ οὕτω γίνεται μόνως (οὐ γὰρ ἦν ἐν ἄλλῳ σχήματι τοῦ ὑπάρ- χειν συλλογισμός), ἡ δὲ τοῦ μὴ ὑπάρχειν ἔν τε τῷ πρώ- τῳ καὶ ἐν τῷ μέσῳ σχήματι. πρῶτον οὖν εἴπωμεν ποσα- [10] χῶς ἐν τῷ πρώτῳ γίνεται, καὶ πῶς ἐχουσῶν τῶν προτά- σεων. ἐνδέχεται μὲν οὖν ἀμφοτέρων ψευδῶν οὐσῶν, οἷον εἰ τὸ Α καὶ τῷ Γ καὶ τῷ Β ὑπάρχει ἀτόμως· ἐὰν γὰρ ληφθῇ τὸ μὲν Α τῷ Γ μηδενί, τὸ δὲ Γ παντὶ τῷ Β, ψευδεῖς αἱ προτάσεις. ἐνδέχεται δὲ καὶ τῆς ἑτέρας ψευδοῦς οὔσης, [15] καὶ ταύτης ὁποτέρας ἔτυχεν. ἐγχωρεῖ γὰρ τὴν μὲν Α Γ ἀληθῆ εἶναι, τὴν δὲ Γ Β ψευδῆ, τὴν μὲν Α Γ ἀληθῆ ὅτι οὐ πᾶσι τοῖς οὖσιν ὑπάρχει τὸ Α, τὴν δὲ Γ Β ψευδῆ ὅτι ἀδύνατον ὑπάρχειν τῷ Β τὸ Γ, ᾧ μηδενὶ ὑπάρχει τὸ Α· ARIS_ANA_FIN.indd 58 17.12.2012 13:14:47 59 Prva knjiga 16. poglavje Neznanje, in sicer ne neznanje v smislu zanikanja ampak v smislu na- ravnanosti, je zmota, ki nastane na osnovi sklepanja. 173 [25] Ko neki velja oz. ne velja za drugega prvotno, taka zmota nastane na dva načina: bo- disi takrat, ko enostavno privzamemo veljavnost ali neveljavnost nečesa, bo- disi takrat, ko to sodbo sprejmemo na osnovi sklepanja. Zmota, ki sestoji iz enostavno sprejete sodbe, je torej enojna, zmot, ki sestojijo iz sodbe na osnovi sklepanja, pa je več. Naj A nedeljivo ne velja za [30] noben B; 174 če torej sklepamo na veljav- nost pojma A za pojem B na osnovi privzetega srednjega pojma C, se bomo zmotili na osnovi sklepanja. Lahko sta neresnični obe premisi, lahko pa je ne- resnična samo ena od njiju. Če namreč niti A ne velja za nobenega od C niti C ne velja za nobenega od B, [35] v obeh premisah pa smo privzeli obratno, bosta neresnični obe premisi. 175 Kajti pojem C je do pojmov A in B lahko v takšnem odnosu, da ne spada pod pojem A in hkrati splošno ne velja za pojem B. 176 Pojem B namreč ne more biti v neki celoti (saj smo rekli, da A prvotno ne velja za B), hkrati pa ni nujno, da pojem A splo- šno velja za vse obstoječe . [40] Tako sta obe premisi neresnični. Lahko pa je ena od privzetih premis resnična, vendar ne katerakoli, pač pa [80a] premisa AC 177 . Premisa CB bo namreč vedno neresnična, saj pojem B ni v nobenem ; premisa AC pa je lahko resnična, če npr. pojem A nede- ljivo velja za pojem C in za pojem B (ko se namreč isti pripisuje več prvotno, noben od teh ne bo v nobenem drugem). 178 [5] Nič drugače ni, če pojem A za pojem C ne velja nedeljivo. 179 Zmota, da velja, torej nastane samo na osnovi teh premis in na ta način; sklepanje na veljavnost nečesa se namreč ne tvori v nobeni drugi figuri. Zmota, da ne velja, pa se tvori v prvi in srednji figuri. 180 Povejmo torej najprej, [10] na katere načine in iz kakšnih premis ta zmota nastane v prvi figuri. Lahko sta neresnični obe premisi, na primer če pojem A nedeljivo velja za pojem B in za pojem C; če namreč privzamemo, da A ne velja za noben C in da pojem C velja za vsak B, bosta premisi neresnični. Lahko pa je neresnična le ena od obeh premis, [15] in sicer katerakoli. Mogoče je namreč, da je premisa AC resnična in premisa CB neresnična, tj. da je premisa AC resnična, ker A ne velja za vse obstoječe , in da je premisa CB neresnična, saj C ne more veljati za B, ker A ne velja za noben C (v nasprotnem primeru premisa AC ne bi bila resnična; [20] če pa bi bili resnični obe premisi, bi bil resničen ARIS_ANA_FIN.indd 59 17.12.2012 13:14:47 60 Druga analitika οὐ γὰρ ἔτι ἀληθὴς ἔσται ἡ Α Γ πρότασις· ἅμα δέ, εἰ καὶ [20] εἰσὶν ἀμφότεραι ἀληθεῖς, καὶ τὸ συμπέρασμα ἔσται ἀληθές. ἀλλὰ καὶ τὴν Γ Β ἐνδέχεται ἀληθῆ εἶναι τῆς ἑτέρας οὔσης ψευδοῦς, οἷον εἰ τὸ Β καὶ ἐν τῷ Γ καὶ ἐν τῷ Α ἐστίν· ἀνάγκη γὰρ θάτερον ὑπὸ θάτερον εἶναι, ὥστ' ἂν λάβῃ τὸ Α μηδενὶ τῷ Γ ὑπάρχειν, ψευδὴς ἔσται ἡ πρότασις. φα- [25] νερὸν οὖν ὅτι καὶ τῆς ἑτέρας ψευδοῦς οὔσης καὶ ἀμφοῖν ἔσται ψευδὴς ὁ συλλογισμός. Ἐν δὲ τῷ μέσῳ σχήματι ὅλας μὲν εἶναι τὰς προτάσεις ἀμφοτέρας ψευδεῖς οὐκ ἐνδέχεται· ὅταν γὰρ τὸ Α παντὶ τῷ Β ὑπάρχῃ, οὐδὲν ἔσται λαβεῖν ὃ τῷ μὲν ἑτέρῳ παντὶ θατέρῳ [30] δ' οὐδενὶ ὑπάρξει· δεῖ δ' οὕτω λαμβάνειν τὰς προτάσεις ὥστε τῷ μὲν ὑπάρχειν τῷ δὲ μὴ ὑπάρχειν, εἴπερ ἔσται συλ- λογισμός. εἰ οὖν οὕτω λαμβανόμεναι ψευδεῖς, δῆλον ὡς ἐναν- τίως ἀνάπαλιν ἕξουσι· τοῦτο δ' ἀδύνατον. ἐπί τι δ' ἑκα- τέραν οὐδὲν κωλύει ψευδῆ εἶναι, οἷον εἰ τὸ Γ καὶ τῷ Α καὶ [35] τῷ Β τινὶ ὑπάρχοι· ἂν γὰρ τῷ μὲν Α παντὶ ληφθῇ ὑπάρ- χον, τῷ δὲ Β μηδενί, ψευδεῖς μὲν ἀμφότεραι αἱ προτά- σεις, οὐ μέντοι ὅλαι ἀλλ' ἐπί τι. καὶ ἀνάπαλιν δὲ τεθέν- τος τοῦ στερητικοῦ ὡσαύτως. τὴν δ' ἑτέραν εἶναι ψευδῆ καὶ ὁποτερανοῦν ἐνδέχεται. ὃ γὰρ ὑπάρχει τῷ Α παντί, καὶ [40] τῷ Β ὑπάρχει· ἐὰν οὖν ληφθῇ τῷ μὲν Α ὅλῳ ὑπάρχειν [80b] τὸ Γ, τῷ δὲ Β ὅλῳ μὴ ὑπάρχειν, ἡ μὲν Γ Α ἀληθὴς ἔσται, ἡ δὲ Γ Β ψευδής. πάλιν ὃ τῷ Β μηδενὶ ὑπάρχει, οὐδὲ τῷ Α παντὶ ὑπάρξει· εἰ γὰρ τῷ Α, καὶ τῷ Β· ἀλλ' οὐχ ὑπῆρ- χεν. ἐὰν οὖν ληφθῇ τὸ Γ τῷ μὲν Α ὅλῳ ὑπάρχειν, τῷ δὲ [5] Β μηδενί, ἡ μὲν Γ Β πρότασις ἀληθής, ἡ δ' ἑτέρα ψευ- δής. ὁμοίως δὲ καὶ μετατεθέντος τοῦ στερητικοῦ. ὃ γὰρ μη- δενὶ ὑπάρχει τῷ Α, οὐδὲ τῷ Β οὐδενὶ ὑπάρξει· ἐὰν οὖν λη- φθῇ τὸ Γ τῷ μὲν Α ὅλῳ μὴ ὑπάρχειν, τῷ δὲ Β ὅλῳ ὑπάρχειν, ἡ μὲν Γ Α πρότασις ἀληθὴς ἔσται, ἡ ἑτέρα δὲ [10] ψευδής. καὶ πάλιν, ὃ παντὶ τῷ Β ὑπάρχει, μηδενὶ λα- βεῖν τῷ Α ὑπάρχον ψεῦδος. ἀνάγκη γάρ, εἰ τῷ Β παντί, καὶ τῷ Α τινὶ ὑπάρχειν· ἐὰν οὖν ληφθῇ τῷ μὲν Β παντὶ ὑπάρχειν τὸ Γ, τῷ δὲ Α μηδενί, ἡ μὲν Γ Β ἀληθὴς ἔσται, ἡ δὲ Γ Α ψευδής. φανερὸν οὖν ὅτι καὶ ἀμφοτέρων οὐσῶν [15] ψευδῶν καὶ τῆς ἑτέρας μόνον ἔσται συλλογισμὸς ἀπατη- τικὸς ἐν τοῖς ἀτόμοις. ARIS_ANA_FIN.indd 60 17.12.2012 13:14:47 61 Prva knjiga tudi sklep). Mogoče pa je tudi, da je resnična premisa CB in neresnična druga premisa, npr. če je pojem B tako v pojmu C kot v pojmu A. V tem primeru bo namreč en od slednjih dveh nujno pod drugim: če torej privzame- mo, da A ne velja za noben C, bo ta premisa neresnična. [25] Sklepanje bo torej očitno neresnično 181 tako v primeru, ko je neresnična ena od premis, kot ko sta neresnični obe. v srednji figuri ne moreta biti popolnoma neresnični 182 obe premisi. Če namreč A velja za vsak B, ne moremo privzeti takšnega , ki bi veljal za vsak enega in za [30] noben drugega. Da pa bi se sploh tvorilo sklepanje, mora v privzetih pre- misah srednji pojem za enega od veljati, za drugega pa ne. Če sta torej ti privzeti premisi neresnični, bosta njima nasprotni premisi očitno ravno obratni; to pa je nemogoče. 183 Povsem mogoče pa je, da je vsaka od premis delno neresnična, 184 npr. če C velja za nekatere pojma A in [35] za nekatere pojma B. Če namreč privzamemo, da C velja za vsak A in za noben B, bosta sicer neresnični obe premisi, vendar ne popolnoma, pač pa delno. Enako je, tudi če odvzemno premiso postavimo obratno. 185 Lahko pa je neresnična le ena od dveh premis, in sicer katerakoli. Kar namreč velja za vsak A, [40] velja tudi za B. Če torej privzamemo, da [80b] C velja za celoten A in ne velja za celoten B, 186 bo premisa CA resnična in premisa CB neresnična. In spet, kar ne velja za noben B, ne bo veljalo za vsak A; 187 če bi namreč veljalo za A, bi veljalo tudi za B, vendar smo privzeli, da za B ne velja. Če torej pri- vzamemo, da C velja za celoten A [5] in da ne velja za noben B, bo premisa CB resnična, druga premisa pa bo neresnična. Podobno je, če odvzemno premiso prestavimo. 188 Kar namreč ne velja za noben A, ne bo veljajo za noben B; če torej privzamemo, da C za celoten A ne velja in da za celoten B velja, bo pre- misa CA resnična, druga pa bo [10] neresnična. In spet, če kaj velja za vsak B, je neresnično privzeti, da to ne velja za noben A; če namreč kaj velja za vsak B, potem nujno velja tudi za nekatere A. Če torej privzamemo, da C velja za vsak B in da ne velja za noben A, bo premisa CB resnična, premisa CA pa bo neresnična. V , ko en nedeljivo velja za drugega, bo torej zmotno sklepanje očitno nastalo bodisi, če sta [15] neresnični obe premisi, bo- disi, če je neresnična samo ena od njiju. ARIS_ANA_FIN.indd 61 17.12.2012 13:14:47 62 Druga analitika 17 Ἐν δὲ τοῖς μὴ ἀτόμως ὑπάρχουσιν [ἢ μὴ ὑπάρχου- σιν], ὅταν μὲν διὰ τοῦ οἰκείου μέσου γίνηται τοῦ ψεύδους ὁ συλλογισμός, οὐχ οἷόν τε ἀμφοτέρας ψευδεῖς εἶναι τὰς [20] προτάσεις, ἀλλὰ μόνον τὴν πρὸς τῷ μείζονι ἄκρῳ. (λέγω δ' οἰκεῖον μέσον δι' οὗ γίνεται τῆς ἀντιφάσεως ὁ συλ- λογισμός.) ὑπαρχέτω γὰρ τὸ Α τῷ Β διὰ μέσου τοῦ Γ. ἐπεὶ οὖν ἀνάγκη τὴν Γ Β καταφατικὴν λαμβάνεσθαι συλ- λογισμοῦ γινομένου, δῆλον ὅτι ἀεὶ αὕτη ἔσται ἀληθής· οὐ [25] γὰρ ἀντιστρέφεται. ἡ δὲ Α Γ ψευδής· ταύτης γὰρ ἀντι- στρεφομένης ἐναντίος γίνεται ὁ συλλογισμός. ὁμοίως δὲ καὶ εἰ ἐξ ἄλλης συστοιχίας ληφθείη τὸ μέσον, οἷον τὸ Δ εἰ καὶ ἐν τῷ Α ὅλῳ ἐστι καὶ κατὰ τοῦ Β κατηγορεῖται παν- τός· ἀνάγκη γὰρ τὴν μὲν Δ Β πρότασιν μένειν, τὴν δ' [30] ἑτέραν ἀντιστρέφεσθαι, ὥσθ' ἡ μὲν ἀεὶ ἀληθής, ἡ δ' ἀεὶ ψευδής. καὶ σχεδὸν ἥ γε τοιαύτη ἀπάτη ἡ αὐτή ἐστι τῇ διὰ τοῦ οἰκείου μέσου. ἐὰν δὲ μὴ διὰ τοῦ οἰκείου μέσου γίνη- ται ὁ συλλογισμός, ὅταν μὲν ὑπὸ τὸ Α ᾖ τὸ μέσον, τῷ δὲ Β μηδενὶ ὑπάρχῃ, ἀνάγκη ψευδεῖς εἶναι ἀμφοτέρας. [35] ληπτέαι γὰρ ἐναντίως ἢ ὡς ἔχουσιν αἱ προτάσεις, εἰ μέλ- λει συλλογισμὸς ἔσεσθαι· οὕτω δὲ λαμβανομένων ἀμφό- τεραι γίνονται ψευδεῖς. οἷον εἰ τὸ μὲν Α ὅλῳ τῷ Δ ὑπάρ- χει, τὸ δὲ Δ μηδενὶ τῶν Β· ἀντιστραφέντων γὰρ τούτων συλλογισμός τ' ἔσται καὶ αἱ προτάσεις ἀμφότεραι ψευ- [40] δεῖς. ὅταν δὲ μὴ ᾖ ὑπὸ τὸ Α τὸ μέσον, οἷον τὸ Δ, ἡ [81a] μὲν Α Δ ἀληθὴς ἔσται, ἡ δὲ Δ Β ψευδής. ἡ μὲν γὰρ Α Δ ἀληθής, ὅτι οὐκ ἦν ἐν τῷ Α τὸ Δ, ἡ δὲ Δ Β ψευδής, ὅτι εἰ ἦν ἀληθής, κἂν τὸ συμπέρασμα ἦν ἀληθές· ἀλλ' ἦν ψεῦδος. [5] Διὰ δὲ τοῦ μέσου σχήματος γινομένης τῆς ἀπάτης, ἀμφοτέρας μὲν οὐκ ἐνδέχεται ψευδεῖς εἶναι τὰς προτάσεις ὅλας (ὅταν γὰρ ᾖ τὸ Β ὑπὸ τὸ Α, οὐδὲν ἐνδέχεται τῷ μὲν παντὶ τῷ δὲ μηδενὶ ὑπάρχειν, καθάπερ ἐλέχθη καὶ πρότε- ρον), τὴν ἑτέραν δ' ἐγχωρεῖ, καὶ ὁποτέραν ἔτυχεν. εἰ γὰρ [10] τὸ Γ καὶ τῷ Α καὶ τῷ Β ὑπάρχει, ἐὰν ληφθῇ τῷ μὲν Α ὑπάρχειν τῷ δὲ Β μὴ ὑπάρχειν, ἡ μὲν Γ Α ἀληθὴς ἔσται, ARIS_ANA_FIN.indd 62 17.12.2012 13:14:47 63 Prva knjiga 17. poglavje V ko en velja za drugega, vendar ne nedeljivo, ne- resničen sklep pa izpeljemo na osnovi ustreznega srednjega pojma, ne moreta biti neresnični obe [20] premisi, pač pa samo tista, ki se nanaša na večji 189 krajni pojem. 190 (»Ustrezen« pravim srednjemu pojmu, na osnovi katerega izpeljemo protisloven sklep 191 .) Naj A velja za B na osnovi srednjega pojma C. Da bi se sklepanje tvorilo, mora biti torej privzeta premisa CB trdilna; zato bo ta vedno resnična, [25] saj je ne obrnemo 192 . Premisa AC pa bo neresnična; če jo namreč obrnemo, bomo izpeljali nasproten sklep. Enako je tudi, če srednji pojem vza- memo iz kakšne druge verige, npr. če je srednji pojem D v celotnem pojmu A in se pripisuje vsakemu B: v tem primeru namreč premisa DB nujno ostane enaka, [30] druga premisa pa je nujno obrnjena, zato je prva vedno resnična, druga pa vedno neresnična. Tovrstna zmota je domala enaka zmoti na osnovi ustreznega srednjega pojma. Če pa sklepa ne izpeljemo na osnovi ustreznega srednjega pojma in če srednji pojem spada pod pojem A in ne velja za noben B, sta obe premisi nujno neresnični. [35] Da bi se tvorilo sklepanje, morata namreč biti privzeti premisi nasprotni; če pa sta privzeti ti premisi, sta obe ne- resnični. Primer: če A velja za celoten D in če D ne velja za noben pojma B, se bo sklepanje tvorilo, če bosta obe premisi obrnjeni, in bosta obe [40] neresnični. 193 Če pa srednji pojem, npr. D, ne spada pod pojem A, [81a] bo premisa AD resnična, premisa DB pa bo neresnična: premisa AD je resnična, ker v danem primeru pojem D ni v pojmu A, premisa DB pa je neresnična; če bi bila resnična, bi bil namreč resničen tudi sklep, vendar smo privzeli, da je ta neresničen. 194 [5] Če pa zmota 195 nastane na osnovi v srednji figuri, ne mo- reta biti popolnoma neresnični obe premisi (če namreč pojem B spada pod pojem A, ni mogoče, da bi neki veljal za vsak enega in za noben drugega, kot smo rekli tudi prej 196 ), lahko pa je popolnoma neresnična ena od njiju, in sicer katerakoli. Če namreč [10] pojem C velja za A in B, privzamemo pa, da C velja za A in da ne velja za B, bo premisa CA resnična, druga premisa pa bo neresnična. In obratno, če privzamemo, da C velja za B in da ne velja za noben A, bo premisa CB resnična, druga premisa pa bo neresnična. [15] Povedali smo, kdaj in na osnovi katerih premis nastane zmota, če je izpeljani zmotni sklep odvzemen. Če pa je izpeljani zmotni sklep trdilen in se sklepanje tvori na osnovi ustreznega srednjega pojma, ne moreta biti neresnič- ARIS_ANA_FIN.indd 63 17.12.2012 13:14:47 64 Druga analitika ἡ δ' ἑτέρα ψευδής. πάλιν δ' εἰ τῷ μὲν Β ληφθείη τὸ Γ ὑπάρχον, τῷ δὲ Α μηδενί, ἡ μὲν Γ Β ἀληθὴς ἔσται, ἡ δ' ἑτέρα ψευδής. [15] Ἐὰν μὲν οὖν στερητικὸς ᾖ τῆς ἀπάτης ὁ συλλογισμός, εἴρηται πότε καὶ διὰ τίνων ἔσται ἡ ἀπάτη· ἐὰν δὲ κατα- φατικός, ὅταν μὲν διὰ τοῦ οἰκείου μέσου, ἀδύνατον ἀμφοτέ- ρας εἶναι ψευδεῖς· ἀνάγκη γὰρ τὴν Γ Β μένειν, εἴπερ ἔσται συλλογισμός, καθάπερ ἐλέχθη καὶ πρότερον. ὥστε ἡ Α Γ [20] ἀεὶ ἔσται ψευδής· αὕτη γάρ ἐστιν ἡ ἀντιστρεφομένη. ὁμοίως δὲ καὶ εἰ ἐξ ἄλλης συστοιχίας λαμβάνοιτο τὸ μέσον, ὥς- περ ἐλέχθη καὶ ἐπὶ τῆς στερητικῆς ἀπάτης· ἀνάγκη γὰρ τὴν μὲν Δ Β μένειν, τὴν δ' Α Δ ἀντιστρέφεσθαι, καὶ ἡ ἀπάτη ἡ αὐτὴ τῇ πρότερον. ὅταν δὲ μὴ διὰ τοῦ οἰκείου, ἐὰν [25] μὲν ᾖ τὸ Δ ὑπὸ τὸ Α, αὕτη μὲν ἔσται ἀληθής, ἡ ἑτέρα δὲ ψευδής· ἐγχωρεῖ γὰρ τὸ Α πλείοσιν ὑπάρχειν ἃ οὐκ ἔστιν ὑπ' ἄλληλα. ἐὰν δὲ μὴ ᾖ τὸ Δ ὑπὸ τὸ Α, αὕτη μὲν ἀεὶ δῆλον ὅτι ἔσται ψευδής (καταφατικὴ γὰρ λαμβάνεται), τὴν δὲ Δ Β ἐνδέχεται καὶ ἀληθῆ εἶναι καὶ ψευδῆ· οὐδὲν [30] γὰρ κωλύει τὸ μὲν Α τῷ Δ μηδενὶ ὑπάρχειν, τὸ δὲ Δ τῷ Β παντί, οἷον ζῷον ἐπιστήμῃ, ἐπιστήμη δὲ μουσικῇ. οὐδ' αὖ μήτε τὸ Α μηδενὶ τῶν Δ μήτε τὸ Δ μηδενὶ τῶν Β. [φανερὸν οὖν ὅτι μὴ ὄντος τοῦ μέσου ὑπὸ τὸ Α καὶ ἀμφο- τέρας ἐγχωρεῖ ψευδεῖς εἶναι καὶ ὁποτέραν ἔτυχεν.] [35] Ποσαχῶς μὲν οὖν καὶ διὰ τίνων ἐγχωρεῖ γίνεσθαι τὰς κατὰ συλλογισμὸν ἀπάτας ἔν τε τοῖς ἀμέσοις καὶ ἐν τοῖς δι' ἀποδείξεως, φανερόν. ARIS_ANA_FIN.indd 64 17.12.2012 13:14:47 65 Prva knjiga ni obe premisi; da bi se sploh tvorilo sklepanje, mora namreč premisa CB ostati enaka, kot smo rekli tudi prej 197 . 198 Zato bo premisa AC [20] vedno neresnična, saj je ta tista, ki je obrnjena. Enako je tudi, če srednji pojem vzamemo iz kakšne druge verige, kot smo rekli že za odvzemno zmoto 199 ; premisa DB namreč nuj- no ostane enaka, premisa AD pa se nujno obrne in zmota je enaka kot prejšnja. Če pa se sklepanje ne izvaja na osnovi ustreznega srednjega pojma in [25] po- jem D spada pod pojem A, bo ta premisa 200 resnična, druga pa bo neresnična; pojem A namreč lahko velja za več , ki ne spadajo en pod drugega. 201 Če pa pojem D ne spada pod pojem A, je očitno, da bo premisa AD vedno neresnična (saj je privzeta kot trdilna), 202 premisa DB pa je lahko tako resnična kot neresnična; povsem [30] mogoče je namreč, da A ne velja za noben D in D velja za vsak B. Primer: za znanost ne velja, da je žival, za glasbeno znanost pa velja, da je znanost. Povsem mogoče pa je tudi, da niti A ne velja za nobenega od D niti D ne velja za nobenega od B. Če srednji po- jem ne spada pod pojem A, sta torej očitno lahko neresnični obe premisi, prav tako pa je lahko neresnična le ena od njiju, vendar ne katerakoli. 203 [35] Jasno je torej, na katere načine in na osnovi katerih premis lahko nastanejo zmote na osnovi sklepanja tako v primeru neposrednih izjav kot v primeru izjav, ki temeljijo na dokazu. ARIS_ANA_FIN.indd 65 17.12.2012 13:14:47 66 Druga analitika 18 Φανερὸν δὲ καὶ ὅτι, εἴ τις αἴσθησις ἐκλέλοιπεν, ἀνάγκη καὶ ἐπιστήμην τινὰ ἐκλελοιπέναι, ἣν ἀδύνατον λαβεῖν, εἴπερ [40] μανθάνομεν ἢ ἐπαγωγῇ ἢ ἀποδείξει, ἔστι δ' ἡ μὲν ἀπόδει- [81b] ξις ἐκ τῶν καθόλου, ἡ δ' ἐπαγωγὴ ἐκ τῶν κατὰ μέρος, ἀδύνατον δὲ τὰ καθόλου θεωρῆσαι μὴ δι' ἐπαγωγῆς (ἐπεὶ καὶ τὰ ἐξ ἀφαιρέσεως λεγόμενα ἔσται δι' ἐπαγωγῆς γνώ- ριμα ποιεῖν, ὅτι ὑπάρχει ἑκάστῳ γένει ἔνια, καὶ εἰ μὴ χω- [5] ριστά ἐστιν, ᾗ τοιονδὶ ἕκαστον), ἐπαχθῆναι δὲ μὴ ἔχοντας αἴ- σθησιν ἀδύνατον. τῶν γὰρ καθ' ἕκαστον ἡ αἴσθησις· οὐ γὰρ ἐνδέχεται λαβεῖν αὐτῶν τὴν ἐπιστήμην· οὔτε γὰρ ἐκ τῶν κα- θόλου ἄνευ ἐπαγωγῆς, οὔτε δι' ἐπαγωγῆς ἄνευ τῆς αἰ- σθήσεως. ARIS_ANA_FIN.indd 66 17.12.2012 13:14:47 67 Prva knjiga 18. poglavje Jasno je tudi, da če je določena zaznava 204 umanjkala, je nujno umanjkalo tudi določeno znanstveno razumevanje; tega ne moremo pri- dobiti, če se res [40] učimo bodisi z indukcijo bodisi z dokazom. [81b] Dokaz se izvaja iz splošnosti, indukcija pa iz posameznosti. Splošnosti pa ne moremo dojeti drugače kot na osnovi indukcije (saj tudi , o katerih govorimo na osnovi abstrakcije, lahko postanejo poznani na osnovi indukcije, tj. da za vsak rod veljajo določeni – tudi če ne [5] obstajajo ločeno –, saj je vsak rod takšen in takšen) 205 , in- ducirati pa ne moremo, ne da bi imeli zaznavo (saj so posameznosti predmet zaznave) 206 . Znanstvenega razumevanja teh predmetov 207 namreč ne moremo pridobiti, saj ga iz splošnosti ne moremo pridobiti brez indukcije, prav tako pa ga ne moremo pridobiti na osnovi indukcije brez zaznave . ARIS_ANA_FIN.indd 67 17.12.2012 13:14:47 68 Druga analitika 19 [10] Ἔστι δὲ πᾶς συλλογισμὸς διὰ τριῶν ὅρων, καὶ ὁ μὲν δεικνύναι δυνάμενος ὅτι ὑπάρχει τὸ Α τῷ Γ διὰ τὸ ὑπάρ- χειν τῷ Β καὶ τοῦτο τῷ Γ, ὁ δὲ στερητικός, τὴν μὲν ἑτέραν πρότασιν ἔχων ὅτι ὑπάρχει τι ἄλλο ἄλλῳ, τὴν δ' ἑτέραν ὅτι οὐχ ὑπάρχει. φανερὸν οὖν ὅτι αἱ μὲν ἀρχαὶ καὶ αἱ λε- [15] γόμεναι ὑποθέσεις αὗταί εἰσι· λαβόντα γὰρ ταῦτα οὕτως ἀνάγκη δεικνύναι, οἷον ὅτι τὸ Α τῷ Γ ὑπάρχει διὰ τοῦ Β, πάλιν δ' ὅτι τὸ Α τῷ Β δι' ἄλλου μέσου, καὶ ὅτι τὸ Β τῷ Γ ὡσαύτως. κατὰ μὲν οὖν δόξαν συλλογιζομένοις καὶ μόνον διαλεκτικῶς δῆλον ὅτι τοῦτο μόνον σκεπτέον, εἰ ἐξ ὧν [20] ἐνδέχεται ἐνδοξοτάτων γίνεται ὁ συλλογισμός, ὥστ' εἰ καὶ μὴ ἔστι τι τῇ ἀληθείᾳ τῶν Α Β μέσον, δοκεῖ δὲ εἶναι, ὁ διὰ τούτου συλλογιζόμενος συλλελόγισται διαλεκτικῶς· πρὸς δ' ἀλήθειαν ἐκ τῶν ὑπαρχόντων δεῖ σκοπεῖν. ἔχει δ' οὕτως· ἐπειδὴ ἔστιν ὃ αὐτὸ μὲν κατ' ἄλλου κατηγορεῖται μὴ κατὰ [25] συμβεβηκός – λέγω δὲ τὸ κατὰ συμβεβηκός, οἷον τὸ λευ- κόν ποτ' ἐκεῖνό φαμεν εἶναι ἄνθρωπον, οὐχ ὁμοίως λέγοντες καὶ τὸν ἄνθρωπον λευκόν· ὁ μὲν γὰρ οὐχ ἕτερόν τι ὢν λευ- κός ἐστι, τὸ δὲ λευκόν, ὅτι συμβέβηκε τῷ ἀνθρώπῳ εἶναι λευκῷ – ἔστιν οὖν ἔνια τοιαῦτα ὥστε καθ' αὑτὰ κατηγορεῖσθαι. [30] Ἔστω δὴ τὸ Γ τοιοῦτον ὃ αὐτὸ μὲν μηκέτι ὑπάρχει ἄλλῳ, τούτῳ δὲ τὸ Β πρώτῳ, καὶ οὐκ ἔστιν ἄλλο μεταξύ. καὶ πάλιν τὸ Ε τῷ Ζ ὡσαύτως, καὶ τοῦτο τῷ Β. ἆρ' οὖν τοῦτο ἀνάγκη στῆναι, ἢ ἐνδέχεται εἰς ἄπειρον ἰέναι; καὶ πάλιν εἰ τοῦ μὲν Α μηδὲν κατηγορεῖται καθ' αὑτό, τὸ δὲ Α τῷ Θ [35] ὑπάρχει πρώτῳ, μεταξὺ δὲ μηδενὶ προτέρῳ, καὶ τὸ Θ τῷ Η, καὶ τοῦτο τῷ Β, ἆρα καὶ τοῦτο ἵστασθαι ἀνάγκη, ἢ καὶ τοῦτ' ἐνδέχεται εἰς ἄπειρον ἰέναι; διαφέρει δὲ τοῦτο τοῦ πρό- τερον τοσοῦτον, ὅτι τὸ μέν ἐστιν, ἆρα ἐνδέχεται ἀρξαμένῳ ἀπὸ τοιούτου ὃ μηδενὶ ὑπάρχει ἑτέρῳ ἀλλ' ἄλλο ἐκείνῳ, ἐπὶ [40] τὸ ἄνω εἰς ἄπειρον ἰέναι, θάτερον δὲ ἀρξάμενον ἀπὸ τοιούτου [82a] ὃ αὐτὸ μὲν ἄλλου, ἐκείνου δὲ μηδὲν κατηγορεῖται, ἐπὶ τὸ κάτω σκοπεῖν εἰ ἐνδέχεται εἰς ἄπειρον ἰέναι. Ἔτι τὰ μεταξὺ ἆρ' ἐνδέχεται ἄπειρα εἶναι ὡρισμένων τῶν ἄκρων; λέγω δ' ARIS_ANA_FIN.indd 68 17.12.2012 13:14:47 69 Prva knjiga 19. poglavje [10] Vsako sklepanje se izvaja na osnovi treh pojmov. Ena vrsta sklepanja lahko dokaže, da A velja za C na osnovi tega, da A velja za B in da B velja za C; odvzemno sklepanje pa ima premiso, da neki velja za drugega, in pre- miso, da neki ne velja za drugega. Počela in [15] tako imenovane hi- poteze so torej očitno takšne 208 , saj v dokazovanju nujno privzemamo takšne ; tako dokazujemo veljavnost pojma A za pojem C na osnovi pojma B, in spet veljavnost pojma A za pojem B na osnovi nekega drugega srednjega pojma, in na enak način veljavnost pojma B za pojem C. Če torej sklepamo na osnovi mnenja in le dialektično, moramo očitno upoštevati le to, ali sklepanje izhaja iz premis, ki so [20] kar najbolj splošno sprejete. Zato tudi če kaj v resnici ni srednji pojem pojmov A in B, a se to zdi in sklepamo na osnovi tega, smo dialektično sklep izpeljali. Če pa si pri skle- panju prizadevamo za resnico, moramo poiskati dejstva in izhajati iz teh. Ve- lja naslednje: ker obstajajo , ki se drugim pripisujejo [25] nenaključno – o »naključnem« govorim v smislu, kot npr. včasih rečemo, da je neko belo človek; to ni isto kot reči, da je neki človek bel; človek namreč ni bel, v tem ko bi bil kaj drugega, neko belo pa je človek, ker je ta človek po naključju bel – torej obstajajo takšni , ki se sami po sebi pripisujejo . 209 [30] Naj bo pojem C takšen, da ne velja za noben drug nadaljnji , in naj pojem B velja za pojem C prvotno in naj med njima ne bo nobene- ga drugega . Dalje, naj pojem E velja za pojem F na enak način, prav tako pojem F za pojem B. Ali se torej ta regres nujno nekje ustavi ali je lahko neskončen? Dalje, če se pojmu A ne pripisuje noben sam po sebi in če A [35] velja za H prvotno, tj. če A ne velja prvotnejše za neki med nji- ma, in če H velja za G in G za B – se torej tudi ta regres nujno nekje ustavi ali je lahko neskončen? Ta primer se od prvega razlikuje v naslednjem: v prvem pri- meru začnemo pri takšnem , ki ne velja za noben drug , pač pa neki drug velja zanj, in , [40] ali lahko nadaljuje- mo regres navzgor v neskončno, v drugem primeru pa začnemo pri takšnem , [82a] ki se sam pripisuje nekemu drugemu in kateremu se ne pripisuje noben , in se sprašujemo, ali lahko nadaljujemo regres navzdol v neskončno. 210 Dalje, ali je vmesnih lahko neskončno, če sta krajna pojma določena ? Govorim o primeru, ko A velja za C in je njun srednji pojem B [5] ter so med pojmoma B in A drugi in med temi spet drugi. Ali se torej ARIS_ANA_FIN.indd 69 17.12.2012 13:14:47 70 Druga analitika οἷον εἰ τὸ Α τῷ Γ ὑπάρχει, μέσον δ' αὐτῶν τὸ Β, τοῦ [5] δὲ Β καὶ τοῦ Α ἕτερα, τούτων δ' ἄλλα, ἆρα καὶ ταῦτα εἰς ἄπειρον ἐνδέχεται ἰέναι, ἢ ἀδύνατον; ἔστι δὲ τοῦτο σκο- πεῖν ταὐτὸ καὶ εἰ αἱ ἀποδείξεις εἰς ἄπειρον ἔρχονται, καὶ εἰ ἔστιν ἀπόδειξις ἅπαντος, ἢ πρὸς ἄλληλα περαίνεται. Ὁμοίως δὲ λέγω καὶ ἐπὶ τῶν στερητικῶν συλλογισμῶν [10] καὶ προτάσεων, οἷον εἰ τὸ Α μὴ ὑπάρχει τῷ Β μηδενί, ἤτοι πρώτῳ, ἢ ἔσται τι μεταξὺ ᾧ προτέρῳ οὐχ ὑπάρχει (οἷον εἰ τῷ Η, ὃ τῷ Β ὑπάρχει παντί), καὶ πάλιν τούτου ἔτι ἄλλῳ προτέρῳ, οἷον εἰ τῷ Θ, ὃ τῷ Η παντὶ ὑπάρχει. καὶ γὰρ ἐπὶ τούτων ἢ ἄπειρα οἷς ὑπάρχει προτέροις, ἢ ἵσταται. [15] Ἐπὶ δὲ τῶν ἀντιστρεφόντων οὐχ ὁμοίως ἔχει. οὐ γὰρ ἔστιν ἐν τοῖς ἀντικατηγορουμένοις οὗ πρώτου κατηγορεῖται ἢ τελευταίου πάντα γὰρ πρὸς πάντα ταύτῃ γε ὁμοίως ἔχει, εἴτ' ἐστὶν ἄπειρα τὰ κατ' αὐτοῦ κατηγορούμενα, εἴτ' ἀμφότερά ἐστι τὰ ἀπορηθέντα ἄπειρα· πλὴν εἰ μὴ ὁμοίως ἐνδέχεται ἀντι- [20] στρέφειν, ἀλλὰ τὸ μὲν ὡς συμβεβηκός, τὸ δ' ὡς κατηγορίαν. ARIS_ANA_FIN.indd 70 17.12.2012 13:14:47 71 Prva knjiga ti lahko nadaljujejo v neskončno ali je to nemogoče? To vprašanje pa je enako vprašanju, ali se dokazi nadaljujejo v neskončno in ali obstaja dokaz za vsako , ali pa se med seboj stikajo 211 . Trdim, da velja enako tudi za odvzemna sklepanja [10] in premise. Če npr. pojem A ne velja za noben B, bodisi zanj ne bo veljal prvotno bodisi bo med njima neki prvotnejši , za katerega A ne velja (npr. če A ne velja za G in G velja za vsak B), od tega pa je neki spet prvotnejši (npr. če A ne velja za H in H velja za vsak G). Tudi v teh je namreč prvotnejših , za katere neki velja 212 , neskončno, ali pa se regres nekje ustavi. [15] V primeru zamenljivih pa ni enako. Med , ki se protipripisujejo, ni namreč nobenega, ki bi se mu neki drug pripiso- val kot prvemu ali pa kot zadnjemu; vsaj v tem oziru so vsi v istem odnosu do vseh in če je , ki se pripisujejo določenemu , neskončno, je (na katere se nanaša ta zagata) neskončno v obeh smereh. 213 To ne velja le v primeru, ko dva [20] nista zamenljiva na isti način, pač pa se prvi pripisuje naključno, drugi pa kot predikat. 214 ARIS_ANA_FIN.indd 71 17.12.2012 13:14:47 72 Druga analitika 20 Ὅτι μὲν οὖν τὰ μεταξὺ οὐκ ἐνδέχεται ἄπειρα εἶναι, εἰ ἐπὶ τὸ κάτω καὶ τὸ ἄνω ἵστανται αἱ κατηγορίαι, δῆλον. λέγω δ' ἄνω μὲν τὴν ἐπὶ τὸ καθόλου μᾶλλον, κάτω δὲ τὴν ἐπὶ τὸ κατὰ μέρος. εἰ γὰρ τοῦ Α κατηγορουμένου κατὰ [25] τοῦ Ζ ἄπειρα τὰ μεταξύ, ἐφ' ὧν Β, δῆλον ὅτι ἐνδέχοιτ' ἂν ὥστε καὶ ἀπὸ τοῦ Α ἐπὶ τὸ κάτω ἕτερον ἑτέρου κατηγο- ρεῖσθαι εἰς ἄπειρον (πρὶν γὰρ ἐπὶ τὸ Ζ ἐλθεῖν, ἄπειρα τὰ μεταξύ) καὶ ἀπὸ τοῦ Ζ ἐπὶ τὸ ἄνω ἄπειρα, πρὶν ἐπὶ τὸ Α ἐλθεῖν. ὥστ' εἰ ταῦτα ἀδύνατα, καὶ τοῦ Α καὶ Ζ ἀδύνατον [30] ἄπειρα εἶναι μεταξύ. οὐδὲ γὰρ εἴ τις λέγοι ὅτι τὰ μέν ἐστι τῶν Α Β Ζ ἐχόμενα ἀλλήλων ὥστε μὴ εἶναι μεταξύ, τὰ δ' οὐκ ἔστι λαβεῖν, οὐδὲν διαφέρει. ὃ γὰρ ἂν λάβω τῶν Β, ἔσται πρὸς τὸ Α ἢ πρὸς τὸ Ζ ἢ ἄπειρα τὰ μεταξὺ ἢ οὔ. ἀφ' οὗ δὴ πρῶτον ἄπειρα, εἴτ' εὐθὺς εἴτε μὴ εὐθύς, οὐδὲν διαφέ- [35] ρει· τὰ γὰρ μετὰ ταῦτα ἄπειρά ἐστιν. ARIS_ANA_FIN.indd 72 17.12.2012 13:14:47 73 Prva knjiga 20. poglavje Vmesnih očitno ne more biti neskončno, če se pripisovanja navzdol in navzgor nekje ustavijo. »Navzgor« pravim pripisovanju v smeri pro- ti splošnejšemu, »navzdol« pa pripisovanju v smeri proti posameznemu. Če se namreč pojem A pripisuje [25] pojmu F in je vmesnih , ki jih ozna- čuje B, neskončno, lahko v smeri od pojma A navzdol očitno pripisujemo en drugemu v neskončno (preden namreč pridemo do pojma F, je vme- snih neskončno); prav tako bo tudi vmesnih v smeri od pojma F navzgor neskončno, preden pridemo do pojma A. Če je torej to dvoje nemogoče, tudi vmesnih med A in F ne more biti [30] neskončno. Nič drugače ni, če rečemo, da so nekateri od pojmov ABF 215 v takšnem odnosu, da med njimi ni vmesnih , ostalih pa ni mogoče privzeti. 216 Če namreč privzamemo kateregakoli od , ki spadajo pod pojem B, bo vmesnih v smeri proti pojmu A ali pa v smeri proti poj- mu F bodisi neskončno bodisi jih ne bo neskončno. Kateri je prvi , od katerega dalje je neskončno – ali ta nastopi takoj ali ne takoj – [35] je vseeno; , ki bodo tem sledili, bo namreč neskončno. ARIS_ANA_FIN.indd 73 17.12.2012 13:14:47 74 Druga analitika 21 Φανερὸν δὲ καὶ ἐπὶ τῆς στερητικῆς ἀποδείξεως ὅτι στή- σεται, εἴπερ ἐπὶ τῆς κατηγορικῆς ἵσταται ἐπ' ἀμφότερα. ἔστω γὰρ μὴ ἐνδεχόμενον μήτε ἐπὶ τὸ ἄνω ἀπὸ τοῦ ὑστά- του εἰς ἄπειρον ἰέναι (λέγω δ' ὕστατον ὃ αὐτὸ μὲν ἄλλῳ [82b] μηδενὶ ὑπάρχει, ἐκείνῳ δὲ ἄλλο, οἷον τὸ Ζ) μήτε ἀπὸ τοῦ πρώτου ἐπὶ τὸ ὕστατον (λέγω δὲ πρῶτον ὃ αὐτὸ μὲν κατ' ἄλλου, κατ' ἐκείνου δὲ μηδὲν ἄλλο). εἰ δὴ ταῦτ' ἔστι, καὶ ἐπὶ τῆς ἀποφάσεως στήσεται. τριχῶς γὰρ δείκνυται μὴ [5] ὑπάρχον. ἢ γὰρ ᾧ μὲν τὸ Γ, τὸ Β ὑπάρχει παντί, ᾧ δὲ τὸ Β, οὐδενὶ τὸ Α. τοῦ μὲν τοίνυν Β Γ, καὶ ἀεὶ τοῦ ἑτέρου διαστήματος, ἀνάγκη βαδίζειν εἰς ἄμεσα· κατηγορικὸν γὰρ τοῦτο τὸ διάστημα. τὸ δ' ἕτερον δῆλον ὅτι εἰ ἄλλῳ οὐχ ὑπάρ- χει προτέρῳ, οἷον τῷ Δ, τοῦτο δεήσει τῷ Β παντὶ ὑπάρ- [10] χειν. καὶ εἰ πάλιν ἄλλῳ τοῦ Δ προτέρῳ οὐχ ὑπάρχει, ἐκεῖνο δεήσει τῷ Δ παντὶ ὑπάρχειν. ὥστ' ἐπεὶ ἡ ἐπὶ τὸ ἄνω ἵστα- ται ὁδός, καὶ ἡ ἐπὶ τὸ Α στήσεται, καὶ ἔσται τι πρῶτον ᾧ οὐχ ὑπάρχει. Πάλιν εἰ τὸ μὲν Β παντὶ τῷ Α, τῷ δὲ Γ μηδενί, τὸ Α τῶν Γ οὐδενὶ ὑπάρχει. πάλιν τοῦτο εἰ δεῖ δεῖ- [15] ξαι, δῆλον ὅτι ἢ διὰ τοῦ ἄνω τρόπου δειχθήσεται ἢ διὰ τούτου ἢ τοῦ τρίτου. ὁ μὲν οὖν πρῶτος εἴρηται, ὁ δὲ δεύτε- ρος δειχθήσεται. οὕτω δ' ἂν δεικνύοι, οἷον τὸ Δ τῷ μὲν Β παντὶ ὑπάρχει, τῷ δὲ Γ οὐδενί, εἰ ἀνάγκη ὑπάρχειν τι τῷ Β. καὶ πάλιν εἰ τοῦτο τῷ Γ μὴ ὑπάρξει, ἄλλο τῷ Δ [20] ὑπάρχει, ὃ τῷ Γ οὐχ ὑπάρχει. οὐκοῦν ἐπεὶ τὸ ὑπάρχειν ἀεὶ τῷ ἀνωτέρω ἵσταται, στήσεται καὶ τὸ μὴ ὑπάρχειν. Ὁ δὲ τρίτος τρόπος ἦν· εἰ τὸ μὲν Α τῷ Β παντὶ ὑπάρχει, τὸ δὲ Γ μὴ ὑπάρχει, οὐ παντὶ ὑπάρχει τὸ Γ ᾧ τὸ Α. πά- λιν δὲ τοῦτο ἢ διὰ τῶν ἄνω εἰρημένων ἢ ὁμοίως δειχθήσεται. [25] ἐκείνως μὲν δὴ ἵσταται, εἰ δ' οὕτω, πάλιν λήψεται τὸ Β τῷ Ε ὑπάρχειν, ᾧ τὸ Γ μὴ παντὶ ὑπάρχει. καὶ τοῦτο πά- λιν ὁμοίως. ἐπεὶ δ' ὑπόκειται ἵστασθαι καὶ ἐπὶ τὸ κάτω, δῆλον ὅτι στήσεται καὶ τὸ Γ οὐχ ὑπάρχον. Φανερὸν δ' ὅτι καὶ ἐὰν μὴ μιᾷ ὁδῷ δεικνύηται ἀλλὰ πά- ARIS_ANA_FIN.indd 74 17.12.2012 13:14:47 75 Prva knjiga 21. poglavje Če se pripisno dokazovanje v obeh smereh 217 res nekje ustavi, se bo oči- tno nekje ustavilo tudi odvzemno dokazovanje. Privzemimo namreč, da ne- skončen regres ni mogoč niti od zadnjega v smeri navzgor (»zadnji« pravim , ki sam ne velja za noben [82b] drug , neki drug , npr. F, pa velja zanj) niti od prvega v smeri proti zadnjemu (»prvi« pravim , ki se sam pripisuje nekemu drugemu, njemu pa se ne pripisuje noben drug ). Če pa je tako, se bo regres ustavil tudi pri zanikanju. Da neki ne [5] velja za drugega, namreč dokazujemo na tri načine. Prvi način: pojem B velja za vsak , za katerega velja pojem C, in pojem A ne velja za noben , za katerega velja pojem B. Od inter- vala BC, in vedno od drugega intervala, torej nujno pridemo do neposrednih premis; saj je ta interval pripisen. 218 Če drugi 219 ne velja za neki prvo- tnejši , npr. pojem D, bo moral slednji očitno [10] veljati za vsak B. In če spet ne velja za neki , ki je prvotnejši od pojma D, bo moral ta veljati za vsak D. Če se torej regres navzgor nekje ustavi, se bo nekje ustavil tudi regres v smeri proti pojmu A in bo neki prvotni , za katerega A ne velja. Naslednji način: 220 če B velja za vsak A in ne velja za noben C, A ne velja za nobenega od C. Če moramo to 221 spet [15] dokazati, bomo to očitno dokazali bodisi na gornji način bodisi na način, ki sledi, bodisi na tretje- ga. Prvi način smo opisali, drugi način pa bomo pokazali zdaj: ko dokazujemo na ta način, npr. da D velja za vsak B in da ne velja za noben C, neki nujno velja za B. 222 In če naj D spet ne velja za C, [20] velja za D neki drug , ki ne velja za C. Ker se torej v primeru, ko velja za vedno višji , regres nekje ustavi, se bo regres nekje ustavil tudi v primeru, ko za drugega ne velja. Omenjeni tretji način pa je naslednji: če A velja za vsak B in C ne velja za vsak B, potem C ne velja za vsak , za katerega velja A. To 223 bomo spet dokazali bodisi na enega izmed zgoraj opisanih načinov bodisi na enak način. [25] V prvem primeru se bo regres nekje ustavil; če pa dokazujemo na ta način, bomo spet privzeli, da B velja za E in da C ne velja za vsak E. To 224 bomo spet dokazali na enak način. Ker smo predpostavili, da se regres navzdol nekje ustavi, se bo očitno nekje ustavil tudi regres, ko pojem C za neki ne velja. Očitno pa se bo regres nekje ustavil, tudi če ne dokazujemo po le eni ARIS_ANA_FIN.indd 75 17.12.2012 13:14:48 76 Druga analitika [30] σαις, ὁτὲ μὲν ἐκ τοῦ πρώτου σχήματος, ὁτὲ δὲ ἐκ τοῦ δευτέρου ἢ τρίτου, ὅτι καὶ οὕτω στήσεται· πεπερασμέναι γάρ εἰσιν αἱ ὁδοί, τὰ δὲ πεπερασμένα πεπερασμενάκις ἀνάγκη πεπε- ράνθαι πάντα. Ὅτι μὲν οὖν ἐπὶ τῆς στερήσεως, εἴπερ καὶ ἐπὶ τοῦ ὑπάρ- [35] χειν, ἵσταται, δῆλον. ὅτι δ' ἐπ' ἐκείνων, λογικῶς μὲν θεωροῦσιν ὧδε φανερόν. ARIS_ANA_FIN.indd 76 17.12.2012 13:14:48 77 Prva knjiga poti, pač pa [30] po vseh, enkrat v prvi figuri in drugič v drugi ali tretji. T eh poti je namreč končno in če končno vzamemo končnokrat, je vseh teh nujno končno. Pri odvzemanju se torej regres očitno ustavi, če se regres dejansko ustavi tudi v primeru [35] veljavnosti enega za drugega. Da se to zgodi tudi v slednjem primeru, je razvidno, če tega proučimo z naslednjega logičnega vi- dika 225 . ARIS_ANA_FIN.indd 77 17.12.2012 13:14:48 78 Druga analitika 22 Ἐπὶ μὲν οὖν τῶν ἐν τῷ τί ἐστι κατηγορουμένων δῆλον· εἰ γὰρ ἔστιν ὁρίσασθαι ἢ εἰ γνωστὸν τὸ τί ἦν εἶναι, τὰ δ' ἄπειρα μὴ ἔστι διελθεῖν, ἀνάγκη πεπεράνθαι τὰ ἐν τῷ τί [83a] ἐστι κατηγορούμενα. καθόλου δὲ ὧδε λέγομεν. ἔστι γὰρ εἰ- πεῖν ἀληθῶς τὸ λευκὸν βαδίζειν καὶ τὸ μέγα ἐκεῖνο ξύλον εἶναι, καὶ πάλιν τὸ ξύλον μέγα εἶναι καὶ τὸν ἄνθρωπον βα- δίζειν. ἕτερον δή ἐστι τὸ οὕτως εἰπεῖν καὶ τὸ ἐκείνως. ὅταν [5] μὲν γὰρ τὸ λευκὸν εἶναι φῶ ξύλον, τότε λέγω ὅτι ᾧ συμ- βέβηκε λευκῷ εἶναι ξύλον ἐστίν, ἀλλ' οὐχ ὡς τὸ ὑποκείμε- νον τῷ ξύλῳ τὸ λευκόν ἐστι· καὶ γὰρ οὔτε λευκὸν ὂν οὔθ' ὅπερ λευκόν τι ἐγένετο ξύλον, ὥστ' οὐκ ἔστιν ἀλλ' ἢ κατὰ συμβε- βηκός. ὅταν δὲ τὸ ξύλον λευκὸν εἶναι φῶ, οὐχ ὅτι ἕτερόν [10] τί ἐστι λευκόν, ἐκείνῳ δὲ συμβέβηκε ξύλῳ εἶναι, οἷον ὅταν τὸ μουσικὸν λευκὸν εἶναι φῶ (τότε γὰρ ὅτι ὁ ἄνθρωπος λευκός ἐστιν, ᾧ συμβέβηκεν εἶναι μουσικῷ, λέγω), ἀλλὰ τὸ ξύλον ἐστὶ τὸ ὑποκείμενον, ὅπερ καὶ ἐγένετο, οὐχ ἕτερόν τι ὂν ἢ ὅπερ ξύλον ἢ ξύλον τί. εἰ δὴ δεῖ νομοθετῆσαι, ἔστω [15] τὸ οὕτω λέγειν κατηγορεῖν, τὸ δ' ἐκείνως ἤτοι μηδαμῶς κατηγορεῖν, ἢ κατηγορεῖν μὲν μὴ ἁπλῶς, κατὰ συμβεβη- κὸς δὲ κατηγορεῖν. ἔστι δ' ὡς μὲν τὸ λευκὸν τὸ κατηγορού- μενον, ὡς δὲ τὸ ξύλον τὸ οὗ κατηγορεῖται. ὑποκείσθω δὴ τὸ κατηγορούμενον κατηγορεῖσθαι ἀεί, οὗ κατηγορεῖται, [20] ἁπλῶς, ἀλλὰ μὴ κατὰ συμβεβηκός· οὕτω γὰρ αἱ ἀποδεί- ξεις ἀποδεικνύουσιν. ὥστε ἢ ἐν τῷ τί ἐστιν ἢ ὅτι ποιὸν ἢ πο- σὸν ἢ πρός τι ἢ ποιοῦν τι ἢ πάσχον ἢ ποὺ ἢ ποτέ, ὅταν ἓν καθ' ἑνὸς κατηγορηθῇ. Ἔτι τὰ μὲν οὐσίαν σημαίνοντα ὅπερ ἐκεῖνο ἢ ὅπερ [25] ἐκεῖνό τι σημαίνει καθ' οὗ κατηγορεῖται· ὅσα δὲ μὴ οὐ- σίαν σημαίνει, ἀλλὰ κατ' ἄλλου ὑποκειμένου λέγεται ὃ μὴ ἔστι μήτε ὅπερ ἐκεῖνο μήτε ὅπερ ἐκεῖνό τι, συμβε- βηκότα, οἷον κατὰ τοῦ ἀνθρώπου τὸ λευκόν. οὐ γάρ ἐστιν ὁ ἄνθρωπος οὔτε ὅπερ λευκὸν οὔτε ὅπερ λευκόν τι, ἀλλὰ ζῷον [30] ἴσως· ὅπερ γὰρ ζῷόν ἐστιν ὁ ἄνθρωπος. ὅσα δὲ μὴ οὐσίαν σημαίνει, δεῖ κατά τινος ὑποκειμένου κατηγορεῖσθαι, καὶ μὴ εἶναί τι λευκὸν ὃ οὐχ ἕτερόν τι ὂν λευκόν ἐστιν. τὰ ARIS_ANA_FIN.indd 78 17.12.2012 13:14:48 79 Prva knjiga 22. poglavje , je očitno pri , ki se pripisujejo v kajstvu: če je namreč bistvo 226 mogoče definirati oz. če je to spoznavno, ne- skončno pa ni mogoče preiti, je , ki se pripisujejo [83a] v kajstvu, nujno končno. Na splošno trdimo naslednje. Lahko je resnična izjava, da neko belo hodi ali da je tisto veliko hlod, pa tudi izjava, da je neki hlod velik ali da neki človek hodi. Vendar se prvi primer razlikuje od drugega. Ko [5] namreč trdim, da je neko belo hlod, takrat hočem reči, da je nekaj, kar je po naključju belo, hlod, in ne, da je neko belo v odnosu do hloda subjekt. Ne drži namreč, da je neko belo postalo hlod, v tem ko je bilo belo oz. vrsta be- lega 227 ; zato neko belo ni hlod, razen naključno. Ko pa trdim, da je neki hlod bel, nočem reči, da je [10] nekaj drugega belo in da je tisto drugo po naključju hlod, kot npr. ko trdim, da je glasbenik bel (takrat hočem namreč reči, da je bel neki človek, ki je po naključju glasbenik); pač pa je subjekt hlod in ta je postal , v tem ko ni bil nič drugega kot vrsta hlodu oz. neki hlod. 228 Če naj torej uvedemo pravilo, naj bo [15] tovrstno izjavljanje pripisovanje 229 , ono drugo pa naj sploh ne bo pripisovanje, ali pa naj ne bo pripisovanje v polnem smislu, pač pa naključno. , ki ga pripisujemo, je kot »belo«, , kateremu pripisujemo, pa je kot »hlod«. Predpostavimo torej, da se pripisani pripisuje , kateremu se pripisuje, 230 vedno [20] v polnem smislu in ne naključno, saj dokazi dokazujejo na ta način. Ko torej en pripisuje- mo drugemu, temu pripisujemo bodisi v njegovem kajstvu, bodisi, da je takšen ali tolikšen, da je v odnosu do nečesa, da kaj počne oz. da se z njim kaj godi ali da je na nekem kraju ali ob nekem času. Dalje, predikati, ki označujejo bitnost, označujejo to, s čimer je identičen, ali [25] to, s česar delom je identičen. 231 , ki ne označujejo bitnosti, ampak se izrekajo o nekem drugem subjektu, ki ni iden- tičen z danim in ne s kakšnim njegovim delom, so naključni; tako se npr. belo izreka o človeku. Človek namreč ni belo niti vrsta belega, pač pa je [30] – lahko rečemo – žival; človek je namreč vrsta živali. Predikati, ki ne označujejo bitnosti, se torej nujno pripisujejo nekemu subjektu, neko belo pa ne more obstajati, ne da bi bilo v tem, ko je belo, nekaj drugega. Oblike 232 bomo namreč morali opustiti: so prazne besede, pa tudi če obstajajo, s to razpravo nimajo zveze; dokazi se namreč nanašajo na , o [35] kakršnih smo govorili. Dalje, če ni mogoče, da bi bil prvi kakšnost 233 drugega in drugi ARIS_ANA_FIN.indd 79 17.12.2012 13:14:48 80 Druga analitika γὰρ εἴδη χαιρέτω· τερετίσματά τε γάρ ἐστι, καὶ εἰ ἔστιν, οὐδὲν πρὸς τὸν λόγον ἐστίν· αἱ γὰρ ἀποδείξεις περὶ τῶν τοι- [35] ούτων εἰσίν. Ἔτι εἰ μὴ ἔστι τόδε τοῦδε ποιότης κἀκεῖνο τούτου, μηδὲ ποιότητος ποιότης, ἀδύνατον ἀντικατηγορεῖσθαι ἀλλήλων οὕτως, ἀλλ' ἀληθὲς μὲν ἐνδέχεται εἰπεῖν, ἀντικατηγορῆσαι δ' ἀληθῶς οὐκ ἐνδέχεται. ἢ γάρ τοι ὡς οὐσία κατηγορηθή- [83b] σεται, οἷον ἢ γένος ὂν ἢ διαφορὰ τοῦ κατηγορουμένου. ταῦτα δὲ δέδεικται ὅτι οὐκ ἔσται ἄπειρα, οὔτ' ἐπὶ τὸ κάτω οὔτ' ἐπὶ τὸ ἄνω (οἷον ἄνθρωπος δίπουν, τοῦτο ζῷον, τοῦτο δ' ἕτερον· οὐδὲ τὸ ζῷον κατ' ἀνθρώπου, τοῦτο δὲ κατὰ Καλλίου, τοῦτο [5] δὲ κατ' ἄλλου ἐν τῷ τί ἐστιν), τὴν μὲν γὰρ οὐσίαν ἅπασαν ἔστιν ὁρίσασθαι τὴν τοιαύτην, τὰ δ' ἄπειρα οὐκ ἔστι διεξελ- θεῖν νοοῦντα. ὥστ' οὔτ' ἐπὶ τὸ ἄνω οὔτ' ἐπὶ τὸ κάτω ἄπειρα· ἐκείνην γὰρ οὐκ ἔστιν ὁρίσασθαι ἧς τὰ ἄπειρα κατηγορεῖται. ὡς μὲν δὴ γένη ἀλλήλων οὐκ ἀντικατηγορηθήσεται· ἔσται [10] γὰρ αὐτὸ ὅπερ αὐτό τι. οὐδὲ μὴν τοῦ ποιοῦ ἢ τῶν ἄλλων οὐδέν, ἂν μὴ κατὰ συμβεβηκὸς κατηγορηθῇ· πάντα γὰρ ταῦτα συμβέβηκε καὶ κατὰ τῶν οὐσιῶν κατηγορεῖται. ἀλλὰ δὴ ὅτι οὐδ' εἰς τὸ ἄνω ἄπειρα ἔσται· ἑκάστου γὰρ κατηγορεῖ- ται ὃ ἂν σημαίνῃ ἢ ποιόν τι ἢ ποσόν τι ἤ τι τῶν τοιούτων [15] ἢ τὰ ἐν τῇ οὐσίᾳ· ταῦτα δὲ πεπέρανται, καὶ τὰ γένη τῶν κατηγοριῶν πεπέρανται· ἢ γὰρ ποιὸν ἢ ποσὸν ἢ πρός τι ἢ ποιοῦν ἢ πάσχον ἢ ποὺ ἢ ποτέ. Ὑπόκειται δὴ ἓν καθ' ἑνὸς κατηγορεῖσθαι, αὐτὰ δὲ αὑτῶν, ὅσα μὴ τί ἐστι, μὴ κατ- ηγορεῖσθαι. συμβεβηκότα γάρ ἐστι πάντα, ἀλλὰ τὰ μὲν [20] καθ' αὑτά, τὰ δὲ καθ' ἕτερον τρόπον· ταῦτα δὲ πάντα καθ' ὑποκειμένου τινὸς κατηγορεῖσθαί φαμεν, τὸ δὲ συμβε- βηκὸς οὐκ εἶναι ὑποκείμενόν τι· οὐδὲν γὰρ τῶν τοιούτων τί- θεμεν εἶναι ὃ οὐχ ἕτερόν τι ὂν λέγεται ὃ λέγεται, ἀλλ' αὐτὸ ἄλλου καὶ τοῦτο καθ' ἑτέρου. οὔτ' εἰς τὸ ἄνω [25] ἄρα ἓν καθ' ἑνὸς οὔτ' εἰς τὸ κάτω ὑπάρχειν λεχθήσεται. καθ' ὧν μὲν γὰρ λέγεται τὰ συμβεβηκότα, ὅσα ἐν τῇ οὐ- σίᾳ ἑκάστου, ταῦτα δὲ οὐκ ἄπειρα· ἄνω δὲ ταῦτά τε καὶ τὰ συμβεβηκότα, ἀμφότερα οὐκ ἄπειρα. ἀνάγκη ἄρα εἶναί τι οὗ πρῶτόν τι κατηγορεῖται καὶ τούτου ἄλλο, καὶ τοῦτο ARIS_ANA_FIN.indd 80 17.12.2012 13:14:48 81 Prva knjiga kakšnost prvega, in če kakšnost kakšnosti ni mogoča, se dva takšna ne moreta protipripisovati na omenjeni način 234 ; izrekanje enega o drugem je sicer lahko resnično, protipripisovanje pa ne more biti re- snično. se torej lahko [83b] pripisuje kot bitnost, tj. kot rod ali kot razlika , kateremu se pripisuje. 235 Pokazali pa smo, da teh ni neskončno ne v smeri navzdol ne navzgor (npr. človek je dvonožen, dvono- žno je žival, žival je kaj drugega…; prav tako jih ni neskončno, ko se »žival« pripisuje človeku, »človek« Kaliu, »Kalias« [5] čemu drugemu v kajstvu); vsako takšno bitnost namreč lahko definiramo, neskončno pa ne moremo miselno preiti. Teh torej ni neskončno ne v smeri navzgor ne nav- zdol, saj bitnosti, ki se ji pripisuje neskončno , ni mogoče definirati. Dva se ne moreta pripisovati drug drugemu kot rodova, [10] saj bi bil v tem primeru dani rod identičen z neko vrsto tega rodu. Prav tako se no- ben ne more pripisovati takšnosti ali drugim 236 , razen naključno; vse te so namreč lastnosti in se pripisujejo bitnostim. pa ne bo neskončno niti v smeri navzgor. Vsakemu se namreč pripisuje , ki označuje bodisi neko kakšnost bodisi neko kolikšnost bodisi neko drugo tako , [15] bodisi kaj, kar je v bitnosti; teh pa je končno in tudi rodov kategorij je končno: to so namreč kakšnost, kolikšnost, odnos, dejavnost, trpnost 237 , kraj in čas. Privzeli smo torej, da se en pripisuje enemu in da se , ki ne označujejo kajstva, ne pripisujejo drugi drugim. Vsi ti na- mreč označujejo lastnosti, vendar nekatere od teh [20] same po sebi, druge pa na drugi način. 238 Trdimo, da se vse te pripisujejo nekemu subjektu, lastnost pa ni neki subjekt. Nobene od teh namreč ne obravnavamo kot nečesa, kar ni nič drugega kot to, kar se imenuje; pač pa se o nečem drugem in neke druge o nečem drugem. 239 Ve- ljavnost enega za en se [25] torej ne more izrekati ne v smeri navzgor ne navzdol. 240 Lastnosti se namreč izrekajo o , ki so v bitnosti vsakega posameznega , in teh ni neskončno. 241 V smeri nav- zgor pa se izrekajo tako ti kot lastnosti in nobenih od teh ni neskonč- no. Nujno torej obstaja neki , ki se mu neki drug pripisuje prvotno, temu slednjemu pa se pripisuje neki drug ; ta regres [30] se nujno nekje ustavi in obstajati mora neki , ki se nikoli ne pripisuje nekemu prvotnejšemu in kateremu se ne pripisuje noben prvotnejši . ARIS_ANA_FIN.indd 81 17.12.2012 13:14:48 82 Druga analitika [30] ἵστασθαι καὶ εἶναί τι ὃ οὐκέτι οὔτε κατ' ἄλλου προτέρου οὔτε κατ' ἐκείνου ἄλλο πρότερον κατηγορεῖται. Εἷς μὲν οὖν τρόπος λέγεται ἀποδείξεως οὗτος, ἔτι δ' ἄλλος, εἰ ὧν πρότερα ἄττα κατηγορεῖται, ἔστι τούτων ἀπό- δειξις, ὧν δ' ἔστιν ἀπόδειξις, οὔτε βέλτιον ἔχειν ἐγχωρεῖ [35] πρὸς αὐτὰ τοῦ εἰδέναι, οὔτ' εἰδέναι ἄνευ ἀποδείξεως, εἰ δὲ τόδε διὰ τῶνδε γνώριμον, τάδε δὲ μὴ ἴσμεν μηδὲ βέλτιον ἔχομεν πρὸς αὐτὰ τοῦ εἰδέναι, οὐδὲ τὸ διὰ τούτων γνώριμον ἐπιστησόμεθα. εἰ οὖν ἔστι τι εἰδέναι δι' ἀποδείξεως ἁπλῶς καὶ μὴ ἐκ τινῶν μηδ' ἐξ ὑποθέσεως, ἀνάγκη ἵστασθαι τὰς [84a] κατηγορίας τὰς μεταξύ. εἰ γὰρ μὴ ἵστανται, ἀλλ' ἔστιν ἀεὶ τοῦ ληφθέντος ἐπάνω, ἁπάντων ἔσται ἀπόδειξις· ὥστ' εἰ τὰ ἄπειρα μὴ ἐγχωρεῖ διελθεῖν, ὧν ἔστιν ἀπόδειξις, ταῦτ' οὐκ εἰσόμεθα δι' ἀποδείξεως. εἰ οὖν μηδὲ βέλτιον ἔχομεν πρὸς [5] αὐτὰ τοῦ εἰδέναι, οὐκ ἔσται οὐδὲν ἐπίστασθαι δι' ἀποδείξεως ἁπλῶς, ἀλλ' ἐξ ὑποθέσεως. Λογικῶς μὲν οὖν ἐκ τούτων ἄν τις πιστεύσειε περὶ τοῦ λεχθέντος, ἀναλυτικῶς δὲ διὰ τῶνδε φανερὸν συντομώτε- ρον, ὅτι οὔτ' ἐπὶ τὸ ἄνω οὔτ' ἐπὶ τὸ κάτω ἄπειρα τὰ κατ- [10] ηγορούμενα ἐνδέχεται εἶναι ἐν ταῖς ἀποδεικτικαῖς ἐπιστήμαις, περὶ ὧν ἡ σκέψις ἐστίν. ἡ μὲν γὰρ ἀπόδειξίς ἐστι τῶν ὅσα ὑπάρχει καθ' αὑτὰ τοῖς πράγμασιν. καθ' αὑτὰ δὲ διττῶς· ὅσα τε γὰρ [ἐν] ἐκείνοις ἐνυπάρχει ἐν τῷ τί ἐστι, καὶ οἷς αὐτὰ ἐν τῷ τί ἐστιν ὑπάρχουσιν αὐτοῖς· οἷον τῷ ἀριθμῷ τὸ περιτ- [15] τόν, ὃ ὑπάρχει μὲν ἀριθμῷ, ἐνυπάρχει δ' αὐτὸς ὁ ἀριθ- μὸς ἐν τῷ λόγῳ αὐτοῦ, καὶ πάλιν πλῆθος ἢ τὸ διαιρετὸν ἐν τῷ λόγῳ τῷ τοῦ ἀριθμοῦ ἐνυπάρχει. τούτων δ' οὐδέτερα ἐν- δέχεται ἄπειρα εἶναι, οὔθ' ὡς τὸ περιττὸν τοῦ ἀριθμοῦ (πά- λιν γὰρ ἂν τῷ περιττῷ ἄλλο εἴη ᾧ ἐνυπῆρχεν ὑπάρ- [20] χοντι· τοῦτο δ' εἰ ἔστι, πρῶτον ὁ ἀριθμὸς ἐνυπάρξει ὑπάρ- χουσιν αὐτῷ· εἰ οὖν μὴ ἐνδέχεται ἄπειρα τοιαῦτα ὑπάρ- χειν ἐν τῷ ἑνί, οὐδ' ἐπὶ τὸ ἄνω ἔσται ἄπειρα· ἀλλὰ μὴν ἀνάγκη γε πάντα ὑπάρχειν τῷ πρώτῳ, οἷον τῷ ἀριθμῷ, κἀκείνοις τὸν ἀριθμόν, ὥστ' ἀντιστρέφοντα ἔσται, ἀλλ' οὐχ [25] ὑπερτείνοντα)· οὐδὲ μὴν ὅσα ἐν τῷ τί ἐστιν ἐνυπάρχει, οὐδὲ ταῦτα ἄπειρα· οὐδὲ γὰρ ἂν εἴη ὁρίσασθαι. ὥστ' εἰ τὰ μὲν κατηγορούμενα καθ' αὑτὰ πάντα λέγεται, ταῦτα δὲ μὴ ARIS_ANA_FIN.indd 82 17.12.2012 13:14:48 83 Prva knjiga Zgoraj smo navedli eno dokaza 242 . Je pa še druga, če drži: da veljavnost nekega predikata lahko dokažemo, če se pripisuje neki prvotnejši predikat; da [35] glede nečesa dokazljivega ne more- mo biti v boljšem položaju od védenja, vedeti pa ne moremo brez posedovanja dokaza. Če je neko poznano na osnovi nekih drugih, teh pa niti ne vemo niti nismo glede njih v boljšem položaju od védenja, ne bomo znanstve- no razumeli niti , ki je poznano na osnovi teh. Če je torej mogoče kaj vedeti na osnovi dokaza v polnem smislu in ne na osnovi hipotetičnih , se regres [84a] vmesnih pripisovanj nujno nekje ustavi. Če se namreč ne ustavi, pač pa je nad privzetim vedno <še> neki , bo mogoče dokazati vsa . Ker pa ni mogoče preiti neskončno , dokazljivih ne bomo vedeli na osnovi dokaza. Če torej glede [5] teh tudi nismo v boljšem položaju od védenja, ničesar ne bomo mogli znanstveno razumeti na osnovi dokaza v polnem smislu, pač pa le na osnovi hipoteze. O naši trditvi se na osnovi gornjih argumentov lahko prepričamo z lo- gičnega vidika. Z analitičnega vidika 243 pa bo jasno na osnovi naslednjih ar- gumentov in po krajši poti, da v dokazovalnih znanostih (te tu raziskujemo) regres [10] pripisanih ne more biti neskončen ne v smeri navzgor ne navzdol. Dokaz se namreč nanaša na tiste , ki veljajo za po sebi. To pa so lahko v dveh smislih: , ki so pri- sotni v kajstvu , za katere veljajo, ali pa , katerih kajstvo vsebuje tiste , za katere veljajo. V tem smislu je npr. [15] liho v odnosu do števila: liho velja za število, število pa je prisotno v opisu lihega; in spet, mnoštvo ali deljivost sta prisotna v opisu števila. 244 V nobenem primeru teh ne more biti neskončno. Neskončno jih ne more biti v , kot je veljavnost lihega za število (sicer bi spet obstajal neki , ki bi veljal za liho, in v katerem bi bilo prisotno liho [20]; če pa bi tak obstajal, bi bilo število prisotno kot prvotno v , ki veljajo zanj) 245 . Če torej v enem samem ne more biti prisotnih neskončno takšnih , tudi v smeri navzgor ne bo neskončno. Poleg tega morajo vsi veljati za prvotni , tj. za število, in število zanje, tako da bodo z njim zamenljivi in ne [25] bodo imeli večjega obsega od njega. 246 Prav tako pa ni neskončno , ki so prisotni v kajstvu, saj sicer ne bi bilo mogoče česa definirati. Če se torej pripisani vsi izrekajo sami po sebi in teh ni neskončno, se bo regres v ARIS_ANA_FIN.indd 83 17.12.2012 13:14:48 84 Druga analitika ἄπειρα, ἵσταιτο ἂν τὰ ἐπὶ τὸ ἄνω, ὥστε καὶ ἐπὶ τὸ κάτω. Εἰ δ' οὕτω, καὶ τὰ ἐν τῷ μεταξὺ δύο ὅρων ἀεὶ πε- [30] περασμένα. εἰ δὲ τοῦτο, δῆλον ἤδη καὶ τῶν ἀποδείξεων ὅτι ἀνάγκη ἀρχάς τε εἶναι, καὶ μὴ πάντων εἶναι ἀπόδειξιν, ὅπερ ἔφαμέν τινας λέγειν κατ' ἀρχάς. εἰ γὰρ εἰσὶν ἀρχαί, οὔτε πάντ' ἀποδεικτὰ οὔτ' εἰς ἄπειρον οἷόν τε βαδίζειν· τὸ γὰρ εἶναι τούτων ὁποτερονοῦν οὐδὲν ἄλλο ἐστὶν ἢ τὸ εἶναι μη- [35] δὲν διάστημα ἄμεσον καὶ ἀδιαίρετον, ἀλλὰ πάντα διαιρετά. τῷ γὰρ ἐντὸς ἐμβάλλεσθαι ὅρον, ἀλλ' οὐ τῷ προσλαμ- βάνεσθαι ἀποδείκνυται τὸ ἀποδεικνύμενον, ὥστ' εἰ τοῦτ' εἰς ἄπειρον ἐνδέχεται ἰέναι, ἐνδέχοιτ' ἂν δύο ὅρων ἄπειρα με- ταξὺ εἶναι μέσα. ἀλλὰ τοῦτ' ἀδύνατον, εἰ ἵστανται αἱ κατ- [84b] ηγορίαι ἐπὶ τὸ ἄνω καὶ τὸ κάτω. ὅτι δὲ ἵστανται, δέδει- κται λογικῶς μὲν πρότερον, ἀναλυτικῶς δὲ νῦν. ARIS_ANA_FIN.indd 84 17.12.2012 13:14:48 85 Prva knjiga smeri navzgor nekje ustavil, zato pa tudi regres v smeri navzdol. Če je tako, bo tudi med dvema pojmoma vedno [30] končno. Če to drži, je zdaj očitno, da imajo dokazi nujno počela in da ni mogoče dokazati vseh , v nasprotju s stališčem nekaterih, ki smo ga omenili v začetku 247 . Če namreč obstajajo počela, vsa ne morejo biti dokazljiva in regres ne more biti neskončen; prvo ali drugo bi namreč ne pomenilo drugega kot to, da [35] ni nobenega neposrednega in nedeljivega intervala , pač pa da so vsi deljivi. Kar dokazujemo, namreč dokazu- jemo z vnašanjem in ne z dodajanjem pojma 248 ; če je regres lahko neskon- čen, bo zato lahko srednjih pojmov med dvema pojmoma neskončno. Vendar je to nemogoče, če se regres [84b] pripisovanj ustavi v smeri navzgor in nav- zdol. Da se ta ustavi, smo prej pokazali z logičnega vidika in zdaj z analitičnega. ARIS_ANA_FIN.indd 85 17.12.2012 13:14:48 86 Druga analitika 23 Δεδειγμένων δὲ τούτων φανερὸν ὅτι, ἐάν τι τὸ αὐτὸ δυσὶν ὑπάρχῃ, οἷον τὸ Α τῷ τε Γ καὶ τῷ Δ, μὴ κατ- [5] ηγορουμένου θατέρου κατὰ θατέρου, ἢ μηδαμῶς ἢ μὴ κατὰ παντός, ὅτι οὐκ ἀεὶ κατὰ κοινόν τι ὑπάρξει. οἷον τῷ ἰσο- σκελεῖ καὶ τῷ σκαληνεῖ τὸ δυσὶν ὀρθαῖς ἴσας ἔχειν κατὰ κοινόν τι ὑπάρχει (ᾗ γὰρ σχῆμά τι, ὑπάρχει, καὶ οὐχ ᾗ ἕτερον), τοῦτο δ' οὐκ ἀεὶ οὕτως ἔχει. ἔστω γὰρ τὸ Β καθ' [10] ὃ τὸ Α τῷ Γ Δ ὑπάρχει. δῆλον τοίνυν ὅτι καὶ τὸ Β τῷ Γ καὶ Δ κατ' ἄλλο κοινόν, κἀκεῖνο καθ' ἕτερον, ὥστε δύο ὅρων μεταξὺ ἄπειροι ἂν ἐμπίπτοιεν ὅροι. ἀλλ' ἀδύνα- τον. κατὰ μὲν τοίνυν κοινόν τι ὑπάρχειν οὐκ ἀνάγκη ἀεὶ τὸ αὐτὸ πλείοσιν, εἴπερ ἔσται ἄμεσα διαστήματα. ἐν μέν- [15] τοι τῷ αὐτῷ γένει καὶ ἐκ τῶν αὐτῶν ἀτόμων ἀνάγκη τοὺς ὅρους εἶναι, εἴπερ τῶν καθ' αὑτὸ ὑπαρχόντων ἔσται τὸ κοι- νόν· οὐ γὰρ ἦν ἐξ ἄλλου γένους εἰς ἄλλο διαβῆναι τὰ δει- κνύμενα. Φανερὸν δὲ καὶ ὅτι, ὅταν τὸ Α τῷ Β ὑπάρχῃ, εἰ [20] μὲν ἔστι τι μέσον, ἔστι δεῖξαι ὅτι τὸ Α τῷ Β ὑπάρχει, καὶ στοιχεῖα τούτου ἔστι ταὐτὰ καὶ τοσαῦθ' ὅσα μέσα ἐστίν· αἱ γὰρ ἄμεσοι προτάσεις στοιχεῖα, ἢ πᾶσαι ἢ αἱ καθόλου. εἰ δὲ μὴ ἔστιν, οὐκέτι ἔστιν ἀπόδειξις, ἀλλ' ἡ ἐπὶ τὰς ἀρχὰς ὁδὸς αὕτη ἐστίν. ὁμοίως δὲ καὶ εἰ τὸ Α τῷ Β μὴ ὑπάρχει, [25] εἰ μὲν ἔστιν ἢ μέσον ἢ πρότερον ᾧ οὐχ ὑπάρχει, ἔστιν ἀπό- δειξις, εἰ δὲ μή, οὐκ ἔστιν, ἀλλ' ἀρχή, καὶ στοιχεῖα τοσαῦτ' ἔστιν ὅσοι ὅροι· αἱ γὰρ τούτων προτάσεις ἀρχαὶ τῆς ἀπο- δείξεώς εἰσιν. καὶ ὥσπερ ἔνιαι ἀρχαί εἰσιν ἀναπόδεικτοι, ὅτι ἐστὶ τόδε τοδὶ καὶ ὑπάρχει τόδε τῳδί, οὕτω καὶ ὅτι οὐκ ἔστι [30] τόδε τοδὶ οὐδ' ὑπάρχει τόδε τῳδί, ὥσθ' αἱ μὲν εἶναί τι, αἱ δὲ μὴ εἶναί τι ἔσονται ἀρχαί. Ὅταν δὲ δέῃ δεῖξαι, ληπτέον ὃ τοῦ Β πρῶτον κατηγορεῖται. ἔστω τὸ Γ, καὶ τούτου ὁμοίως τὸ Δ. καὶ οὕτως ἀεὶ βαδίζοντι οὐδέποτ' ἐξωτέρω πρότασις οὐδ' ὑπάρχον λαμβάνεται τοῦ Α ἐν τῷ δεικνύναι, ἀλλ' ἀεὶ [35] τὸ μέσον πυκνοῦται, ἕως ἀδιαίρετα γένηται καὶ ἕν. ἔστι δ' ἓν ὅταν ἄμεσον γένηται, καὶ μία πρότασις ἁπλῶς ἡ ἄμε- ARIS_ANA_FIN.indd 86 17.12.2012 13:14:48 87 Prva knjiga 23. poglavje Iz gornjega dokaza je očitno, da ko isti velja za dva , npr. ko A velja za C in D, [5] in ko se noben od njiju ne pripisuje drugemu – bodisi sploh ne bodisi ne vsakemu drugega –, ta zanju ne bo veljal vedno na osnovi nekega skupnega . Primer: imeti kote enake dvema pravima velja za enakokraki trikotnik in ra- znostranični trikotnik na osnovi nekega skupnega (saj za vsakega od njiju velja kot za določen geometrijski lik in ne kot za kaj različnega); ni pa vedno tako. Naj bo namreč B pojem, na osnovi [10] katerega A velja za pojma C in D. Potemtakem očitno tudi pojem B velja za pojma C in D na osnovi nekega drugega skupnega in ta velja zanju na osnovi nekega spet drugega , tako bo med dva pojma padlo neskončno pojmov; to pa je nemogo- če. Če neposredni intervali res obstajajo, torej isti za več ne velja nujno na osnovi nekega skupnega . [15] Vendar morajo biti pojmi v istem rodu in biti iz istih nedeljivih , če naj sku- pni zanje velja sam po sebi. 249 Kar dokazujemo, namreč ni mogoče prenesti iz enega rodu v drugega (kot smo rekli) 250 . Dalje, če pojem A velja za pojem B in [20] če imata srednji pojem, očitno lahko pokažemo veljavnost pojma A za B. Elementi tega dokaza so identični s srednjimi pojmi in jih je toliko kot slednjih; prav neposredne premise, vse oz. tiste splošne, so namreč elementi . 251 Če pa srednji pojem ne obstaja, ne obstaja niti dokaz, pač pa je to pot k počelom 252 . Podobno če pojem A ne velja za pojem B [25] in če obstaja srednji oz. prvotnejši pojem, za katerega A ne velja, dokaz obstaja (če pa tak ne obstaja, ne obstaja niti dokaz, pač pa je to počelo) in je elementov dokaza toliko, kolikor je pojmov 253 ; prav premise, ki te vsebujejo, so namreč počela dokaza. Kot so nedokazljiva neka- tera počela 254 , ki zatrdijo en o drugem in veljavnost enega za drugega, tako so nedokazljiva tudi nekatera počela, ki zanikajo [30] en o drugem in veljavnost enega za drugega; nekatera počela torej kaj zatrdijo, druga pa kaj zanikajo. Pri dokazovanju 255 moramo privzeti , ki se pojmu B pripisuje prvotno. Naj bo to pojem C in naj se temu na enak način pripisuje pojem D. Če nadaljujemo vedno na ta način, v dokazovanju nikdar ne privzamemo pre- mise oz. , ki bi bila pojmu A zunanja, pač pa [35] srednji pojem vedno vstavljamo vmes, dokler ne pridemo do nedeljivih in enojnih . 256 je enojen, ko je neposreden, in enojna premisa v polnem smislu je ARIS_ANA_FIN.indd 87 17.12.2012 13:14:48 88 Druga analitika σος. καὶ ὥσπερ ἐν τοῖς ἄλλοις ἡ ἀρχὴ ἁπλοῦν, τοῦτο δ' οὐ ταὐτὸ πανταχοῦ, ἀλλ' ἐν βάρει μὲν μνᾶ, ἐν δὲ μέλει δίεσις, ἄλλο δ' ἐν ἄλλῳ, οὕτως ἐν συλλογισμῷ τὸ ἓν [85a] πρότασις ἄμεσος, ἐν δ' ἀποδείξει καὶ ἐπιστήμῃ ὁ νοῦς. ἐν μὲν οὖν τοῖς δεικτικοῖς συλλογισμοῖς τοῦ ὑπάρχοντος οὐδὲν ἔξω πίπτει, ἐν δὲ τοῖς στερητικοῖς, ἔνθα μὲν ὃ δεῖ ὑπάρχειν, οὐδὲν τούτου ἔξω πίπτει, οἷον εἰ τὸ Α τῷ Β διὰ τοῦ Γ μή [5] (εἰ γὰρ τῷ μὲν Β παντὶ τὸ Γ, τῷ δὲ Γ μηδενὶ τὸ Α)· πά- λιν ἂν δέῃ ὅτι τῷ Γ τὸ Α οὐδενὶ ὑπάρχει, μέσον ληπτέον τοῦ Α καὶ Γ, καὶ οὕτως ἀεὶ πορεύσεται. ἐὰν δὲ δέῃ δεῖξαι ὅτι τὸ Δ τῷ Ε οὐχ ὑπάρχει τῷ τὸ Γ τῷ μὲν Δ παντὶ ὑπάρχειν, τῷ δὲ Ε μηδενί [ἢ μὴ παντί], τοῦ Ε οὐδέποτ' ἔξω [10] πεσεῖται· τοῦτο δ' ἐστὶν ᾧ δεῖ ὑπάρχειν. ἐπὶ δὲ τοῦ τρίτου τρόπου, οὔτε ἀφ' οὗ δεῖ οὔτε ὃ δεῖ στερῆσαι οὐδέποτ' ἔξω βαδιεῖται. ARIS_ANA_FIN.indd 88 17.12.2012 13:14:48 89 Prva knjiga tista, ki je neposredna. In kot je na drugih področjih počelo nekaj enostavnega in ni povsod isto, pač pa je to pri teži mina, pri melodiji polton 257 , kaj drugega pri čem drugem, tako je pri sklepanju enota [85a] neposredna premisa, pri do- kazovanju in razumevanju pa je to mišljenje. V pokazalnih 258 sklepanjih torej noben ni zunanji predikatu . 259 Pri odvzemnih sklepanjih pa v nekaterih noben ni zunanji predikatu, katerega ve- ljavnost 260 moramo dokazati, npr. če moramo dokazati neveljavnost pojma A za pojem B na osnovi pojma C [5] (in sicer če C velja za vsak B in A ne velja za noben C) 261 ; če moramo dokazati tudi, da A ne velja za noben C, moramo privzeti srednji pojem pojmov A in C in nadaljujemo vedno na ta način. Če pa moramo dokazati neveljavnost pojma D za pojem E na osnovi tega, da pojem C velja za vsak D in ne velja za noben E, 262 srednji pojem [10] ne bo nikdar zu- nanji 263 pojmu E, tj. , za katerega moramo dokazati veljavnost 264 . Pri tretjem načinu dokazovanja pa srednji pojem ne bo zunanji ne subjektu ne predikatu želenega odvzemnega sklepa. 265 ARIS_ANA_FIN.indd 89 17.12.2012 13:14:48 90 Druga analitika 24 Οὔσης δ' ἀποδείξεως τῆς μὲν καθόλου τῆς δὲ κατὰ μέρος, καὶ τῆς μὲν κατηγορικῆς τῆς δὲ στερητικῆς, ἀμφι- [15] σβητεῖται ποτέρα βελτίων· ὡς δ' αὔτως καὶ περὶ τῆς ἀπο- δεικνύναι λεγομένης καὶ τῆς εἰς τὸ ἀδύνατον ἀγούσης ἀπο- δείξεως. πρῶτον μὲν οὖν ἐπισκεψώμεθα περὶ τῆς καθόλου καὶ τῆς κατὰ μέρος· δηλώσαντες δὲ τοῦτο, καὶ περὶ τῆς δεικνύναι λεγομένης καὶ τῆς εἰς τὸ ἀδύνατον εἴπωμεν. [20] Δόξειε μὲν οὖν τάχ' ἄν τισιν ὡδὶ σκοποῦσιν ἡ κατὰ μέρος εἶναι βελτίων. εἰ γὰρ καθ' ἣν μᾶλλον ἐπιστάμεθα ἀπόδειξιν βελτίων ἀπόδειξις (αὕτη γὰρ ἀρετὴ ἀποδείξεως), μᾶλλον δ' ἐπιστάμεθα ἕκαστον ὅταν αὐτὸ εἰδῶμεν καθ' αὑτὸ ἢ ὅταν κατ' ἄλλο (οἷον τὸν μουσικὸν Κορίσκον ὅταν [25] ὅτι ὁ Κορίσκος μουσικὸς ἢ ὅταν ὅτι ἅνθρωπος μουσικός· ὁμοίως δὲ καὶ ἐπὶ τῶν ἄλλων), ἡ δὲ καθόλου ὅτι ἄλλο, οὐχ ὅτι αὐτὸ τετύχηκεν ἐπιδείκνυσιν (οἷον ὅτι τὸ ἰσοσκελὲς οὐχ ὅτι ἰσοσκελὲς ἀλλ' ὅτι τρίγωνον), ἡ δὲ κατὰ μέρος ὅτι αὐτό·– εἰ δὴ βελτίων μὲν ἡ καθ' αὑτό, τοιαύτη δ' ἡ κατὰ μέρος τῆς [30] καθόλου μᾶλλον, καὶ βελτίων ἂν ἡ κατὰ μέρος ἀπόδειξις εἴη. ἔτι εἰ τὸ μὲν καθόλου μὴ ἔστι τι παρὰ τὰ καθ' ἕκαστα, ἡ δ' ἀπόδειξις δόξαν ἐμποιεῖ εἶναί τι τοῦτο καθ' ὃ ἀποδεί- κνυσι, καί τινα φύσιν ὑπάρχειν ἐν τοῖς οὖσι ταύτην, οἷον τριγώνου παρὰ τὰ τινὰ καὶ σχήματος παρὰ τὰ τινὰ καὶ [35] ἀριθμοῦ παρὰ τοὺς τινὰς ἀριθμούς, βελτίων δ' ἡ περὶ ὄν- τος ἢ μὴ ὄντος καὶ δι' ἣν μὴ ἀπατηθήσεται ἢ δι' ἥν, ἔστι δ' ἡ μὲν καθόλου τοιαύτη (προϊόντες γὰρ δεικνύουσιν ὥσπερ περὶ τοῦ ἀνὰ λόγον, οἷον ὅτι ὃ ἂν ᾖ τι τοιοῦτον ἔσται ἀνὰ λόγον ὃ οὔτε γραμμὴ οὔτ' ἀριθμὸς οὔτε στερεὸν οὔτ' ἐπί- [85b] πεδον, ἀλλὰ παρὰ ταῦτά τι)·– εἰ οὖν καθόλου μὲν μᾶλλον αὕτη, περὶ ὄντος δ' ἧττον τῆς κατὰ μέρος καὶ ἐμποιεῖ δόξαν ψευδῆ, χείρων ἂν εἴη ἡ καθόλου τῆς κατὰ μέρος. Ἢ πρῶτον μὲν οὐδὲν μᾶλλον ἐπὶ τοῦ καθόλου ἢ τοῦ κατὰ [5] μέρος ἅτερος λόγος ἐστίν; εἰ γὰρ τὸ δυσὶν ὀρθαῖς ὑπάρχει μὴ ᾗ ἰσοσκελὲς ἀλλ' ᾗ τρίγωνον, ὁ εἰδὼς ὅτι ἰσοσκελὲς ἧτ- τον οἶδεν ᾗ αὐτὸ ἢ ὁ εἰδὼς ὅτι τρίγωνον. ὅλως τε, εἰ μὲν μὴ ὄντος ᾗ τρίγωνον εἶτα δείκνυσιν, οὐκ ἂν εἴη ἀπόδειξις, εἰ δὲ ARIS_ANA_FIN.indd 90 17.12.2012 13:14:48 91 Prva knjiga 24. poglavje Dokaz je lahko splošen ali poseben, pripisen ali odvzemen. [15] Posta- vlja se torej vprašanje, kateri je boljši, in prav tako, ali je boljši tako imenovani dokazujoči 266 dokaz ali dokaz z zvajanjem na nemogoče. Najprej bomo proučili vprašanje glede splošnega in posebnega dokaza; ko bomo pojasnili to, bomo obravnavali še tako imenovani pokazalni dokaz in dokaz z zvajanjem na nemo- goče. [20] Posebni dokaz se morda lahko zdi boljši tistim, ki vprašanje prou- čujejo na naslednji način. Tj. če je boljši tisti dokaz, na osnovi katerega bolj znanstveno razumemo (prav to je namreč odlika dokaza), vsako stvar pa bolj razumemo, ko jo poznamo samo po sebi in ne na osnovi česa drugega (npr. muzičnega Koriska poznamo bolj, [25] če da je muzičen Korisko, kot pa <če vemo,> da je muzičen človek 267 ; enako je v drugih ); splošni dokaz pa pokaže, da ima določen dejansko neki drug in ne dani sam (npr. da ima določen enakokraki trikotnik, da ga ima ne enakokraki trikotnik, pač pa trikotnik), medtem ko posebni dokaz pokaže, da ima sam. Če je torej boljši dokaz za sam po sebi in je posebni dokaz takšen bolj [30] kot pa splošni dokaz, bo posebni dokaz tudi boljši. Dalje, 268 če splošno ni neka poleg posameznosti, dokaz pa v nas ustvari mnenje, da dokazuje o nečem obstoječem in da je to neka naravna stvar 269 med obstoječimi , npr. trikotnik poleg posameznih trikotni- kov, geometrijski lik poleg posameznih geometrijskih likov in [35] število poleg posameznih števil, 270 ter če je dokaz o obstoječem boljši od dokaza o neob- stoječem in dokaz, ki nas ne zavede v zmoto, boljši od dokaza, ki nas zavede v zmoto, ter je splošni dokaz takšen (izvaja se namreč tako kot za sorazmernost dokazuje, da bo karkoli, kar je takšno in takšno, sorazmerno, to pa ni ne črta, ne število, ne prostornina, ne [85b] razdalja, pač pa nekaj poleg teh) 271 . Če je torej tovrstni dokaz bolj splošen in se na obstoječe nanaša manj kot posebni dokaz ter v nas ustvari neresnično mnenje, bo splošni dokaz slabši od posebnega dokaza. Prvi : morda pa se prejšnji argument ne nanaša na splošno nič bolj kot na [5] posebno ? Če ima namreč neki vsoto kotov enako dvema pravima ne kot enakokraki trikotnik, pač pa kot trikotnik, potem z vé- denjem, da ima ta enakokraki trikotnik, poznamo ta kot tak manj kot pa z védenjem, da ima ta trikotnik. Na splošno: če za ARIS_ANA_FIN.indd 91 17.12.2012 13:14:48 92 Druga analitika ὄντος, ὁ εἰδὼς ἕκαστον ᾗ ἕκαστον ὑπάρχει μᾶλλον οἶδεν. εἰ δὴ [10] τὸ τρίγωνον ἐπὶ πλέον ἐστί, καὶ ὁ αὐτὸς λόγος, καὶ μὴ καθ' ὁμωνυμίαν τὸ τρίγωνον, καὶ ὑπάρχει παντὶ τριγώνῳ τὸ δύο, οὐκ ἂν τὸ τρίγωνον ᾗ ἰσοσκελές, ἀλλὰ τὸ ἰσοσκελὲς ᾗ τρίγωνον, ἔχοι τοιαύτας τὰς γωνίας. ὥστε ὁ καθόλου εἰδὼς μᾶλλον οἶδεν ᾗ ὑπάρχει ἢ ὁ κατὰ μέρος. βελτίων ἄρα ἡ καθό- [15] λου τῆς κατὰ μέρος. ἔτι εἰ μὲν εἴη τις λόγος εἷς καὶ μὴ ὁμωνυμία τὸ καθόλου, εἴη τ' ἂν οὐδὲν ἧττον ἐνίων τῶν κατὰ μέρος, ἀλλὰ καὶ μᾶλλον, ὅσῳ τὰ ἄφθαρτα ἐν ἐκείνοις ἐστί, τὰ δὲ κατὰ μέρος φθαρτὰ μᾶλλον, ἔτι τε οὐδεμία ἀνάγκη ὑπολαμβάνειν τι εἶναι τοῦτο παρὰ ταῦτα, ὅτι ἓν δη- [20] λοῖ, οὐδὲν μᾶλλον ἢ ἐπὶ τῶν ἄλλων ὅσα μὴ τὶ σημαίνει ἀλλ' ἢ ποιὸν ἢ πρός τι ἢ ποιεῖν. εἰ δὲ ἄρα, οὐχ ἡ ἀπόδει- ξις αἰτία ἀλλ' ὁ ἀκούων. Ἔτι εἰ ἡ ἀπόδειξις μέν ἐστι συλλογισμὸς δεικτικὸς αἰ- τίας καὶ τοῦ διὰ τί, τὸ καθόλου δ' αἰτιώτερον (ᾧ γὰρ καθ' [25] αὑτὸ ὑπάρχει τι, τοῦτο αὐτὸ αὑτῷ αἴτιον· τὸ δὲ καθόλου πρῶτον· αἴτιον ἄρα τὸ καθόλου)· ὥστε καὶ ἡ ἀπόδειξις βελ- τίων· μᾶλλον γὰρ τοῦ αἰτίου καὶ τοῦ διὰ τί ἐστιν. Ἔτι μέχρι τούτου ζητοῦμεν τὸ διὰ τί, καὶ τότε οἰόμεθα εἰδέναι, ὅταν μὴ ᾖ ὅτι τι ἄλλο τοῦτο ἢ γινόμενον ἢ ὄν· τέλος γὰρ καὶ [30] πέρας τὸ ἔσχατον ἤδη οὕτως ἐστίν. οἷον τίνος ἕνεκα ἦλθεν; ὅπως λάβῃ τἀργύριον, τοῦτο δ' ὅπως ἀποδῷ ὃ ὤφειλε, τοῦτο δ' ὅπως μὴ ἀδικήσῃ· καὶ οὕτως ἰόντες, ὅταν μηκέτι δι' ἄλλο μηδ' ἄλλου ἕνεκα, διὰ τοῦτο ὡς τέλος φαμὲν ἐλ- θεῖν καὶ εἶναι καὶ γίνεσθαι, καὶ τότε εἰδέναι μάλιστα διὰ τί [35] ἦλθεν. εἰ δὴ ὁμοίως ἔχει ἐπὶ πασῶν τῶν αἰτιῶν καὶ τῶν διὰ τί, ἐπὶ δὲ τῶν ὅσα αἴτια οὕτως ὡς οὗ ἕνεκα οὕτως ἴσμεν μάλιστα, καὶ ἐπὶ τῶν ἄλλων ἄρα τότε μάλιστα ἴσμεν, ὅταν μηκέτι ὑπάρχῃ τοῦτο ὅτι ἄλλο. ὅταν μὲν οὖν γινώσκωμεν ὅτι τέτταρσιν αἱ ἔξω ἴσαι ὅτι ἰσοσκελές, ἔτι λείπεται διὰ [86a] τί τὸ ἰσοσκελές – ὅτι τρίγωνον, καὶ τοῦτο, ὅτι σχῆμα εὐ- θύγραμμον. εἰ δὲ τοῦτο μηκέτι διότι ἄλλο, τότε μάλιστα ἴσμεν. καὶ καθόλου δὲ τότε· ἡ καθόλου ἄρα βελτίων. Ἔτι ὅσῳ ἂν μᾶλλον κατὰ μέρος ᾖ, εἰς τὰ ἄπειρα ἐμπίπτει, ἡ ARIS_ANA_FIN.indd 92 17.12.2012 13:14:48 93 Prva knjiga trikotnik ne velja kot za trikotnik, pa to kljub temu dokazujemo, to ne bo dokaz; če pa velja, potem z védenjem, da ta velja za dani kot tak, slednjega poznamo bolj. Če je torej [10] trikotnik širši in je opis trikotnika isti oz. »trikotnik« ni homonimen izraz 272 , ter za vsak trikotnik velja, da ima vsoto kotov enako dvema pravima, potem takih kotov ne bo imel trikotnik kot enakokraki tri- kotnik, pač pa enakokraki trikotnik kot trikotnik. Zato bolj vemo, kako velja, ko vemo splošno, kot ko vemo za posebno. [15] Splošni dokaz je torej boljši od posebnega. Dalje, če ima neko splošno en sam opis oz. to splošno ni homonim, to ne obstaja nič manj od nekaterih posebnega, pač pa celo bolj, ker so neminljivega med splošnostmi, posebnega pa so bolj minljivi. 273 Poleg tega nikakor ni nujno privzeti, da je splošno neka poleg posameznosti zato, ker [20] izraža nekaj enega; nič bolj kot pri drugih izrazih, ki ne označujejo nečesa 274 , pač pa bodisi kakšnost bodisi odnos bodisi dejavnost. Če se torej to privzame, razlog ni v dokazu, pač pa v poslušalcu. Dalje, 275 če je dokaz sklepanje, ki pokaže razlago in vzrok, splošno pa razloži bolj 276 (saj če velja za neki [25] sam po sebi, je razlaga za ta ta sam; 277 splošno pa je prvotno, torej je splošno razlaga); zato je tudi splošni dokaz boljši, saj bolj razlago in vzrok. Dalje, po vzroku se sprašujemo, dokler tiste- ga – in takrat mislimo, da poznamo –, ki ne nastane oz. ni dano zaradi česa drugega; to zadnje je namreč v tem smislu že cilj in [30] meja. Primer: zavoljo česa je prišel? Zato, da bi vzel denar, to pa zato, da bi vrnil, kar je bil dolžan, to pa zato, da ne bi ravnal nepravično. Ko pri našem postopku ne nastopi več nekaj drugega, zaradi česar oz. zavoljo česar , takrat trdimo, da je prišel (oz. da je oz. se zgodi) zaradi tega, tj. s tem ciljem, in takrat tudi trdimo, da najbolj vemo, zakaj [35] je prišel. Če velja enako za vse razlage in vzroke ter če v primeru, ko je raz- laga namen le-tega, najbolj poznamo na opisani način, potem tudi v drugih najbolj poznamo takrat, ko ta nima več neke druge razlage. 278 Ko torej vemo, da so zunanji koti enaki štirim pravim kotom zato, ker je to enakokraki trikotnik, ostaja še naprej vprašanje, [86a] zakaj enakokraki trikotnik – in sicer zato, ker ga ima trikotnik, in trikotnik zato, ker premočrtni geometrijski lik 279 . ARIS_ANA_FIN.indd 93 17.12.2012 13:14:48 94 Druga analitika [5] δὲ καθόλου εἰς τὸ ἁπλοῦν καὶ τὸ πέρας. ἔστι δ', ᾗ μὲν ἄπειρα, οὐκ ἐπιστητά, ᾗ δὲ πεπέρανται, ἐπιστητά. ᾗ ἄρα κα- θόλου, μᾶλλον ἐπιστητὰ ἢ ᾗ κατὰ μέρος. ἀποδεικτὰ ἄρα μᾶλλον τὰ καθόλου. τῶν δ' ἀποδεικτῶν μᾶλλον μᾶλλον ἀπόδειξις· ἅμα γὰρ μᾶλλον τὰ πρός τι. βελτίων ἄρα ἡ [10] καθόλου, ἐπείπερ καὶ μᾶλλον ἀπόδειξις. Ἔτι εἰ αἱρετωτέρα καθ' ἣν τοῦτο καὶ ἄλλο ἢ καθ' ἣν τοῦτο μόνον οἶδεν· ὁ δὲ τὴν καθόλου ἔχων οἶδε καὶ τὸ κατὰ μέρος, οὗτος δὲ τὴν καθό- λου οὐκ οἶδεν· ὥστε κἂν οὕτως αἱρετωτέρα εἴη. Ἔτι δὲ ὧδε. τὸ γὰρ καθόλου μᾶλλον δεικνύναι ἐστὶ τὸ διὰ μέσου δει- [15] κνύναι ἐγγυτέρω ὄντος τῆς ἀρχῆς. ἐγγυτάτω δὲ τὸ ἄμε- σον· τοῦτο δ' ἀρχή. εἰ οὖν ἡ ἐξ ἀρχῆς τῆς μὴ ἐξ ἀρχῆς, ἡ μᾶλλον ἐξ ἀρχῆς τῆς ἧττον ἀκριβεστέρα ἀπόδειξις. ἔστι δὲ τοιαύτη ἡ καθόλου μᾶλλον· κρείττων <ἄρ'> ἂν εἴη ἡ κα- θόλου. οἷον εἰ ἔδει ἀποδεῖξαι τὸ Α κατὰ τοῦ Δ· μέσα τὰ [20] ἐφ' ὧν Β Γ· ἀνωτέρω δὴ τὸ Β, ὥστε ἡ διὰ τούτου καθόλου μᾶλλον. Ἀλλὰ τῶν μὲν εἰρημένων ἔνια λογικά ἐστι· μάλιστα δὲ δῆλον ὅτι ἡ καθόλου κυριωτέρα, ὅτι τῶν προτάσεων τὴν μὲν προτέραν ἔχοντες ἴσμεν πως καὶ τὴν ὑστέραν καὶ ἔχομεν [25] δυνάμει, οἷον εἴ τις οἶδεν ὅτι πᾶν τρίγωνον δυσὶν ὀρθαῖς, οἶδέ πως καὶ τὸ ἰσοσκελὲς ὅτι δύο ὀρθαῖς, δυνάμει, καὶ εἰ μὴ οἶδε τὸ ἰσοσκελὲς ὅτι τρίγωνον· ὁ δὲ ταύτην ἔχων τὴν πρότασιν τὸ καθόλου οὐδαμῶς οἶδεν, οὔτε δυνάμει οὔτ' ἐνεργείᾳ. καὶ ἡ μὲν καθόλου νοητή, ἡ δὲ κατὰ μέρος εἰς [30] αἴσθησιν τελευτᾷ. ARIS_ANA_FIN.indd 94 17.12.2012 13:14:48 95 Prva knjiga In če zadnje ne velja več zaradi nekega drugega, najbolj poznamo . S tem tudi poznamo splošno. Splošni dokaz je torej boljši. Dalje, kolikor bolj je dokaz poseben, toliko bolj se približuje neskončnim 280 , [5] splošni dokaz pa se približuje enostavnemu in končnemu. ni mogoče znanstveno razumeti kot neskončnih, kot končne pa jih je mogoče znanstveno razumeti. je torej mogoče znan- stveno razumeti kot splošne bolj kot pa kot posebne. Splošnosti so torej bolj dokazljive. Dokaz za nekaj bolj dokazljivega pa je tudi v večji meri dokaz; če je namreč nekaj odvisno od nečesa drugega, se veča hkrati s tem. Splošni dokaz je torej boljši, [10] saj je tudi v večji meri dokaz. Dalje, 281 če je dokaz, na osnovi katerega poznamo dano in tudi neko drugo , bolj zaželen od dokaza, na osnovi katerega poznamo samo dano ; kdor ima splošni dokaz, pozna tudi posebno , medtem ko kdor pozna posebno , splošnega ne pozna 282 . Tudi iz tega vidika je tako bolj zaželen splošni dokaz. Dalje, tudi iz tega vidika: pokazati na bolj splošen način pome- ni [15] pokazati na osnovi srednjega pojma, ki je bližje počelu. Najbližje počelu je neposredna premisa, oz. to je počelo. Če je torej dokaz, ki izhaja iz počela, bolj natančen od dokaza, ki ne izhaja iz počela, potem je dokaz, ki je bližje počelu, 283 bolj natančen od tistega, ki je manj blizu počelu. Takšen pa je splošnejši dokaz; splošni dokaz bo torej imel večjo moč. Primer: če moramo dokazati, da pojem A velja za pojem D, srednja pojma pa [20] sta označena z B in C; pojem B je višje , 284 zato bo dokaz na osnovi pojma B splo- šnejši. Nekateri od gornjih argumentov so logični 285 . Splošni dokaz je zelo oči- tno pomembnejši , saj ko poznamo prvotnejšo trditev, v nekem smislu in [25] po zmožnosti poznamo tudi drugotnejšo. Primer: če nekdo ve, da ima vsak trikotnik kote enake dvema pravima, v nekem smislu ve tudi, da ima tudi enakokraki trikotnik kote enake dvema pravima; in sicer to ve po zmožno- sti, tudi če ne ve, da je enakokraki trikotnik trikotnik. Kdor pa pozna slednjo trditev, na noben način ne pozna splošnega, 286 ne po zmožnosti ne dejansko. Dalje, splošni dokaz je predmet mišljenja, posebni dokaz pa se konča [30] v zaznavanju. 287 ARIS_ANA_FIN.indd 95 17.12.2012 13:14:48 96 Druga analitika 25 Ὅτι μὲν οὖν ἡ καθόλου βελτίων τῆς κατὰ μέρος, το- σαῦθ' ἡμῖν εἰρήσθω· ὅτι δ' ἡ δεικτικὴ τῆς στερητικῆς, ἐντεῦ- θεν δῆλον. ἔστω γὰρ αὕτη ἡ ἀπόδειξις βελτίων τῶν ἄλλων τῶν αὐτῶν ὑπαρχόντων, ἡ ἐξ ἐλαττόνων αἰτημάτων ἢ ὑπο- [35] θέσεων ἢ προτάσεων. εἰ γὰρ γνώριμοι ὁμοίως, τὸ θᾶττον γνῶναι διὰ τούτων ὑπάρξει· τοῦτο δ' αἱρετώτερον. λόγος δὲ τῆς προτάσεως, ὅτι βελτίων ἡ ἐξ ἐλαττόνων, καθόλου ὅδε· εἰ γὰρ ὁμοίως εἴη τὸ γνώριμα εἶναι τὰ μέσα, τὰ δὲ πρό- τερα γνωριμώτερα, ἔστω ἡ μὲν διὰ μέσων ἀπόδειξις τῶν [86b] Β Γ Δ ὅτι τὸ Α τῷ Ε ὑπάρχει, ἡ δὲ διὰ τῶν Ζ Η ὅτι τὸ Α τῷ Ε. ὁμοίως δὴ ἔχει τὸ ὅτι τὸ Α τῷ Δ ὑπάρχει καὶ τὸ Α τῷ Ε. τὸ δ' ὅτι τὸ Α τῷ Δ πρότερον καὶ γνω- ριμώτερον ἢ ὅτι τὸ Α τῷ Ε· διὰ γὰρ τούτου ἐκεῖνο ἀπο- [5] δείκνυται, πιστότερον δὲ τὸ δι' οὗ. καὶ ἡ διὰ τῶν ἐλατ- τόνων ἄρα ἀπόδειξις βελτίων τῶν ἄλλων τῶν αὐτῶν ὑπαρ- χόντων. ἀμφότεραι μὲν οὖν διά τε ὅρων τριῶν καὶ προτά- σεων δύο δείκνυνται, ἀλλ' ἡ μὲν εἶναί τι λαμβάνει, ἡ δὲ καὶ εἶναι καὶ μὴ εἶναί τι· διὰ πλειόνων ἄρα, ὥστε χείρων. [10] Ἔτι ἐπειδὴ δέδεικται ὅτι ἀδύνατον ἀμφοτέρων οὐσῶν στερητικῶν τῶν προτάσεων γενέσθαι συλλογισμόν, ἀλλὰ τὴν μὲν δεῖ τοιαύτην εἶναι, τὴν δ' ὅτι ὑπάρχει, ἔτι πρὸς τούτῳ δεῖ τόδε λαβεῖν. τὰς μὲν γὰρ κατηγορικὰς αὐξανομένης τῆς ἀποδείξεως ἀναγκαῖον γίνεσθαι πλείους, τὰς δὲ στερητικὰς [15] ἀδύνατον πλείους εἶναι μιᾶς ἐν ἅπαντι συλλογισμῷ. ἔστω γὰρ μηδενὶ ὑπάρχον τὸ Α ἐφ' ὅσων τὸ Β, τῷ δὲ Γ ὑπάρ- χον παντὶ τὸ Β. ἂν δὴ δέῃ πάλιν αὔξειν ἀμφοτέρας τὰς προτάσεις, μέσον ἐμβλητέον. τοῦ μὲν Α Β ἔστω τὸ Δ, τοῦ δὲ Β Γ τὸ Ε. τὸ μὲν δὴ Ε φανερὸν ὅτι κατηγορικόν, τὸ δὲ Δ [20] τοῦ μὲν Β κατηγορικόν, πρὸς δὲ τὸ Α στερητικὸν κεῖται. τὸ μὲν γὰρ Δ παντὸς τοῦ Β, τὸ δὲ Α οὐδενὶ δεῖ τῶν Δ ὑπάρχειν. γίνεται οὖν μία στερητικὴ πρότασις ἡ τὸ Α Δ. ὁ δ' αὐτὸς τρόπος καὶ ἐπὶ τῶν ἑτέρων συλλογισμῶν. ἀεὶ γὰρ τὸ μέσον τῶν κατηγορικῶν ὅρων κατηγορικὸν ἐπ' ἀμφότερα· [25] τοῦ δὲ στερητικοῦ ἐπὶ θάτερα στερητικὸν ἀναγκαῖον εἶναι, ὥστε αὕτη μία τοιαύτη γίνεται πρότασις, αἱ δ' ἄλλαι κατηγο- ARIS_ANA_FIN.indd 96 17.12.2012 13:14:48 97 Prva knjiga 25. poglavje Zgoraj smo zagovarjali, da je splošni dokaz boljši od posebnega dokaza. Da pa je pokazalni 288 dokaz boljši od odvzemnega dokaza, je očitno iz nasle- dnjega. Naj bo namreč ob enakih pogojih en dokaz boljši od drugih, če izhaja iz manj postulatov oz. [35] hipotez oz. premis. Če so namreč te enako poznane, bomo do spoznanja prišli hitreje na osnovi teh <, ki jih je manj>; to pa je bolj zaželeno. Trditev, da je boljši dokaz, ki izhaja iz manj premis, zagovarjamo z naslednjim splošnim argumentom: če so srednji pojmi enako poznani ter so prvotnejši bolj poznani, naj bo prvi dokaz za veljavnost pojma A za pojem E dan na osnovi srednjih pojmov [86b] B, C in D, drugi dokaz za veljavnost poj- ma A za pojem E pa naj bo dan na osnovi srednjih pojmov F in G. Na isti ravni sta torej izjava, da A velja za D, in izjava, da A velja za E. 289 Izjava, da A velja za D, pa je prvotnejša in bolj poznana od izjave, da A velja za E; druga se namreč [5] dokazuje na osnovi prve, in to, na osnovi česar dokazujemo, je prepričljivejše. 290 Torej je ob enakih pogojih dokaz na osnovi manj premis boljši. Oba dokaza 291 dokažeta na osnovi treh pojmov in dveh premis, vendar prvi privzame neko veljavnost, drugi pa privzame tako neko veljavnost kot neko neveljavnost; drugi je torej dan na osnovi več premis in je tako slabši. 292 [10] Dalje, dokazali smo, 293 da iz dveh odvzemnih premis ne more na- stati sklepanje, pač pa mora biti takšna ena, druga pa mora trditi, da velja; zato moramo privzeti poleg prve tudi drugo. Pri širjenju dokaza 294 namreč pripisnih premis nujno nastane več, odvzemnih premis [15] pa v vsakem sklepanju ne more biti več od ene. Naj namreč pojem A ne velja za nobenega od , ki jih označuje pojem B, in naj B velja za vsak C. Če je nato treba obe premisi spet razširiti, moramo vnesti srednji pojem. Srednji pojem za premiso AB naj bo D, srednji pojem za premiso BC naj bo E. Pojem E bo očitno pripisen, 295 pojem D pa [20] bo pripisen za pojem B, v odno- su do pojma A pa bo postavljen odvzemno. 296 Pojem D mora namreč veljati za vsak B, pojem A pa ne sme veljati za noben pojma D. Nastane torej ena sama odvzemna premisa, tj. premisa AD. Na isti način izvajamo ostala 297 sklepanja. Srednji pojem dveh pripisnih pojmov je za oba pripisen; [25] če pa je sklepanje odvzemno, je srednji pojem nujno odvzemen v odnosu do enega od dveh , tako da je premisa <, ki ju vsebuje,> edina odvzemna, druge pa so pripisne. Če je torej to, na osnovi česar kaj dokazujemo, bolj poznano in prepričljivejše, odvzemni dokaz pa dokazujemo na osnovi pri- ARIS_ANA_FIN.indd 97 17.12.2012 13:14:48 98 Druga analitika ρικαί. εἰ δὴ γνωριμώτερον δι' οὗ δείκνυται καὶ πιστότερον, δείκνυται δ' ἡ μὲν στερητικὴ διὰ τῆς κατηγορικῆς, αὕτη δὲ δι' ἐκείνης οὐ δείκνυται, προτέρα καὶ γνωριμωτέρα οὖσα [30] καὶ πιστοτέρα βελτίων ἂν εἴη. ἔτι εἰ ἀρχὴ συλλογισμοῦ ἡ καθόλου πρότασις ἄμεσος, ἔστι δ' ἐν μὲν τῇ δεικτικῇ κατα- φατικὴ ἐν δὲ τῇ στερητικῇ ἀποφατικὴ ἡ καθόλου πρό- τασις, ἡ δὲ καταφατικὴ τῆς ἀποφατικῆς προτέρα καὶ γνωριμωτέρα (διὰ γὰρ τὴν κατάφασιν ἡ ἀπόφασις γνώ- [35] ριμος, καὶ προτέρα ἡ κατάφασις, ὥσπερ καὶ τὸ εἶναι τοῦ μὴ εἶναι)· ὥστε βελτίων ἡ ἀρχὴ τῆς δεικτικῆς ἢ τῆς στερητικῆς· ἡ δὲ βελτίοσιν ἀρχαῖς χρωμένη βελτίων. ἔτι ἀρχοειδεστέρα· ἄνευ γὰρ τῆς δεικνυούσης οὐκ ἔστιν ἡ στε- ρητική. ARIS_ANA_FIN.indd 98 17.12.2012 13:14:48 99 Prva knjiga pisnega dokaza 298 , pripisnega dokaza pa ne dokazujemo na osnovi odvzemne- ga, bo pripisni dokaz boljši, saj je prvotnejši, bolj poznan [30] in prepričljivejši. Dalje, 299 če je neposredna splošna premisa počelo sklepanja 300 in je splo- šna premisa v pokazalnem dokazu trdilna, v odvzemnem dokazu pa nikalna, 301 ter če je trdilna premisa prvotnejša in bolj poznana od nikalne premise (nikal- na izjava je namreč [35] poznana na osnovi trdilne izjave in trdilna izjava je pr- votnejša , tako kot je biti prvotnejše od ne biti ). Zato je počelo pokazalnega dokaza boljše od počela odvzemnega dokaza; dokaz, ki uporabi boljša počela, pa je boljši. Dalje, pokazalni dokaz ima značaj počela bolj : brez pokazalnega dokaza namreč ne more biti odvzemnega dokaza. ARIS_ANA_FIN.indd 99 17.12.2012 13:14:48 100 Druga analitika 26 [87a] Ἐπεὶ δ' ἡ κατηγορικὴ τῆς στερητικῆς βελτίων, δῆλον ὅτι καὶ τῆς εἰς τὸ ἀδύνατον ἀγούσης. δεῖ δ' εἰδέναι τίς ἡ διαφορὰ αὐτῶν. ἔστω δὴ τὸ Α μηδενὶ ὑπάρχον τῷ Β, τῷ δὲ Γ τὸ Β παντί· ἀνάγκη δὴ τῷ Γ μηδενὶ ὑπάρχειν τὸ Α. [5] οὕτω μὲν οὖν ληφθέντων δεικτικὴ ἡ στερητικὴ ἂν εἴη ἀπόδειξις ὅτι τὸ Α τῷ Γ οὐχ ὑπάρχει. ἡ δ' εἰς τὸ ἀδύνατον ὧδ' ἔχει. εἰ δέοι δεῖξαι ὅτι τὸ Α τῷ Β οὐχ ὑπάρχει, ληπτέον ὑπάρχειν, καὶ τὸ Β τῷ Γ, ὥστε συμβαίνει τὸ Α τῷ Γ ὑπάρχειν. τοῦτο δ' ἔστω γνώριμον καὶ ὁμολογούμενον ὅτι [10] ἀδύνατον. οὐκ ἄρα οἷόν τε τὸ Α τῷ Β ὑπάρχειν. εἰ οὖν τὸ Β τῷ Γ ὁμολογεῖται ὑπάρχειν, τὸ Α τῷ Β ἀδύνατον ὑπάρ- χειν. οἱ μὲν οὖν ὅροι ὁμοίως τάττονται, διαφέρει δὲ τὸ ὁποτέρα ἂν ᾖ γνωριμωτέρα ἡ πρότασις ἡ στερητική, πότερον ὅτι τὸ Α τῷ Β οὐχ ὑπάρχει ἢ ὅτι τὸ Α τῷ Γ. ὅταν μὲν [15] οὖν ᾖ τὸ συμπέρασμα γνωριμώτερον ὅτι οὐκ ἔστιν, ἡ εἰς τὸ ἀδύνατον γίνεται ἀπόδειξις, ὅταν δ' ἡ ἐν τῷ συλλογισμῷ, ἡ ἀποδεικτική. φύσει δὲ προτέρα ἡ ὅτι τὸ Α τῷ Β ἢ ὅτι τὸ Α τῷ Γ. πρότερα γάρ ἐστι τοῦ συμπεράσματος ἐξ ὧν τὸ συμπέρασμα· ἔστι δὲ τὸ μὲν Α τῷ Γ μὴ ὑπάρχειν συμ- [20] πέρασμα, τὸ δὲ Α τῷ Β ἐξ οὗ τὸ συμπέρασμα. οὐ γὰρ εἰ συμβαίνει ἀναιρεῖσθαί τι, τοῦτο συμπέρασμά ἐστιν, ἐκεῖνα δὲ ἐξ ὧν, ἀλλὰ τὸ μὲν ἐξ οὗ συλλογισμός ἐστιν ὃ ἂν οὕτως ἔχῃ ὥστε ἢ ὅλον πρὸς μέρος ἢ μέρος πρὸς ὅλον ἔχειν, αἱ δὲ τὸ Α Γ καὶ Β Γ προτάσεις οὐκ ἔχουσιν οὕτω πρὸς [25] ἀλλήλας. εἰ οὖν ἡ ἐκ γνωριμωτέρων καὶ προτέρων κρείττων, εἰσὶ δ' ἀμφότεραι ἐκ τοῦ μὴ εἶναί τι πισταί, ἀλλ' ἡ μὲν ἐκ προτέρου ἡ δ' ἐξ ὑστέρου, βελτίων ἁπλῶς ἂν εἴη τῆς εἰς τὸ ἀδύνατον ἡ στερητικὴ ἀπόδειξις, ὥστε καὶ ἡ ταύτης βελτίων ἡ κατηγορικὴ δῆλον ὅτι καὶ τῆς εἰς τὸ ἀδύνατόν [30] ἐστι βελτίων. ARIS_ANA_FIN.indd 100 17.12.2012 13:14:48 101 Prva knjiga 26. poglavje [87a] Ker je pripisni dokaz boljši od odvzemnega, je očitno boljši tudi od dokaza z zvajanjem na nemogoče. Treba pa je vedeti, kaj je razlika med njima 302 . Naj torej pojem A ne velja za noben B in naj pojem B velja za vsak C: pojem A torej po nujnosti ne velja za noben C. [5] Ob privzetju teh premis bo odvzemni dokaz za neveljavnost pojma A za pojem C pokazalen. Dokaz z zvajanjem na nemogoče pa je naslednji. Da bi dokazali neveljavnost pojma A za pojem B, moramo privzeti, da pojem A velja za pojem B in da pojem B velja za pojem C; iz tega dvojega izhaja, da A velja za C. Da je slednje [10] nemogoče, naj bo poznano in sprejeto; pojem A potemtakem ne more veljati za pojem B. Če je torej sprejeta veljavnost pojma B za pojem C, A ne more veljati za B. 303 Pojmi so torej razporejeni enako, 304 razlika pa je, katera odvzemna izjava je bolj poznana: izjava, da A ne velja za B, ali izjava, da A ne velja za C. Ko je [15] torej bolj poznan nikalni sklep 305 , podamo dokaz z zvajanjem na nemogoče; ko pa je bolj poznana premisa sklepanja 306 , podamo pokazalni dokaz. Po naravi pa je izjava, da A ne velja za B, prvotnejša od izjave, da A ne velja za C. Izjave, iz katerih izhaja sklep, so namreč prvotnejše od sklepa; izjava, da A ne velja za C, pa je [20] sklep, medtem ko je izjava, da A ne velja za B, tista, iz katere sklep izhaja. Ne drži namreč, da če kaj ovržemo, je ovržba sklep, one druge izjave pa so premise, iz katerih sklep izhaja; pač pa sta , iz katerih izhaja sklepanje, v takšnem odnosu, kot je celota do dela oz. del do celote; premisi AC in BC [25] pa nista v takem odnosu. 307 Če ima torej večjo moč dokaz, ki izhaja iz bolj poznanih in prvotnejših premis, in če oba dokaza ustvarita prepričanje na osnovi nikalne izjave, vendar prvi dokaz izhaja iz prvotnejše, drugi pa iz drugotnejše, potem bo odvzemni dokaz v polnem smislu boljši od dokaza z zvajanjem na nemogoče. Ker je pripisni dokaz boljši od odvzemnega, [30] je tako očitno boljši tudi od dokaza z zvajanjem na nemogoče. ARIS_ANA_FIN.indd 101 17.12.2012 13:14:48 102 Druga analitika 27 Ἀκριβεστέρα δ' ἐπιστήμη ἐπιστήμης καὶ προτέρα ἥ τε τοῦ ὅτι καὶ διότι ἡ αὐτή, ἀλλὰ μὴ χωρὶς τοῦ ὅτι τῆς τοῦ διότι, καὶ ἡ μὴ καθ' ὑποκειμένου τῆς καθ' ὑποκειμένου, οἷον ἀριθμητικὴ ἁρμονικῆς, καὶ ἡ ἐξ ἐλαττόνων τῆς ἐκ προς- [35] θέσεως, οἷον γεωμετρίας ἀριθμητική. λέγω δ' ἐκ προσθέ- σεως, οἷον μονὰς οὐσία ἄθετος, στιγμὴ δὲ οὐσία θετός· ταύ- την ἐκ προσθέσεως. ARIS_ANA_FIN.indd 102 17.12.2012 13:14:48 103 Prva knjiga 27. poglavje Znanost o dejstvih in vzrokih je natančnejša in prvotnejša od znanosti o dejstvih, ki je ločena od znanosti o vzrokih. 308 Dalje, znanost, ki se ne nanaša na neki subjekt, je natančnejša in prvotnejša od znanosti, ki se nanaša na neki subjekt; 309 primer je aritmetika v primerjavi s harmonijo. Znanost, ki izhaja iz manj , je natančnejša in prvotnejša od znanosti, ki temelji na [35] dodajanju 310 ; primer je aritmetika v primerjavi z geometrijo. Z »dodajanjem« mislim naslednje: npr. enota je bitnost brez lege, točka pa je bitnost z lego; 311 točka je dana na osnovi dodajanja. ARIS_ANA_FIN.indd 103 17.12.2012 13:14:48 104 Druga analitika 28 Μία δ' ἐπιστήμη ἐστὶν ἡ ἑνὸς γένους, ὅσα ἐκ τῶν πρώ- των σύγκειται καὶ μέρη ἐστὶν ἢ πάθη τούτων καθ' αὑτά. ἑτέρα [40] δ' ἐπιστήμη ἐστὶν ἑτέρας, ὅσων αἱ ἀρχαὶ μήτ' ἐκ τῶν αὐ- [87b] τῶν μήθ' ἅτεραι ἐκ τῶν ἑτέρων. τούτου δὲ σημεῖον, ὅταν εἰς τὰ ἀναπόδεικτα ἔλθῃ· δεῖ γὰρ αὐτὰ ἐν τῷ αὐτῷ γένει εἶ- ναι τοῖς ἀποδεδειγμένοις. σημεῖον δὲ καὶ τούτου, ὅταν τὰ δεικνύμενα δι' αὐτῶν ἐν ταὐτῷ γένει ὦσι καὶ συγγενῆ. ARIS_ANA_FIN.indd 104 17.12.2012 13:14:48 105 Prva knjiga 28. poglavje Znanost je ena, če se nanaša na en rod oz. na , ki so sestavljene iz prvotnih in so deli ali značilnosti teh samih po sebi. 312 [40] Ena znanost je različna od druge znanosti, ko njuna počela ne izhajajo iz [87b] istih oz. ko počela ene ne izhajajo iz druge znanosti. 313 To je razvidno, ko pridemo do nedokazljivih , saj morajo biti te v istem rodu kot dokazane . To pa je razvidno iz tega, da so , ki jih dokaže- mo na osnovi nedokazljivih , v istem rodu in sorodne z njimi. ARIS_ANA_FIN.indd 105 17.12.2012 13:14:48 106 Druga analitika 29 [5] Πλείους δ' ἀποδείξεις εἶναι τοῦ αὐτοῦ ἐγχωρεῖ οὐ μόνον ἐκ τῆς αὐτῆς συστοιχίας λαμβάνοντι μὴ τὸ συνεχὲς μέσον, οἷον τῶν Α Β τὸ Γ καὶ Δ καὶ Ζ, ἀλλὰ καὶ ἐξ ἑτέρας. οἷον ἔστω τὸ Α μεταβάλλειν, τὸ δ' ἐφ' ᾧ Δ κινεῖσθαι, τὸ δὲ Β ἥδεσθαι, καὶ πάλιν τὸ Η ἠρεμίζεσθαι. ἀληθὲς οὖν καὶ τὸ Δ [10] τοῦ Β καὶ τὸ Α τοῦ Δ κατηγορεῖν· ὁ γὰρ ἡδόμενος κινεῖται καὶ τὸ κινούμενον μεταβάλλει. πάλιν τὸ Α τοῦ Η καὶ τὸ Η τοῦ Β ἀληθὲς κατηγορεῖν· πᾶς γὰρ ὁ ἡδόμενος ἠρεμίζεται καὶ ὁ ἠρεμιζόμενος μεταβάλλει. ὥστε δι' ἑτέρων μέσων καὶ οὐκ ἐκ τῆς αὐτῆς συστοιχίας ὁ συλλογισμός. οὐ μὴν ὥστε μη- [15] δέτερον κατὰ μηδετέρου λέγεσθαι τῶν μέσων· ἀνάγκη γὰρ τῷ αὐτῷ τινι ἄμφω ὑπάρχειν. ἐπισκέψασθαι δὲ καὶ διὰ τῶν ἄλλων σχημάτων ὁσαχῶς ἐνδέχεται τοῦ αὐτοῦ γενέσθαι συλλογισμόν. ARIS_ANA_FIN.indd 106 17.12.2012 13:14:48 107 Prva knjiga 29. poglavje [5] Za isto imamo lahko več dokazov ne le, če iz iste verige 314 privzamemo nezvezne 315 srednje pojme, npr. pojme C, D in F za pojma A in B, ampak tudi, če srednje pojme privzamemo iz drugih verig. Primer: naj bo pojem A »spreminjati se«; naj pojem D označuje »biti vzgiban«; naj bo pojem B »uživati«, in končno pojem G »umirjati se«. 316 Pojem D se torej pripisuje resnično [10] pojmu B in pojem A se pripisuje resnično pojmu D: namreč kdor uživa, je vzgiban, in kar je vzgibano, se spreminja. Dalje, pojem A se pripisuje resnično pojmu G in pojem G se pripisuje resnično pojmu B: namreč vsak, ki uživa, se umirja, in kdor se umirja, se spreminja. se tako sklepanje tvori na osnovi dveh različnih srednjih pojmov, ki tudi nista iz iste verige. Vendar ne v smislu, da [15] se noben od dveh srednjih pojmov ne bi izrekal o drugem, saj morata oba veljati za isti pojem. 317 Raziskati moramo tudi, na koliko načinov se lahko tvori sklepanje z istim sklepom v drugih figurah. 318 ARIS_ANA_FIN.indd 107 17.12.2012 13:14:49 108 Druga analitika 30 Τοῦ δ' ἀπὸ τύχης οὐκ ἔστιν ἐπιστήμη δι' ἀποδείξεως. [20] οὔτε γὰρ ὡς ἀναγκαῖον οὔθ' ὡς ἐπὶ τὸ πολὺ τὸ ἀπὸ τύχης ἐστίν, ἀλλὰ τὸ παρὰ ταῦτα γινόμενον· ἡ δ' ἀπόδειξις θα- τέρου τούτων. πᾶς γὰρ συλλογισμὸς ἢ δι' ἀναγκαίων ἢ διὰ τῶν ὡς ἐπὶ τὸ πολὺ προτάσεων· καὶ εἰ μὲν αἱ προτά- σεις ἀναγκαῖαι, καὶ τὸ συμπέρασμα ἀναγκαῖον, εἰ δ' ὡς [25] ἐπὶ τὸ πολύ, καὶ τὸ συμπέρασμα τοιοῦτον. ὥστ' εἰ τὸ ἀπὸ τύχης μήθ' ὡς ἐπὶ τὸ πολὺ μήτ' ἀναγκαῖον, οὐκ ἂν εἴη αὐτοῦ ἀπόδειξις. ARIS_ANA_FIN.indd 108 17.12.2012 13:14:49 109 Prva knjiga 30. poglavje Slučaja 319 ne moremo razumeti znanstveno, tj. na osnovi dokaza. [20] Slučaj se namreč ne zgodi ne po nujnosti ne večinoma, pač pa zunaj tega 320 . Dokaz pa se nanaša na eno od tega dvojega. Vsako sklepanje se namreč tvori bodisi na osnovi nujnih bodisi na osnovi večinoma veljavnih premis: če so pre- mise nujne, je nujen tudi sklep, če [25] premise veljajo večinoma, je takšen tudi sklep. 321 Če se torej slučaj ne zgodi ne večinoma ne po nujnosti, zanj ne more biti dokaza. ARIS_ANA_FIN.indd 109 17.12.2012 13:14:49 110 Druga analitika 31 Οὐδὲ δι' αἰσθήσεως ἔστιν ἐπίστασθαι. εἰ γὰρ καὶ ἔστιν ἡ αἴσθησις τοῦ τοιοῦδε καὶ μὴ τοῦδέ τινος, ἀλλ' αἰσθάνεσθαί [30] γε ἀναγκαῖον τόδε τι καὶ ποὺ καὶ νῦν. τὸ δὲ καθόλου καὶ ἐπὶ πᾶσιν ἀδύνατον αἰσθάνεσθαι· οὐ γὰρ τόδε οὐδὲ νῦν· οὐ γὰρ ἂν ἦν καθόλου· τὸ γὰρ ἀεὶ καὶ πανταχοῦ καθόλου φαμὲν εἶναι. ἐπεὶ οὖν αἱ μὲν ἀποδείξεις καθόλου, ταῦτα δ' οὐκ ἔστιν αἰσθάνεσθαι, φανερὸν ὅτι οὐδ' ἐπίστασθαι δι' αἰσθή- [35] σεως ἔστιν, ἀλλὰ δῆλον ὅτι καὶ εἰ ἦν αἰσθάνεσθαι τὸ τρί- γωνον ὅτι δυσὶν ὀρθαῖς ἴσας ἔχει τὰς γωνίας, ἐζητοῦμεν ἂν ἀπόδειξιν καὶ οὐχ ὥσπερ φασί τινες ἠπιστάμεθα· αἰσθάνε- σθαι μὲν γὰρ ἀνάγκη καθ' ἕκαστον, ἡ δ' ἐπιστήμη τὸ τὸ καθόλου γνωρίζειν ἐστίν. διὸ καὶ εἰ ἐπὶ τῆς σελήνης ὄντες [40] ἑωρῶμεν ἀντιφράττουσαν τὴν γῆν, οὐκ ἂν ᾔδειμεν τὴν αἰτίαν [88a] τῆς ἐκλείψεως. ᾐσθανόμεθα γὰρ ἂν ὅτι νῦν ἐκλείπει, καὶ οὐ διότι ὅλως· οὐ γὰρ ἦν τοῦ καθόλου αἴσθησις. οὐ μὴν ἀλλ' ἐκ τοῦ θεωρεῖν τοῦτο πολλάκις συμβαῖνον τὸ καθόλου ἂν θη- ρεύσαντες ἀπόδειξιν εἴχομεν· ἐκ γὰρ τῶν καθ' ἕκαστα πλει- [5] όνων τὸ καθόλου δῆλον. τὸ δὲ καθόλου τίμιον, ὅτι δηλοῖ τὸ αἴτιον· ὥστε περὶ τῶν τοιούτων ἡ καθόλου τιμιωτέρα τῶν αἰ- σθήσεων καὶ τῆς νοήσεως, ὅσων ἕτερον τὸ αἴτιον· περὶ δὲ τῶν πρώτων ἄλλος λόγος. Φανερὸν οὖν ὅτι ἀδύνατον τῷ αἰσθάνεσθαι ἐπίστασθαί τι [10] τῶν ἀποδεικτῶν, εἰ μή τις τὸ αἰσθάνεσθαι τοῦτο λέγει, τὸ ἐπιστήμην ἔχειν δι' ἀποδείξεως. ἔστι μέντοι ἔνια ἀναγόμενα εἰς αἰσθήσεως ἔκλειψιν ἐν τοῖς προβλήμασιν. ἔνια γὰρ εἰ ἑωρῶμεν οὐκ ἂν ἐζητοῦμεν, οὐχ ὡς εἰδότες τῷ ὁρᾶν, ἀλλ' ὡς ἔχοντες τὸ καθόλου ἐκ τοῦ ὁρᾶν. οἷον εἰ τὴν ὕαλον τετρυπη- [15] μένην ἑωρῶμεν καὶ τὸ φῶς διιόν, δῆλον ἂν ἦν καὶ διὰ τί καίει, τῷ ὁρᾶν μὲν χωρὶς ἐφ' ἑκάστης, νοῆσαι δ' ἅμα ὅτι ἐπὶ πασῶν οὕτως. ARIS_ANA_FIN.indd 110 17.12.2012 13:14:49 111 Prva knjiga 31. poglavje Znanstveno razumevanje na osnovi zaznavanja ni mogoče. Čeprav je namreč predmet zaznave neko takšno in ne neko tole, [30] nujno zaznavamo neko tole na nekem kraju in ob nekem času. 322 Splošnega in tega, kar je dano v vseh , pa ni mogoče zaznati, saj ni neko tole, niti ni dano ob nekem času, saj bi sicer ne bilo splošno. Kot splošno namreč opisujemo to, kar je dano vedno in povsod. Ker so torej dokazi splošni, splošnega pa ni mogoče zaznati, očitno tudi ni mogoče <česa> znanstveno razumeti na osnovi [35] zaznavanja, pač pa je jasno naslednje: tudi če bi bilo mogoče zaznati, da ima trikotnik kote enake dvema pravima, bi iskali dokaz in tega ne bi znanstveno razu- meli, kot trdijo nekateri. Zaznavamo namreč nujno posamezno, znanstveno razumevanje pa je dano s spoznavanjem splošnega 323 . Zato tudi če bi bili na Luni [40] in gledali Zemljo, ko jo zastira, ne bi poznali razlage [88a] za mrk. Zaznali bi namreč, zakaj 324 Luna mrka v tistem trenutku, ne pa, zakaj mrka nasploh; splošno namreč ni predmet zaznavanja, kot smo rekli. Kljub temu pa bi imeli dokaz, če bi na osnovi opažanja, da se to večkrat zgodi, osvojili splošno; splošno namreč postane razvidno iz [5] več posameznih . Splošno je pomembno, ker pokaže razlago; ko je razlaga različna , je zato splošnega pomembnejše od zaznav in misli; za prvotna pa velja drug argument. 325 Z zaznavanjem torej očitno ne moremo znanstveno razumeti [10] neke- ga dokazljivega , razen če kdo z »zaznavanjem« ne misli posedovanja znanstvenega razumevanja na osnovi dokaza. Kljub temu pa lahko nekatere probleme 326 zvedemo na umanjkanje zaznave. O nekaterih se na- mreč ne bi spraševali, če bi lahko videli; ne zato, ker bi z videnjem vedeli, pač pa zato, ker bi na osnovi videnja posedovali splošno. Primer: če bi lahko videli, da je steklo [15] preluknjano in da gre svetloba skozi, bi bilo razvidno tudi, zakaj , in če bi to videli pri vsakem kosu stekla posebej, bi hkrati dojeli, da je tako v vseh . 327 ARIS_ANA_FIN.indd 111 17.12.2012 13:14:49 112 Druga analitika 32 Τ ὰς δ' αὐτὰς ἀρχὰς ἁπάντων εἶναι τῶν συλλογισμῶν ἀδύνατον, πρῶτον μὲν λογικῶς θεωροῦσιν. οἱ μὲν γὰρ ἀλη- [20] θεῖς εἰσι τῶν συλλογισμῶν, οἱ δὲ ψευδεῖς. καὶ γὰρ εἰ ἔστιν ἀληθὲς ἐκ ψευδῶν συλλογίσασθαι, ἀλλ' ἅπαξ τοῦτο γίνεται, οἷον εἰ τὸ Α κατὰ τοῦ Γ ἀληθές, τὸ δὲ μέσον τὸ Β ψεῦ- δος· οὔτε γὰρ τὸ Α τῷ Β ὑπάρχει οὔτε τὸ Β τῷ Γ. ἀλλ' ἐὰν τούτων μέσα λαμβάνηται τῶν προτάσεων, ψευδεῖς [25] ἔσονται διὰ τὸ πᾶν συμπέρασμα ψεῦδος ἐκ ψευδῶν εἶναι, τὰ δ' ἀληθῆ ἐξ ἀληθῶν, ἕτερα δὲ τὰ ψευδῆ καὶ τἀληθῆ. εἶτα οὐδὲ τὰ ψευδῆ ἐκ τῶν αὐτῶν ἑαυτοῖς· ἔστι γὰρ ψευδῆ ἀλλήλοις καὶ ἐναντία καὶ ἀδύνατα ἅμα εἶναι, οἷον τὸ τὴν δικαιοσύνην εἶναι ἀδικίαν ἢ δειλίαν, καὶ τὸν ἄνθρωπον ἵππον [30] ἢ βοῦν, ἢ τὸ ἴσον μεῖζον ἢ ἔλαττον. Ἐκ δὲ τῶν κειμένων ὧδε· οὐδὲ γὰρ τῶν ἀληθῶν αἱ αὐταὶ ἀρχαὶ πάντων. ἕτεραι γὰρ πολλῶν τῷ γένει αἱ ἀρχαί, καὶ οὐδ' ἐφαρμόττουσαι, οἷον αἱ μονάδες ταῖς στιγμαῖς οὐκ ἐφαρμόττουσιν· αἱ μὲν γὰρ οὐκ ἔχουσι θέσιν, αἱ δὲ ἔχουσιν. ἀνάγκη δέ γε ἢ εἰς [35] μέσα ἁρμόττειν ἢ ἄνωθεν ἢ κάτωθεν, ἢ τοὺς μὲν εἴσω ἔχειν τοὺς δ' ἔξω τῶν ὅρων. ἀλλ' οὐδὲ τῶν κοινῶν ἀρχῶν οἷόν τ' εἶναί τινας ἐξ ὧν ἅπαντα δειχθήσεται· λέγω δὲ κοινὰς [88b] οἷον τὸ πᾶν φάναι ἢ ἀποφάναι. τὰ γὰρ γένη τῶν ὄντων ἕτερα, καὶ τὰ μὲν τοῖς ποσοῖς τὰ δὲ τοῖς ποιοῖς ὑπάρχει μόνοις, μεθ' ὧν δείκνυται διὰ τῶν κοινῶν. ἔτι αἱ ἀρχαὶ οὐ πολλῷ ἐλάττους τῶν συμπερασμάτων· ἀρχαὶ μὲν γὰρ αἱ [5] προτάσεις, αἱ δὲ προτάσεις ἢ προσλαμβανομένου ὅρου ἢ ἐμ- βαλλομένου εἰσίν. ἔτι τὰ συμπεράσματα ἄπειρα, οἱ δ' ὅροι πεπερασμένοι. ἔτι αἱ ἀρχαὶ αἱ μὲν ἐξ ἀνάγκης, αἱ δ' ἐν- δεχόμεναι. Οὕτω μὲν οὖν σκοπουμένοις ἀδύνατον τὰς αὐτὰς εἶναι [10] πεπερασμένας, ἀπείρων ὄντων τῶν συμπερασμάτων. εἰ δ' ἄλλως πως λέγοι τις, οἷον ὅτι αἱδὶ μὲν γεωμετρίας αἱδὶ δὲ λογισμῶν αἱδὶ δὲ ἰατρικῆς, τί ἂν εἴη τὸ λεγόμενον ἄλλο πλὴν ὅτι εἰσὶν ἀρχαὶ τῶν ἐπιστημῶν; τὸ δὲ τὰς αὐτὰς φά- ναι γελοῖον, ὅτι αὐταὶ αὑταῖς αἱ αὐταί· πάντα γὰρ οὕτω ARIS_ANA_FIN.indd 112 17.12.2012 13:14:49 113 Prva knjiga 32. poglavje Vsa sklepanja ne morejo imeti istih počel. , če vpraša- nje najprej proučimo z logičnega vidika 328 . Nekatera sklepanja so namreč [20] resnična, druga pa neresnična. 329 Čeprav iz neresničnih premis lahko sklepamo kaj resničnega, se to kljub temu zgodi le enkrat. Tako je v primeru, če je pojem A resničen za pojem C, 330 srednji pojem B pa je neresničen, saj niti A ne velja za B niti B ne velja za C. Vendar če privzamemo srednja pojma za ti dve premisi, [25] bodo premise neresnične, saj vsak neresničen sklep izhaja iz neresničnih premis, resnični sklepi pa izhajajo iz resničnih premis; neresnične in resnične izjave pa so različne. Dalje, tudi neresnični sklepi ne izhajajo iz premis, ki bi bile iste za ene in druge . Neresnične izjave so si namreč lahko med seboj nasprotne in ne morejo veljati hkrati. Primeri : pravičnost je nepravičnost oz. strahopetnost; človek je konj [30] oz. bik; enako je večje oz. manjše. To 331 pa izhaja tudi iz naših prejšnjih argumentov. Tudi počela vseh re- sničnih namreč niso ista, saj so počela mnogih od teh po rodu različna in se ne ujemajo. Primer: enote se ne ujemajo s točkami, saj prve ni- majo lege, druge pa jo imajo. 332 Vendar bi se morali ujemati bodisi kot [35] srednji pojmi bodisi od zgoraj bodisi od spodaj, oz. bi morali nekateri od njih ležati znotraj in drugi zunaj drugih pojmov. 333 Prav tako med skupnimi počeli ni takih, na osnovi kakršnih bi lahko dokazali vsa . S skupnimi počeli mislim [88b] npr. to, da se vsak bodisi zatrdi bodisi zanika. Rodovi obstoječih so namreč različni in nekate- ra veljajo samo za kolikšnosti in nekatera druga samo za kakšnosti; dokazujemo pa na osnovi skupnih počel skupaj s temi . 334 Dalje, počel ni mnogo manj od sklepov: prav [5] premise so namreč počela, dobimo pa jih bodisi z dodajanjem bodisi z vnašanjem pojma. 335 Dalje, sklepov je neskončno, pojmov pa je končno. Dalje, nekatera počela so nujna, druga možna. 336 Na podlagi našega raziskovanja torej počela ne morejo biti ista in [10] po številu končna, če je sklepov neskončno. Če pa kdo to trdi v smislu, da so tole počela geometrije, tole počela računa 337 in tole počela medicine, 338 kaj drugega trdi kot to, da imajo znanosti počela? Vendar je smešno trditi, da so počela ista zato, ker so identična s sabo; v tem smislu [15] bodo namreč iste vse . Prav tako zagovarjanje stališča, da imajo vse ista počela, ni enako , da katerokoli dokažemo na osnovi vseh počel; 339 slednje je namreč izjemno naivno. To se namreč ne zgodi v očitnih 340 matema- ARIS_ANA_FIN.indd 113 17.12.2012 13:14:49 114 Druga analitika [15] γίγνεται ταὐτά. ἀλλὰ μὴν οὐδὲ τὸ ἐξ ἁπάντων δείκνυσθαι ὁτιοῦν, τοῦτ' ἐστὶ τὸ ζητεῖν ἁπάντων εἶναι τὰς αὐτὰς ἀρχάς· λίαν γὰρ εὔηθες. οὔτε γὰρ ἐν τοῖς φανεροῖς μαθήμασι τοῦτο γίνεται, οὔτ' ἐν τῇ ἀναλύσει δυνατόν· αἱ γὰρ ἄμεσοι προ- τάσεις ἀρχαί, ἕτερον δὲ συμπέρασμα προσληφθείσης γίνε- [20] ται προτάσεως ἀμέσου. εἰ δὲ λέγοι τις τὰς πρώτας ἀμέσους προτάσεις, ταύτας εἶναι ἀρχάς, μία ἐν ἑκάστῳ γένει ἐστίν. εἰ δὲ μήτ' ἐξ ἁπασῶν ὡς δέον δείκνυσθαι ὁτιοῦν μήθ' οὕτως ἑτέ- ρας ὥσθ' ἑκάστης ἐπιστήμης εἶναι ἑτέρας, λείπεται εἰ συγ- γενεῖς αἱ ἀρχαὶ πάντων, ἀλλ' ἐκ τωνδὶ μὲν ταδί, ἐκ δὲ [25] τωνδὶ ταδί. φανερὸν δὲ καὶ τοῦθ' ὅτι οὐκ ἐνδέχεται· δέδει- κται γὰρ ὅτι ἄλλαι ἀρχαὶ τῷ γένει εἰσὶν αἱ τῶν διαφό- ρων τῷ γένει. αἱ γὰρ ἀρχαὶ διτταί, ἐξ ὧν τε καὶ περὶ ὅ· αἱ μὲν οὖν ἐξ ὧν κοιναί, αἱ δὲ περὶ ὃ ἴδιαι, οἷον ἀριθμός, μέγεθος. ARIS_ANA_FIN.indd 114 17.12.2012 13:14:49 115 Prva knjiga tičnih in prav tako ni mogoče v zvajanju; prav neposredne premise so namreč počela, neki drug sklep [20] pa izpeljemo z dodajanjem neposredne premise. Tudi če bi kdo trdil, da so počela prvotne neposredne premise, je ena v vsakem posameznem rodu. Če pa ne tega, da je treba katerokoli dokazati na osnovi vseh počel, ne tega, da so počela različna v smislu, da so različna za vsako posamezno znanost, 341 ostane še možnost, da so si počela vseh sorodna, vendar neke izhajajo iz nekih počel, [25] druge pa iz drugih počel. Vendar očitno tudi to ni mogoče. Dokazali smo namreč, 342 da so počela , ki se po rodu razlikujejo, po rodu različna. Počela so namreč dveh vrst: počela, na osnovi katerih , in počela, o katerih ; počela, na osnovi katerih , so skupna, počela, o katerih , pa so svojska 343 , npr. število in velikost. ARIS_ANA_FIN.indd 115 17.12.2012 13:14:49 116 Druga analitika 33 [30] Τ ὸ δ' ἐπιστητὸν καὶ ἐπιστήμη διαφέρει τοῦ δοξαστοῦ καὶ δόξης, ὅτι ἡ μὲν ἐπιστήμη καθόλου καὶ δι' ἀναγκαίων, τὸ δ' ἀναγκαῖον οὐκ ἐνδέχεται ἄλλως ἔχειν. ἔστι δέ τινα ἀληθῆ μὲν καὶ ὄντα, ἐνδεχόμενα δὲ καὶ ἄλλως ἔχειν. δῆλον οὖν ὅτι περὶ μὲν ταῦτα ἐπιστήμη οὐκ ἔστιν· εἴη γὰρ ἂν ἀδύνατα [35] ἄλλως ἔχειν τὰ δυνατὰ ἄλλως ἔχειν. ἀλλὰ μὴν οὐδὲ νοῦς (λέγω γὰρ νοῦν ἀρχὴν ἐπιστήμης) οὐδ' ἐπιστήμη ἀναπόδεικτος· τοῦτο δ' ἐστὶν ὑπόληψις τῆς ἀμέσου προτάσεως. ἀληθὴς δ' [89a] ἐστὶ νοῦς καὶ ἐπιστήμη καὶ δόξα καὶ τὸ διὰ τούτων λεγό- μενον· ὥστε λείπεται δόξαν εἶναι περὶ τὸ ἀληθὲς μὲν ἢ ψεῦ- δος, ἐνδεχόμενον δὲ καὶ ἄλλως ἔχειν. τοῦτο δ' ἐστὶν ὑπό- ληψις τῆς ἀμέσου προτάσεως καὶ μὴ ἀναγκαίας. καὶ ὁμο- [5] λογούμενον δ' οὕτω τοῖς φαινομένοις· ἥ τε γὰρ δόξα ἀβέ- βαιον, καὶ ἡ φύσις ἡ τοιαύτη. πρὸς δὲ τούτοις οὐδεὶς οἴε- ται δοξάζειν, ὅταν οἴηται ἀδύνατον ἄλλως ἔχειν, ἀλλ' ἐπί- στασθαι· ἀλλ' ὅταν εἶναι μὲν οὕτως, οὐ μὴν ἀλλὰ καὶ ἄλλως οὐδὲν κωλύειν, τότε δοξάζειν, ὡς τοῦ μὲν τοιούτου δόξαν οὖσαν, [10] τοῦ δ' ἀναγκαίου ἐπιστήμην. Πῶς οὖν ἔστι τὸ αὐτὸ δοξάσαι καὶ ἐπίστασθαι, καὶ διὰ τί οὐκ ἔσται ἡ δόξα ἐπιστήμη, εἴ τις θήσει ἅπαν ὃ οἶδεν ἐν- δέχεσθαι δοξάζειν; ἀκολουθήσει γὰρ ὁ μὲν εἰδὼς ὁ δὲ δοξά- ζων διὰ τῶν μέσων, ἕως εἰς τὰ ἄμεσα ἔλθῃ, ὥστ' εἴπερ [15] ἐκεῖνος οἶδε, καὶ ὁ δοξάζων οἶδεν. ὥσπερ γὰρ καὶ τὸ ὅτι δοξάζειν ἔστι, καὶ τὸ διότι· τοῦτο δὲ τὸ μέσον. ἢ εἰ μὲν οὕτως ὑπολήψεται τὰ μὴ ἐνδεχόμενα ἄλλως ἔχειν ὥσπερ [ἔχει] τοὺς ὁρισμοὺς δι' ὧν αἱ ἀποδείξεις, οὐ δοξάσει ἀλλ' ἐπι- στήσεται· εἰ δ' ἀληθῆ μὲν εἶναι, οὐ μέντοι ταῦτά γε αὐτοῖς [20] ὑπάρχειν κατ' οὐσίαν καὶ κατὰ τὸ εἶδος, δοξάσει καὶ οὐκ ἐπιστήσεται ἀληθῶς, καὶ τὸ ὅτι καὶ τὸ διότι, ἐὰν μὲν διὰ τῶν ἀμέσων δοξάσῃ· ἐὰν δὲ μὴ διὰ τῶν ἀμέσων, τὸ ὅτι μόνον δοξάσει; τοῦ δ' αὐτοῦ δόξα καὶ ἐπιστήμη οὐ πάντως ἐστίν, ἀλλ' ὥσπερ καὶ ψευδὴς καὶ ἀληθὴς τοῦ αὐτοῦ τρό- [25] πον τινά, οὕτω καὶ ἐπιστήμη καὶ δόξα τοῦ αὐτοῦ. καὶ γὰρ δόξαν ἀληθῆ καὶ ψευδῆ ὡς μέν τινες λέγουσι τοῦ αὐτοῦ εἶναι, ἄτοπα συμβαίνει αἱρεῖσθαι ἄλλα τε καὶ μὴ δοξά- ARIS_ANA_FIN.indd 116 17.12.2012 13:14:49 117 Prva knjiga 33. poglavje [30] Predmet znanstvenega razumevanja in znanstveno razumevanje se razlikujeta od predmeta mnenja in mnenja 344 , ker je znanstveno razumevanje splošno in temelji na nujnih , nujno pa ne more biti dru- gačno. Nekatera pa so resnična in obstoječa, a so lahko tudi dru- gačna. Slednja torej očitno niso predmet znanstvenega razumevanja, saj sicer ta , ki so lahko drugačna, [35] ne bi mogla biti drugačna. Prav tako ta niso predmet mišljenja (z »mišljenjem« namreč mislim počelo znanstvenega razumevanja) in nedokazljivega znanstvenega razumevanja; to je sprejemanje neposredne premise. 345 Resnično [89a] je mišljenje, znanstveno razumevanje, mnenje 346 in kar izrekamo na osnovi teh. Preostane torej, da je to, kar je resnično ali neresnično in kar je lahko drugače, predmet mnenja. Mnenje sestoji iz sprejemanja neposredne premise, ki ni nujna. 347 To [5] se sklada tudi z opažanji; mnenje je namreč nekaj negotovega, in tovrstna narava 348 prav tako. Poleg tega nihče ne misli, da meni 349 , ko misli, da to ne more biti drugače, pač pa takrat misli, da to razume. Ko pa kdo misli, da je tako, da pa ni razloga, da ne more biti drugače, takrat misli, da to meni, in sicer na podlagi stališča, da je takšen predmet mnenja, [10] kar je nujno, pa predmet razumeva- nja. Kako je torej lahko ista predmet mnenja in znanstvenega razu- mevanja; zakaj mnenje ni znanstveno razumevanje, četudi kdo trdi, da je vse, kar ve, lahko predmet mnenja? Tisti, ki ve, in tisti, ki meni, bosta namreč oba napredovala na osnovi srednjih pojmov, dokler ne bosta prišla do neposrednih ; če torej [15] ve oni prvi, ve tudi tisti, ki meni. Kot je namreč lahko predmet mnenja dejstvo, je to lahko tudi vzrok ; vzrok pa je srednji pojem. Ali pa : če bo kdo privzel , ki ne morejo biti drugačna, na tak način kot poseduje 350 definicije, na katerih temeljijo dokazi, potem ta ne bo menil, pač pa znanstveno razumel? Če pa bo privzel, da so ta sicer resnična, vendar dani za ne [20] veljajo po njihovi bitnosti in po njihovi vrsti, potem bo ta menil in ne bo dejansko znanstveno razumel; in sicer bosta predmet mnenja dejstvo in vzrok , če njegovega mnenje temelji na neposrednih premisah; če pa njegovo mnenje ne temelji na neposrednih premisah, bo predmet mnenja le dejstvo. Predmet mnenja in znanstvenega razumevanja ni isti v kateremkoli smislu. Pač pa kot je predmet resničnega in neresničnega mnenja [25] v določenem smislu isti, je ARIS_ANA_FIN.indd 117 17.12.2012 13:14:49 118 Druga analitika ζειν ὃ δοξάζει ψευδῶς· ἐπεὶ δὲ τὸ αὐτὸ πλεοναχῶς λέγε- ται, ἔστιν ὡς ἐνδέχεται, ἔστι δ' ὡς οὔ. τὸ μὲν γὰρ [30] σύμμετρον εἶναι τὴν διάμετρον ἀληθῶς δοξάζειν ἄτοπον· ἀλλ' ὅτι ἡ διάμετρος, περὶ ἣν αἱ δόξαι, τὸ αὐτό, οὕτω τοῦ αὐτοῦ, τὸ δὲ τί ἦν εἶναι ἑκατέρῳ κατὰ τὸν λόγον οὐ τὸ αὐτό. ὁμοίως δὲ καὶ ἐπιστήμη καὶ δόξα τοῦ αὐτοῦ. ἡ μὲν γὰρ οὕτως τοῦ ζῴου ὥστε μὴ ἐνδέχεσθαι μὴ εἶναι ζῷον, ἡ δ' [35] ὥστ' ἐνδέχεσθαι, οἷον εἰ ἡ μὲν ὅπερ ἀνθρώπου ἐστίν, ἡ δ' ἀνθρώπου μέν, μὴ ὅπερ δ' ἀνθρώπου. τὸ αὐτὸ γὰρ ὅτι ἄν- θρωπος, τὸ δ' ὡς οὐ τὸ αὐτό. Φανερὸν δ' ἐκ τούτων ὅτι οὐδὲ δοξάζειν ἅμα τὸ αὐτὸ καὶ ἐπίστασθαι ἐνδέχεται. ἅμα γὰρ ἂν ἔχοι ὑπόληψιν τοῦ [89b] ἄλλως ἔχειν καὶ μὴ ἄλλως τὸ αὐτό· ὅπερ οὐκ ἐνδέχεται. ἐν ἄλλῳ μὲν γὰρ ἑκάτερον εἶναι ἐνδέχεται τοῦ αὐτοῦ ὡς εἴ- ρηται, ἐν δὲ τῷ αὐτῷ οὐδ' οὕτως οἷόν τε· ἕξει γὰρ ὑπόλη- ψιν ἅμα, οἷον ὅτι ὁ ἄνθρωπος ὅπερ ζῷον (τοῦτο γὰρ ἦν τὸ [5] μὴ ἐνδέχεσθαι εἶναι μὴ ζῷον) καὶ μὴ ὅπερ ζῷον· τοῦτο γὰρ ἔστω τὸ ἐνδέχεσθαι. Τ ὰ δὲ λοιπὰ πῶς δεῖ διανεῖμαι ἐπί τε διανοίας καὶ νοῦ καὶ ἐπιστήμης καὶ τέχνης καὶ φρονήσεως καὶ σοφίας, τὰ μὲν φυσικῆς τὰ δὲ ἠθικῆς θεωρίας μᾶλλόν ἐστιν. ARIS_ANA_FIN.indd 118 17.12.2012 13:14:49 119 Prva knjiga tudi predmet mnenja in znanstvenega razumevanja isti. Namreč trditev, da je predmet resničnega in neresničnega mnenja isti, v smislu kot jo zagovarjajo nekateri, proizvede nesmisle, med drugim predvsem nasle- dnjega: da kdor meni kaj neresničnega, tega ne meni. 351 Če pa o »istem pred- metu« govorimo v več smislih, je 352 v nekem smislu mogoča in v drugem ne. [30] Namreč resnično mnenje, da je diagonala soizmerljiva, 353 je nesmisel. A ker je diagonala, ki je predmet mnenj 354 , ista, je predmet mnenj v tem smislu isti; vendar pa v prvem in drugem primeru bistvo glede na definicijo ni isto. 355 Predmet znanstvenega razumevanja in mnenja je isti v tem smislu. Znanstveno razumevanje živali je takšno da, ne more ne biti žival, mnenje o živali pa je takšno, [35] da lahko ni žival. 356 Primer: če je predmet znanstvenega razumevanja to, kar je človek 357 , je predmet mnenja sicer človek, vendar ne to, kar je človek . je isto, da je človek, kako , pa ni isto. Na podlagi gornje razprave je jasno, da iste ni mogoče hkrati meniti in znanstveno razumeti. V tem primeru bi namreč nekdo hkrati privzel, [89b] da je ista lahko drugačna in da ne more biti drugačna; to pa ni mogoče. Ista je namreč lahko predmet različnih oseb, in sicer v zgoraj opisanem smislu, ne pa iste osebe; v tem primeru bi namreč nekdo hkrati privzel, da je človek živali (to na- mreč pomeni, kot rečeno, [5] da človek ne more ne biti žival), in da ni živali; naj slednje pomeni, da lahko ni žival. kako je treba razvrstiti ostale 358 med razmi- šljanje, mišljenje, znanstveno razumevanje, strokovno razumevanje, preso- dnost in znanje, pa pritiče delno naravoslovnemu in delno etičnemu proučeva- nju. ARIS_ANA_FIN.indd 119 17.12.2012 13:14:49 120 Druga analitika 34 [10] Ἡ δ' ἀγχίνοιά ἐστιν εὐστοχία τις ἐν ἀσκέπτῳ χρόνῳ τοῦ μέσου, οἷον εἴ τις ἰδὼν ὅτι ἡ σελήνη τὸ λαμπρὸν ἀεὶ ἔχει πρὸς τὸν ἥλιον, ταχὺ ἐνενόησε διὰ τί τοῦτο, ὅτι διὰ τὸ λάμ- πειν ἀπὸ τοῦ ἡλίου· ἢ διαλεγόμενον πλουσίῳ ἔγνω διότι δα- νείζεται· ἢ διότι φίλοι, ὅτι ἐχθροὶ τοῦ αὐτοῦ. πάντα γὰρ [15] τὰ αἴτια τὰ μέσα [ὁ] ἰδὼν τὰ ἄκρα ἐγνώρισεν. τὸ λαμπρὸν εἶναι τὸ πρὸς τὸν ἥλιον ἐφ' οὗ Α, τὸ λάμπειν ἀπὸ τοῦ ἡλίου Β, σελήνη τὸ Γ. ὑπάρχει δὴ τῇ μὲν σελήνῃ τῷ Γ τὸ Β, τὸ λάμπειν ἀπὸ τοῦ ἡλίου· τῷ δὲ Β τὸ Α, τὸ πρὸς τοῦτ' εἶναι τὸ λαμπρόν, ἀφ' οὗ λάμπει· ὥστε καὶ τῷ Γ τὸ Α [20] διὰ τοῦ Β. ARIS_ANA_FIN.indd 120 17.12.2012 13:14:49 121 Prva knjiga 34. poglavje [10] Ostroumnost je nekakšna spretnost, da najdemo srednji pojem v neznatnem času. Primer: nekdo vidi, da ima Luna svetlo stran vedno obrnjeno proti Soncu, in se takoj domisli, zakaj je tako: ker prejema svetlobo od Sonca. Ali pa vidi, da se neki človek pogovarja z nekom bogatim, in ugotovi, zakaj: da bi si sposodil denar. Ali pa , zakaj sta dva prijatelja: zato, ker sta so- vražnika iste osebe. Ko namreč vidi krajne pojme, ugotovi vse [15] srednje pojme oz. razlage. Naj pojem A označuje »imeti svetlo stran obrnjeno proti Soncu«; »prejemati svetlobo od Sonca« naj bo pojem B in Luna naj bo pojem C. Za Luno oz. C torej velja B, »prejemati svetlobo od Sonca«; za B velja A, »imeti svetlo stran obrnjeno proti tistemu, od česar se prejema svetloba«; tako A velja tudi za C [20] na osnovi pojma B. ARIS_ANA_FIN.indd 121 17.12.2012 13:14:49 122 Druga analitika 1 Τ ὰ ζητούμενά ἐστιν ἴσα τὸν ἀριθμὸν ὅσαπερ ἐπιστά- μεθα. ζητοῦμεν δὲ τέτταρα, τὸ ὅτι, τὸ διότι, εἰ ἔστι, τί [25] ἐστιν. ὅταν μὲν γὰρ πότερον τόδε ἢ τόδε ζητῶμεν, εἰς ἀρι- θμὸν θέντες, οἷον πότερον ἐκλείπει ὁ ἥλιος ἢ οὔ, τὸ ὅτι ζη- τοῦμεν. σημεῖον δὲ τούτου· εὑρόντες γὰρ ὅτι ἐκλείπει πε- παύμεθα· καὶ ἐὰν ἐξ ἀρχῆς εἰδῶμεν ὅτι ἐκλείπει, οὐ ζητοῦ- μεν πότερον. ὅταν δὲ εἰδῶμεν τὸ ὅτι, τὸ διότι ζητοῦμεν, οἷον [30] εἰδότες ὅτι ἐκλείπει καὶ ὅτι κινεῖται ἡ γῆ, τὸ διότι ἐκλείπει ἢ διότι κινεῖται ζητοῦμεν. ταῦτα μὲν οὖν οὕτως, ἔνια δ' ἄλ- λον τρόπον ζητοῦμεν, οἷον εἰ ἔστιν ἢ μὴ ἔστι κένταυρος ἢ θεός· τὸ δ' εἰ ἔστιν ἢ μὴ ἁπλῶς λέγω, ἀλλ' οὐκ εἰ λευκὸς ἢ μή. γνόντες δὲ ὅτι ἔστι, τί ἐστι ζητοῦμεν, οἷον τί οὖν ἐστι θεός, ἢ [35] τί ἐστιν ἄνθρωπος; B. ARIS_ANA_FIN.indd 122 17.12.2012 13:14:49 123 123 Druga knjiga 1. poglavje , o katerih se sprašujemo, je toliko kot tistih, ki jih znan- stveno razumemo. Sprašujemo se o štirih : o dejstvu, vzroku, obstoju in [25] kajstvu. 359 Ko se namreč sprašujemo, ali velja to ali to, in vpeljemo več 360 , npr. ali Sonce mrka ali ne, 361 takrat se sprašujemo o dejstvu. To je razvidno iz naslednjega: ko odkrijemo, da Sonce mrka, se o tem nehamo spraševati, in če od začetka vemo, da mrka, se ne sprašujemo, ali mrka. Ko pa neko dejstvo poznamo, se sprašujemo o vzroku. Primer: [30] ko vemo, da Sonce mrka in da se Zemlja premika 362 , se sprašujemo, zakaj Sonce mrka oz. zakaj se Zemlja premika. O teh se sprašujemo na ta način, o nekate- rih pa na drug način; npr. ali je kentaver ali ga ni, ali je bog ali ga ni (izraz »ali je ali ne« tu uporabljam v polnem smislu in ne v smislu, ali je belo ali ne). Potem ko spoznamo, da je, se sprašujemo, kaj je, npr. »kaj je torej bog?« ali pa [35] »kaj je človek?«. Druga knjiga ARIS_ANA_FIN.indd 123 17.12.2012 13:14:49 124 Druga analitika 124 2 Ἃ μὲν οὖν ζητοῦμεν καὶ ἃ εὑρόντες ἴσμεν, ταῦτα καὶ τοσαῦτά ἐστιν. ζητοῦμεν δέ, ὅταν μὲν ζητῶμεν τὸ ὅτι ἢ τὸ εἰ ἔστιν ἁπλῶς, ἆρ' ἔστι μέσον αὐτοῦ ἢ οὐκ ἔστιν· ὅταν δὲ γνόν- τες ἢ τὸ ὅτι ἢ εἰ ἔστιν, ἢ τὸ ἐπὶ μέρους ἢ τὸ ἁπλῶς, πάλιν [90a] τὸ διὰ τί ζητῶμεν ἢ τὸ τί ἐστι, τότε ζητοῦμεν τί τὸ μέσον. λέγω δὲ τὸ ὅτι ἔστιν ἐπὶ μέρους καὶ ἁπλῶς, ἐπὶ μέ- ρους μέν, ἆρ' ἐκλείπει ἡ σελήνη ἢ αὔξεται; εἰ γάρ ἐστι τὶ ἢ μὴ ἔστι τί, ἐν τοῖς τοιούτοις ζητοῦμεν· ἁπλῶς δ', εἰ ἔστιν [5] ἢ μὴ σελήνη ἢ νύξ. συμβαίνει ἄρα ἐν ἁπάσαις ταῖς ζη- τήσεσι ζητεῖν ἢ εἰ ἔστι μέσον ἢ τί ἐστι τὸ μέσον. τὸ μὲν γὰρ αἴτιον τὸ μέσον, ἐν ἅπασι δὲ τοῦτο ζητεῖται. ἆρ' ἐκ- λείπει; ἆρ' ἔστι τι αἴτιον ἢ οὔ; μετὰ ταῦτα γνόντες ὅτι ἔστι τι, τί οὖν τοῦτ' ἔστι ζητοῦμεν. τὸ γὰρ αἴτιον τοῦ εἶναι μὴ [10] τοδὶ ἢ τοδὶ ἀλλ' ἁπλῶς τὴν οὐσίαν, ἢ τοῦ μὴ ἁπλῶς ἀλ- λά τι τῶν καθ' αὑτὸ ἢ κατὰ συμβεβηκός, τὸ μέσον ἐστίν. λέγω δὲ τὸ μὲν ἁπλῶς τὸ ὑποκείμενον, οἷον σελήνην ἢ γῆν ἢ ἥλιον ἢ τρίγωνον, τὸ δὲ τὶ ἔκλειψιν, ἰσότητα ἀνισότητα, εἰ ἐν μέσῳ ἢ μή. ἐν ἅπασι γὰρ τούτοις φανερόν ἐστιν ὅτι [15] τὸ αὐτό ἐστι τὸ τί ἐστι καὶ διὰ τί ἔστιν. τί ἐστιν ἔκλειψις; στέρησις φωτὸς ἀπὸ σελήνης ὑπὸ γῆς ἀντιφράξεως. διὰ τί ἔστιν ἔκλειψις, ἢ διὰ τί ἐκλείπει ἡ σελήνη; διὰ τὸ ἀπολείπειν τὸ φῶς ἀντιφραττούσης τῆς γῆς. τί ἐστι συμ- φωνία; λόγος ἀριθμῶν ἐν ὀξεῖ καὶ βαρεῖ. διὰ τί συμφω- [20] νεῖ τὸ ὀξὺ τῷ βαρεῖ; διὰ τὸ λόγον ἔχειν ἀριθμῶν τὸ ὀξὺ καὶ τὸ βαρύ. ἆρ' ἔστι συμφωνεῖν τὸ ὀξὺ καὶ τὸ βαρύ; ἆρ' ἐστὶν ἐν ἀριθμοῖς ὁ λόγος αὐτῶν; λαβόντες δ' ὅτι ἔστι, τίς οὖν ἐστιν ὁ λόγος; Ὅτι δ' ἐστὶ τοῦ μέσου ἡ ζήτησις, δηλοῖ ὅσων τὸ μέ- [25] σον αἰσθητόν. ζητοῦμεν γὰρ μὴ ᾐσθημένοι, οἷον τῆς ἐκλεί- ψεως, εἰ ἔστιν ἢ μή. εἰ δ' ἦμεν ἐπὶ τῆς σελήνης, οὐκ ἂν ἐζη- τοῦμεν οὔτ' εἰ γίνεται οὔτε διὰ τί, ἀλλ' ἅμα δῆλον ἂν ἦν. ἐκ γὰρ τοῦ αἰσθέσθαι καὶ τὸ καθόλου ἐγένετο ἂν ἡμῖν εἰδέ- ναι. ἡ μὲν γὰρ αἴσθησις ὅτι νῦν ἀντιφράττει (καὶ γὰρ δῆ- [30] λον ὅτι νῦν ἐκλείπει)· ἐκ δὲ τούτου τὸ καθόλου ἂν ἐγένετο. Ὥσπερ οὖν λέγομεν, τὸ τί ἐστιν εἰδέναι ταὐτό ἐστι καὶ ARIS_ANA_FIN.indd 124 17.12.2012 13:14:49 125 125 Druga knjiga 2. poglavje , o katerih se sprašujemo in ki jih vemo, ko jih odkrijemo, so torej te in jih je toliko. Ko se sprašujemo o dejstvu ali o tem, ali neki je v polnem smislu, se sprašujemo, ali za to obstaja srednji pojem ali ne. 363 Ko pa zatem ko spoznamo bodisi neko dejstvo bodisi obstoj (oz. spozna- mo, da neki je bodisi v posebnem smislu bodisi v polnem smislu), spet [90a] sprašujemo o vzroku ali pa o kajstvu tega, takrat sprašujemo, kaj 364 je srednji pojem. Da »neki je«, pravim v posebnem in v polnem smislu; v posebnem smislu v primeru, kot je »ali Luna mrka ali se veča?«. V takšnih se namreč sprašujemo, ali neki je nekakšen ali ni neka- kšen. 365 Da »neki je« v polnem smislu, pa pravim v primeru, kot je »ali je Luna [5] ali ne«, ali pa noč. Vsa naša vprašanja torej sprašujejo bodisi, ali srednji pojem je, bodisi, kaj je srednji pojem. Srednji pojem namreč tvori razlago, prav o razlagi pa se sprašujemo v vseh . Primer: »Ali mrka?«, tj. »Ali je kakšna razlaga za to ali ne?« Potem ko spoznamo, da je, se vprašamo, kaj je ta razlaga. Razlaga pa je srednji pojem: ko je razlaga tega, da neki je, in sicer ne v smislu, da je [10] takšen ali takšen, ampak v polnem smislu, tj. da je kot bitnost; in tudi ko je razlaga tega, da neki je, in sicer ne v polnem smislu, ampak v smislu, da je nekakšen sam po sebi ali pa naključno. 366 Ko rečem »je v polnem smislu«, mislim na subjekt, npr. na Luno, Zemljo, Sonce ali trikotnik; ko rečem »je nekakšen«, pa mislim na mrk, enakost, neenakost, nahajanje ali nenahajanje v vmesni legi 367 . 368 V vseh teh je namreč [15] vprašanje, kaj je, očitno enako vprašanju, zakaj je. Primeri: Kaj je mrk? Odvzetje svetlobe Luni zaradi Zemljinega zastiranja. Zakaj nastane mrk oz. zakaj Luna mrka? Ker svetloba umanjka zaradi zastiranja Zemlje. Kaj je sozvočje ? Številčno razmerje 369 med visokim in nizkim tonom. Zakaj je neki visok ton [20] v sozvočju z nekim niz- kim? Zato, ker sta ta visok in ta nizek ton v številčnem razmerju. Ali sta neki visok in neki nizek ton lahko v sozvočju? Tj., ali je razmerje med njima številč- no? Če privzamemo, da je <, se nato vprašamo>: katero je to razmerje? Da se sprašujemo po srednjem pojmu, kažejo tudi , v katerih je [25] srednji pojem zaznaven. Sprašujemo se namreč, ker nismo zaznali. Pri- mer: ker nismo zaznali mrka, se sprašujemo, ali ta je ali ne. 370 Če pa bi bili na Luni, se ne bi spraševali, ali je nastal mrk, ne zakaj , pač pa bi bilo oboje razvidno. Na podlagi zaznavanja bi nam namreč postalo znano ARIS_ANA_FIN.indd 125 17.12.2012 13:14:49 126 Druga analitika 126 διὰ τί ἔστιν, τοῦτο δ' ἢ ἁπλῶς καὶ μὴ τῶν ὑπαρχόντων τι, ἢ τῶν ὑπαρχόντων, οἷον ὅτι δύο ὀρθαί, ἢ ὅτι μεῖζον ἢ ἔλαττον. ARIS_ANA_FIN.indd 126 17.12.2012 13:14:49 127 127 Druga knjiga tudi splošno. Zaznali bi namreč, da Zemlja zdaj zastira Luno ( [30] razvidno pa bi bilo tudi, da zdaj Luna mrka); na podlagi tega pa bi bilo dano tudi splošno. Trdimo torej naslednje. Vedeti, kaj neki je, je isto kot vedeti, zakaj je: bodisi zakaj je v polnem smislu in ne zakaj je nekakšen, bodisi zakaj je nekakšen, npr. da dvema pravima ali da je večji oz. manjši . ARIS_ANA_FIN.indd 127 17.12.2012 13:14:49 128 Druga analitika 128 3 [35] Ὅτι μὲν οὖν πάντα τὰ ζητούμενα μέσου ζήτησίς ἐστι, δῆλον· πῶς δὲ τὸ τί ἐστι δείκνυται, καὶ τίς ὁ τρόπος τῆς ἀναγωγῆς, καὶ τί ἐστιν ὁρισμὸς καὶ τίνων, εἴπωμεν, διαπο- ρήσαντες πρῶτον περὶ αὐτῶν. ἀρχὴ δ' ἔστω τῶν μελλόντων [90b] ἥπερ ἐστὶν οἰκειοτάτη τῶν ἐχομένων λόγων. ἀπορήσειε γὰρ ἄν τις, ἆρ' ἔστι τὸ αὐτὸ καὶ κατὰ τὸ αὐτὸ ὁρισμῷ εἰδέναι καὶ ἀποδείξει, ἢ ἀδύνατον; ὁ μὲν γὰρ ὁρισμὸς τοῦ τί ἐστιν εἶναι δοκεῖ, τὸ δὲ τί ἐστιν ἅπαν καθόλου καὶ κατηγορικόν· [5] συλλογισμοὶ δ' εἰσὶν οἱ μὲν στερητικοί, οἱ δ' οὐ καθόλου, οἷον οἱ μὲν ἐν τῷ δευτέρῳ σχήματι στερητικοὶ πάντες, οἱ δ' ἐν τῷ τρίτῳ οὐ καθόλου. εἶτα οὐδὲ τῶν ἐν τῷ πρώτῳ σχή- ματι κατηγορικῶν ἁπάντων ἔστιν ὁρισμός, οἷον ὅτι πᾶν τρί- γωνον δυσὶν ὀρθαῖς ἴσας ἔχει. τούτου δὲ λόγος, ὅτι τὸ ἐπί- [10] στασθαί ἐστι τὸ ἀποδεικτὸν τὸ ἀπόδειξιν ἔχειν, ὥστ' ἐπεὶ τῶν τοιούτων ἀπόδειξις ἔστι, δῆλον ὅτι οὐκ ἂν εἴη αὐτῶν καὶ ὁρισμός· ἐπίσταιτο γὰρ ἄν τις καὶ κατὰ τὸν ὁρισμόν, οὐκ ἔχων τὴν ἀπόδειξιν· οὐδὲν γὰρ κωλύει μὴ ἅμα ἔχειν. ἱκανὴ δὲ πίστις καὶ ἐκ τῆς ἐπαγωγῆς· οὐδὲν γὰρ πώποτε ὁρισά- [15] μενοι ἔγνωμεν, οὔτε τῶν καθ' αὑτὸ ὑπαρχόντων οὔτε τῶν συμ- βεβηκότων. ἔτι εἰ ὁ ὁρισμὸς οὐσίας τινὸς γνωρισμός, τά γε τοιαῦτα φανερὸν ὅτι οὐκ οὐσίαι. Ὅτι μὲν οὖν οὐκ ἔστιν ὁρισμὸς ἅπαντος οὗπερ καὶ ἀπό- δειξις, δῆλον. τί δαί, οὗ ὁρισμός, ἆρα παντὸς ἀπόδειξις ἔστιν [20] ἢ οὔ; εἷς μὲν δὴ λόγος καὶ περὶ τούτου ὁ αὐτός. τοῦ γὰρ ἑνός, ᾗ ἕν, μία ἐπιστήμη. ὥστ' εἴπερ τὸ ἐπίστασθαι τὸ ἀπο- δεικτόν ἐστι τὸ τὴν ἀπόδειξιν ἔχειν, συμβήσεταί τι ἀδύνα- τον· ὁ γὰρ τὸν ὁρισμὸν ἔχων ἄνευ τῆς ἀποδείξεως ἐπιστήσε- ται. ἔτι αἱ ἀρχαὶ τῶν ἀποδείξεων ὁρισμοί, ὧν ὅτι οὐκ ἔσον- [25] ται ἀποδείξεις δέδεικται πρότερον – ἢ ἔσονται αἱ ἀρχαὶ ἀπο- δεικταὶ καὶ τῶν ἀρχῶν ἀρχαί, καὶ τοῦτ' εἰς ἄπειρον βαδι- εῖται, ἢ τὰ πρῶτα ὁρισμοὶ ἔσονται ἀναπόδεικτοι. Ἀλλ' ἆρα, εἰ μὴ παντὸς τοῦ αὐτοῦ, ἀλλὰ τινὸς τοῦ αὐτοῦ ἔστιν ὁρισμὸς καὶ ἀπόδειξις; ἢ ἀδύνατον; οὐ γὰρ ἔστιν [30] ἀπόδειξις οὗ ὁρισμός. ὁρισμὸς μὲν γὰρ τοῦ τί ἐστι καὶ οὐ- σίας· αἱ δ' ἀποδείξεις φαίνονται πᾶσαι ὑποτιθέμεναι καὶ ARIS_ANA_FIN.indd 128 17.12.2012 13:14:49 129 129 Druga knjiga 3. poglavje [35] Vsa vprašanja torej očitno sprašujejo po srednjem pojmu. Zdaj pa spregovorimo o tem, kako kajstvo pokažemo 371 in na kakšen način zvajamo 372 , kaj je definicija in katere se lahko definirajo. Najprej na- vedimo zagate v zvezi s tem. Začnimo z razpravo, [90b] ki je najtesneje pove- zana z argumenti, ki sledijo 373 . Možna zagata je naslednja: ali je mogoče isto in v istem oziru vedeti na osnovi definicije in na osnovi dokaza ali je to nemogoče? Definicija se namreč domnevno nanaša na kajstvo, kajstvo pa je v vsakem splošno in pripisno. 374 [5] Med sklepi 375 pa so nekateri odvzemni in nekateri niso splošni, npr. sklepi v drugi figuri so vsi odvzemni in sklepi v tretji figuri niso splošni. Poleg tega niti vsi trdilni sklepi v prvi figuri niso definicije, npr. , da ima vsak trikotnik kote enake dvema pravima. Argument za to je naslednji. [10] Znanstveno razumevanje nečesa dokazljivega pomeni posedovanje dokaza . Ker dokazi takšnih obstajajo, očitno ne morejo obstajati tudi definicije le-teh, 376 saj bi sicer kdo lahko znanstveno razumel tudi na osnovi definicije , ne da bi imel dokaz ; povsem mogoče je namreč, da ne bi imel obeh. O tem se lahko ustrezno prepričamo tudi iz indukcije, 377 saj nobenega , ki velja sam po sebi ali pa naključno, nikoli nismo spoznali [15] z definiranjem tega. Dalje, če definicija naredi poznano bitnost nečesa, takšne pa očitno niso bitnosti. 378 Očitno torej ne obstaja definicija za vse, za kar obstaja dokaz. Kaj pa to: ali obstaja dokaz za vse, za kar obstaja definicija, [20] ali ne? 379 Tudi v zvezi s tem je en argument isti kot prej. Za eno samo , kot eno, obstaja eno samo znanstveno razumevanje. Ker znanstveno razumevanje nečesa dokazlji- vega pomeni prav posedovanje dokaza , bo zato iz gornjega izhajalo nemogoče; kdor ima definicijo , bo namreč znanstveno razumel, ne da bi imel dokaz . Dalje, počela dokazov so definicije, prej 380 pa smo pokazali, da počel ne [25] moremo dokazati: bodisi so počela dokazljiva in obstajajo tudi počela teh počel, ter bo ta regres neskončen, bodisi so prvotne definicije, ki so nedokazljive. A kljub temu, da za isto ni definicije in dokaza v vseh , ali to velja vsaj v nekaterih ? Morda pa je to nemogoče, saj za kar obstaja definicija, ni [30] dokaza. Definicija se namreč nanaša na kajstvo in bitnost; vsi dokazi pa kajstvo očitno predpostavljajo in privzemajo, npr. ma- ARIS_ANA_FIN.indd 129 17.12.2012 13:14:49 130 Druga analitika 130 λαμβάνουσαι τὸ τί ἐστιν, οἷον αἱ μαθηματικαὶ τί μονὰς καὶ τί τὸ περιττόν, καὶ αἱ ἄλλαι ὁμοίως. ἔτι πᾶσα ἀπόδειξις τὶ κατὰ τινὸς δείκνυσιν, οἷον ὅτι ἔστιν ἢ οὐκ ἔστιν· ἐν δὲ τῷ [35] ὁρισμῷ οὐδὲν ἕτερον ἑτέρου κατηγορεῖται, οἷον οὔτε τὸ ζῷον κατὰ τοῦ δίποδος οὔτε τοῦτο κατὰ τοῦ ζῴου, οὐδὲ δὴ κατὰ τοῦ ἐπιπέδου τὸ σχῆμα· οὐ γάρ ἐστι τὸ ἐπίπεδον σχῆμα, οὐδὲ τὸ σχῆμα ἐπίπεδον. ἔτι ἕτερον τὸ τί ἐστι καὶ ὅτι ἔστι δεῖξαι. [91a] ὁ μὲν οὖν ὁρισμὸς τί ἐστι δηλοῖ, ἡ δὲ ἀπόδειξις ὅτι ἔστι τόδε κατὰ τοῦδε ἢ οὐκ ἔστιν. ἑτέρου δὲ ἑτέρα ἀπόδειξις, ἐὰν μὴ ὡς μέρος ᾖ τι τῆς ὅλης. τοῦτο δὲ λέγω, ὅτι δέδεικται τὸ ἰσοσκελὲς δύο ὀρθαί, εἰ πᾶν τρίγωνον δέδεικται· μέρος [5] γάρ, τὸ δ' ὅλον. ταῦτα δὲ πρὸς ἄλληλα οὐκ ἔχει οὕτως, τὸ ὅτι ἔστι καὶ τί ἐστιν· οὐ γάρ ἐστι θατέρου θάτερον μέρος. Φανερὸν ἄρα ὅτι οὔτε οὗ ὁρισμός, τούτου παντὸς ἀπό- δειξις, οὔτε οὗ ἀπόδειξις, τούτου παντὸς ὁρισμός, οὔτε ὅλως τοῦ αὐτοῦ οὐδενὸς ἐνδέχεται ἄμφω ἔχειν. ὥστε δῆλον ὡς οὐδὲ [10] ὁρισμὸς καὶ ἀπόδειξις οὔτε τὸ αὐτὸ ἂν εἴη οὔτε θάτερον ἐν θα- τέρῳ· καὶ γὰρ ἂν τὰ ὑποκείμενα ὁμοίως εἶχεν. ARIS_ANA_FIN.indd 130 17.12.2012 13:14:49 131 131 Druga knjiga tematični dokazi privzemajo, kaj je enota in kaj je liho, in enako drugi. Dalje, vsak dokaz dokazuje neki o nekem , in sicer da velja oz. ne velja zanj; v [35] definiciji pa se nekaj ne pripisuje nečemu drugemu, npr. »žival« se ne pripisuje »dvonožnemu«, ne »dvonožno« »živali«, prav tako se » lik« ne pripisuje »ravnini«; ravnina namreč ni neki lik, ne lik neka ravnina. 381 Dalje, pokazati kajstvo je drugače kot pokazati neko veljavnost. [91a] Definicija torej pokaže, kaj je, dokaz pa, da določeni velja oz. ne velja za določeni . Za dve različni pa sta dokaza različna, razen če nista v takšnem odnosu kot neki del celote. S tem hočem reči naslednje: da ima enakokraki trikotnik kote enake dvema pravima, smo dokazali, če smo dokazali, da je tak vsak tri- kotnik; [5] prvo je namreč del, drugo pa celota. Ti dve, tj. , da velja, in , kaj je, pa nista v takem odnosu; ena namreč ni del druge. Očitno torej ne obstaja dokaz za vse, za kar obstaja definicija, in prav tako ne definicija za vse, za kar obstaja dokaz; nasploh za isto ne more- mo imeti dokaza in definicije. Zato je jasno tudi, da [10] definicija in dokaz ne moreta biti identična; prav tako en od njiju ne more biti vsebovan v drugem, saj bi bila sicer tudi njuna subjekta v enakem odnosu. ARIS_ANA_FIN.indd 131 17.12.2012 13:14:49 132 Druga analitika 132 4 Ταῦτα μὲν οὖν μέχρι τούτου διηπορήσθω· τοῦ δὲ τί ἐστι πότερον ἔστι συλλογισμὸς καὶ ἀπόδειξις ἢ οὐκ ἔστι, κα- θάπερ νῦν ὁ λόγος ὑπέθετο; ὁ μὲν γὰρ συλλογισμὸς τὶ κατὰ [15] τινὸς δείκνυσι διὰ τοῦ μέσου· τὸ δὲ τί ἐστιν ἴδιόν τε, καὶ ἐν τῷ τί ἐστι κατηγορεῖται. ταῦτα δ' ἀνάγκη ἀντιστρέφειν. εἰ γὰρ τὸ Α τοῦ Γ ἴδιον, δῆλον ὅτι καὶ τοῦ Β καὶ τοῦτο τοῦ Γ, ὥστε πάντα ἀλλήλων. ἀλλὰ μὴν καὶ εἰ τὸ Α ἐν τῷ τί ἐστιν ὑπάρχει παντὶ τῷ Β, καὶ καθόλου τὸ Β παντὸς τοῦ Γ ἐν [20] τῷ τί ἐστι λέγεται, ἀνάγκη καὶ τὸ Α ἐν τῷ τί ἐστι τοῦ Γ λέγεσθαι. εἰ δὲ μὴ οὕτω τις λήψεται διπλώσας, οὐκ ἀνάγκη ἔσται τὸ Α τοῦ Γ κατηγορεῖσθαι ἐν τῷ τί ἐστιν, εἰ τὸ μὲν Α τοῦ Β ἐν τῷ τί ἐστι, μὴ καθ' ὅσων δὲ τὸ Β, ἐν τῷ τί ἐστιν. τὸ δὲ τί ἐστιν ἄμφω ταῦτα ἕξει· ἔσται ἄρα καὶ τὸ Β κατὰ [25] τοῦ Γ τὸ τί ἐστιν. εἰ δὴ τὸ τί ἐστι καὶ τὸ τί ἦν εἶναι ἄμφω ἔχει, ἐπὶ τοῦ μέσου ἔσται πρότερον τὸ τί ἦν εἶναι. ὅλως τε, εἰ ἔστι δεῖξαι τί ἐστιν ἄνθρωπος, ἔστω τὸ Γ ἄνθρωπος, τὸ δὲ Α τὸ τί ἐστιν, εἴτε ζῷον δίπουν εἴτ' ἄλλο τι. εἰ τοίνυν συλ- λογιεῖται, ἀνάγκη κατὰ τοῦ Β τὸ Α παντὸς κατηγορεῖσθαι. [30] τοῦτο δ' ἔσται ἄλλος λόγος μέσος, ὥστε καὶ τοῦτο ἔσται τί ἐστιν ἄνθρωπος. λαμβάνει οὖν ὃ δεῖ δεῖξαι· καὶ γὰρ τὸ Β ἔσται τί ἐστιν ἄνθρωπος. Δεῖ δ' ἐν ταῖς δυσὶ προτάσεσι καὶ τοῖς πρώτοις καὶ ἀμέσοις σκοπεῖν· μάλιστα γὰρ φανερὸν τὸ λεγόμενον γίνε- [35] ται. οἱ μὲν οὖν διὰ τοῦ ἀντιστρέφειν δεικνύντες τί ἐστι ψυχή, ἢ τί ἐστιν ἄνθρωπος ἢ ἄλλο ὁτιοῦν τῶν ὄντων, τὸ ἐξ ἀρχῆς αἰτοῦνται, οἷον εἴ τις ἀξιώσειε ψυχὴν εἶναι τὸ αὐτὸ αὑτῷ αἴτιον τοῦ ζῆν, τοῦτο δ' ἀριθμὸν αὐτὸν αὑτὸν κινοῦντα· ἀνάγκη γὰρ αἰτῆσαι τὴν ψυχὴν ὅπερ ἀριθμὸν εἶναι αὐτὸν αὑτὸν κι- [91b] νοῦντα, οὕτως ὡς τὸ αὐτὸ ὄν. οὐ γὰρ εἰ ἀκολουθεῖ τὸ Α τῷ Β καὶ τοῦτο τῷ Γ, ἔσται τῷ Γ τὸ Α τὸ τί ἦν εἶναι, ἀλλ' ἀληθὲς εἰπεῖν ἔσται μόνον· οὐδ' εἰ ἔστι τὸ Α ὅπερ τι καὶ κατὰ τοῦ Β κατηγορεῖται παντός. καὶ γὰρ τὸ ζῴῳ εἶ- [5] ναι κατηγορεῖται κατὰ τοῦ ἀνθρώπῳ εἶναι (ἀληθὲς γὰρ πᾶν τὸ ἀνθρώπῳ εἶναι ζῴῳ εἶναι, ὥσπερ καὶ πάντα ἄνθρωπον ζῷον), ἀλλ' οὐχ οὕτως ὥστε ἓν εἶναι. ἐὰν μὲν οὖν μὴ οὕτω ARIS_ANA_FIN.indd 132 17.12.2012 13:14:49 133 133 Druga knjiga 4. poglavje Te zagate smo zadostno opisali. Ali obstaja sklepanje in dokaz za kajstvo ali ne, kot je predpostavila gornja razprava ? Sklepanje namreč dokazuje neki o [15] nekem drugem na osnovi srednjega pojma; kajstvo pa je svojsko in se pripisuje v kajstvu. 382 Ti 383 mo- rajo biti zamenljivi; če je namreč pojem A svojski pojmu C, je očitno svojski tudi pojmu B in pojem B svojski pojmu C, tako da so vsi drug druge- mu svojski. 384 In hkrati, če pojem A velja za vsak B v kajstvu in če se pojem B izreka splošno o vsakem C v [20] kajstvu, se tudi pojem A nujno izreka o pojmu C v kajstvu. Če ne privzamemo obeh premis na ta način, se pojem A pojmu C ne pripisuje nujno v kajstvu (tj. če se pojem A pripisuje pojmu B v kajstvu, vendar se pojem B ne pripisuje v kajstvu tistih , katerim se pripisu- je). 385 Obe premisi bosta vsebovali kajstvo; torej se bo tudi pojem B pripisoval [25] pojmu C kot kajstvo. Če torej obe premisi vsebujeta kajstvo in bistvo, bo bistvo dano predhodno 386 v srednjem pojmu. Na splošno, če je mogoče dokazati, kaj je človek, naj bo pojem C »človek« in pojem A kajstvo človeka: bodisi »dvonožna žival« bodisi kaj drugega. Če se naj torej sklepanje tvori, se mora pojem A pripisovati vsakemu pojma B. [30] Srednji pojem pa bo opis, drugačen od tega 387 , tako da bo tudi srednji pojem kajstvo človeka. Privzemamo torej to, kar moramo dokazati, saj tudi pojem B izraža 388 kajstvo človeka. Proučiti je treba , v katerih sta premisi prvotni in neposre- dni, saj ti najbolje izkazujejo, [35] kar trdimo. Tisti, ki dokazujejo na osnovi zamenjave, kaj je duša, kaj je človek ali karkoli drugega obstoječega, postulirajo začetno. 389 Primer: če bi kdo trdil, da je duša to, kar samo razloži lastno živost, in da je to število, ki giblje samo sebe; pri tem bi namreč nujno postuliral, da je duša prav število, ki [91b] giblje samo sebe, tj. da je identična z njim. 390 Če na- mreč pojem A sledi 391 pojmu B in pojem B pojmu C, ne , da je pojem A bistvo pojma C, pač pa le, da je resnično izrekati pojem A o pojmu C. Prav tako to 392 ne drži, če je pojem A nekaj <, česar vrsta je pojem B,> 393 in se pripisuje vsakemu pojma B. Tudi [5] bistvo živali se namreč pripi- suje bistvu človeka (saj je v vsakem bistvo živali resnično za bistvo človeka, 394 kot je resnično, da je vsak človek žival), vendar ne v smislu, da bi bila eno. 395 Če torej ne privzamemo takšnih premis, 396 ne moremo izpeljati sklepa, da je pojem A bistvo in bitnost pojma C; če pa privzamemo takšni premisi, ARIS_ANA_FIN.indd 133 17.12.2012 13:14:49 134 Druga analitika 134 λάβῃ, οὐ συλλογιεῖται ὅτι τὸ Α ἐστὶ τῷ Γ τὸ τί ἦν εἶναι καὶ ἡ οὐσία· ἐὰν δὲ οὕτω λάβῃ, πρότερον ἔσται εἰληφὼς τῷ [10] Γ τί ἐστι τὸ τί ἦν εἶναι [τὸ Β]. ὥστ' οὐκ ἀποδέδεικται· τὸ γὰρ ἐν ἀρχῇ εἴληφεν. ARIS_ANA_FIN.indd 134 17.12.2012 13:14:49 135 135 Druga knjiga bomo privzeli predhodno, [10] kaj je bistvo pojma C, in sicer pojem B 397 . Tako tega nismo dokazali, saj smo privzeli začetno 398 . ARIS_ANA_FIN.indd 135 17.12.2012 13:14:49 136 Druga analitika 136 5 Ἀλλὰ μὴν οὐδ' ἡ διὰ τῶν διαιρέσεων ὁδὸς συλλογί- ζεται, καθάπερ ἐν τῇ ἀναλύσει τῇ περὶ τὰ σχήματα εἴ- ρηται. οὐδαμοῦ γὰρ ἀνάγκη γίνεται τὸ πρᾶγμα ἐκεῖνο εἶναι [15] τωνδὶ ὄντων, ἀλλ' ὥσπερ οὐδ' ὁ ἐπάγων ἀποδείκνυσιν. οὐ γὰρ δεῖ τὸ συμπέρασμα ἐρωτᾶν, οὐδὲ τῷ δοῦναι εἶναι, ἀλλ' ἀνάγκη εἶναι ἐκείνων ὄντων, κἂν μὴ φῇ ὁ ἀποκρινόμενος. ἆρ' ὁ ἄνθρωπος ζῷον ἢ ἄψυχον; εἶτ' ἔλαβε ζῷον, οὐ συλ- λελόγισται. πάλιν ἅπαν ζῷον ἢ πεζὸν ἢ ἔνυδρον· ἔλαβε [20] πεζόν. καὶ τὸ εἶναι τὸν ἄνθρωπον τὸ ὅλον, ζῷον πεζόν, οὐκ ἀνάγκη ἐκ τῶν εἰρημένων, ἀλλὰ λαμβάνει καὶ τοῦτο. δια- φέρει δ' οὐδὲν ἐπὶ πολλῶν ἢ ὀλίγων οὕτω ποιεῖν· τὸ αὐτὸ γάρ ἐστιν. (ἀσυλλόγιστος μὲν οὖν καὶ ἡ χρῆσις γίνεται τοῖς οὕτω μετιοῦσι καὶ τῶν ἐνδεχομένων συλλογισθῆναι.) τί γὰρ [25] κωλύει τοῦτο ἀληθὲς μὲν τὸ πᾶν εἶναι κατὰ τοῦ ἀνθρώπου, μὴ μέντοι τὸ τί ἐστι μηδὲ τὸ τί ἦν εἶναι δηλοῦν; ἔτι τί κω- λύει ἢ προσθεῖναί τι ἢ ἀφελεῖν ἢ ὑπερβεβηκέναι τῆς οὐσίας; Ταῦτα μὲν οὖν παρίεται μέν, ἐνδέχεται δὲ λῦσαι τῷ λαμβάνειν ἐν τῷ τί ἐστι πάντα, καὶ τὸ ἐφεξῆς τῇ διαιρέσει [30] ποιεῖν, αἰτούμενον τὸ πρῶτον, καὶ μηδὲν παραλείπειν. τοῦτο δ' ἀναγκαῖον, εἰ ἅπαν εἰς τὴν διαίρεσιν ἐμπίπτει καὶ μηδὲν ἐλλείπει· [τοῦτο δ' ἀναγκαῖον,] ἄτομον γὰρ ἤδη δεῖ εἶναι. ἀλλὰ συλλογισμὸς ὅμως οὐκ ἔστι, ἀλλ' εἴπερ, ἄλλον τρόπον γνωρίζειν ποιεῖ. καὶ τοῦτο μὲν οὐδὲν ἄτοπον· οὐδὲ γὰρ ὁ [35] ἐπάγων ἴσως ἀποδείκνυσιν, ἀλλ' ὅμως δηλοῖ τι. συλλογι- σμὸν δ' οὐ λέγει ὁ ἐκ τῆς διαιρέσεως λέγων τὸν ὁρισμόν. ὥσπερ γὰρ ἐν τοῖς συμπεράσμασι τοῖς ἄνευ τῶν μέσων, ἐάν τις εἴπῃ ὅτι τούτων ὄντων ἀνάγκη τοδὶ εἶναι, ἐνδέχεται ἐρωτῆσαι διὰ τί, οὕτως καὶ ἐν τοῖς διαιρετικοῖς ὅροις. τί ἐστιν [92a] ἄνθρωπος; ζῷον θνητόν, ὑπόπουν, δίπουν, ἄπτερον. διὰ τί, παρ' ἑκάστην πρόσθεσιν; ἐρεῖ γάρ, καὶ δείξει τῇ διαιρέσει, ὡς οἴεται, ὅτι πᾶν ἢ θνητὸν ἢ ἀθάνατον. ὁ δὲ τοιοῦτος λό- γος ἅπας οὐκ ἔστιν ὁρισμός, ὥστ' εἰ καὶ ἀπεδείκνυτο τῇ διαι- [5] ρέσει, ἀλλ' ὅ γ' ὁρισμὸς οὐ συλλογισμὸς γίνεται. ARIS_ANA_FIN.indd 136 17.12.2012 13:14:49 137 137 Druga knjiga 5. poglavje Vendar tudi metoda na osnovi razčlenitev 399 ne sestoji iz sklepanja 400 , kot smo povedali v razpravi o zvajanju figur. 401 Pri njej namreč nikoli ni dana nuj- nost, da [15] ob določenih velja neko ; z njo ne dokazuje- mo, kakor ne z indukcijo. Sklep namreč ne sme biti predmet vprašanja niti ne sme veljati na osnovi soglasja, pač pa ob določenih velja nujno, tudi če odgovarjalec to zanika. 402 je človek nekaj živega ali neživega ? Odgovarjalec je torej privzel »živo« in na to ni sklepal. Spet, vsako živo bitje je bodisi kopensko bodisi vodno; privzel je [20] »kopensko«. Da za človeka velja ta celoten , tj. »kopensko živo bitje«, iz prejšnjih trditev ne izhaja nujno, pač pa odgovarjalec tudi to privzema. Vseeno je, ali se postopek izvede dosti- krat ali malokrat, saj se zgodi isto (tisti, ki uporabljajo to metodo, pa ne izvajajo sklepanja niti v , kjer bi ga lahko) 403 . [25] Ali ni namreč povsem mogoče, da se ta celota 404 o človeku izreka resnično, da pa kljub temu ne izraža njegovega kajstva in bistva? Dalje, ali ni povsem mogoče, da dani bitnosti kaj dodamo, odvzamemo ali kaj od nje izpustimo? 405 T e težave se ne upoštevajo, vendar jih lahko rešimo na naslednji način: vse privzamemo v kajstvu, [30] razčlenjujemo zaporedno s postuliranjem prvotnega in ne izpustimo nobenega. 406 To se nujno zgodi, če so v razčlenitev vključeni vsi in noben ni izpuščen; končna mora namreč biti nedeljiva. 407 Vendar to vseeno ni sklepanje, pač pa – če sploh – pripelje do spoznanja na drug način. To ni nič čudnega; saj tudi [35] kdor inducira, verjetno nič ne dokaže, vendar vseeno kaj pokaže. A kdor poda definicijo na osnovi razčlenitve, ne izvaja sklepanja. 408 Če kdo sklep izpe- lje brez srednjega pojma 409 in trdi, da ob določenih neko nujno velja, ga lahko vprašamo, zakaj; enako lahko vprašamo tudi pri definici- jah na osnovi razčlenjevanja. kaj je [92a] človek? Živo bitje, smrtno, kopensko, dvonožno, brezkrilno. Ob vsaki nadaljnji določitvi : za- kaj? bo trdil in (kot misli) dokazal na osnovi razčlenjevanja, da zato, ker je vsako živo bitje bodisi smrtno bodisi nesmrtno. Vendar takšen 410 opis, vzet v celoti, ni definicija. Zato tudi če bi definicijo dokazovali [5] s pomočjo razčlenjevanja, ta kljub temu ne bi bila rezultat sklepanja. ARIS_ANA_FIN.indd 137 17.12.2012 13:14:49 138 Druga analitika 138 6 Ἀλλ' ἆρα ἔστι καὶ ἀποδεῖξαι τὸ τί ἐστι κατ' οὐσίαν, ἐξ ὑποθέσεως δέ, λαβόντα τὸ μὲν τί ἦν εἶναι τὸ ἐκ τῶν ἐν τῷ τί ἐστιν ἴδιον, ταδὶ δὲ ἐν τῷ τί ἐστι μόνα, καὶ ἴδιον τὸ πᾶν; τοῦτο γάρ ἐστι τὸ εἶναι ἐκείνῳ. ἢ πάλιν εἴληφε τὸ τί [10] ἦν εἶναι καὶ ἐν τούτῳ; ἀνάγκη γὰρ διὰ τοῦ μέσου δεῖξαι. ἔτι ὥσπερ οὐδ' ἐν συλλογισμῷ λαμβάνεται τί ἐστι τὸ συλ- λελογίσθαι (ἀεὶ γὰρ ὅλη ἢ μέρος ἡ πρότασις, ἐξ ὧν ὁ συλ- λογισμός), οὕτως οὐδὲ τὸ τί ἦν εἶναι δεῖ ἐνεῖναι ἐν τῷ συλ- λογισμῷ, ἀλλὰ χωρὶς τοῦτο τῶν κειμένων εἶναι, καὶ πρὸς [15] τὸν ἀμφισβητοῦντα εἰ συλλελόγισται ἢ μή, τοῦτο ἀπαντᾶν ὅτι “τοῦτο γὰρ ἦν συλλογισμός” , καὶ πρὸς τὸν ὅτι οὐ τὸ τί ἦν εἶναι συλλελόγισται, ὅτι “ναί· τοῦτο γὰρ ἔκειτο ἡμῖν τὸ τί ἦν εἶναι” . ὥστε ἀνάγκη καὶ ἄνευ τοῦ τί συλλογισμὸς ἢ τὸ τί ἦν εἶναι συλλελογίσθαι τι. [20] Κἂν ἐξ ὑποθέσεως δὲ δεικνύῃ, οἷον εἰ τὸ κακῷ ἐστὶ τὸ διαιρετῷ εἶναι, τὸ δ' ἐναντίῳ τὸ τῷ ἐναντίῳ <ἐναντίῳ> εἶναι, ὅσοις ἔστι τι ἐναντίον· τὸ δ' ἀγαθὸν τῷ κακῷ ἐναντίον καὶ τὸ ἀδιαίρε- τον τῷ διαιρετῷ· ἔστιν ἄρα τὸ ἀγαθῷ εἶναι τὸ ἀδιαιρέτῳ εἶ- ναι. καὶ γὰρ ἐνταῦθα λαβὼν τὸ τί ἦν εἶναι δείκνυσι· λαμ- [25] βάνει δ' εἰς τὸ δεῖξαι τὸ τί ἦν εἶναι. “ἕτερον μέντοι” . ἔστω· καὶ γὰρ ἐν ταῖς ἀποδείξεσιν, ὅτι ἐστὶ τόδε κατὰ τοῦδε· ἀλλὰ μὴ αὐτό, μηδὲ οὗ ὁ αὐτὸς λόγος, καὶ ἀντιστρέφει. πρὸς ἀμ- φοτέρους δέ, τόν τε κατὰ διαίρεσιν δεικνύντα καὶ πρὸς τὸν οὕτω συλλογισμόν, τὸ αὐτὸ ἀπόρημα· διὰ τί ἔσται ὁ ἄνθρω- [30] πος ζῷον πεζὸν δίπουν, ἀλλ' οὐ ζῷον καὶ πεζόν <καὶ δίπουν>; ἐκ γὰρ τῶν λαμβανομένων οὐδεμία ἀνάγκη ἐστὶν ἓν γίνεσθαι τὸ κατηγορούμενον, ἀλλ' ὥσπερ ἂν ἄνθρωπος ὁ αὐτὸς εἴη μουσικὸς καὶ γραμματικός. ARIS_ANA_FIN.indd 138 17.12.2012 13:14:49 139 139 Druga knjiga 6. poglavje Morda pa je vendarle mogoče dokazati, kaj je po bitnosti, na osnovi hipoteze, tj. na naslednji način: privzamemo, da je bistvo svojskost, se- stavljena iz v kajstvu, 411 in dalje, da so ti in ti edini v kajstvu ter da je njihova celota temu svojska. To je namreč bistvo tega . Ali pa smo tudi v tem primeru [10] bistvo privzeli? Dokazati ga namreč moramo na osnovi srednjega pojma. 412 Dalje, kot v sklepanju ne privzamemo, kaj je sklepanje (vsaka od premis, iz katerih sestoji sklepanje, je namreč vedno bodisi celota bodisi del), tako v sklepanju ne smemo bistvo, pač pa mora biti to ločeno od privzetih premis. 413 In [15] če kdo dvomi, ali smo izvedli sklepanje ali ne, mu moramo odvrniti: »saj je sklepanje to«. Če pa kdo zanika, da smo sklepali na bistvo , mu moramo odvrniti: »smo; saj smo pri- vzeli, da je bistvo to«. Sklepanje smo torej morali izvesti brez privzemanja, kaj je sklepanje ali kaj je bistvo. [20] tudi za dokazovanje na osnovi hipoteze na naslednji način: 414 če je bistvo slabega identično z bistvom deljivega in če je (v prime- ru , ki imajo nasprotje) bistvo nečesa identično z bistvom nasprotja nasprotnega, 415 ter je dobro nasprotje slabega in nedeljivo nasprotje deljivega, potem je bistvo dobrega identično z bistvom nedeljivega. Tudi v tem primeru se namreč pri dokazovanju privzame bistvo, [25] privzame pa se zato, da bi se dokazalo. »Vendar se privzame neko drugo bistvo«. 416 Naj bo: saj tudi pri dokazovanju privzamemo, da neki velja za nekega drugega; vendar prvi ni identičen z drugim, nima istega opisa in ni zamenljiv z njim. 417 Glede obeh , tj. dokazovanja na osnovi razčlenjevanja in skle- panja na opisani način 418 , obstaja ista zagata: zakaj je [30] človek dvonožno kopensko živo bitje, ne pa živo bitje in kopensko in dvonožno? Iz privzetega namreč ne izhaja nujno, da je predikat enojen ter da ni tak kot v naslednjem primeru: isti človek je muzičen in pismen. 419 ARIS_ANA_FIN.indd 139 17.12.2012 13:14:50 140 Druga analitika 140 7 Πῶς οὖν δὴ ὁ ὁριζόμενος δείξει τὴν οὐσίαν ἢ τὸ τί [35] ἐστιν; οὔτε γὰρ ὡς ἀποδεικνὺς ἐξ ὁμολογουμένων εἶναι δῆ- λον ποιήσει ὅτι ἀνάγκη ἐκείνων ὄντων ἕτερόν τι εἶναι (ἀπό- δειξις γὰρ τοῦτο), οὔθ' ὡς ὁ ἐπάγων διὰ τῶν καθ' ἕκαστα δήλων ὄντων, ὅτι πᾶν οὕτως τῷ μηδὲν ἄλλως· οὐ γὰρ τί [92b] ἐστι δείκνυσιν, ἀλλ' ὅτι ἢ ἔστιν ἢ οὐκ ἔστιν. τίς οὖν ἄλλος τρό- πος λοιπός; οὐ γὰρ δὴ δείξει γε τῇ αἰσθήσει ἢ τῷ δα- κτύλῳ. Ἔτι πῶς δείξει τὸ τί ἐστιν; ἀνάγκη γὰρ τὸν εἰδότα τὸ [5] τί ἐστιν ἄνθρωπος ἢ ἄλλο ὁτιοῦν, εἰδέναι καὶ ὅτι ἔστιν (τὸ γὰρ μὴ ὂν οὐδεὶς οἶδεν ὅ τι ἐστίν, ἀλλὰ τί μὲν σημαίνει ὁ λόγος ἢ τὸ ὄνομα, ὅταν εἴπω τραγέλαφος, τί δ' ἐστὶ τραγέλα- φος ἀδύνατον εἰδέναι). ἀλλὰ μὴν εἰ δείξει τί ἐστι καὶ ὅτι ἔστι, πῶς τῷ αὐτῷ λόγῳ δείξει; ὅ τε γὰρ ὁρισμὸς ἕν τι [10] δηλοῖ καὶ ἡ ἀπόδειξις· τὸ δὲ τί ἐστιν ἄνθρωπος καὶ τὸ εἶναι ἄνθρωπον ἄλλο. Εἶτα καὶ δι' ἀποδείξεώς φαμεν ἀναγκαῖον εἶναι δεί- κνυσθαι ἅπαν ὅ τι ἐστίν, εἰ μὴ οὐσία εἴη. τὸ δ' εἶναι οὐκ οὐσία οὐδενί· οὐ γὰρ γένος τὸ ὄν. ἀπόδειξις ἄρ' ἔσται ὅτι [15] ἔστιν. ὅπερ καὶ νῦν ποιοῦσιν αἱ ἐπιστῆμαι. τί μὲν γὰρ σημαί- νει τὸ τρίγωνον, ἔλαβεν ὁ γεωμέτρης, ὅτι δ' ἔστι, δείκνυσιν. τί οὖν δείξει ὁ ὁριζόμενος ἢ τί ἐστι τὸ τρίγωνον; εἰδὼς ἄρα τις ὁρισμῷ τί ἐστιν, εἰ ἔστιν οὐκ εἴσεται. ἀλλ' ἀδύνατον. Φανερὸν δὲ καὶ κατὰ τοὺς νῦν τρόπους τῶν ὅρων ὡς οὐ [20] δεικνύουσιν οἱ ὁριζόμενοι ὅτι ἔστιν. εἰ γὰρ καὶ ἔστιν ἐκ τοῦ μέ- σου τι ἴσον, ἀλλὰ διὰ τί ἔστι τὸ ὁρισθέν; καὶ διὰ τί τοῦτ' ἔστι κύκλος; εἴη γὰρ ἂν καὶ ὀρειχάλκου φάναι εἶναι αὐτόν. οὔτε γὰρ ὅτι δυνατὸν εἶναι τὸ λεγόμενον προσδηλοῦσιν οἱ ὅροι, οὔτε ὅτι ἐκεῖνο οὗ φασὶν εἶναι ὁρισμοί, ἀλλ' ἀεὶ ἔξεστι [25] λέγειν τὸ διὰ τί. Εἰ ἄρα ὁ ὁριζόμενος δείκνυσιν ἢ τί ἐστιν ἢ τί σημαίνει τοὔνομα, εἰ μὴ ἔστι μηδαμῶς τοῦ τί ἐστιν, εἴη ἂν ὁ ὁρισμὸς λόγος ὀνόματι τὸ αὐτὸ σημαίνων. ἀλλ' ἄτοπον. πρῶτον μὲν γὰρ καὶ μὴ οὐσιῶν ἂν εἴη καὶ τῶν μὴ ὄντων· σημαίνειν [30] γὰρ ἔστι καὶ τὰ μὴ ὄντα. ἔτι πάντες οἱ λόγοι ὁρισμοὶ ἂν ARIS_ANA_FIN.indd 140 17.12.2012 13:14:50 141 141 Druga knjiga 7. poglavje Kako bomo torej z definiranjem pokazali bitnost oz. [35] kajstvo ? Z de- finiranjem namreč ne bomo, kot z dokazovanjem, naredili na osnovi sprejetih premis razvidno, da ob veljavnosti teh nujno velja nekaj drugega (prav to je namreč dokaz). Prav tako z definiranjem ne bomo, kot z indukcijo, na osnovi očitne veljavnosti za posamezne pokazali veljavnosti tega za vsak , ker noben ni drugačen; z indukcijo namreč ne pokažemo, kaj [92b] je, pač pa, da bodisi velja bodisi ne velja. Kateri drug način torej še ostane? Pri definiranju namreč gotovo ne bomo pokazali s pomočjo neke zaznave oz. s prstom. Dalje, kako lahko kajstvo pokažemo? Če namreč nekdo ve, [5] kaj je člo- vek ali karkoli drugega, namreč nujno ve tudi, da obstaja (saj o nečem, kar ne obstaja, nihče ne ve, kaj je; pač pa nekdo ve, kaj pomeni opis ali ime, če rečem »kozel-jelen« 420 , ne more pa vedeti, kaj kozel-jelen je). A če pokažemo kajstvo in obstoj 421 , kako ju lahko pokažemo z istim argumentom ? Definicija namreč [10] naredi razvidno eno samo , prav tako dokaz; 422 to, kaj je človek, in to, da človek je, pa sta različni . Poleg tega trdimo, da je treba z dokazom pokazati vse, kar velja, razen bitnosti. Obstoj pa ni bitnost nobenega ; obstoječe namreč ne tvori rodu. 423 Obstoj je potemtakem mogo- če dokazati. [15] Prav to znanosti tudi dejansko počnejo. Znanstvenik geome- trije je namreč privzel, kaj »trikotnik« pomeni, da ta obstaja, pa pokaže. 424 Kaj bomo torej pokazali pri definiranju , če ne tega, kaj je trikotnik? Nekdo bo potemtakem na osnovi definicije vedel, kaj je , ne bo pa vedel, ali ta obstaja. To pa je nemogoče. Očitno tudi definiranje na sedanje načine ne [20] pokaže obstoja. Saj tudi če obstaja nekaj, kar je enako oddaljeno od središča, 425 zakaj ta definirani obstaja? In zakaj je to krog? Lahko bi namreč trdili tudi, da je to definicija gorskega bakra 426 . Definicija namreč ne pokaže, da je to, kar opisuje, mogoče, niti da je definicija tistega, česar trdi, da je; pač pa je vedno mogoče [25] vprašati, zakaj. Če definiranje pokaže bodisi, kaj je, bodisi, kaj označuje 427 neko ime, in če nikakor ne pokaže kajstva, bo definicija opis, ki označuje isto kot ime. Vendar je to nesmisel. Prvič: v tem primeru bi obstajale definicije nebi- tnosti in neobstoječih , [30] saj je mogoče označiti tudi neobstoječe . Dalje, vsi opisi bi tvorili definicije; ime bi namreč lahko dodelili kate- ARIS_ANA_FIN.indd 141 17.12.2012 13:14:50 142 Druga analitika 142 εἶεν· εἴη γὰρ ἂν ὄνομα θέσθαι ὁποιῳοῦν λόγῳ, ὥστε ὅρους ἂν διαλεγοίμεθα πάντες καὶ ἡ Ἰλιὰς ὁρισμὸς ἂν εἴη. ἔτι οὐδε- μία ἀπόδειξις ἀποδείξειεν ἂν ὅτι τοῦτο τοὔνομα τουτὶ δηλοῖ· οὐδ' οἱ ὁρισμοὶ τοίνυν τοῦτο προσδηλοῦσιν. [35] Ἐκ μὲν τοίνυν τούτων οὔτε ὁρισμὸς καὶ συλλογισμὸς φαίνεται ταὐτὸν ὄν, οὔτε ταὐτοῦ συλλογισμὸς καὶ ὁρισμός· πρὸς δὲ τούτοις, ὅτι οὔτε ὁ ὁρισμὸς οὐδὲν οὔτε ἀποδείκνυσιν οὔτε δείκνυσιν, οὔτε τὸ τί ἐστιν οὔθ' ὁρισμῷ οὔτ' ἀποδείξει ἔστι γνῶναι. ARIS_ANA_FIN.indd 142 17.12.2012 13:14:50 143 143 Druga knjiga remukoli opisu, tako da bi v pogovoru vsi izrekali definicije in bi bila definicija tudi Iliada. 428 Dalje, noben dokaz ne bi mogel dokazati, da dano ime označuje to in to ; torej tega ne pokažejo niti definicije. [35] Gornji argumenti kažejo, da definicija ni isto kot sklepanje ter da predmet definicije in sklepanja ni isti; dalje, da definicija niti ne dokaže niti ne pokaže ničesar ter da kajstva ni mogoče spoznati ne s pomočjo definicije ne s pomočjo dokaza. ARIS_ANA_FIN.indd 143 17.12.2012 13:14:50 144 Druga analitika 144 8 [93a] Πάλιν δὲ σκεπτέον τί τούτων λέγεται καλῶς καὶ τί οὐ καλῶς, καὶ τί ἐστιν ὁ ὁρισμός, καὶ τοῦ τί ἐστιν ἆρά πως ἔστιν ἀπόδειξις καὶ ὁρισμὸς ἢ οὐδαμῶς. ἐπεὶ δ' ἐστίν, ὡς ἔφαμεν, ταὐτὸν τὸ εἰδέναι τί ἐστι καὶ τὸ εἰδέναι τὸ αἴτιον τοῦ εἰ ἔστι [5] (λόγος δὲ τούτου, ὅτι ἔστι τι τὸ αἴτιον, καὶ τοῦτο ἢ τὸ αὐτὸ ἢ ἄλλο, κἂν ᾖ ἄλλο, ἢ ἀποδεικτὸν ἢ ἀναπόδεικτον) – εἰ τοίνυν ἐστὶν ἄλλο καὶ ἐνδέχεται ἀποδεῖξαι, ἀνάγκη μέσον εἶναι τὸ αἴτιον καὶ ἐν τῷ σχήματι τῷ πρώτῳ δείκνυσθαι· κα- θόλου τε γὰρ καὶ κατηγορικὸν τὸ δεικνύμενον. εἷς μὲν δὴ [10] τρόπος ἂν εἴη ὁ νῦν ἐξητασμένος, τὸ δι' ἄλλου του τί ἐστι δεί- κνυσθαι. τῶν τε γὰρ τί ἐστιν ἀνάγκη τὸ μέσον εἶναι τί ἐστι, καὶ τῶν ἰδίων ἴδιον. ὥστε τὸ μὲν δείξει, τὸ δ' οὐ δείξει τῶν τί ἦν εἶναι τῷ αὐτῷ πράγματι. Οὗτος μὲν οὖν ὁ τρόπος ὅτι οὐκ ἂν εἴη ἀπόδειξις, εἴρηται [15] πρότερον· ἀλλ' ἔστι λογικὸς συλλογισμὸς τοῦ τί ἐστιν. ὃν δὲ τρόπον ἐνδέχεται, λέγωμεν, εἰπόντες πάλιν ἐξ ἀρχῆς. ὥς- περ γὰρ τὸ διότι ζητοῦμεν ἔχοντες τὸ ὅτι, ἐνίοτε δὲ καὶ ἅμα δῆλα γίνεται, ἀλλ' οὔτι πρότερόν γε τὸ διότι δυνατὸν γνωρί- σαι τοῦ ὅτι, δῆλον ὅτι ὁμοίως καὶ τὸ τί ἦν εἶναι οὐκ ἄνευ τοῦ [20] ὅτι ἔστιν· ἀδύνατον γὰρ εἰδέναι τί ἐστιν, ἀγνοοῦντας εἰ ἔστιν. τὸ δ' εἰ ἔστιν ὁτὲ μὲν κατὰ συμβεβηκὸς ἔχομεν, ὁτὲ δ' ἔχοντές τι αὐτοῦ τοῦ πράγματος, οἷον βροντήν, ὅτι ψόφος τις νεφῶν, καὶ ἔκλειψιν, ὅτι στέρησίς τις φωτός, καὶ ἄνθρω- πον, ὅτι ζῷόν τι, καὶ ψυχήν, ὅτι αὐτὸ αὑτὸ κινοῦν. ὅσα μὲν [25] οὖν κατὰ συμβεβηκὸς οἴδαμεν ὅτι ἔστιν, ἀναγκαῖον μηδαμῶς ἔχειν πρὸς τὸ τί ἐστιν· οὐδὲ γὰρ ὅτι ἔστιν ἴσμεν· τὸ δὲ ζητεῖν τί ἐστι μὴ ἔχοντας ὅτι ἔστι, μηδὲν ζητεῖν ἐστιν. καθ' ὅσων δ' ἔχομέν τι, ῥᾷον. ὥστε ὡς ἔχομεν ὅτι ἔστιν, οὕτως ἔχομεν καὶ πρὸς τὸ τί ἐστιν. ὧν οὖν ἔχομέν τι τοῦ τί ἐστιν, ἔστω πρῶτον μὲν [30] ὧδε· ἔκλειψις ἐφ' οὗ τὸ Α, σελήνη ἐφ' οὗ Γ, ἀντίφραξις γῆς ἐφ' οὗ Β. τὸ μὲν οὖν πότερον ἐκλείπει ἢ οὔ, τὸ Β ζη- τεῖν ἔστιν, ἆρ' ἔστιν ἢ οὔ. τοῦτο δ' οὐδὲν διαφέρει ζητεῖν ἢ εἰ ἔστι λόγος αὐτοῦ· καὶ ἐὰν ᾖ τοῦτο, κἀκεῖνό φαμεν εἶναι. ἢ ποτέρας τῆς ἀντιφάσεώς ἐστιν ὁ λόγος, πότερον τοῦ ἔχειν δύο [35] ὀρθὰς ἢ τοῦ μὴ ἔχειν. ὅταν δ' εὕρωμεν, ἅμα τὸ ὅτι καὶ τὸ ARIS_ANA_FIN.indd 144 17.12.2012 13:14:50 145 145 Druga knjiga 8. poglavje [93a] Ponovno moramo raziskati, kateri od gornjih argumentov držijo in kateri ne, kaj je definicija in ali lahko na kakšen način dokažemo in definiramo kajstvo ali to nikakor ni mogoče. Kot smo rekli, 429 je vedeti, kaj je, isto kot poznati razlago za obstoj. [5] Razlog za to je, da je ta razlaga nekaj določenega 430 in je bodisi ta sama bodisi nekaj drugega; če je razlaga nekaj drugega, je bodisi dokazljiv bodisi nedokazljiv. Če je torej razlaga nekaj drugega in lahko dokažemo, je raz- laga nujno srednji pojem in pokažemo nujno v prvi figuri, saj je , ki jo pokažemo, splošna in trdilna. [10] Kajstvo 431 lahko pokažemo na način, ki smo ga raziskali prej 432 , tj. s pomočjo nekega drugega kajstva 433 . Srednji pojem, na osnovi katerega sklepamo na kajstvo, je namreč nujno kajstvo (tudi srednji pojem, na osnovi katerega sklepamo na svojskost 434 , je nujno svojskost). Zato bomo eno izjavo o bistvu dane stvari pokazali, druge pa ne. Rekli smo že 435 , da na ta način ne izpeljemo dokaza, [15] pač pa le logično 436 sklepanje na kajstvo. Začnimo zdaj znova in povejmo, na kakšen način je mogoče . O vzroku se sprašujemo, ko poznamo dejstvo, včasih pa ta dva po- staneta razvidna hkrati; nikakor pa ne moremo spoznati vzroka pred dejstvom. Očitno prav tako ne moremo spoznati bistva , ne da bi prej spoznali, [20] da obstaja, saj ne moremo vedeti, kaj je, če ne vemo, ali obstaja. Obstoja se v nekaterih zavedamo 437 naključ- no, v nekaterih pa se stvari zavedamo delno 438 , npr. da je grom nekakšen hrup v oblakih, da je mrk nekakšno umanjkanje sve- tlobe, da je človek nekakšna žival, da je duša nekaj, kar giba samo sebe. Če [25] torej za obstoj vemo naključno, nam kajstvo nikakor ne more biti dostopno, saj niti vemo ne, da obstaja. Spraševanje, kaj je, brez zavedanja o obstoju , pa sploh ni spraševanje . Pri , ki se jih zavedamo delno, je lažje. V isti meri, kot se zavedamo obstoja , nam bo torej dostopno tudi kajstvo . Poglejmo torej najprej naslednjega od , ko se kajstva zavedamo delno: [30] označimo mrk z A, Luno s C in Zemljino zastiranje z B. Ko se vprašamo, ali mrka ali ne, se torej vprašamo, ali obstaja pojem B ali ne. To pa ni nič drugače kot vprašati se, ali obstaja opis 439 ; in če ta obstaja, trdimo tudi, da . (Ali pa se vprašamo, za katero od protislovnih izjav ob- staja razlog 440 : za to, da ima kote enake dvema [35] pravima, ali za to, da ARIS_ANA_FIN.indd 145 17.12.2012 13:14:50 146 Druga analitika 146 διότι ἴσμεν, ἂν δι' ἀμέσων ᾖ· εἰ δὲ μή, τὸ ὅτι, τὸ διότι δ' οὔ. σελήνη Γ, ἔκλειψις Α, τὸ πανσελήνου σκιὰν μὴ δύ- νασθαι ποιεῖν μηδενὸς ἡμῶν μεταξὺ ὄντος φανεροῦ, ἐφ' οὗ Β. εἰ τοίνυν τῷ Γ ὑπάρχει τὸ Β τὸ μὴ δύνασθαι ποιεῖν [93b] σκιὰν μηδενὸς μεταξὺ ἡμῶν ὄντος, τούτῳ δὲ τὸ Α τὸ ἐκλε- λοιπέναι, ὅτι μὲν ἐκλείπει δῆλον, διότι δ' οὔπω, καὶ ὅτι μὲν ἔστιν ἔκλειψις ἴσμεν, τί δ' ἐστὶν οὐκ ἴσμεν. δήλου δ' ὄν- τος ὅτι τὸ Α τῷ Γ ὑπάρχει, ἀλλὰ διὰ τί ὑπάρχει, τὸ ζη- [5] τεῖν τὸ Β τί ἐστι, πότερον ἀντίφραξις ἢ στροφὴ τῆς σελήνης ἢ ἀπόσβεσις. τοῦτο δ' ἐστὶν ὁ λόγος τοῦ ἑτέρου ἄκρου, οἷον ἐν τούτοις τοῦ Α· ἔστι γὰρ ἡ ἔκλειψις ἀντίφραξις ὑπὸ γῆς. τί ἐστι βροντή; πυρὸς ἀπόσβεσις ἐν νέφει. διὰ τί βροντᾶ; διὰ τὸ ἀποσβέννυσθαι τὸ πῦρ ἐν τῷ νέφει. νέφος Γ, βροντὴ Α, [10] ἀπόσβεσις πυρὸς τὸ Β. τῷ δὴ Γ τῷ νέφει ὑπάρχει τὸ Β (ἀποσβέννυται γὰρ ἐν αὐτῷ τὸ πῦρ), τούτῳ δὲ τὸ Α, ψό- φος· καὶ ἔστι γε λόγος τὸ Β τοῦ Α τοῦ πρώτου ἄκρου. ἂν δὲ πάλιν τούτου ἄλλο μέσον ᾖ, ἐκ τῶν παραλοίπων ἔσται λόγων. [15] Ὡς μὲν τοίνυν λαμβάνεται τὸ τί ἐστι καὶ γίνεται γνώ- ριμον, εἴρηται, ὥστε συλλογισμὸς μὲν τοῦ τί ἐστιν οὐ γίνεται οὐδ' ἀπόδειξις, δῆλον μέντοι διὰ συλλογισμοῦ καὶ δι' ἀπο- δείξεως· ὥστ' οὔτ' ἄνευ ἀποδείξεως ἔστι γνῶναι τὸ τί ἐστιν, οὗ ἔστιν αἴτιον ἄλλο, οὔτ' ἔστιν ἀπόδειξις αὐτοῦ, ὥσπερ καὶ [20] ἐν τοῖς διαπορήμασιν εἴπομεν. ARIS_ANA_FIN.indd 146 17.12.2012 13:14:50 147 147 Druga knjiga jih nima.) Ko to odkrijemo, poznamo hkrati dejstvo in vzrok zanj, če smo na osnovi srednjega pojma 441 . Če pa tega nismo odkrili na osnovi sre- dnjega pojma, poznamo le dejstvo, ne pa vzroka zanj. Naj bo Luna C, mrk naj bo A, z B pa označimo nezmožnost polne Lune, da bi proizvedla [93b] senco česarkoli vidnega okrog nas. 442 Če torej za C velja B, tj. nezmožnost proizvesti senco česarkoli vidnega okrog nas, in B velja za A, tj. za telo, ki mrka, je očitno, da Luna mrka, nikakor pa ne, zakaj; vemo, da mrk je, ne vemo pa, kaj je. Očitno je, da za C velja A; če se vprašamo, zakaj velja, [5] se vprašamo, kaj je B: ali je B zastiranje, Lunino obračanje ali ugasnitev. To pa je opis enega od krajnih pojmov, v gornjem primeru pojma A. mrk namreč je Zemljino zastiranje. Kaj je grom? Ugašanje ognja v oblaku. Zakaj grmi? Zaradi ugašanja ognja v oblaku. Naj bo oblak C, grom A, [10] ugašanje ognja B. Za C, tj. za oblak, velja B (v oblaku namreč ugaša ogenj), za B pa velja A, tj. hrup; pojem B pa je tudi opis za A, tj. prvi krajni pojem 443 . Če za to spet obstaja neki drug srednji pojem, 444 bo ta en izmed preostalih opisov. [15] Povedali smo torej, kako pridemo do kajstva in kako nam to postane poznano: na kajstvo ne moremo sklepati ne ga dokazati, pač pa na osnovi sklepanja in dokaza kajstvo postane razvidno. Kajstva, katerega razlaga je nekaj drugega , torej ni mogoče spoznati brez dokaza, prav tako pa tega ni mogoče dokazati, kot [20] smo povedali že v razpravi o tovrstnih zagatah. 445 ARIS_ANA_FIN.indd 147 17.12.2012 13:14:50 148 Druga analitika 148 9 Ἔστι δὲ τῶν μὲν ἕτερόν τι αἴτιον, τῶν δ' οὐκ ἔστιν. ὥστε δῆλον ὅτι καὶ τῶν τί ἐστι τὰ μὲν ἄμεσα καὶ ἀρχαί εἰσιν, ἃ καὶ εἶναι καὶ τί ἐστιν ὑποθέσθαι δεῖ ἢ ἄλλον τρόπον φανερὰ ποιῆσαι (ὅπερ ὁ ἀριθμητικὸς ποιεῖ· καὶ γὰρ τί [25] ἐστι τὴν μονάδα ὑποτίθεται, καὶ ὅτι ἔστιν)· τῶν δ' ἐχόν- των μέσον, καὶ ὧν ἔστι τι ἕτερον αἴτιον τῆς οὐσίας, ἔστι δι' ἀποδείξεως, ὥσπερ εἴπομεν, δηλῶσαι, μὴ τὸ τί ἐστιν ἀπο- δεικνύντας. ARIS_ANA_FIN.indd 148 17.12.2012 13:14:50 149 149 Druga knjiga 9. poglavje Razlaga nekaterih je različna , razlaga drugih pa ne. Torej so očitno tudi nekatera kajstva neposredna in so počela; 446 v teh moramo obstoj in kajstvo predpostaviti oziroma ju narediti očitna na kakšen drug način (aritmetik naredi prav to: predpostavi, kaj [25] je enota in da je). Druga 447 pa imajo srednji pojem in je razlaga bitnosti različna od njih; lahko z dokazom kajstvo pokažemo, čeprav ga ne dokažemo (kot smo rekli) 448 . ARIS_ANA_FIN.indd 149 17.12.2012 13:14:50 150 Druga analitika 150 10 Ὁρισμὸς δ' ἐπειδὴ λέγεται εἶναι λόγος τοῦ τί ἐστι, φα- [30] νερὸν ὅτι ὁ μέν τις ἔσται λόγος τοῦ τί σημαίνει τὸ ὄνομα ἢ λό- γος ἕτερος ὀνοματώδης, οἷον τί σημαίνει [τί ἐστι] τρί- γωνον. ὅπερ ἔχοντες ὅτι ἔστι, ζητοῦμεν διὰ τί ἔστιν· χαλε- πὸν δ' οὕτως ἐστὶ λαβεῖν ἃ μὴ ἴσμεν ὅτι ἔστιν. ἡ δ' αἰτία εἴρηται πρότερον τῆς χαλεπότητος, ὅτι οὐδ' εἰ ἔστιν ἢ μὴ [35] ἴσμεν, ἀλλ' ἢ κατὰ συμβεβηκός. (λόγος δ' εἷς ἐστὶ διχῶς, ὁ μὲν συνδέσμῳ, ὥσπερ ἡ Ἰλιάς, ὁ δὲ τῷ ἓν καθ' ἑνὸς δη- λοῦν μὴ κατὰ συμβεβηκός.) Εἷς μὲν δὴ ὅρος ἐστὶν ὅρου ὁ εἰρημένος, ἄλλος δ' ἐστὶν ὅρος λόγος ὁ δηλῶν διὰ τί ἔστιν. ὥστε ὁ μὲν πρότερος σημαί- [94a] νει μέν, δείκνυσι δ' οὔ, ὁ δ' ὕστερος φανερὸν ὅτι ἔσται οἷον ἀπόδειξις τοῦ τί ἐστι, τῇ θέσει διαφέρων τῆς ἀποδείξεως. διαφέρει γὰρ εἰπεῖν διὰ τί βροντᾷ καὶ τί ἐστι βροντή· ἐρεῖ γὰρ οὕτω μὲν “διότι ἀποσβέννυται τὸ πῦρ ἐν τοῖς νέφεσι”· [5] τί δ' ἐστὶ βροντή; ψόφος ἀποσβεννυμένου πυρὸς ἐν νέφεσιν. ὥστε ὁ αὐτὸς λόγος ἄλλον τρόπον λέγεται, καὶ ὡδὶ μὲν ἀπό- δειξις συνεχής, ὡδὶ δὲ ὁρισμός. (ἔτι ἐστὶν ὅρος βροντῆς ψό- φος ἐν νέφεσι· τοῦτο δ' ἐστὶ τῆς τοῦ τί ἐστιν ἀποδείξεως συμ- πέρασμα.) ὁ δὲ τῶν ἀμέσων ὁρισμὸς θέσις ἐστὶ τοῦ τί ἐστιν [10] ἀναπόδεικτος. Ἔστιν ἄρα ὁρισμὸς εἷς μὲν λόγος τοῦ τί ἐστιν ἀναπό- δεικτος, εἷς δὲ συλλογισμὸς τοῦ τί ἐστι, πτώσει διαφέρων τῆς ἀποδείξεως, τρίτος δὲ τῆς τοῦ τί ἐστιν ἀποδείξεως συμ- πέρασμα. φανερὸν οὖν ἐκ τῶν εἰρημένων καὶ πῶς ἔστι τοῦ τί [15] ἐστιν ἀπόδειξις καὶ πῶς οὐκ ἔστι, καὶ τίνων ἔστι καὶ τίνων οὐκ ἔστιν, ἔτι δ' ὁρισμὸς ποσαχῶς τε λέγεται καὶ πῶς τὸ τί ἐστι δείκνυσι καὶ πῶς οὔ, καὶ τίνων ἔστι καὶ τίνων οὔ, ἔτι δὲ πρὸς ἀπόδειξιν πῶς ἔχει, καὶ πῶς ἐνδέχεται τοῦ αὐτοῦ εἶναι καὶ πῶς οὐκ ἐνδέχεται. ARIS_ANA_FIN.indd 150 17.12.2012 13:14:50 151 151 Druga knjiga 10. poglavje Pravimo, da je definicija opis kajstva. [30] Ena definicije bo zato očitno neki opis, kaj pomeni ime, tj. drugačen imenski opis 449 , npr. kaj pomeni »trikotnik«. Zakaj obstaja, se vprašamo, če se obstoja zavedamo; če pa za obstoj ne vemo, se to težko vprašamo. Kot smo povedali prej 450 , je razlog za težavo ta, da ne vemo niti, ali obstaja ali ne, [35] razen naključno. (Opis je lahko enojen v dveh smislih: v smislu, da je povezan, kot je Iliada, ali pa v smislu, da pokaže en kot nenaključno veljaven za drugega. 451 ) Eno definicijo definicije smo navedli zgoraj; druga definicije pa je opis, ki pokaže, zakaj je. Prva definicije [94a] podaja neki pomen, vendar nič ne pokaže, druga pa bo očitno podobna dokazu kajstva in se bo od tega razlikovala po postavitvi pojmov. Izjava o tem, zakaj grmi, se namreč razlikuje od izjave o tem, kaj je grom. V prvem primeru bomo rekli, da grmi »zato, ker v oblakih ugaša ogenj«. [5] »kaj je grom?« »hrup ognja, ki ugaša v oblakih«. Tako isti opis podamo na drug način; na prvi način podamo zvezen dokaz 452 , na drugi način pa definicijo. Dalje, definicija groma je »hrup v oblakih«; to pa je sklep dokaza za kajstvo groma. Definicija neposrednih 453 pa je [10] nedokazljiva teza o kajstvu . Ena definicije je torej nedokazljiv opis kajstva, druga je sklepa- nje, ki se nanaša na kajstvo in ki se od dokaza razlikuje po razporeditvi ; tretja definicije pa je sklep dokaza [15] za kajstvo. Iz gornje raz- prave je torej jasno, v kakšnem smislu je kajstvo mogoče dokazati in v kakšnem smislu to ni mogoče; kajstvo česa je mogoče dokazati in kajstva česa ne; dalje, v kakšnem smislu vse govorimo o definiciji; v kakšnem smislu definicija pokaže kajstvo in v kakšnem smislu ga ne pokaže; kaj je mogoče definirati in kaj ne; dalje, v kakšnem odnosu je definicija do dokaza; v kakšnem smislu je lahko predmet definicije in sklepanja isti in v kakšnem smislu ne more biti isti. ARIS_ANA_FIN.indd 151 17.12.2012 13:14:50 152 Druga analitika 152 11 [20] Ἐπεὶ δὲ ἐπίστασθαι οἰόμεθα ὅταν εἰδῶμεν τὴν αἰτίαν, αἰτίαι δὲ τέτταρες, μία μὲν τὸ τί ἦν εἶναι, μία δὲ τὸ τίνων ὄντων ἀνάγκη τοῦτ' εἶναι, ἑτέρα δὲ ἡ τί πρῶτον ἐκίνησε, τε- τάρτη δὲ τὸ τίνος ἕνεκα, πᾶσαι αὗται διὰ τοῦ μέσου δεί- κνυνται. τό τε γὰρ οὗ ὄντος τοδὶ ἀνάγκη εἶναι μιᾶς μὲν [25] προτάσεως ληφθείσης οὐκ ἔστι, δυοῖν δὲ τοὐλάχιστον· τοῦτο δ' ἐστίν, ὅταν ἓν μέσον ἔχωσιν. τούτου οὖν ἑνὸς λη- φθέντος τὸ συμπέρασμα ἀνάγκη εἶναι. δῆλον δὲ καὶ ὧδε. διὰ τί ὀρθὴ ἡ ἐν ἡμικυκλίῳ; τίνος ὄντος ὀρθή; ἔστω δὴ ὀρθὴ ἐφ' ἧς Α, ἡμίσεια δυοῖν ὀρθαῖν ἐφ' ἧς Β, ἡ ἐν ἡμικυ- [30] κλίῳ ἐφ' ἧς Γ. τοῦ δὴ τὸ Α τὴν ὀρθὴν ὑπάρχειν τῷ Γ τῇ ἐν τῷ ἡμικυκλίῳ αἴτιον τὸ Β. αὕτη μὲν γὰρ τῇ Α ἴση, ἡ δὲ τὸ Γ τῇ Β· δύο γὰρ ὀρθῶν ἡμίσεια. τοῦ Β οὖν ὄντος ἡμίσεος δύο ὀρθῶν τὸ Α τῷ Γ ὑπάρχει (τοῦτο δ' ἦν τὸ ἐν ἡμικυκλίῳ ὀρθὴν εἶναι). τοῦτο δὲ ταὐτόν ἐστι τῷ τί ἦν εἶναι, [35] τῷ τοῦτο σημαίνειν τὸν λόγον. ἀλλὰ μὴν καὶ τὸ τί ἦν εἶναι αἴτιον δέδεικται τὸ μέσον <ὄν>. Τ ὸ δὲ διὰ τί ὁ Μηδικὸς πόλεμος ἐγένετο Ἀθηναίοις; τίς αἰτία τοῦ πολεμεῖσθαι Ἀθηναίους; ὅτι [94b] εἰς Σάρδεις μετ' Ἐρετριέων ἐνέβαλον· τοῦτο γὰρ ἐκίνησε πρῶτον. πόλεμος ἐφ' οὗ Α, προτέρους εἰσβαλεῖν Β, Ἀθη- ναῖοι τὸ Γ. ὑπάρχει δὴ τὸ Β τῷ Γ, τὸ προτέροις ἐμβαλεῖν τοῖς Ἀθηναίοις, τὸ δὲ Α τῷ Β· πολεμοῦσι γὰρ τοῖς πρό- [5] τερον ἀδικήσασιν. ὑπάρχει ἄρα τῷ μὲν Β τὸ Α, τὸ πολε- μεῖσθαι τοῖς προτέροις ἄρξασι· τοῦτο δὲ τὸ Β τοῖς Ἀθηναίοις· πρότεροι γὰρ ἦρξαν. μέσον ἄρα καὶ ἐνταῦθα τὸ αἴτιον, τὸ πρῶτον κινῆσαν. Ὅσων δ' αἴτιον τὸ ἕνεκα τίνος – οἷον διὰ τί περιπατεῖ; ὅπως ὑγιαίνῃ· διὰ τί οἰκία ἔστιν; [10] ὅπως σῴζηται τὰ σκεύη – τὸ μὲν ἕνεκα τοῦ ὑγιαίνειν, τὸ δ' ἕνεκα τοῦ σῴζεσθαι. διὰ τί δὲ ἀπὸ δείπνου δεῖ περιπατεῖν, καὶ ἕνεκα τίνος δεῖ, οὐδὲν διαφέρει. περίπατος ἀπὸ δείπνου Γ, τὸ μὴ ἐπιπολάζειν τὰ σιτία ἐφ' οὗ Β, τὸ ὑγιαίνειν ἐφ' οὗ Α. ἔστω δὴ τῷ ἀπὸ δείπνου περιπατεῖν ὑπάρχον τὸ ποι- [15] εῖν μὴ ἐπιπολάζειν τὰ σιτία πρὸς τῷ στόματι τῆς κοιλίας, ARIS_ANA_FIN.indd 152 17.12.2012 13:14:50 153 153 Druga knjiga 11. poglavje [20] Da znanstveno razumemo, mislimo takrat, ko poznamo raz- lago za to. razlag so štiri: ena bistvo; druga, zaradi katerih je nekaj nujno; še ena, kaj je prvotno gibalo 454 ; četrta namen. 455 Vse štiri razlage torej 456 pokažejo na osnovi srednjega pojma. Ni namreč mo- goče, da iz nečesa nujno izhaja nekaj drugega, če je privzeta le ena [25] premi- sa, pač pa morata biti premisi najmanj dve; to se zgodi, ko imata dve premisi enoten srednji pojem. Če je torej privzet enoten srednji pojem, nujno izhaja sklep. To ponazarja tudi naslednji primer: zakaj je kot v polkro- gu 457 pravi? Kaj veljati, da je pravi? Označimo »pravi kot« z A, »polovico dveh pravih kotov« z B in »kot [30] v polkrogu« s C. Razlaga za to, da A, tj. »pravi kot«, velja za C, tj. »kot v polkrogu«, je B. Kot B je namreč enak kotu A, kot C pa je enak kotu B, saj je enak polovici dveh pravih kotov. Ker je kot A enak kotu B, tj. polovici dveh pravih kotov, torej A velja za C (tj., kot smo rekli, kot v polkrogu je pravi). 458 pa je identičen bistvu , [35] saj izraža opis . 459 Pokazali pa smo, 460 da je tudi razlaga bistva srednji pojem. 461 Zakaj so Perzijci začeli vojno z Atenci? Kakšna je razlaga voj- ne proti Atencem? [94b] Razlaga je, da so Atenci skupaj z Eritrejci napadli Sar- de. 462 To je bilo namreč prvotno gibalo 463 . Označimo vojno z A, »napasti prvi« označimo z B in Atence s C. B velja za C, tj. da so napadli prvi, velja za Atence, A pa velja za B, tj. se vojskujejo proti tistim, ki so jim [5] prvi storili krivico. A torej velja za B, tj. vojne so deležni tisti, ki so začeli prvi; to zadnje, torej B, pa velja za Atence, saj so začeli prvi. T udi v tem primeru je torej razlaga, tj. prvotno gibalo, srednji pojem. Razlaga nekaterih pa je namen. Npr. zakaj se spre- hajamo? Da bi bili zdravi. Zakaj obstajajo hiše? [10] Da bi varovale dobrine. Oziroma: sprehajamo se z namenom, da bi bili zdravi, in hiše obstajajo z na- menom, da bi varovala dobrine. Vprašanje, zakaj se je treba po jedi sprehajati, se ne razlikuje od vprašanja, s kakšnim namenom se je treba po jedi sprehajati. Sprehajanje označimo s C, »da hrana ne obleži na želodcu« označimo z B in zdravo stanje z A. Predpostavimo torej, da ima sprehajanje po jedi [15] učinek, da hrana ne obleži na ustju želodca, to pa je zdravo. Zdi se namreč, da za C, tj. za sprehajanje po jedi, velja B, tj. da hrana ne obleži na želodcu, za to zadnje pa velja A, tj. da je zdravo. Kaj je torej razlaga, da A, ki je namen, velja za C? Razla- ga je pojem B, tj. »da hrana ne obleži na želodcu«. Ta zadnji je kot [20] ARIS_ANA_FIN.indd 153 17.12.2012 13:14:50 154 Druga analitika 154 καὶ τοῦτο ὑγιεινόν. δοκεῖ γὰρ ὑπάρχειν τῷ περιπατεῖν τῷ Γ τὸ Β τὸ μὴ ἐπιπολάζειν τὰ σιτία, τούτῳ δὲ τὸ Α τὸ ὑγι- εινόν. τί οὖν αἴτιον τῷ Γ τοῦ τὸ Α ὑπάρχειν τὸ οὗ ἕνεκα; τὸ Β τὸ μὴ ἐπιπολάζειν. τοῦτο δ' ἐστὶν ὥσπερ ἐκείνου λό- [20] γος· τὸ γὰρ Α οὕτως ἀποδοθήσεται. διὰ τί δὲ τὸ Β τῷ Γ ἔστιν; ὅτι τοῦτ' ἔστι τὸ ὑγιαίνειν, τὸ οὕτως ἔχειν. δεῖ δὲ μεταλαμβάνειν τοὺς λόγους, καὶ οὕτως μᾶλλον ἕκαστα φανεῖται. αἱ δὲ γενέσεις ἀνάπαλιν ἐνταῦθα καὶ ἐπὶ τῶν κατὰ κίνησιν αἰτίων· ἐκεῖ μὲν γὰρ τὸ μέσον δεῖ γενέσθαι [25] πρῶτον, ἐνταῦθα δὲ τὸ Γ, τὸ ἔσχατον, τελευταῖον δὲ τὸ οὗ ἕνεκα. Ἐνδέχεται δὲ τὸ αὐτὸ καὶ ἕνεκά τινος εἶναι καὶ ἐξ ἀνάγκης, οἷον διὰ τοῦ λαμπτῆρος τὸ φῶς· καὶ γὰρ ἐξ ἀνάγ- κης διέρχεται τὸ μικρομερέστερον διὰ τῶν μειζόνων πόρων, [30] εἴπερ φῶς γίνεται τῷ διιέναι, καὶ ἕνεκά τινος, ὅπως μὴ πταίωμεν. ἆρ' οὖν εἰ εἶναι ἐνδέχεται, καὶ γίνεσθαι ἐνδέχε- ται· ὥσπερ εἰ βροντᾷ <ὅτι> ἀποσβεννυμένου τε τοῦ πυρὸς ἀνάγκη σίζειν καὶ ψοφεῖν καί, εἰ ὡς οἱ Πυθαγόρειοί φασιν, ἀπει- λῆς ἕνεκα τοῖς ἐν τῷ ταρτάρῳ, ὅπως φοβῶνται; πλεῖστα [35] δὲ τοιαῦτ' ἔστι, καὶ μάλιστα ἐν τοῖς κατὰ φύσιν συνισταμέ- νοις καὶ συνεστῶσιν· ἡ μὲν γὰρ ἕνεκά του ποιεῖ φύσις, ἡ δ' ἐξ ἀνάγκης. ἡ δ' ἀνάγκη διττή· ἡ μὲν γὰρ κατὰ φύ- [95a] σιν καὶ τὴν ὁρμήν, ἡ δὲ βίᾳ ἡ παρὰ τὴν ὁρμήν, ὥσπερ λί- θος ἐξ ἀνάγκης καὶ ἄνω καὶ κάτω φέρεται, ἀλλ' οὐ διὰ τὴν αὐτὴν ἀνάγκην. ἐν δὲ τοῖς ἀπὸ διανοίας τὰ μὲν οὐδέποτε ἀπὸ τοῦ αὐτομάτου ὑπάρχει, οἷον οἰκία ἢ ἀνδριάς, οὐδ' ἐξ [5] ἀνάγκης, ἀλλ' ἕνεκά του, τὰ δὲ καὶ ἀπὸ τύχης, οἷον ὑγί- εια καὶ σωτηρία. μάλιστα δὲ ἐν ὅσοις ἐνδέχεται καὶ ὧδε καὶ ἄλλως, ὅταν, μὴ ἀπὸ τύχης, ἡ γένεσις ᾖ ὥστε τὸ τέλος ἀγαθόν, ἕνεκά του γίνεται, καὶ ἢ φύσει ἢ τέχνῃ. ἀπὸ τύ- χης δ' οὐδὲν ἕνεκά του γίνεται. ARIS_ANA_FIN.indd 154 17.12.2012 13:14:50 155 155 Druga knjiga opis pojma A, saj bo ta z onim pojasnjen. Zakaj pa pojem B velja za pojem C? Ker je prav takšno 464 stanje zdravo. Opisa moramo zamenjati in tako postanejo posamezni jasnejši. 465 Potek dogodkov je v teh obraten kot pa pri razlagah na osnovi gibanja; v onem primeru se mora najprej zgoditi srednji pojem, [25] v tem primeru pa se najprej zgodi krajni pojem C, zadnje pa se zgodi to, kar je namen. 466 Mogoče je, da ima isto neki namen in je hkrati nujno, npr. svetloba, ki prehaja skozi laterno. Kar sestoji iz manjših delcev, namreč nujno prehaja skozi večje pore [30] (če se svetloba res širi s prehajanjem), 467 hkrati pa ima to neki namen, tj. da se ne bi spotaknili. Če je torej to 468 mogoče za neko stanje, ali je mogoče tudi za neko dogajanje ? Npr. če grmi, ker ob ugašanju ognja nujno cvrči in hrumi, in hkrati (če je res, kar pravijo pitagorejci) z namenom grožnje, da bi bilo prebivalce Tartara strah. Mnogi [35] so te vrste, posebno v naravnih procesih in proizvodih, saj ena narava deluje z določenim namenom, druga pa po nujnosti. Nujnost je dveh vrst: nujnost po [95a] naravi in po težnji ter nujnost zaradi sile in proti težnji. 469 Primer: kamen se giba navzgor in navzdol, vendar ne zaradi iste nujnosti. Med , ki temeljijo na razumu, nekateri nikoli niso dani spontano (npr. hiša ali kip) in tudi ne po [5] nujnosti, pač pa z določenim namenom; nekateri pa so lahko dani tudi slučajno, npr. zdravje in varnost. 470 Predvsem če se lahko zgodi bodisi na ta bodisi na drug način in če se zgodi neslučajno in tako, da je izid dober, 471 se zgodi z nekim namenom, bodisi naravno bodisi s pomočjo stroke. Kar pa se zgodi slučajno, v nobenem primeru nima kakšnega namena. ARIS_ANA_FIN.indd 155 17.12.2012 13:14:50 156 Druga analitika 156 12 [10] Τ ὸ δ' αὐτὸ αἴτιόν ἐστι τοῖς γινομένοις καὶ τοῖς γεγενη- μένοις καὶ τοῖς ἐσομένοις ὅπερ καὶ τοῖς οὖσι (τὸ γὰρ μέ- σον αἴτιον), πλὴν τοῖς μὲν οὖσιν ὄν, τοῖς δὲ γινομένοις γινό- μενον, τοῖς δὲ γεγενημένοις γεγενημένον καὶ ἐσομένοις ἐσό- μενον. οἷον διὰ τί γέγονεν ἔκλειψις; διότι ἐν μέσῳ γέγονεν [15] ἡ γῆ· γίνεται δὲ διότι γίνεται, ἔσται δὲ διότι ἔσται ἐν μέσῳ, καὶ ἔστι διότι ἔστιν. τί ἐστι κρύσταλλος; εἰλήφθω δὴ ὅτι ὕδωρ πεπηγός. ὕδωρ ἐφ' οὗ Γ, πεπηγὸς ἐφ' οὗ Α, αἴτιον τὸ μέσον ἐφ' οὗ Β, ἔκλειψις θερμοῦ παντελής. ὑπάρχει δὴ τῷ Γ τὸ Β, τούτῳ δὲ τὸ πεπηγέναι τὸ ἐφ' οὗ Α. γίνεται [20] δὲ κρύσταλλος γινομένου τοῦ Β, γεγένηται δὲ γεγενημένου, ἔσται δ' ἐσομένου. Τ ὸ μὲν οὖν οὕτως αἴτιον καὶ οὗ αἴτιον ἅμα γίνεται, ὅταν γίνηται, καὶ ἔστιν, ὅταν ᾖ· καὶ ἐπὶ τοῦ γεγονέναι καὶ ἔσεσθαι ὡσαύτως. ἐπὶ δὲ τῶν μὴ ἅμα ἆρ' ἔστιν ἐν τῷ συ- [25] νεχεῖ χρόνῳ, ὥσπερ δοκεῖ ἡμῖν, ἄλλα ἄλλων αἴτια εἶναι, τοῦ τόδε γενέσθαι ἕτερον γενόμενον, καὶ τοῦ ἔσεσθαι ἕτερον ἐσό- μενον, καὶ τοῦ γίνεσθαι δέ, εἴ τι ἔμπροσθεν ἐγένετο; ἔστι δὴ ἀπὸ τοῦ ὕστερον γεγονότος ὁ συλλογισμός (ἀρχὴ δὲ καὶ τούτων τὰ γεγονότα)· διὸ καὶ ἐπὶ τῶν γινομένων ὡσαύτως. [30] ἀπὸ δὲ τοῦ προτέρου οὐκ ἔστιν, οἷον ἐπεὶ τόδε γέγονεν, ὅτι τόδ' ὕστερον γέγονεν· καὶ ἐπὶ τοῦ ἔσεσθαι ὡσαύτως. οὔτε γὰρ ἀορίστου οὔθ' ὁρισθέντος ἔσται τοῦ χρόνου ὥστ' ἐπεὶ τοῦτ' ἀληθὲς εἰπεῖν γεγονέναι, τόδ' ἀληθὲς εἰπεῖν γεγονέναι τὸ ὕστερον. ἐν γὰρ τῷ μεταξὺ ψεῦδος ἔσται τὸ εἰπεῖν τοῦτο, [35] ἤδη θατέρου γεγονότος. ὁ δ' αὐτὸς λόγος καὶ ἐπὶ τοῦ ἐσο- μένου, οὐδ' ἐπεὶ τόδε γέγονε, τόδ' ἔσται. τὸ γὰρ μέσον ὁμόγονον δεῖ εἶναι, τῶν γενομένων γενόμενον, τῶν ἐσομένων ἐσόμενον, τῶν γινομένων γινόμενον, τῶν ὄντων ὄν· τοῦ δὲ γέ- γονε καὶ τοῦ ἔσται οὐκ ἐνδέχεται εἶναι ὁμόγονον. ἔτι οὔτε [40] ἀόριστον ἐνδέχεται εἶναι τὸν χρόνον τὸν μεταξὺ οὔθ' ὡρι- [95b] σμένον· ψεῦδος γὰρ ἔσται τὸ εἰπεῖν ἐν τῷ μεταξύ. ἐπισκε- πτέον δὲ τί τὸ συνέχον ὥστε μετὰ τὸ γεγονέναι τὸ γίνεσθαι ὑπάρχειν ἐν τοῖς πράγμασιν. ἢ δῆλον ὅτι οὐκ ἔστιν ἐχόμε- νον γεγονότος γινόμενον; οὐδὲ γὰρ γενόμενον γενομένου· πέ- ARIS_ANA_FIN.indd 156 17.12.2012 13:14:50 157 157 Druga knjiga 12. poglavje [10] Razlaga nekega sedanjega dogajanja, oz. preteklega ali prihodnjega dogodka, je enaka razlagi nekega dejstva (razlaga je namreč srednji pojem); le da je razlaga nekega dejstva neko dejstvo, razlaga nekega sedanjega dogajanja je neko sedanje dogajanje, razlaga nekega preteklega dogodka je neki pretekli dogodek in razlaga nekega prihodnjega dogodka je neki prihodnji dogodek. 472 Npr. zakaj je bil mrk? Zato, ker je bila [15] Zemlja v vmesni legi 473 ; mrk se dogaja, ker se Zemlja nahaja v vmesni legi, mrk se bo zgodil, ker bo Zemlja v vmesni legi, in mrk je, ker je Zemlja v vmesni legi. Kaj je led? Privzemimo, da je to strnjena voda. Označimo vodo s C, »biti strjen« z A in razlago oz. sre- dnji pojem z B, tj. umanjkanje vse toplote. Za C torej velja B in za B velja »biti strjen«, kar smo označili z A. [20] Led torej nastaja, če se dogaja B; led je nastal, če se je zgodil B, in bo nastal, če se bo zgodil B. V teh se razlagalni in razlagani 474 dogajata hkrati, če se dogajata, in sta , če sta; enako velja za preteklost in prihodnost. Če pa dva nista [25] soča- sna, ali je v zveznem času, kot se nam zdi, 475 en lahko razlaga drugega? Tj. ali je preteklega dogodka neki drug pretekli dogodek, oz. prihodnjega dogodka neki drug prihodnji dogodek, oz. seda- njega dogajanja neki predhoden pretekli dogodek? Gotovo je mogoče sklepati iz poznejšega dogodka (v tem primeru je tudi počelo pretekli dogodek) 476 , zato velja enako tudi za sedanje dogajanje. [30] Ni pa mogoče sklepati iz predho- dnega dogodka, tj. tako: »ker se je zgodilo tole, se je pozneje zgodilo tole«; tudi za prihodnje dogodke velja enako. Ne v primeru nedoločenega ne v primeru določenega časa, namreč ne bo veljalo naslednje: ker je resnična izjava, da se je zgodil neki dogodek, je resnična tudi izjava, da se je zgodil neki poznejši dogodek. V vmesnem času, ko se je prvi dogodek že zgodil, bo namreč druga izjava neresnična. [35] Enak argument velja tudi za prihodnost, tj. ne velja, da ker se je zgodil neki dogodek, se bo zgodil neki drug dogodek. Srednji pojem mora namreč biti soroden , tj. za pretekle dogod- ke mora biti srednji pojem pretekli dogodek, za prihodnje dogodke prihodnji dogodek, za sedanja dogajanja sedanje dogajanje, za dejstva dejstvo. Vendar nekemu preteklemu in nekemu prihodnjemu dogodku ne more biti soroden. Poleg tega čas ne more biti niti [40] nedoločen niti določen, [95b] saj bo v vmesnem času izjava 477 neresnična. Raziskati moramo, kakšna je zveznost v nastopanju sedanjega po pre- teklem. Ali pa je očitno, da se sedanje ne more stikati s preteklim? Tudi nekaj ARIS_ANA_FIN.indd 157 17.12.2012 13:14:50 158 Druga analitika 158 [5] ρατα γὰρ καὶ ἄτομα· ὥσπερ οὖν οὐδὲ στιγμαί εἰσιν ἀλλή- λων ἐχόμεναι, οὐδὲ γενόμενα· ἄμφω γὰρ ἀδιαίρετα. οὐδὲ δὴ γινόμενον γεγενημένου διὰ τὸ αὐτό· τὸ μὲν γὰρ γινόμε- νον διαιρετόν, τὸ δὲ γεγονὸς ἀδιαίρετον. ὥσπερ οὖν γραμμὴ πρὸς στιγμὴν ἔχει, οὕτω τὸ γινόμενον πρὸς τὸ γεγονός· ἐν- [10] υπάρχει γὰρ ἄπειρα γεγονότα ἐν τῷ γινομένῳ. μᾶλλον δὲ φανερῶς ἐν τοῖς καθόλου περὶ κινήσεως δεῖ λεχθῆναι περὶ τούτων. Περὶ μὲν οὖν τοῦ πῶς ἂν ἐφεξῆς γινομένης τῆς γενέ- σεως ἔχοι τὸ μέσον τὸ αἴτιον ἐπὶ τοσοῦτον εἰλήφθω. ἀνάγκη [15] γὰρ καὶ ἐν τούτοις τὸ μέσον καὶ τὸ πρῶτον ἄμεσα εἶναι. οἷον τὸ Α γέγονεν, ἐπεὶ τὸ Γ γέγονεν (ὕστερον δὲ τὸ Γ γέ- γονεν, ἔμπροσθεν δὲ τὸ Α· ἀρχὴ δὲ τὸ Γ διὰ τὸ ἐγγύτερον τοῦ νῦν εἶναι, ὅ ἐστιν ἀρχὴ τοῦ χρόνου). τὸ δὲ Γ γέγονεν, εἰ τὸ Δ γέγονεν. τοῦ δὴ Δ γενομένου ἀνάγκη τὸ Α γεγονέναι. [20] αἴτιον δὲ τὸ Γ· τοῦ γὰρ Δ γενομένου τὸ Γ ἀνάγκη γεγο- νέναι, τοῦ δὲ Γ γεγονότος ἀνάγκη πρότερον τὸ Α γεγονέναι. οὕτω δὲ λαμβάνοντι τὸ μέσον στήσεταί που εἰς ἄμεσον, ἢ ἀεὶ παρεμπεσεῖται διὰ τὸ ἄπειρον; οὐ γάρ ἐστιν ἐχόμενον γεγονὸς γεγονότος, ὥσπερ ἐλέχθη. ἀλλ' ἄρξασθαί γε ὅμως [25] ἀνάγκη ἀπ' ἀμέσου καὶ ἀπὸ τοῦ νῦν πρώτου. ὁμοίως δὲ καὶ ἐπὶ τοῦ ἔσται. εἰ γὰρ ἀληθὲς εἰπεῖν ὅτι ἔσται τὸ Δ, ἀνάγκη πρότερον ἀληθὲς εἰπεῖν ὅτι τὸ Α ἔσται. τούτου δ' αἴτιον τὸ Γ· εἰ μὲν γὰρ τὸ Δ ἔσται, πρότερον τὸ Γ ἔσται· εἰ δὲ τὸ Γ ἔσται, πρότερον τὸ Α ἔσται. ὁμοίως δ' ἄπειρος [30] ἡ τομὴ καὶ ἐν τούτοις· οὐ γὰρ ἔστιν ἐσόμενα ἐχόμενα ἀλ- λήλων. ἀρχὴ δὲ καὶ ἐν τούτοις ἄμεσος ληπτέα. ἔχει δὲ οὕτως ἐπὶ τῶν ἔργων· εἰ γέγονεν οἰκία, ἀνάγκη τετμῆσθαι λίθους καὶ γεγονέναι. τοῦτο διὰ τί; ὅτι ἀνάγκη θεμέλιον γεγονέναι, εἴπερ καὶ οἰκία γέγονεν· εἰ δὲ θεμέλιον, πρό- [35] τερον λίθους γεγονέναι ἀνάγκη. πάλιν εἰ ἔσται οἰκία, ὡσαύ- τως πρότερον ἔσονται λίθοι. δείκνυται δὲ διὰ τοῦ μέσου ὁμοίως· ἔσται γὰρ θεμέλιος πρότερον. Ἐπεὶ δ' ὁρῶμεν ἐν τοῖς γινομένοις κύκλῳ τινὰ γένεσιν οὖσαν, ἐνδέχεται τοῦτο εἶναι, εἴπερ ἕποιντο ἀλλήλοις τὸ μέ- [40] σον καὶ οἱ ἄκροι· ἐν γὰρ τούτοις τὸ ἀντιστρέφειν ἐστίν. δέ- [96a] δεικται δὲ τοῦτο ἐν τοῖς πρώτοις, ὅτι ἀντιστρέφει τὰ συμ- ARIS_ANA_FIN.indd 158 17.12.2012 13:14:50 159 159 Druga knjiga preteklega se namreč ne stika z nečim preteklim, saj so pretekli do- godki [5] omejeni in nedeljivi. Kot se torej točke med sabo ne stikajo, se tudi pretekli dogodki ne; prve in drugi so namreč nerazdeljivi. Iz istega razloga se tudi sedanje ne stika s preteklim: sedanje dogajanje je namreč razdeljivo, pre- tekli pa je nerazdeljiv. V takšnem odnosu, kot je črta do točke, je torej tudi sedanje dogajanje do preteklega dogodka; [10] v sedanjem dogajanju je namreč prisotno neskončno preteklih dogodkov. V splošni razpravi o giba- nju 478 moramo o teh spregovoriti jasneje. Privzemimo torej, na kakšen način je lahko srednji pojem razlagalen, če so dogodki zaporedni 479 . [15] Tudi v teh morata namreč biti srednji in prvi pojem neposredna. 480 Npr. A se je zgodil, ker se je zgodil C (C se je zgodil pozneje in A prej; C je počelo, ker je bližje sedanje- mu trenutku, ki je počelo 481 časa). C pa se je zgodil, če se je zgodil D. Če se je zgodil D, se je torej nujno zgodil A. [20] Razlaga za to je C: če se je zgodil D, se je nujno zgodil C in če se je zgodil C, se je prej nujno zgodil A. Bo torej v primeru, da privzamemo takšen srednji pojem, nekje prišlo do ustavitve pri neposredni ali bo vnašanje nenehno zaradi neskončnosti (neki pretekli dogodek se namreč ne stika z dru- gim preteklim dogodkom, kot smo rekli)? Vendar moramo vseeno začeti [25] pri neposredni in pri tem, kar je prvotno glede na sedanji trenutek. Enako velja tudi za prihodnost. Če je namreč resnična izjava, da se bo zgodil D, mora biti prej nujno resnična izjava, da se bo zgodil A. Razlaga za to je C: če se bo namreč zgodil D, se bo prej zgodil C; če pa se bo zgodil C, se bo prej zgodil A. Enako [30] je delitev tudi v teh neskončna, saj se tudi prihodnji dogodki med seboj ne stikajo. Tudi pri teh pa je treba privzeti neposredno počelo. V konkretnih je tako: če je nastala hiša, je moralo biti narezano in nastati kamenje. Zakaj? Ker je moral nastati temelj, če je nastala tudi hiša; če pa je nastal temelj, [35] je moralo prej nastati kamenje. Spet, če bo nastala hiša, bo prav tako prej nastalo kamenje. To dokažemo na enak način na osnovi srednjega pojma; prej bo na- mreč nastal temelj. Vidimo lahko, da je potek nekaterih dogodkov krožen. To je mogoče, če [40] srednji in krajna pojma sledijo drug iz drugega; v tem primeru so namreč zamenljivi. [96a] V začetku razprave smo pokazali, da sklep lahko zamenja- mo 482 ; prav to je krožno . V konkretnih se kaže takole: če je zemlja namočena, nujno nastane vlaga, če nastane vlaga, nastane oblak, če nastane oblak, nastane voda; [5] in če nastane voda, se zemlja nujno namoči. T o ARIS_ANA_FIN.indd 159 17.12.2012 13:14:50 160 Druga analitika 160 περάσματα· τὸ δὲ κύκλῳ τοῦτό ἐστιν. ἐπὶ δὲ τῶν ἔργων φαίνεται ὧδε· βεβρεγμένης τῆς γῆς ἀνάγκη ἀτμίδα γενέ- σθαι, τούτου δὲ γενομένου νέφος, τούτου δὲ γενομένου ὕδωρ· [5] τούτου δὲ γενομένου ἀνάγκη βεβρέχθαι τὴν γῆν· τοῦτο δ' ἦν τὸ ἐξ ἀρχῆς, ὥστε κύκλῳ περιελήλυθεν· ἑνὸς γὰρ αὐτῶν ὁτουοῦν ὄντος ἕτερον ἔστι, κἀκείνου ἄλλο, καὶ τούτου τὸ πρῶτον. Ἔστι δ' ἔνια μὲν γινόμενα καθόλου (ἀεί τε γὰρ καὶ ἐπὶ παντὸς οὕτως ἢ ἔχει ἢ γίνεται), τὰ δὲ ἀεὶ μὲν οὔ, ὡς [10] ἐπὶ τὸ πολὺ δέ, οἷον οὐ πᾶς ἄνθρωπος ἄρρην τὸ γένειον τρι- χοῦται, ἀλλ' ὡς ἐπὶ τὸ πολύ. τῶν δὴ τοιούτων ἀνάγκη καὶ τὸ μέσον ὡς ἐπὶ τὸ πολὺ εἶναι. εἰ γὰρ τὸ Α κατὰ τοῦ Β καθόλου κατηγορεῖται, καὶ τοῦτο κατὰ τοῦ Γ καθόλου, ἀνάγκη καὶ τὸ Α κατὰ τοῦ Γ ἀεὶ καὶ ἐπὶ παντὸς κατηγορεῖσθαι· [15] τοῦτο γάρ ἐστι τὸ καθόλου, τὸ ἐπὶ παντὶ καὶ ἀεί. ἀλλ' ὑπέ- κειτο ὡς ἐπὶ τὸ πολύ· ἀνάγκη ἄρα καὶ τὸ μέσον ὡς ἐπὶ τὸ πολὺ εἶναι τὸ ἐφ' οὗ τὸ Β. ἔσονται τοίνυν καὶ τῶν ὡς ἐπὶ τὸ πολὺ ἀρχαὶ ἄμεσοι, ὅσα ὡς ἐπὶ τὸ πολὺ οὕτως ἔστιν ἢ γίνεται. ARIS_ANA_FIN.indd 160 17.12.2012 13:14:50 161 161 Druga knjiga zadnje pa smo privzeli na začetku; sklenili smo torej krog. Namreč, če je dan katerikoli od teh , je tudi drugi, in če je dan ta, je tudi tretji, in če je dan ta, je tudi prvi. Nekateri dogodki so splošni (takšni namreč so oz. tako potekajo vedno in v vsakem ), drugi pa niso vedno, [10] pač pa večinoma 483 ; npr. brada ne raste vsakemu človeku moškega spola, pač pa to velja večinoma. V teh nujno tudi srednji pojem velja večinoma. Če se namreč pojem A splošno pripisuje pojmu B in če se pojem B splošno pripisuje pojmu C, se nujno tudi pojem A pojmu C pripisuje vedno in v vsakem . [15] Prav to je namreč splošno: to, kar velja za vsak in vedno. Vendar smo privzeli, da večinoma; torej mora tudi srednji pojem, ki ga označuje pojem B, veljati večinoma. Torej bodo tudi neposredna počela večinoma, , ki so takšni oz. tako potekajo večinoma. ARIS_ANA_FIN.indd 161 17.12.2012 13:14:50 162 Druga analitika 162 13 [20] Πῶς μὲν οὖν τὸ τί ἐστιν εἰς τοὺς ὅρους ἀποδίδοται, καὶ τίνα τρόπον ἀπόδειξις ἢ ὁρισμὸς ἔστιν αὐτοῦ ἢ οὐκ ἔστιν, εἴρη- ται πρότερον· πῶς δὲ δεῖ θηρεύειν τὰ ἐν τῷ τί ἐστι κατη- γορούμενα, νῦν λέγωμεν. Τ ῶν δὴ ὑπαρχόντων ἀεὶ ἑκάστῳ ἔνια ἐπεκτείνει ἐπὶ [25] πλέον, οὐ μέντοι ἔξω τοῦ γένους. λέγω δὲ ἐπὶ πλέον ὑπάρ- χειν ὅσα ὑπάρχει μὲν ἑκάστῳ καθόλου, οὐ μὴν ἀλλὰ καὶ ἄλλῳ. οἷον ἔστι τι ὃ πάσῃ τριάδι ὑπάρχει, ἀλλὰ καὶ μὴ τριάδι, ὥσπερ τὸ ὂν ὑπάρχει τῇ τριάδι, ἀλλὰ καὶ μὴ ἀριθμῷ, ἀλλὰ καὶ τὸ περιττὸν ὑπάρχει τε πάσῃ τριάδι [30] καὶ ἐπὶ πλέον ὑπάρχει (καὶ γὰρ τῇ πεντάδι ὑπάρχει), ἀλλ' οὐκ ἔξω τοῦ γένους· ἡ μὲν γὰρ πεντὰς ἀριθμός, οὐδὲν δὲ ἔξω ἀριθμοῦ περιττόν. τὰ δὴ τοιαῦτα ληπτέον μέχρι τούτου, ἕως τοσαῦτα ληφθῇ πρῶτον ὧν ἕκαστον μὲν ἐπὶ πλέον ὑπάρξει, ἅπαντα δὲ μὴ ἐπὶ πλέον· ταύτην γὰρ ἀνάγκη οὐσίαν εἶναι [35] τοῦ πράγματος. οἷον τριάδι ὑπάρχει πάσῃ ἀριθμός, τὸ πε- ριττόν, τὸ πρῶτον ἀμφοτέρως, καὶ ὡς μὴ μετρεῖσθαι ἀρι- θμῷ καὶ ὡς μὴ συγκεῖσθαι ἐξ ἀριθμῶν. τοῦτο τοίνυν ἤδη ἐστὶν ἡ τριάς, ἀριθμὸς περιττὸς πρῶτος καὶ ὡδὶ πρῶτος. τού- των γὰρ ἕκαστον, τὰ μὲν καὶ τοῖς περιττοῖς πᾶσιν ὑπάρχει, [96b] τὸ δὲ τελευταῖον καὶ τῇ δυάδι, πάντα δὲ οὐδενί. ἐπεὶ δὲ δεδήλωται ἡμῖν ἐν τοῖς ἄνω ὅτι καθόλου μέν ἐστι τὰ ἐν τῷ τί ἐστι κατηγορούμενα (τὰ καθόλου δὲ ἀναγκαῖα), τῇ δὲ τριάδι, καὶ ἐφ' οὗ ἄλλου οὕτω λαμβάνεται, ἐν τῷ τί ἐστι τὰ [5] λαμβανόμενα, οὕτως ἐξ ἀνάγκης μὲν ἂν εἴη τριὰς ταῦτα. ὅτι δ' οὐσία, ἐκ τῶνδε δῆλον. ἀνάγκη γάρ, εἰ μὴ τοῦτο ἦν τριάδι εἶναι, οἷον γένος τι εἶναι τοῦτο, ἢ ὠνομασμένον ἢ ἀνώ- νυμον. ἔσται τοίνυν ἐπὶ πλέον ἢ τῇ τριάδι ὑπάρχον. ὑπο- κείσθω γὰρ τοιοῦτον εἶναι τὸ γένος ὥστε ὑπάρχειν κατὰ δύ- [10] ναμιν ἐπὶ πλέον. εἰ τοίνυν μηδενὶ ὑπάρχει ἄλλῳ ἢ ταῖς ἀτόμοις τριάσι, τοῦτ' ἂν εἴη τὸ τριάδι εἶναι (ὑποκείσθω γὰρ καὶ τοῦτο, ἡ οὐσία ἡ ἑκάστου εἶναι ἡ ἐπὶ τοῖς ἀτόμοις ἔσχα- τος τοιαύτη κατηγορία)· ὥστε ὁμοίως καὶ ἄλλῳ ὁτῳοῦν τῶν οὕτω δειχθέντων τὸ αὐτῷ εἶναι ἔσται. [15] Χρὴ δέ, ὅταν ὅλον τι πραγματεύηταί τις, διελεῖν τὸ ARIS_ANA_FIN.indd 162 17.12.2012 13:14:50 163 163 Druga knjiga 13. poglavje [20] Prej 484 smo povedali, kako je kajstvo podano v pojmih in v kakšnem smislu ga je mogoče dokazati ali definirati, v kakšnem smislu pa to ni mogoče. Zdaj pa bomo govorili o tem, kako moramo iskati predikate, ki so v kajstvu. Nekateri od stalnih vsakega imajo [25] večji ob- seg, vendar ne segajo preko njegovega rodu. Da imajo večji obseg, pravim za tiste , ki za neki veljajo splošno, vendar ne le zanj, pač pa tudi za kaj drugega. Tako lahko neki velja za vsako trojico, vendar tudi za kaj, kar ni trojica; npr. to, da obstaja, velja za trojico, vendar tudi za kaj, kar ni število. Pač pa »liho« velja za vsako trojico [30] in ima večji obseg (saj velja tudi za petico), vendar ne večjega od rodu: petica je namreč število, nič zunaj števila pa ni liho. Privzemati moramo torej takšne vse do takrat, ko ima prvič vsak od privzetih sicer večji obseg 485 , vendar vsi skupaj nimajo večjega obsega; to je namreč nujno bitnost [35] dane- ga . Tako za vsako trojico velja, da je število, ki je liho in prvotno v dvojnem smislu, tj. da ni številčno izmerljivo in ne sestavljeno iz števil. 486 Prav to pa je že trojica: število, ki je liho in prvotno, in sicer prvotno v opisanem smislu. Nekateri od teh veljajo za vsa liha števila, [96b] zadnji velja tudi za dvojico, za noben pa ne veljajo vsi. Prej smo pojasnili, da so predikati v kajstvu nujni 487 (splošnosti so nujne), privzeti predikati trojice pa so v njenem kajstvu (oz. v kajstvu kateregakoli , katerega privzemamo na opisani način); [5] ti torej so trojica po nujnosti. Da je to bitnost , je očitno iz naslednjega: če bi namreč to 488 ne bilo bistvo trojice, bi bil to nujno neki rod 489 , ki bodisi ima ime bodisi ga nima. Ta rod bi torej imel večji obseg od trojice. Privzemimo rod, ki ima [10] po možnosti večji obseg. Če torej ta 490 ne velja za nič drugega kot za nedeljive trojice 491 , potem to je bistvo trojice; privzemimo namreč tudi, da je bitnost vsa- kega zadnji tovrstni pripis 492 , za nedeljive 493 . Katerokoli drug , o katerem to pokažemo, 494 bo torej prav tako bistvo danega . [15] Pri obravnavi neke celote moramo rod razčleniti v <člene>, ki so po vrsti nedeljivi oz. prvotni, npr. število v trojico in dvojico; nato poskušamo na opisani način zanje privzeti definicije, npr. definicijo ravne črte, kroga in pravega kota. 495 Potem ko privzamemo, kaj je dani rod, npr. ali spada [20] med kolikšnosti ali kakšnosti, 496 moramo proučiti njegove svojske značilnosti na ARIS_ANA_FIN.indd 163 17.12.2012 13:14:50 164 Druga analitika 164 γένος εἰς τὰ ἄτομα τῷ εἴδει τὰ πρῶτα, οἷον ἀριθμὸν εἰς τριάδα καὶ δυάδα, εἶθ' οὕτως ἐκείνων ὁρισμοὺς πειρᾶσθαι λαμβάνειν, οἷον εὐθείας γραμμῆς καὶ κύκλου, καὶ ὀρθῆς γω- νίας, μετὰ δὲ τοῦτο λαβόντα τί τὸ γένος, οἷον πότερον τῶν [20] ποσῶν ἢ τῶν ποιῶν, τὰ ἴδια πάθη θεωρεῖν διὰ τῶν κοινῶν πρώτων. τοῖς γὰρ συντιθεμένοις ἐκ τῶν ἀτόμων τὰ συμ- βαίνοντα ἐκ τῶν ὁρισμῶν ἔσται δῆλα, διὰ τὸ ἀρχὴν εἶναι πάντων τὸν ὁρισμὸν καὶ τὸ ἁπλοῦν καὶ τοῖς ἁπλοῖς καθ' αὑτὰ ὑπάρχειν τὰ συμβαίνοντα μόνοις, τοῖς δ' ἄλλοις κατ' [25] ἐκεῖνα. αἱ δὲ διαιρέσεις αἱ κατὰ τὰς διαφορὰς χρήσιμοί εἰσιν εἰς τὸ οὕτω μετιέναι· ὡς μέντοι δεικνύουσιν, εἴρηται ἐν τοῖς πρότερον. χρήσιμοι δ' ἂν εἶεν ὧδε μόνον πρὸς τὸ συλ- λογίζεσθαι τὸ τί ἐστιν. καίτοι δόξειέν γ' ἂν οὐδέν, ἀλλ' εὐ- θὺς λαμβάνειν ἅπαντα, ὥσπερ ἂν εἰ ἐξ ἀρχῆς ἐλάμβανέ [30] τις ἄνευ τῆς διαιρέσεως. διαφέρει δέ τι τὸ πρῶτον καὶ ὕστε- ρον τῶν κατηγορουμένων κατηγορεῖσθαι, οἷον εἰπεῖν ζῷον ἥμε- ρον δίπουν ἢ δίπουν ζῷον ἥμερον. εἰ γὰρ ἅπαν ἐκ δύο ἐστί, καὶ ἕν τι τὸ ζῷον ἥμερον, καὶ πάλιν ἐκ τούτου καὶ τῆς δια- φορᾶς ὁ ἄνθρωπος ἢ ὅ τι δήποτ' ἐστὶ τὸ ἓν γινόμενον, ἀναγ- [35] καῖον διελόμενον αἰτεῖσθαι. Ἔτι πρὸς τὸ μηδὲν παραλιπεῖν ἐν τῷ τί ἐστιν οὕτω μόνως ἐνδέχεται. ὅταν γὰρ τὸ πρῶτον ληφθῇ γένος, ἂν μὲν τῶν κάτωθέν τινα διαιρέσεων λαμ- βάνῃ, οὐκ ἐμπεσεῖται ἅπαν εἰς τοῦτο, οἷον οὐ πᾶν ζῷον ἢ ὁλόπτερον ἢ σχιζόπτερον, ἀλλὰ πτηνὸν ζῷον ἅπαν· τούτου [97a] γὰρ διαφορὰ αὕτη. πρώτη δὲ διαφορά ἐστι ζῴου εἰς ἣν ἅπαν ζῷον ἐμπίπτει. ὁμοίως δὲ καὶ τῶν ἄλλων ἑκάστου, καὶ τῶν ἔξω γενῶν καὶ τῶν ὑπ' αὐτό, οἷον ὄρνιθος, εἰς ἣν ἅπας ὄρνις, καὶ ἰχθύος, εἰς ἣν ἅπας ἰχθύς. οὕτω μὲν οὖν [5] βαδίζοντι ἔστιν εἰδέναι ὅτι οὐδὲν παραλέλειπται· ἄλλως δὲ καὶ παραλιπεῖν ἀναγκαῖον καὶ μὴ εἰδέναι. οὐδὲν δὲ δεῖ τὸν ὁριζόμενον καὶ διαιρούμενον ἅπαντα εἰδέναι τὰ ὄντα. καί- τοι ἀδύνατόν φασί τινες εἶναι τὰς διαφορὰς εἰδέναι τὰς πρὸς ἕκαστον μὴ εἰδότα ἕκαστον· ἄνευ δὲ τῶν διαφορῶν οὐκ εἶναι [10] ἕκαστον εἰδέναι· οὗ γὰρ μὴ διαφέρει, ταὐτὸν εἶναι τούτῳ, οὗ δὲ διαφέρει, ἕτερον τούτου. πρῶτον μὲν οὖν τοῦτο ψεῦδος· οὐ γὰρ κατὰ πᾶσαν διαφορὰν ἕτερον· πολλαὶ γὰρ διαφοραὶ ὑπάρ- ARIS_ANA_FIN.indd 164 17.12.2012 13:14:50 165 165 Druga knjiga osnovi skupnih prvotnih 497 . Lastnosti , ki so sestavljeni iz nedeljivih , bodo namreč razvidne iz definicije slednjih, saj je definicija in to, kar je enostavno, počelo vseh , lastnosti pa samo za enostavne veljajo same po sebi, za druge pa veljajo [25] na osnovi enostavnih . Razčlenjevanja na osnovi razlik so pri takšnem raziskovanju koristna; toda v kakšnem smislu pokažejo, smo povedali prej. 498 Za sklepanje 499 na kajstvo so lahko koristna le v naslednjem smislu: lahko se sicer zdi, da ne kot naenkrat privzeti vse , kot če bi jih privzeli od začetka [30] brez razčlenjevanja. Vendar obstaja razlika glede tega, katerega od predikatov pripisujemo kot prvega in katerega kot zadnjega, npr. ali rečemo »žival, krotka 500 , dvonožna«, ali pa »dvonožna, žival, krotka«. Če je namreč vsako iz dvojega in »žival, krotka« tvori nekaj enojnega 501 , ter če človek (oz. karkoli, kar tvori nekaj enojnega) sestoji iz tega in razlike, [35] je pri postuliranju razčlenitev nujna. 502 Poleg tega samo opisani način omogoča, da v kajstvu ne izpustimo ni- česar. Če namreč potem ko privzamemo prvi 503 rod, privzamemo neko nižjo razčlenitev, ta ne bo zajela celotnega rodu. Primer: ne velja za vsako žival, da ima bodisi nečlenjena bodisi členjena krila, pač pa to velja le za vsako krilato žival; ta razlika [97a] je namreč lastna temu rodu. Prvotna razlika živali pa je tista, ki zajema celoten živali. Enako velja tudi za vsak drug rod, tako za tiste zunaj rodu živali kot za podrejene : npr. ptičev je tista, ki zajema celoten ptičev in rib je tista, ki zajema celoten rib. Pri takšnem [5] postopku lahko vemo, da nismo ničesar izpustili, sicer pa nujno izpustimo in tega ne vemo. Pri definiranju in razčlenjevanju nam nikakor ni treba poznati vseh ob- stoječih . Kljub temu nekateri 504 trdijo, da je nemogoče poznati razli- ke katerokoli drugo , če slednje ne poznamo, nobene pa ne moremo poznati, če ne poznamo razlik ; [10] če se namreč od druge ne razlikuje, je z njo identična, če pa se od nje razlikuje, je različna od nje. Najprej to ni res, saj ni različna na osnovi katerekoli razlike : med , ki so enake po vrsti, so namreč mnoge razlike, vendar to niso glede na njihovo bitnost oz. same po sebi. Poleg tega pa ko privzamemo neko nasprotje oz. neko razliko in predpostavimo, [15] da vsaka 505 spada bodisi pod en bodisi pod drugi , in ko dalje privzamemo, da , o katerem se sprašuje- ARIS_ANA_FIN.indd 165 17.12.2012 13:14:50 166 Druga analitika 166 χουσι τοῖς αὐτοῖς τῷ εἴδει, ἀλλ' οὐ κατ' οὐσίαν οὐδὲ καθ' αὑτά. εἶτα ὅταν λάβῃ τἀντικείμενα καὶ τὴν διαφορὰν καὶ [15] ὅτι πᾶν ἐμπίπτει ἐνταῦθα ἢ ἐνταῦθα, καὶ λάβῃ ἐν θατέρῳ τὸ ζητούμενον εἶναι, καὶ τοῦτο γινώσκῃ, οὐδὲν διαφέρει εἰδέ- ναι ἢ μὴ εἰδέναι ἐφ' ὅσων κατηγοροῦνται ἄλλων αἱ δια- φοραί. φανερὸν γὰρ ὅτι ἂν οὕτω βαδίζων ἔλθῃ εἰς ταῦτα ὧν μηκέτι ἔστι διαφορά, ἕξει τὸν λόγον τῆς οὐσίας. τὸ δ' [20] ἅπαν ἐμπίπτειν εἰς τὴν διαίρεσιν, ἂν ᾖ ἀντικείμενα ὧν μὴ ἔστι μεταξύ, οὐκ αἴτημα· ἀνάγκη γὰρ ἅπαν ἐν θατέρῳ αὐτῶν εἶναι, εἴπερ ἐκείνου διαφορά ἐστι. Εἰς δὲ τὸ κατασκευάζειν ὅρον διὰ τῶν διαιρέσεων τριῶν δεῖ στοχάζεσθαι, τοῦ λαβεῖν τὰ κατηγορούμενα ἐν τῷ τί [25] ἐστι, καὶ ταῦτα τάξαι τί πρῶτον ἢ δεύτερον, καὶ ὅτι ταῦτα πάντα. ἔστι δὲ τούτων ἓν πρῶτον διὰ τοῦ δύνασθαι, ὥσπερ πρὸς συμβεβηκὸς συλλογίσασθαι ὅτι ὑπάρχει, καὶ διὰ τοῦ γένους κατασκευάσαι. τὸ δὲ τάξαι ὡς δεῖ ἔσται, ἐὰν τὸ πρῶτον λάβῃ. τοῦτο δ' ἔσται, ἐὰν ληφθῇ ὃ πᾶσιν ἀκολου- [30] θεῖ, ἐκείνῳ δὲ μὴ πάντα· ἀνάγκη γὰρ εἶναί τι τοιοῦτον. ληφθέντος δὲ τούτου ἤδη ἐπὶ τῶν κάτω ὁ αὐτὸς τρόπος· δεύτερον γὰρ τὸ τῶν ἄλλων πρῶτον ἔσται, καὶ τρίτον τὸ τῶν ἐχομένων· ἀφαιρεθέντος γὰρ τοῦ ἄνωθεν τὸ ἐχόμενον τῶν ἄλλων πρῶτον ἔσται. ὁμοίως δὲ καὶ ἐπὶ τῶν ἄλλων. [35] ὅτι δ' ἅπαντα ταῦτα, φανερὸν ἐκ τοῦ λαβεῖν τό τε πρῶ- τον κατὰ διαίρεσιν, ὅτι ἅπαν ἢ τόδε ἢ τόδε ζῷον, ὑπάρ- χει δὲ τόδε, καὶ πάλιν τούτου ὅλου τὴν διαφοράν, τοῦ δὲ τελευταίου μηκέτι εἶναι διαφοράν, ἢ καὶ εὐθὺς μετὰ τῆς τελευταίας διαφορᾶς τοῦ συνόλου μὴ διαφέρειν εἴδει ἔτι τοῦτο. [97b] δῆλον γὰρ ὅτι οὔτε πλεῖον πρόσκειται (πάντα γὰρ ἐν τῷ τί ἐστιν εἴληπται τούτων) οὔτε ἀπολείπει οὐδέν· ἢ γὰρ γένος ἢ διαφορὰ ἂν εἴη. γένος μὲν οὖν τό τε πρῶτον, καὶ μετὰ τῶν διαφορῶν τοῦτο προσλαμβανόμενον· αἱ διαφοραὶ δὲ πᾶ- [5] σαι ἔχονται· οὐ γὰρ ἔτι ἔστιν ὑστέρα· εἴδει γὰρ ἂν διέφερε τὸ τελευταῖον, τοῦτο δ' εἴρηται μὴ διαφέρειν. Ζητεῖν δὲ δεῖ ἐπιβλέποντα ἐπὶ τὰ ὅμοια καὶ ἀδιά- φορα, πρῶτον τί ἅπαντα ταὐτὸν ἔχουσιν, εἶτα πάλιν ἐφ' ἑτέροις, ἃ ἐν ταὐτῷ μὲν γένει ἐκείνοις, εἰσὶ δὲ αὑτοῖς μὲν [10] ταὐτὰ τῷ εἴδει, ἐκείνων δ' ἕτερα. ὅταν δ' ἐπὶ τούτων λη- ARIS_ANA_FIN.indd 166 17.12.2012 13:14:51 167 167 Druga knjiga mo, spada v enega od teh dveh in to spoznamo, 506 je vseeno, ali vemo ali ne vemo, katerim drugim <še> se te razlike pripisujejo. Jasno je namreč, da če s takim postopkom pridemo do točke, kjer ni več razlike 507 , imamo opis bitnosti. [20] Trditev, da je v razčlenitvi zajet vsak 508 , če nasprotje ne vsebuje vmesnega , 509 ni postulat 510 ; vsak je namreč nujno v enem nasprotja, če je razlika res lastna temu . Ko definicijo določimo z razčlenitvami, moramo biti pozorni na troje: da privzamemo predikate, ki so v [25] kajstvu; da jih razvrstimo glede na to, kateri je prvi in kateri drugi; da so ti predikati vsi 511 . Prvo lahko dosežemo z našo zmožnostjo, da določimo na osnovi rodu, tako kot smo o neki la- stnosti zmožni sklepati, da velja . 512 Razvrstitev bo pravilna, če privzamemo prvega 513 ; tako pa bo, če bomo privzeli , ki [30] sledi iz vseh drugih in iz katerega vsi drugi ne sledijo (tak namreč nujno obstaja). Po privzetju tega nadaljujemo na enak način z nižjimi . Drugi bo namreč prvi od ostalih in tretji prvi od naslednjih . Ko namreč razčlenimo zgornji , je naslednji prvi od ostalih ; enako velja spet za ostale . [35] Da so ti vsi 514 , je jasno iz naslednjega: privzamemo prvi razčlenitve, tj. privzamemo, da za vsako žival velja bodisi tole bo- disi tole, in da velja tole; nato spet privzamemo razliko, lastno tej celoti, ter privzamemo, da razlike, lastne zadnji , ni več, oz. da se prav s privzeto zadnjo razliko ta ne razlikuje več od sestavlje- nega izraza. 516 [97b] Očitno namreč nismo privzeli nič odvečnega (vsi privzeti predikati so namreč v kajstvu danega ) niti nič izpustili; izpustili bi namreč rod ali pa razliko. Rod je prvi in ta , privzet skupaj z razlikami. Razlike pa so [5] vse vključene, saj ni nobene nadaljnje več; v naspro- tnem primeru bi se zadnji razlikoval po vrsti, 517 vendar smo rekli, da se ne razlikuje. Pri spraševanju 518 moramo opazovati podobne in nerazlikujoče se 519 in se najprej vprašati, kaj je pri vseh enako, nato pa še drugačne , ki so v istem rodu kot prvi in ki so [10] po vrsti med sabo enaki, od prvih pa drugačni. Potem ko privzamemo, kaj je enako pri vseh teh ter to privzamemo tudi pri vseh ostalih, 520 moramo spet raziskati, ali je pri pri- vzetih kaj enakega, dokler ne pridemo do enojnega opisa: ta bo namreč definicija dane stvari. Če pa ne pridemo do enojnega opisa, pač pa do dveh ali več, potem to, o čemer se sprašujemo, očitno ne more biti [15] ena ARIS_ANA_FIN.indd 167 17.12.2012 13:14:51 168 Druga analitika 168 φθῇ τί πάντα ταὐτόν, καὶ ἐπὶ τῶν ἄλλων ὁμοίως, ἐπὶ τῶν εἰλημμένων πάλιν σκοπεῖν εἰ ταὐτόν, ἕως ἂν εἰς ἕνα ἔλθῃ λόγον· οὗτος γὰρ ἔσται τοῦ πράγματος ὁρισμός. ἐὰν δὲ μὴ βαδίζῃ εἰς ἕνα ἀλλ' εἰς δύο ἢ πλείους, δῆλον ὅτι οὐκ ἂν εἴη [15] ἕν τι εἶναι τὸ ζητούμενον, ἀλλὰ πλείω. οἷον λέγω, εἰ τί ἐστι μεγαλοψυχία ζητοῖμεν, σκεπτέον ἐπί τινων μεγαλο- ψύχων, οὓς ἴσμεν, τί ἔχουσιν ἓν πάντες ᾗ τοιοῦτοι. οἷον εἰ Ἀλκιβιάδης μεγαλόψυχος ἢ ὁ Ἀχιλλεὺς καὶ ὁ Αἴας, τί ἓν ἅπαντες; τὸ μὴ ἀνέχεσθαι ὑβριζόμενοι· ὁ μὲν γὰρ ἐπο- [20] λέμησεν, ὁ δ' ἐμήνισεν, ὁ δ' ἀπέκτεινεν ἑαυτόν. πάλιν ἐφ' ἑτέρων, οἷον Λυσάνδρου ἢ Σωκράτους. εἰ δὴ τὸ ἀδιάφοροι εἶ- ναι εὐτυχοῦντες καὶ ἀτυχοῦντες, ταῦτα δύο λαβὼν σκοπῶ τί τὸ αὐτὸ ἔχουσιν ἥ τε ἀπάθεια ἡ περὶ τὰς τύχας καὶ ἡ μὴ ὑπομονὴ ἀτιμαζομένων. εἰ δὲ μηδέν, δύο εἴδη ἂν εἴη [25] τῆς μεγαλοψυχίας. αἰεὶ δ' ἐστὶ πᾶς ὅρος καθόλου· οὐ γάρ τινι ὀφθαλμῷ λέγει τὸ ὑγιεινὸν ὁ ἰατρός, ἀλλ' ἢ παντὶ ἢ εἴδει ἀφ- ορίσας. ῥᾷόν τε τὸ καθ' ἕκαστον ὁρίσασθαι ἢ τὸ καθόλου, διὸ δεῖ ἀπὸ τῶν καθ' ἕκαστα ἐπὶ τὰ καθόλου μεταβαίνειν· καὶ [30] γὰρ αἱ ὁμωνυμίαι λανθάνουσι μᾶλλον ἐν τοῖς καθόλου ἢ ἐν τοῖς ἀδιαφόροις. ὥσπερ δὲ ἐν ταῖς ἀποδείξεσι δεῖ τό γε συλλελογίσθαι ὑπάρχειν, οὕτω καὶ ἐν τοῖς ὅροις τὸ σαφές. τοῦτο δ' ἔσται, ἐὰν διὰ τῶν καθ' ἕκαστον εἰλημμένων ᾖ τὸ ἐν ἑκάστῳ γένει ὁρίζεσθαι χωρίς, οἷον τὸ ὅμοιον μὴ πᾶν ἀλλὰ [35] τὸ ἐν χρώμασι καὶ σχήμασι, καὶ ὀξὺ τὸ ἐν φωνῇ, καὶ οὕτως ἐπὶ τὸ κοινὸν βαδίζειν, εὐλαβούμενον μὴ ὁμωνυμίᾳ ἐντύχῃ. εἰ δὲ μὴ διαλέγεσθαι δεῖ μεταφοραῖς, δῆλον ὅτι οὐδ' ὁρίζεσθαι οὔτε μεταφοραῖς οὔτε ὅσα λέγεται μεταφοραῖς· διαλέγεσθαι γὰρ ἀνάγκη ἔσται μεταφοραῖς. ARIS_ANA_FIN.indd 168 17.12.2012 13:14:51 169 169 Druga knjiga sama, pač pa več . Reči hočem, da če se npr. sprašujemo, kaj je dosto- janstvo 521 , moramo pri kakšnih nam poznanih dostojanstvenih osebah najprej raziskati, kaj imajo vse te, kot take osebe, enotnega. Npr. če je dostojanstven Alkibiad ali pa Ahil in Ajant, kaj enotnega imajo vsi ti? Da ne prenesejo žali- tve; prvi [20] je namreč šel v vojno, drugi se je razbesnel, tretji se je ubil. Nato moramo to znova raziskati pri drugačnih osebah, npr. pri Lizandru in Sokratu. Če to, da so ravnodušne do svojega ugodnega ali neugodnega položaja, vzamemo to dvoje in raziščemo, kaj imata enakega ne- prizadetost zaradi lastnega položaja in nezmožnost, da bi trpeli ponižanje. Če nimata nič enakega, bosta vrsti [25] dostojanstva dve. 522 Vsaka definicija je vedno splošna: zdravnik ne pove, kaj je zdravilno za neko določeno oko, pač pa za vsako oko, ali pa ga opredeli po vrsti 523 . Lažje de- finiramo posamezno 524 kot splošno, zato se moramo pomikati od posamezno- sti k splošnostim; saj tudi [30] homonimne izraze lažje prezremo v splošnostih kot pa v nerazlikujočih se 525 . Tako kot mora biti v dokazih prisotno sklepanje, mora biti v definicijah prisotna jasnost 526 . To bomo dosegli, če lahko na osnovi omenjenih 527 posameznosti definiramo ločeno za vsak rod, npr. tako, da ne definiramo »podobnega« nasploh, pač pa »podobno« [35] za barve in za oblike 528 in »ostro« za zvok, se tako pomikamo proti skupnemu in pri tem pazimo, da ne bi uporabili homonima. Če metafor ne smemo upo- rabljati v razpravljanju, očitno ne smemo niti definirati z metaforami, in tudi ne definirati metaforično povedanih ; razprava bo namreč v zadnjem primeru nujno vsebovala metafore. ARIS_ANA_FIN.indd 169 17.12.2012 13:14:51 170 Druga analitika 170 14 [98a] Πρὸς δὲ τὸ ἔχειν τὰ προβλήματα ἐκλέγειν δεῖ τάς τε ἀνατομὰς καὶ τὰς διαιρέσεις, οὕτω δὲ ἐκλέγειν, ὑποθέμε- νον τὸ γένος τὸ κοινὸν ἁπάντων, οἷον εἰ ζῷα εἴη τὰ τεθεω- ρημένα, ποῖα παντὶ ζῴῳ ὑπάρχει, ληφθέντων δὲ τούτων, [5] πάλιν τῶν λοιπῶν τῷ πρώτῳ ποῖα παντὶ ἕπεται, οἷον εἰ τοῦτο ὄρνις, ποῖα παντὶ ἕπεται ὄρνιθι, καὶ οὕτως αἰεὶ τῷ ἐγ- γύτατα· δῆλον γὰρ ὅτι ἕξομεν ἤδη λέγειν τὸ διὰ τί ὑπάρ- χει τὰ ἑπόμενα τοῖς ὑπὸ τὸ κοινόν, οἷον διὰ τί ἀνθρώπῳ ἢ ἵππῳ ὑπάρχει. ἔστω δὲ ζῷον ἐφ' οὗ Α, τὸ δὲ Β τὰ [10] ἑπόμενα παντὶ ζῴῳ, ἐφ' ὧν δὲ Γ Δ Ε τὰ τινὰ ζῷα. δῆ- λον δὴ διὰ τί τὸ Β ὑπάρχει τῷ Δ· διὰ γὰρ τὸ Α. ὁμοίως δὲ καὶ τοῖς ἄλλοις· καὶ ἀεὶ ἐπὶ τῶν κάτω ὁ αὐτὸς λόγος. Νῦν μὲν οὖν κατὰ τὰ παραδεδομένα κοινὰ ὀνόματα λέγομεν, δεῖ δὲ μὴ μόνον ἐπὶ τούτων σκοπεῖν, ἀλλὰ καὶ [15] ἂν ἄλλο τι ὀφθῇ ὑπάρχον κοινόν, ἐκλαμβάνοντα, εἶτα τίσι τοῦτ' ἀκολουθεῖ καὶ ποῖα τούτῳ ἕπεται, οἷον τοῖς κέρατα ἔχουσι τὸ ἔχειν ἐχῖνον, τὸ μὴ ἀμφώδοντ' εἶναι· πάλιν τὸ κέρατ' ἔχειν τίσιν ἕπεται. δῆλον γὰρ διὰ τί ἐκείνοις ὑπάρ- ξει τὸ εἰρημένον· διὰ γὰρ τὸ κέρατ' ἔχειν ὑπάρξει. [20] Ἔτι δ' ἄλλος τρόπος ἐστὶ κατὰ τὸ ἀνάλογον ἐκλέγειν. ἓν γὰρ λαβεῖν οὐκ ἔστι τὸ αὐτό, ὃ δεῖ καλέσαι σήπιον καὶ ἄκανθαν καὶ ὀστοῦν· ἔσται δ' ἑπόμενα καὶ τούτοις ὥσπερ μιᾶς τινος φύσεως τῆς τοιαύτης οὔσης. ARIS_ANA_FIN.indd 170 17.12.2012 13:14:51 171 171 Druga knjiga 14. poglavje [98a] Pri postavljanju problemov moramo odbrati razdelitve in razčle- nitve, 529 in sicer na naslednji način: ko določimo rod, skupen vsem , npr. ko proučujemo živali, moramo odbrati, kateri veljajo za vsako žival; ko privzamemo te, [5] moramo spet odbrati, kateri spremljajo vsak iz prvega od preostalih ; npr. če je to ptičev, moramo odbrati, kateri spremljajo vsakega pti- ča; tako nadaljujemo in vedno odberemo spremljajoče najbližjega 530 . Očitno bomo namreč zdaj že lahko odgovorili, zakaj spremljajo- či 531 , ki spadajo pod skupni rod, veljajo zanje, npr. zakaj veljajo za človeka ali konja. Označimo žival z A, z B [10] spremljajoče vsake živali, in s C, D, in E določene živali. Očitno je torej, zakaj pojem B velja za pojem D: zaradi pojma A. Prav tako tudi za ostale . Enak argument velja tudi za nižje . Zdaj smo govorili o , ki imajo ustaljena skupna imena, ven- dar se ne smemo omejiti na raziskovanje le teh; tudi [15] če opazimo kakšen drug skupen , ga moramo obravnavati in nato raziskati, iz česa sledi in kakšni ga spremljajo; npr. rogate <živali> spremlja to, da imajo tretji želodec, in to, da nimajo sekalcev z obeh strani. 532 Spet moramo raziskati, katere <živali> spremlja rogatost. Očitno bo namreč, zakaj za te <živali> veljajo omenjeni 533 : zato, ker so rogate. [20] Še en način odbiranja 534 je po analogiji. Enotnega , s ka- terim bi morali poimenovati sipino kost, ribjo hrbtenico in kost, namreč ne moremo privzeti; vendar bodo tudi te imele spremljajoče , kot da bi obstajala neka enotna tovrstna narava. 535 ARIS_ANA_FIN.indd 171 17.12.2012 13:14:51 172 Druga analitika 172 15 Τ ὰ δ' αὐτὰ προβλήματά ἐστι τὰ μὲν τῷ τὸ αὐτὸ [25] μέσον ἔχειν, οἷον ὅτι πάντα ἀντιπερίστασις. τούτων δ' ἔνια τῷ γένει ταὐτά, ὅσα ἔχει διαφορὰς τῷ ἄλλων ἢ ἄλλως εἶναι, οἷον διὰ τί ἠχεῖ, ἢ διὰ τί ἐμφαίνεται, καὶ διὰ τί ἶρις· ἅπαντα γὰρ ταῦτα τὸ αὐτὸ πρόβλημά ἐστι γένει (πάντα γὰρ ἀνάκλασις), ἀλλ' εἴδει ἕτερα. τὰ δὲ τῷ τὸ [30] μέσον ὑπὸ τὸ ἕτερον μέσον εἶναι διαφέρει τῶν προβλημά- των, οἷον διὰ τί ὁ Νεῖλος φθίνοντος τοῦ μηνὸς μᾶλλον ῥεῖ; διότι χειμεριώτερος φθίνων ὁ μείς. διὰ τί δὲ χειμεριώτερος φθίνων; διότι ἡ σελήνη ἀπολείπει. ταῦτα γὰρ οὕτως ἔχει πρὸς ἄλληλα. ARIS_ANA_FIN.indd 172 17.12.2012 13:14:51 173 173 Druga knjiga 15. poglavje Nekateri problemi so enaki, ker imajo enak [25] srednji pojem, npr. ker so vsi antiperistaze 536 . Nekateri od teh so ena- ki po rodu: razlikujejo se po tem, da veljajo za različne ali da različno potekajo. 537 Primer: zakaj nastane odmev, zakaj odsev in zakaj mavrica? Vsi ti problemi so namreč po rodu enaki (vsi so namreč odboja 538 ), po vrsti pa so različni. Nekateri problemi pa se med sabo razlikujejo po tem, da [30] srednji pojem enega spada pod srednji pojem drugega. Primer: zakaj Nil ob koncu meseca naraste? Zato, ker je ob koncu meseca več neviht. Zakaj je ob koncu meseca več neviht? Zato, ker takrat Luna pojema. Ta dva problema sta namreč v opisanem razmerju. 539 ARIS_ANA_FIN.indd 173 17.12.2012 13:14:51 174 Druga analitika 174 16 [35] Περὶ δ' αἰτίου καὶ οὗ αἴτιον ἀπορήσειε μὲν ἄν τις, ἆρα ὅτε ὑπάρχει τὸ αἰτιατόν, καὶ τὸ αἴτιον ὑπάρχει (ὥς- περ εἰ φυλλορροεῖ ἢ ἐκλείπει, καὶ τὸ αἴτιον τοῦ ἐκλείπειν ἢ φυλλορροεῖν ἔσται· οἷον εἰ τοῦτ' ἔστι τὸ πλατέα ἔχειν τὰ [98b] φύλλα, τοῦ δ' ἐκλείπειν τὸ τὴν γῆν ἐν μέσῳ εἶναι· εἰ γὰρ μὴ ὑπάρχει, ἄλλο τι ἔσται τὸ αἴτιον αὐτῶν), εἴ τε τὸ αἴτιον ὑπάρχει, ἅμα καὶ τὸ αἰτιατόν (οἷον εἰ ἐν μέσῳ ἡ γῆ, ἐκ- λείπει, ἢ εἰ πλατύφυλλον, φυλλορροεῖ). εἰ δ' οὕτως, ἅμ' [5] ἂν εἴη καὶ δεικνύοιτο δι' ἀλλήλων. ἔστω γὰρ τὸ φυλλορ- ροεῖν ἐφ' οὗ Α, τὸ δὲ πλατύφυλλον ἐφ' οὗ Β, ἄμπελος δὲ ἐφ' οὗ Γ. εἰ δὴ τῷ Β ὑπάρχει τὸ Α (πᾶν γὰρ πλατύφυλ- λον φυλλορροεῖ), τῷ δὲ Γ ὑπάρχει τὸ Β (πᾶσα γὰρ ἄμπε- λος πλατύφυλλος), τῷ Γ ὑπάρχει τὸ Α, καὶ πᾶσα ἄμ- [10] πελος φυλλορροεῖ. αἴτιον δὲ τὸ Β τὸ μέσον. ἀλλὰ καὶ ὅτι πλατύφυλλον ἡ ἄμπελος, ἔστι διὰ τοῦ φυλλορροεῖν ἀπο- δεῖξαι. ἔστω γὰρ τὸ μὲν Δ πλατύφυλλον, τὸ δὲ Ε τὸ φυλλορροεῖν, ἄμπελος δὲ ἐφ' οὗ Ζ. τῷ δὴ Ζ ὑπάρχει τὸ Ε (φυλλορροεῖ γὰρ πᾶσα ἄμπελος), τῷ δὲ Ε τὸ Δ (ἅπαν [15] γὰρ τὸ φυλλορροοῦν πλατύφυλλον)· πᾶσα ἄρα ἄμπελος πλατύφυλλον. αἴτιον δὲ τὸ φυλλορροεῖν. εἰ δὲ μὴ ἐνδέχεται αἴτια εἶναι ἀλλήλων (τὸ γὰρ αἴτιον πρότερον οὗ αἴτιον, καὶ τοῦ μὲν ἐκλείπειν αἴτιον τὸ ἐν μέσῳ τὴν γῆν εἶναι, τοῦ δ' ἐν μέσῳ τὴν γῆν εἶναι οὐκ αἴτιον τὸ ἐκλείπειν) – εἰ οὖν ἡ μὲν διὰ τοῦ αἰτίου [20] ἀπόδειξις τοῦ διὰ τί, ἡ δὲ μὴ διὰ τοῦ αἰτίου τοῦ ὅτι, ὅτι μὲν ἐν μέσῳ, οἶδε, διότι δ' οὔ. ὅτι δ' οὐ τὸ ἐκλείπειν αἴτιον τοῦ ἐν μέσῳ, ἀλλὰ τοῦτο τοῦ ἐκλείπειν, φανερόν· ἐν γὰρ τῷ λόγῳ τῷ τοῦ ἐκλείπειν ἐνυπάρχει τὸ ἐν μέσῳ, ὥστε δῆλον ὅτι διὰ τούτου ἐκεῖνο γνωρίζεται, ἀλλ' οὐ τοῦτο δι' ἐκείνου. [25] Ἢ ἐνδέχεται ἑνὸς πλείω αἴτια εἶναι; καὶ γὰρ εἰ ἔστι τὸ αὐτὸ πλειόνων πρώτων κατηγορεῖσθαι, ἔστω τὸ Α τῷ Β πρώτῳ ὑπάρχον, καὶ τῷ Γ ἄλλῳ πρώτῳ, καὶ ταῦτα τοῖς Δ Ε. ὑπάρξει ἄρα τὸ Α τοῖς Δ Ε· αἴτιον δὲ τῷ μὲν Δ τὸ Β, τῷ δὲ Ε τὸ Γ· ὥστε τοῦ μὲν αἰτίου ὑπάρχοντος ἀνάγκη [30] τὸ πρᾶγμα ὑπάρχειν, τοῦ δὲ πράγματος ὑπάρχοντος οὐκ ἀνάγκη πᾶν ὃ ἂν ᾖ αἴτιον, ἀλλ' αἴτιον μέν, οὐ μέντοι πᾶν. ARIS_ANA_FIN.indd 174 17.12.2012 13:14:51 175 175 Druga knjiga 16. poglavje [35] Glede razlagalnega in razlaganega bi lahko bili v nasle- dnji zagati. Ali je v primeru, da je prisoten razlagani , prisoten tudi razlagalni? Primer: če zgublja listje ali če mrka, ali je priso- ten tudi razlagalni za mrkanje oz. zgubljanje listja; predpostavljamo, da je razlagalni za zgubljanje listja širokolistnost [98b] rastline in za mrk vmesna lega Zemlje? Če namreč ni prisotno, bo razlaga za to dvoje nekaj drugega. In ali je v primeru, da je razlagalni prisoten, hkrati prisoten razlagani : ali v primeru, da je Zemlja v vmesni legi, Luna mrka, oz. ali v primeru, da je rastlina širokolistna, zgublja listje? Če je tako, [5] bosta prisotna hkrati in bomo enega pokazali na osnovi drugega. Označimo zgubljanje listja z A, širo- kolistno rastlino z B, trto s C. Če torej za B velja A (vsaka širokolistna rastlina namreč zgublja listje) in za C velja B (vsaka trta je namreč širokolistna), za vsak C velja A in vsaka [10] trta zgublja listje. Razlaga za to je srednji pojem B. Vendar lahko tudi na osnovi tega, da trta zgublja listje, dokažemo, da je ši- rokolistna. Naj bo pojem D »širokolisten«, pojem E »zgubljanje listja«, trto pa označimo s pojmom F. Za F torej velja E (vsaka trta namreč zgublja listje) in za E velja D ( [15] vsaka rastlina, ki zgublja listje, je namreč širokolistna); vsa- ka trta je torej širokolistna. Razlaga za to je njeno zgubljanje listja. Če pa dva ne moreta razložiti drug drugega (razlagalni je namreč prvotnejši od razlaganega) in je razlaga za mrk vmesna lega Zemlje, razlaga za vmesno lego Zemlje pa ni mrk – če torej [20] dokaz, ki te- melji na razlagalnem , navaja vzrok, medtem ko dokaz, ki ne temelji na razlagalnem , navaja dejstvo, 540 potem v zadnjem primeru vemo, da je Zemlja v vmesni legi, ne vemo pa, zakaj. Jasno je, da mrk ni razlaga za vmesno lego Zemlje, pač pa vmesna lega Zemlje razlaga za mrk. V opisu mrka je namreč prisotna 541 vmesna lega Zemlje, tako da očitno spozna- mo prvo na osnovi drugega, ne pa drugo na osnovi prvega. [25] Ali pa lahko za en sam obstaja več razlag? Če isti lahko pripišemo več prvotno, naj pojem A velja prvotno za pojem B in prvotno za drugi pojem C, pojma B in C pa naj veljata za pojma D oz. E. Pojem A bo torej veljal za D in E; pojem B bo torej razložil veljavnost pojma A za pojem D, pojem C pa bo razložil veljavnost pojma A za pojem E. Če bo prisoten razlagalni , bo tako nujno [30] prisoten razlagani , če pa bo prisoten razlagani , ne bo nujno prisoten vsak ARIS_ANA_FIN.indd 175 17.12.2012 13:14:51 176 Druga analitika 176 ἢ εἰ ἀεὶ καθόλου τὸ πρόβλημά ἐστι, καὶ τὸ αἴτιον ὅλον τι, καὶ οὗ αἴτιον, καθόλου; οἷον τὸ φυλλορροεῖν ὅλῳ τινὶ ἀφωρισμέ- νον, κἂν εἴδη αὐτοῦ ᾖ, καὶ τοισδὶ καθόλου, ἢ φυτοῖς ἢ τοιοισδὶ [35] φυτοῖς· ὥστε καὶ τὸ μέσον ἴσον δεῖ εἶναι ἐπὶ τούτων καὶ οὗ αἴτιον, καὶ ἀντιστρέφειν. οἷον διὰ τί τὰ δένδρα φυλλορροεῖ; εἰ δὴ διὰ πῆξιν τοῦ ὑγροῦ, εἴτε φυλλορροεῖ δένδρον, δεῖ ὑπάρχειν πῆξιν, εἴτε πῆξις ὑπάρχει, μὴ ὁτῳοῦν ἀλλὰ δένδρῳ, φυλλορροεῖν. ARIS_ANA_FIN.indd 176 17.12.2012 13:14:51 177 177 Druga knjiga , ki ga lahko razloži; neki razlagalni bo sicer nujno priso- ten, vendar ne vsi. Ali pa je, če je problem vedno splošen in razlagalni neka celo- ta, tudi razlagani splošen? 542 Npr. zgubljanje listja je omejeno na neko celoto, čeprav obstajajo vrste te celote, in za te vrste velja splošno, tj. bodisi za rastline bodisi [35] za rastline določene vrste. V teh morata torej srednji pojem in razlagani imeti enak in biti zamenljiva. Primer: zakaj drevesa zgubljajo listje? Če je tako zaradi strjevanja tekočin in če neko drevo zgublja listje, je strjevanje tekočin nujno prisotno, in če je strjeva- nje tekočin prisotno, in sicer ne pri čemerkoli pač pa pri drevesu, drevo nujno zgublja listje. ARIS_ANA_FIN.indd 177 17.12.2012 13:14:51 178 Druga analitika 178 17 [99a] Πότερον δ' ἐνδέχεται μὴ τὸ αὐτὸ αἴτιον εἶναι τοῦ αὐτοῦ πᾶσιν ἀλλ' ἕτερον, ἢ οὔ; ἢ εἰ μὲν καθ' αὑτὸ ἀποδέδεικται καὶ μὴ κατὰ σημεῖον ἢ συμβεβηκός, οὐχ οἷόν τε· ὁ γὰρ λό- γος τοῦ ἄκρου τὸ μέσον ἐστίν· εἰ δὲ μὴ οὕτως, ἐνδέχεται. ἔστι [5] δὲ καὶ οὗ αἴτιον καὶ ᾧ σκοπεῖν κατὰ συμβεβηκός· οὐ μὴν δοκεῖ προβλήματα εἶναι. εἰ δὲ μή, ὁμοίως ἕξει τὸ μέσον· εἰ μὲν ὁμώνυμα, ὁμώνυμον τὸ μέσον, εἰ δ' ὡς ἐν γένει, ὁμοίως ἕξει. οἷον διὰ τί καὶ ἐναλλὰξ ἀνάλογον; ἄλλο γὰρ αἴτιον ἐν γραμμαῖς καὶ ἀριθμοῖς καὶ τὸ αὐτό γε, ᾗ μὲν [10] γραμμή, ἄλλο, ᾗ δ' ἔχον αὔξησιν τοιανδί, τὸ αὐτό. οὕ- τως ἐπὶ πάντων. τοῦ δ' ὅμοιον εἶναι χρῶμα χρώματι καὶ σχῆμα σχήματι ἄλλο ἄλλῳ. ὁμώνυμον γὰρ τὸ ὅμοιον ἐπὶ τούτων· ἔνθα μὲν γὰρ ἴσως τὸ ἀνάλογον ἔχειν τὰς πλευ- ρὰς καὶ ἴσας τὰς γωνίας, ἐπὶ δὲ χρωμάτων τὸ τὴν αἴσθη- [15] σιν μίαν εἶναι ἤ τι ἄλλο τοιοῦτον. τὰ δὲ κατ' ἀναλογίαν τὰ αὐτὰ καὶ τὸ μέσον ἕξει κατ' ἀναλογίαν. Ἔχει δ' οὕτω τὸ παρακολουθεῖν τὸ αἴτιον ἀλλήλοις καὶ οὗ αἴτιον καὶ ᾧ αἴ- τιον· καθ' ἕκαστον μὲν λαμβάνοντι τὸ οὗ αἴτιον ἐπὶ πλέον, οἷον τὸ τέτταρσιν ἴσας τὰς ἔξω ἐπὶ πλέον ἢ τρίγωνον ἢ τε- [20] τράγωνον, ἅπασι δὲ ἐπ' ἴσον (ὅσα γὰρ τέτταρσιν ὀρθαῖς ἴσας τὰς ἔξω)· καὶ τὸ μέσον ὁμοίως. ἔστι δὲ τὸ μέσον λό- γος τοῦ πρώτου ἄκρου, διὸ πᾶσαι αἱ ἐπιστῆμαι δι' ὁρισμοῦ γίγνονται. οἷον τὸ φυλλορροεῖν ἅμα ἀκολουθεῖ τῇ ἀμπέλῳ καὶ ὑπερέχει, καὶ συκῇ, καὶ ὑπερέχει· ἀλλ' οὐ πάντων, [25] ἀλλ' ἴσον. εἰ δὴ λάβοις τὸ πρῶτον μέσον, λόγος τοῦ φυλ- λορροεῖν ἐστιν. ἔσται γὰρ πρῶτον μὲν ἐπὶ θάτερα μέσον, ὅτι τοιαδὶ ἅπαντα· εἶτα τούτου μέσον, ὅτι ὀπὸς πήγνυται ἤ τι ἄλλο τοιοῦτον. τί δ' ἐστὶ τὸ φυλλορροεῖν; τὸ πήγνυσθαι τὸν ἐν τῇ συνάψει τοῦ σπέρματος ὀπόν. [30] Ἐπὶ δὲ τῶν σχημάτων ὧδε ἀποδώσει ζητοῦσι τὴν παρ- ακολούθησιν τοῦ αἰτίου καὶ οὗ αἴτιον. ἔστω τὸ Α τῷ Β ὑπάρ- χειν παντί, τὸ δὲ Β ἑκάστῳ τῶν Δ, ἐπὶ πλέον δέ. τὸ μὲν δὴ Β καθόλου ἂν εἴη τοῖς Δ· τοῦτο γὰρ λέγω καθόλου ᾧ μὴ ἀντιστρέφει, πρῶτον δὲ καθόλου ᾧ ἕκαστον μὲν μὴ ἀντι- ARIS_ANA_FIN.indd 178 17.12.2012 13:14:51 179 179 Druga knjiga 17. poglavje [99a] Ali je mogoče, da razlaga istega ni pri vseh ista, pač pa različna 543 – ali to ni mogoče? To morda ni mogoče, če smo doka- zali veljavnost samega po sebi in ga nismo dokazovali na osnovi znaka 544 ali naključja; saj je srednji pojem opis krajnega 545 pojma. V nasprotnem primeru je to mogoče: mogoče je, [5] da in razlage raziskujemo na osnovi naključja. 546 Vendar ti do- mnevno niso problemi 547 . Če pa ne gre , bo srednji pojem v podobnem položaju kot : 548 če sta krajna pojma homonimna 549 , bosta homonimna tudi srednja pojma; če sta v rodu, bosta v istem rodu tudi srednja poj- ma. Primer: zakaj je sorazmerje obrnljivo ? Razlaga za to je namreč pri črtah in številih drugačna in vendar tudi enaka: razlaga pri črti kot [10] črti je drugačna ; razlaga pri črti kot nečem, kar se veča na dani način, pa je enaka. 550 Tako je v vseh . 551 Razlaga za podobnost ene barve drugi in enega lika drugemu je pri barvah drugačna kot pri likih. V teh dveh je namreč »podobnost« homonim, saj pri likih podobnost domnevno pomeni sorazmernost stranic in enakost kotov, 552 pri barvah pa pomeni [15] eno samo zaznavo 553 ali kaj takega. Pri , ki so enaki po analogiji, bo tudi srednji pojem enak po analo- giji. 554 Razlagalni , razlagani in , za katerega nave- demo razlago, 555 so v naslednjem odnosu: če obravnavamo vsako posa- mezno, ima razlagani večji obseg (primer: imeti zunanje kote enake štirim pravim kotom ima večji obseg od trikotnika ali pa [20] od štirikotnika), <če pa obravnavamo> vse te skupaj, pa je obseg enak tem (tj. enak je vsem , ki imajo zunanje kote enake štirim pravim kotom). 556 Enako velja za srednji pojem. 557 Srednji pojem je opis prvega 558 krajnega pojma (zato vse znanosti temeljijo na definicijah). 559 Primer: zgubljanja listja trto spremlja in ima hkrati večji obseg; tudi figo spremlja in ima hkrati večji obseg; vendar nima večje- ga obsega od vseh teh 560 , [25] pač pa ima enak obseg. Če privzamemo prvotni srednji pojem 561 , bo ta tvoril opis zgubljanja listja. Tudi v smeri proti bo namreč neki prvotni srednji pojem; tj. vsi ti so ta- kšni in takšni; 562 nato pa srednji pojem za to 563 , tj. da se rastlinski ARIS_ANA_FIN.indd 179 17.12.2012 13:14:51 180 Druga analitika 180 [35] στρέφει, ἅπαντα δὲ ἀντιστρέφει καὶ παρεκτείνει. τοῖς δὴ Δ αἴτιον τοῦ Α τὸ Β. δεῖ ἄρα τὸ Α ἐπὶ πλέον τοῦ Β ἐπεκ- τείνειν· εἰ δὲ μή, τί μᾶλλον αἴτιον ἔσται τοῦτο ἐκείνου; εἰ δὴ πᾶσιν ὑπάρχει τοῖς Ε τὸ Α, ἔσται τι ἐκεῖνα ἓν ἅπαντα ἄλλο τοῦ Β. εἰ γὰρ μή, πῶς ἔσται εἰπεῖν ὅτι ᾧ τὸ Ε, τὸ [99b] Α παντί, ᾧ δὲ τὸ Α, οὐ παντὶ τὸ Ε; διὰ τί γὰρ οὐκ ἔσται τι αἴτιον οἷον [τὸ Α] ὑπάρχει πᾶσι τοῖς Δ; ἀλλ' ἆρα καὶ τὰ Ε ἔσται τι ἕν; ἐπισκέψασθαι δεῖ τοῦτο, καὶ ἔστω τὸ Γ. ἐνδέχεται δὴ τοῦ αὐτοῦ πλείω αἴτια εἶναι, ἀλλ' οὐ τοῖς αὐ- [5] τοῖς τῷ εἴδει, οἷον τοῦ μακρόβια εἶναι τὰ μὲν τετράποδα τὸ μὴ ἔχειν χολήν, τὰ δὲ πτηνὰ τὸ ξηρὰ εἶναι ἢ ἕτερόν τι. ARIS_ANA_FIN.indd 180 17.12.2012 13:14:51 181 181 Druga knjiga sok strjuje ali kaj takega. Kaj je zgubljanje listja? Strjevanje rastlinskega soka na stičnem delu poganjka. 564 [30] Zvezo med razlagalnim in razlaganim lahko figurativ- no predstavimo na naslednji način. 565 Naj pojem A velja za celoten pojem B; naj pojem B velja za vsako od pojma D in naj ima večji obseg. Pojem B bo tako veljal za pojma D splošno (pravim, da velja splošno za drug , če ni zamenljiv z njim, in da velja splošno in prvotno, če posamezen ni [35] zamenljiv z njim, vsi skupaj pa so zamenljivi z njim in imajo enak obseg kot ta) 566 . Pojem B torej razloži ve- ljavnost pojma A za pojma D. Pojem A mora torej imeti večji obseg od pojma B; zakaj bi v nasprotnem primeru pojem B razložil veljavnost pojma A in ne pojem A veljavnosti pojma B? 567 Če pojem A velja za vse pojma E, bodo vse te v nekem enem, ki je različno od pojma B. Kako bi namreč v naspro- tnem primeru lahko trdili, [99b] da pojem A velja za vse, za kar velja pojem E, da pa pojem E ne velja za vse, za kar velja pojem A? Zakaj namreč bi tudi ne bilo neke razlage 568 , kot obstaja razlaga za vse pojma D? (Vendar ali bodo tudi pojma E v nekem enem? T o moramo raziskati; naj bo to pojem C.) Za isti torej lahko obstaja več razlag, vendar ne [5] pri , ki so po vrsti enaki, pač pa pri tistih, ki po vrsti niso enaki. Primer: razlaga dolgoživosti je pri štirinožnih živalih ta, da nimajo žolča, pri ptičih pa ta, da so izsušeni ali kaj drugega. 569 ARIS_ANA_FIN.indd 181 17.12.2012 13:14:51 182 Druga analitika 182 18 Εἰ δὲ εἰς τὸ ἄτομον μὴ εὐθὺς ἔρχονται, καὶ μὴ μόνον ἓν τὸ μέσον ἀλλὰ πλείω, καὶ τὰ αἴτια πλείω. | πότερον δ' αἴτιον [10] τῶν μέσων, τὸ πρὸς τὸ καθόλου πρῶ|τον ἢ τὸ πρὸς τὸ καθ' ἕκαστον, τοῖς καθ' ἕκαστον; δῆλον δὴ ὅτι | τὸ ἐγγύτατα ἑκάστῳ ᾧ αἴτιον. τοῦ γὰρ τὸ πρῶτον ὑπὸ τὸ | καθόλου ὑπάρχειν τοῦτο αἴτιον, οἷον τῷ Δ τὸ Γ τοῦ τὸ Β | ὑπάρχειν αἴτιον. τῷ μὲν οὖν Δ τὸ Γ αἴτιον τοῦ Α, τῷ δὲ Γ | τὸ Β, τούτῳ δὲ αὐτό. ARIS_ANA_FIN.indd 182 17.12.2012 13:14:51 183 183 Druga knjiga 18. poglavje Če do nedeljivega ne pridemo takoj in srednji pojem ni le en, pač pa več, 570 je tudi razlag več. 571 Kateri od srednjih pojmov torej za posamezne razloži : prvotni srednji pojem v smeri proti splošnemu [10] ali srednji pojem v smeri proti posa- mezni ? 572 Očitno je to , ki je najbližje vsaki posamezni , za katero razloži ; ta namreč razloži, zakaj velja prvotni , ki je pod splošnim . 573 Primer: pojem C razloži veljavnost pojma B za pojem D. Pojem C to- rej razloži veljavnost pojma A za pojem D; pojem B pa razloži veljavnost pojma A za pojem C; veljavnost pojma A za pojem B pa razloži pojem B sam. ARIS_ANA_FIN.indd 183 17.12.2012 13:14:51 184 Druga analitika 184 19 [15] Περὶ μὲν οὖν συλλογισμοῦ καὶ ἀποδείξεως, τί τε ἑκά- τερόν ἐστι καὶ πῶς γίνεται, φανερόν, ἅμα δὲ καὶ περὶ ἐπι- στήμης ἀποδεικτικῆς· ταὐτὸν γάρ ἐστιν. περὶ δὲ τῶν ἀρχῶν, πῶς τε γίνονται γνώριμοι καὶ τίς ἡ γνωρίζουσα ἕξις, ἐντεῦ- θεν ἔσται δῆλον προαπορήσασι πρῶτον. [20] Ὅτι μὲν οὖν οὐκ ἐνδέχεται ἐπίστασθαι δι' ἀποδείξεως μὴ γιγνώσκοντι τὰς πρώτας ἀρχὰς τὰς ἀμέσους, εἴρηται πρότερον. τῶν δ' ἀμέσων τὴν γνῶσιν, καὶ πότερον ἡ αὐτή ἐστιν ἢ οὐχ ἡ αὐτή, διαπορήσειεν ἄν τις, καὶ πότερον ἐπι- στήμη ἑκατέρου [ἢ οὔ], ἢ τοῦ μὲν ἐπιστήμη τοῦ δ' ἕτερόν τι γέ- [25] νος, καὶ πότερον οὐκ ἐνοῦσαι αἱ ἕξεις ἐγγίνονται ἢ ἐνοῦσαι λελήθασιν. εἰ μὲν δὴ ἔχομεν αὐτάς, ἄτοπον· συμβαίνει γὰρ ἀκριβεστέρας ἔχοντας γνώσεις ἀποδείξεως λανθάνειν. εἰ δὲ λαμβάνομεν μὴ ἔχοντες πρότερον, πῶς ἂν γνωρίζοι- μεν καὶ μανθάνοιμεν ἐκ μὴ προϋπαρχούσης γνώσεως; ἀδύ- [30] νατον γάρ, ὥσπερ καὶ ἐπὶ τῆς ἀποδείξεως ἐλέγομεν. φα- νερὸν τοίνυν ὅτι οὔτ' ἔχειν οἷόν τε, οὔτ' ἀγνοοῦσι καὶ μηδεμίαν ἔχουσιν ἕξιν ἐγγίγνεσθαι. ἀνάγκη ἄρα ἔχειν μέν τινα δύνα- μιν, μὴ τοιαύτην δ' ἔχειν ἣ ἔσται τούτων τιμιωτέρα κατ' ἀκρίβειαν. φαίνεται δὲ τοῦτό γε πᾶσιν ὑπάρχον τοῖς ζῴοις. [35] ἔχει γὰρ δύναμιν σύμφυτον κριτικήν, ἣν καλοῦσιν αἴσθησιν· ἐνούσης δ' αἰσθήσεως τοῖς μὲν τῶν ζῴων ἐγγίγνεται μονὴ τοῦ αἰσθήματος, τοῖς δ' οὐκ ἐγγίγνεται. ὅσοις μὲν οὖν μὴ ἐγγί- γνεται, ἢ ὅλως ἢ περὶ ἃ μὴ ἐγγίγνεται, οὐκ ἔστι τούτοις γνῶ- σις ἔξω τοῦ αἰσθάνεσθαι· ἐν οἷς δ' ἔνεστιν αἰσθομένοις ἔχειν [100a] ἔτι ἐν τῇ ψυχῇ. πολλῶν δὲ τοιούτων γινομένων ἤδη διαφορά τις γίνεται, ὥστε τοῖς μὲν γίνεσθαι λόγον ἐκ τῆς τῶν τοιού- των μονῆς, τοῖς δὲ μή. Ἐκ μὲν οὖν αἰσθήσεως γίνεται μνήμη, ὥσπερ λέγομεν, ἐκ δὲ μνήμης πολλάκις τοῦ αὐτοῦ γινομέ- [5] νης ἐμπειρία· αἱ γὰρ πολλαὶ μνῆμαι τῷ ἀριθμῷ ἐμπειρία μία ἐστίν. ἐκ δ' ἐμπειρίας ἢ ἐκ παντὸς ἠρεμήσαντος τοῦ κα- θόλου ἐν τῇ ψυχῇ, τοῦ ἑνὸς παρὰ τὰ πολλά, ὃ ἂν ἐν ἅπα- σιν ἓν ἐνῇ ἐκείνοις τὸ αὐτό, τέχνης ἀρχὴ καὶ ἐπιστήμης, ἐὰν μὲν περὶ γένεσιν, τέχνης, ἐὰν δὲ περὶ τὸ ὄν, ἐπιστήμης. ARIS_ANA_FIN.indd 184 17.12.2012 13:14:51 185 185 Druga knjiga 19. poglavje [15] Jasno je torej, kaj je sklepanje in kaj dokaz in kako ju tvorimo; hkrati je to jasno tudi za znanstveno razumevanje, saj je to identično . Kako nam postanejo poznana počela in kakšno spoznavno stanje 574 je to, pa bo razvidno iz naslednje razprave, potem ko bomo navedli s tem povezane zagate. [20] Prej 575 smo rekli, da ne moremo znanstveno razumeti na osnovi dokaza, če ne poznamo prvotnih in neposrednih počel . V zvezi s poznavanjem neposrednih počel pa smo lahko v zagati glede naslednjega: je to poznavanje enako onemu 576 ali ne, oz. je oboje znanstveno razumevanje ali ne 577 ; ali pa je ono znanstveno razumevanje, to pa neki drug [25] rod 578 ; dalje, ali stanja v nas niso <že> dana in <šele> nastanejo ali so <že> dana in jih nismo opazili. 579 Če so ta stanja v nas <že> dana, je to zadnje nesmisel; v tem primeru bi namreč imeli znanja, ki so natančnejša od dokaza, ne da bi jih opazili. Če pa teh znanj nimamo in jih <šele> pridobimo, kako lahko spoznava- mo in se učimo brez posedovanja predhodnega znanja? [30] To je namreč ne- mogoče, kot smo rekli tudi v zvezi z dokazom. 580 Očitno torej niti ne moremo <že> imeti niti ne morejo nastati v nas brez posedovanja znanja in nekega stanja. Nujno torej <že> imamo neko zmožnost, ven- dar ne takšne, ki bi bila po natančnosti pomembnejša od omenjenih. Očitno imajo to zmožnost vse živali. [35] Žival ima namreč neko prirojeno zmožnost razločevanja, ki ji pravimo zaznavanje. V tem ko zaznavajo, nekatere živali za- znavo ohranjajo in druge ne. Živali, ki zaznave ne ohranjajo, ne morejo imeti znanja, ko ne zaznavajo (bodisi nasploh bodisi le v , ko se zaznava ne ohranja); živali, ki zaznavo ohranjajo, imajo lahko po zaznavanju še naprej [100a] v duši. Ko se to zgodi mnogokrat, pride še do neke razlike: pri nekaterih živalih iz ohranjenih nastane pojem, pri drugih pa ne. Iz zaznavanja torej nastane spominjanje, kot mu pravimo, iz večkratnega spominjanja istega pa nastane [5] izkušnja, saj spominjanja, ki jih je po številu mnogo, tvorijo eno izkušnjo. 581 Iz izkušnje oz. iz vsega splošnega, ki je obstalo v duši (tj. neko eno poleg mnoštva oz. nekaj, kar je v vseh teh eno in isto), nastane počelo strokovnega oz. znanstvenega razumevanja: počelo strokovnega razumevanja, če se nanaša na nastajanje, in počelo znanstvenega razumevanja, če se nanaša na dejstvo. [10] Ta stanja torej v nas niso <že> pri- sotna v določni obliki 582 , prav tako ne nastanejo iz kakšnih drugih temeljnej- ših spoznavnih stanj 583 , pač pa izhajajo iz zaznavanja; podobno se ob umiku iz bitke takrat, ko se ustavi en, ustavi še drugi, in nato še drugi, dokler ne doseže začetka . 584 Duša je takšna, da je zmožna iti skozi ta . Povejmo znova, kar smo pravkar povedali, [15] vendar ne jasno. Ko na- mreč en od nerazlikujočih se obstane, 585 je to prvo splošno v duši (zaznavamo sicer posamezno, vendar je predmet zaznavanja splošno, [100b] npr. človek in ne človek Kalias) 586 ; med temi spet ob- stane, vse dokler ne obstanejo splošni brez delov. 587 Primer: obstane takšne in takšne živali, dokler ne obstane živali, in pri živali na enak način. Očitno torej prvotne nujno spoznava- mo z indukcijo; na ta način namreč [5] zaznavanje v nas proizvede splošno. Nekatera razumska stanja, s katerimi dosegamo resnico, so vedno skla- dna z resnico, nekatera pa dopuščajo neresnico, npr. mnenje in računanje; ve- dno skladni z resnico pa sta znanstveno razumevanje in mišljenje. Razen mi- šljenja ni nobenega rodu, natančnejšega od znanstvenega razumevanja. Počela so bolj poznana od dokazov, [10] vsako znanstveno razumevanje pa spremlja razlaga. Zato počela ne morejo biti premet znanstvenega razumevanja. In ker nič ne more biti skladno z resnico bolj od znanstvenega razumevanja, razen mišljenja, bodo počela predmet mišljenja. To izhaja iz te raziskave in tudi iz tega, da počelo dokaza ni dokaz in torej tudi počelo znanstvenega razumevanja ni znanstveno razumevanje. Če torej poleg znanstvenega razumevanja nima- mo nobenega drugega [15] rodu, skladnega z resnico, bo počelo znanstvenega razumevanja mišljenje. Mišljenje bo počelo počela 588 , znanstveno razumevanje v celoti pa bo v podobnem odnosu do svojega predmeta v celoti. ARIS_ANA_FIN.indd 187 17.12.2012 13:14:51 ARIS_ANA_FIN.indd 188 17.12.2012 13:14:51 189 1 Prevod temelji na izdaji izvirnega besedila, ki jo je pripravil William David Ross (gl. Bibliografijo) in ki je tu ponatisnjena. Vsa odstopanja od te izdaje so navedena v opombah. Ross uporablja Bekkerjevo številčenje in v osnovi prevzema Bekkerjevo členitev besedila, njegova sicer redka odstopanja od Bekkerjeve členitve (npr. novi odstavki) pa so razvidna iz številčenja (»prelomljena« Bekkerjeva vrstica šteje kot ena vrstica, »spojeni« Bekkerjevi vrstici štejeta kot dve vrstici). V prevodu sledim Rossovi členitvi izvirnika, le na nekaterih mestih na novo uvajam ali spreminjam odstavke. 2 Tu in v nadaljnjem besedilu s kotnimi oklepaji opozarjam na večjo mero interpretacije izvirnega besedila. Besedilo Druge analitike je zelo eliptično: npr. kot osebek ali predmet pogosto nastopa zaimek v srednjem spolu množine ali pa so stavčni členi neizraženi (kot v zgornjem primeru). Ob slovnično doslednem prevajanju bi bilo zato besedilo na mnogih mestih težko ali pa sploh ne razumljivo. Po drugi strani pa je z interpretacijo nedoločenih ali neizraženih pojmov prevod bolj tvegan, zato se mi je zdelo smiselno mesta takšne interpretacije označiti. 3 Prim. II, 19, 100a9: znanost se ukvarja z (brezčasnimi) dejstvi (peri to on), stroka pa s procesi oz. nastajanjem (peri genesin). 4 Syllogismos. Aristotel sklepanje v Prvi analitiki opredeli kot »argument (logos), v katerem iz predpostavljenih po nujnosti sledi nekaj drugega od privzetih , zato ker te veljajo« ( APr. I, 1, 24b18–20). Pogostejši prevedek za syllogismos je »silogizem«, vendar se pojem silogizma v sodobni logiki ne ujema povsem z Aristotelovim pojmom (o razlikah gl. npr. Smith: 101). 5 Epagōgē. Različica: navajanje, navod, privedba. Različice tega in drugih grških izrazov v nadaljevanju navajam po Kalanovem glosariju, ki spremlja njegov prevod Metafizike (gl. Kalan: 401–432). Aristotel indukcijo v Topiki definira kot »napredovanje (ephodos) od posameznosti k splošnostim« (Top. I, 12, 105a13–14). 6 Oz. bolj dobesedno »že spoznano«. 7 Enthymēma. Aristotel ga v Prvi analitiki definira kot »sklepanje iz verjetnih stvari ali iz znakov« (APr. II, 27, 70a10). 8 Hoti esti, »da je«. To niso nujno subjekti (npr. enota), ampak so lahko tudi dejstva ali izjave (gl. naslednji stavek zgoraj). Glagol einai (biti) se torej tu lahko nanaša na obstoj (subjekta), danost (dejstva) ali resničnost (izjave). Takšna raba glagola einai je v besedilu (in v stari grščini nasploh) običajna. 9 Verjetno obstoj trikotnika dokazujemo in ga ne predpostavimo (prim. I, 10, 76a34–36) zato, ker ni osnovni, ampak sestavljeni predmet geometrije (tj. sestavljen iz osnovnejših predmetov). Gl. Barnes: 85. 10 Tj. vsota notranjih kotov vsakega trikotnika je enaka vsoti dveh pravih kotov. 11 Po Mignucciju je sklepanje naslednje: (1) Vsak trikotnik ima kote enake dvema pravima. (2) Lik v polkrogu je trikotnik. ├ Ta lik ima kote enake dvema pravima. Pri tem je prva premisa že prej znana, medtem ko je spoznanje druge premise sočasno s spoznanjem sklepa; k slednjemu smo »napeljani hkrati« (Mignucci: 149). 12 Gre za sestavne dele izjav sklepanja: spodnji pojem je subjekt sklepa, zgornji pojem je predikat sklepa, srednji pojem je povezovalni pojem sklepanja. 13 To hypokeimenon. Lat. subiectum, substantia. Različice: podlaga, substrat, osebek. 14 Prislov haplōs je težko prevedljiv. Njegov osnovni pomen je »enostavno«, »absolutno«, v pričujočem besedilu Opombe ARIS_ANA_FIN.indd 189 17.12.2012 13:14:51 190 Druga analitika pa ima največkrat podobno funkcijo kot angleški izraz »without qualification«, tj. »brez omejitve« oz. »v polnem smislu«. 15 Tj. ne razumemo, da ima dano lastnost neki določen trikotnik, za katerega ne vemo, da obstaja. 16 Platon, Menon 80d–e. 17 Burnyeat: 97–115 in Barnes: 82 utemeljujeta, da sta pojma epistasthai in epistēmē v Drugi analitiki bližja pojmu razumevanja (»understanding«) kot pojmu védenja oz. znanja (»knowing«, »knowledge«); predvsem zato, ker imeti epistēmē ne pomeni samo »vedeti, da«, ampak tudi »vedeti, zakaj«. Hkrati pa Aristotel tu največkrat ne govori o razumevanju nasploh, pač pa o razumevanju, ki ga lahko opišemo kot »znanstveno«. Ko je glagol epistasthai očitno rabljen v širšem (netehničnem) smislu, ga prevajam kot »razumeti«. 18 Razumevanje je naključno, ker se ne nanaša na svoj predmet kot tak (Barnes: 89); to ponazarja tudi poznejši primer sofističnega razumevanja v I, 5, 74a25–31. 19 Uveljavljen prevedek za izraz aitia in sorodne izraze je »vzrok« (aitios »vzročen«), vendar pojem vzroka (lat. causa) bolj ustreza Aristotelovemu mnogo ožjemu pojmu dejavnega (oz. gibalnega, učinkujočega) vzroka. Aitia je vse tisto, ki razloži neko dejstvo ali stanje stvari, oz. vse tisto, kar lahko navedemo kot odgovor na vprašanje »zakaj?« (Mignucci: 151). O štirih vrstah razlage gl. op. 455. 20 Tj. ne razumejo, vendar mislijo, da razumejo. 21 V Drugi analitiki Aristotel govori o epistēmē v dveh smislih: kot o določenem spoznavnem stanju, položaju (oz. naravnanosti), ali pa kot o dejavnosti, s katero je to stanje doseženo (prim. Burnyeat: 109: epistēmē v »subjektivnem« oz. »v objektivnem smislu«). V slovenščini ni ustreznega enotnega izraza, ki bi zajel oba ta vidika epistēmē: besedo prevajam kot »znanstveno razumevanje«, ko Aristotel očitno meri na prvi vidik, in kot »znanost«, ko meri na drugega. 22 Seveda vsebuje eno sklepanje le dve premisi, vendar tu Aristotel govori splošno o premisah dokazovalnih sklepanj. 23 Archē. Lat. principium. Različice: načelo, izvor, začetek, izhodišče. 24 Prim. I, 1, 71a11–13. 25 Prim. Metaph. VII, 3, 1029b3–10. 26 Privzemam Barnesovo emendacijo antiphasis; Ross ohranja rokopisni apophansis (»izjava«) (72a8–9). 27 Tj. v naravi protislovja je, da »med« dvema izjavama, ki ga sestavljata, ni mogoča nobena tretja izjava (Barnes: 99); oz. protislovni izjavi ne moreta biti hkrati neresnični (kot sta lahko nasprotni izjavi); prim. Int. 7, 17b16–26 (Mignucci: 155). 28 Besedi antithesis in antiphasis lahko označujeta bodisi dvojico nasprotnih oz. protislovnih izjav, bodisi samo eno od njiju; to dvoznačnost ohranjata tudi prevedka »nasprotje« in »protislovje«. 29 Osnovni pomen besede thesis (teza) je postavitev. 30 Kot pojasnjuje Barnes, se tu Aristotel nanaša na vse prvotne trditve neke znanosti: sklep ne temelji nujno na vseh. Predhodno moramo torej poznati tisti prvotni trditvi, ki sta premisi za dani sklep; lahko pa obstajajo še druge prvotne trditve te znanosti, ki se za izpeljavo tega sklepa ne uporabijo (Barnes: 102). 31 Hyparchein. Lat. inesse, existere. Različice: pripadati, biti prisoten, obstajati. 32 Gl. op. 30. 33 Anankaion: verjetno v smislu, da nobenega od dveh stališč ni treba sprejeti kot sklep iz danih predpostavk. 34 Po drugačni interpretaciji so horoi tu mejne, poslednje stvari oz. resnice. Gl. Tredennick: 35, op. b, Pellegrin: 348 in Mignucci: 160. 35 Aristotel ta dva pomena »bolj poznanega« pojasni v I, 1, 71b33–72a5. Zadnji del stavka je nejasen: indukcija je verjetno omenjena, ker izhaja iz tega, kar je »prvotnejše za nas«, in vodi k tistemu, kar je »prvotnejše po naravi«. Gl. op. 5. 36 Tj. definicija védenja kot izhajajočega iz »prvotnih« premis (prim. I, 2, 71b22) (Tredennick: 38, op. d). 37 Iz nadaljevanja je razvidno, da »pojmi« (horoi) tu označujejo izjave in ne sestavne dele izjav (subjekt oz. predikat), kot je pogosteje (prim. APr. I, 1, 24b16). 38 Svojskost (idion) je tu domnevno mišljena v širšem smislu, tj. kot katerikoli atribut, ki velja za dani razred subjektov in samo zanj, tj. ima isti obseg kot ta razred (npr. bistvo subjekta v II, 4, 91a15; gl. Barnes: 110 in ARIS_ANA_FIN.indd 190 17.12.2012 13:14:51 191 Opombe Pellegrin: 348). V ožjem smislu pa je svojskost tovrstni atribut, ki pa hkrati ne izraža bistva subjekta (npr. svojskost človeka je zmožnost naučiti se brati in pisati); gl. Top. I, 4, 101b19–23 in 5, 102a18–22. 39 Tj. izjave AaB, BaC in CaA. 40 APr. II, 5–7. 41 Tj. ki se ne pripisujejo vzajemno (prvi drugim in drugi prvim): antikatēgorein. Osnovni glagol je katēgorein, lat. praedicare. Različica: trditi o. 42 Tj. pojmov, ki se protipripisujejo. 43 Izraz to ti esti lahko dobesedno prevedemo kot »to, kaj je«. Spraševanje po to ti estin Aristotel razume kot spraševanje po definiciji danega subjekta, tj. vrste (in ne posameznega primera), ali pa kot spraševanje zgolj po rodu, ki mu ta pripada (Barnes: 174, Mignucci: 215). Lat. quid est, essentia. Različice: bistvo, bitje, bit. 44 Ousia. Lat. essentia, substantia. Različice: bit, bitje, bistvo. 45 Ali: v opisu, ki izraža kajstvo trikotnika oziroma črte ( en tōi logōi tōi legonti ti estin). 46 Aristotelovo formulacijo »črta velja (hyparchein) za vsak trikotnik« je verjetno treba razumeti v smislu, da je črta sestavni del vsakega trikotnika (podobno točka »velja« za vsako črto). Za še druge interpretacije gl. Barnes: 112–113. 47 Tj. črta je ali ravna ali kriva. 48 »Prvotno« število je praštevilo. 49 Tj. lastnost števila, da je zmnožek dveh enakih oziroma dveh različnih števil. 50 Ta dva načina veljavnosti »po sebi« (lat. per se) sta v Aristotelovi »dokazovalni znanosti« ključna (omenjena bosta še dva načina), vendar ju Aristotel tu opiše na precej zapleten način. Barnes ju pojasni takole: (1. način) A velja za B sam po sebi = df A velja za B in A je vsebovan v definiciji B. (2. način) A velja za B sam po sebi = df A velja za B in B je vsebovan v definiciji A (Barnes: 112). Dodatna interpretativna težava pa je, da pri nobenem od dveh načinov ni jasno, ali Aristotel določilo »samo po sebi« veže na A ali na B, tj. na atribut, ki velja za subjekt, ali na ta subjekt. Če se »samo po sebi« nanaša na B, bo to pomenilo, da je vsak B A zato, ker je B (Bs are A in virtue of their being B); če pa se »samo po sebi« nanaša na A, bo to pomenilo, da je vsak B A zaradi A (Bs are A in virtue of A). Po Barnesu se v prvem načinu »samo po sebi« »zagotovo nanaša na B« (npr. črta velja za trikotnik sam po sebi), v drugem načinu pa se po njegovem »samo po sebi« »morda nanaša na A« (npr. ravno in krivo sama po sebi veljata za črto) (Barnes: 112). Vendar se Barnesova interpretacija ne zdi povsod v skladu z Aristotelovo rabo izraza kath' hauto, ki je očitno neenotna: npr. v prvem načinu se kath' hauto v 73a34 dozdevno nanaša na A, v 73b29 pa se nanaša na B; v drugem načinu se kath' hauto v 73b23–24 nanaša na A, v 73b29 se nanaša na B; v nekaterih primerih bi se kath' hauto lahko nanašal na B ali na A (npr. v 73b3–4). V prevodu to neenotno rabo ohranjam, kot večina ostalih prevajalcev. 51 Po Barnesu idr. izpuščam leukon (»belo«), ki ga Ross dodaja po to leukon (73b7). 52 Aristotel v Drugi analitiki besedo symbebēkos (pretekli deležnik glagola symbainein: zgoditi se, slediti) uporablja vsaj v dveh različnih pomenih. Symbebēkota so lahko: (1) lastnosti, ki za neki subjekt ne veljajo nujno, kot npr. belo velja za žival (I, 4, 73b4; 6, 75a18–22) (v tem smislu je symbebēkos lahko tudi nenujen dogodek ali dejstvo, tj. naključje (I, 4, 73b10–16)); (2) lastnosti, ki za neki subjekt veljajo nujno, vendar niso del njegove bitnosti in definicije (npr. lastnost trikotnika, da ima kote enake dvema pravima); tem Aristotel pravi tudi ta kath' hauta symbebēkota (I, 7, 75b1; prim. I, 22, 83b19 in Metaph. IV , 30, 1025a14–34). Besedo symbebēkota zato prevajam kot »naključne lastnosti«, ko se očitno nanaša samo na nenujne lastnosti, in kot »lastnosti«, ko se nanaša (tudi) na nujne lastnosti nekega subjekta (v tem primeru bi bil prevedek »naključne lastnosti« neustrezen). 53 V tem smislu so »same po sebi« (kath' hauto) stvari, ki obstajajo neodvisno od drugih stvari (tj. bitnosti), v nasprotju s stvarmi, ki so ontološko odvisne od drugih (lastnosti). Kot pojasnjuje Barnes, na izjavni ravni stvari same po sebi nastopajo kot subjekti »naravnega pripisovanja«, medtem ko stvari, ki niso same po sebi, nastopajo kot subjekti »nenaravnega pripisovanja« (»the subject of an unnatural predication is ontologically parasitic on other entities«; Barnes: 116). Za razpravo o »naravnem« in »nenaravnem« pripisovanju gl. Barnes: 114–117. 54 Prevajam z nerodnim izrazom »po poti žrtvovanja«, ki pa ohranja strukturo izraza »samo po sebi« (ki tu izraža vzrok); prim. izvirnik: kath' hauto, kata tēn sphagēn. ARIS_ANA_FIN.indd 191 17.12.2012 13:14:52 192 Druga analitika 55 Tj. bodisi tako, kot je črta »prisotna« v ravnem in krivem (2. način »po sebi«), bodisi tako, kot je točka »prisotna« v črti (1. način »po sebi«). 56 Tj. »zaradi narave teh atributov« (Tredennick: 47). 57 Tj. na 1. način »po sebi«. 58 Tj. na 2. način »po sebi«. 59 Druga možnost (nasprotje v istem rodu je protislovje) se zdi jasna: število je bodisi liho bodisi neliho (protislovje), in to je: bodisi liho bodisi sodo (nasprotje). Nejasna pa je prva možnost (nasprotje v istem rodu je odvzetje); Tredennick jo pojasnjuje s primerom belega: »barva je bodisi bela bodisi nebela, v smislu da je bodisi popolnoma bela bodisi vsebuje malo ali nič bele (odvzetje)« (Tredennick: 46, op. c). Drugače npr. Barnes, ki se tu odloči za emendacijo rokopisa. 60 V tem celotnem odstavku se »po sebi« (kath' hauto) očitno nanaša na subjekt in ne na atribut, ki zanj velja (npr. kath' hautēn tēn grammēi hyparchei b29; kath' hauto to trigōnon b31). Gl. op. 50. 61 Dobesedno »sega dlje« (epi pleon), tj. dokaz se splošno nanaša na širši pojem od enakokrakega trikotnika, namreč na trikotnik. 62 »Posameznost« tu verjetno ni posamezen primer, ampak posamezna vrsta, katere rod je neprepoznaven (Tredennick: 48–49, op. a); na to kaže tudi primer v nadaljevanju, v katerem se zaradi neprepoznavnosti (oz. hipotetičnega neobstoja) trikotnika njegov atribut pripisuje enakostraničnemu trikotniku. 63 Tj. nesekanje velja prvotno za pravokotnice kot vzporednice in ne za pravokotnice kot pravokotnice (Tredennick: 50, op. a). Primer očitno ponazarja tretjo možnost (dokaz se nanaša na celoto v delu nečesa drugega). 64 Tj. če A : B = C : D, potem A : C = B : D. 65 Primer ponazarja drugo možnost (višji pojem sicer obstaja, vendar je brez imena). 66 Po Barnesu privzemam pogostejšo rokopisno različico katholou trigonou; Ross privzema kath' holou trigōnou (74a29). 67 Kat' arithmon. Tj. tako, da bo »seštel« vse vrste trikotnika, ki imajo ta atribut. 68 Verjetno vedel to, da ima vsak trikotnik kote enake dvema pravima. 69 Izraz ē hekastōi ē pasin (dobesedno »bodisi za vsakega bodisi za vse«) je nejasen; po Barnesu (ki se sklicuje na Pacija) naj bi bila prva možnost ta, da »trikotnik« pomeni »enakostranični trikotnik«, »enakokraki trikotnik« in »raznostranični trikotnik« (tj. da je beseda »trikotnik« večpomenska), druga možnost pa ta, da »trikotnik« pomeni »enakostranični ali enakokraki ali raznostranični trikotnik« (Barnes: 124–125). 70 Tj. miselno (ne dejansko) odvzeti, abstrahirani. 71 Prva dva načina kath' hauto; prim. I, 4, 73a34–73b5. 72 Tj. iz takšnih premis, ki nekemu subjektu pripisujejo atribut, ki zanj velja sam po sebi. 73 Tj. da je nujen sklep dokaza. Po Tredennicku in drugih privzemam rokopisni anankaion namesto Rossove emendacije anankaiōn (»nujnih«) (74b14); za jezikovno utemeljitev gl. Mignucci: 171. 74 Tj. da ni nujna premisa, privzeta v dokazovanju. 75 Za definicije »splošno sprejetega« gl. Top. I, 1, 100b21–23. 76 V Platonovem Evtidemu to premiso vpelje sofist Dionizodor (Eutidem 277b). 77 Ousēs apodeixeōs. Barnes: 127 navaja še drugo možno interpretacijo izraza: »če ima nekdo (neveljaven) dokaz za kaj«. V podporo prvi interpretaciji je podobna formulacija v I, 3, 72b12 (tautas agnōstous einai apodeixeōs ge mē ousēs autōn). 78 Tj. nujna ni ena ali (tudi) druga premisa, ki vsebuje pojem B . 79 Tj. mogoče je, da B ne velja za C ali da A ne velja za B. 80 Tj. zakaj sklep velja. 81 Sōizomenos tu interpretiram kot »ohranjati v mislih, spominjati se« in ne v refleksivnem smislu kot »ohraniti se« (tj. ne nehati biti) kot ostali prevajalci. »Ohranitev« tistega, ki ima razlago, se tu ne zdi smiselna. 82 Tj. ohranja se srednji pojem B oziroma resničnost premis »B velja za C« in »A velja za B«. 83 Tj. (kot zgoraj), mogoče je, da ni nujna ena ali druga premisa sklepanja. 84 Tj. tako, da imamo dokaz za to. 85 Tj. sklep dokaza. ARIS_ANA_FIN.indd 192 17.12.2012 13:14:52 193 Opombe 86 Druga možnost v oklepaju je nejasna, po Barnesu je možna interpretacija stavka naslednja: v prvem primeru nekdo ne misli, da sta premisi sklepanja nujni in zato ne misli, da je sklep nujen; v drugem primeru pa dokaz temelji na neposrednih in nujnih premisah, vendar tisti, ki ima dokaz, tega ne ve in zato ne misli, da je sklep nujen (Barnes: 129). Glagol eidenai (vedeti, poznati) je tu očitno rabljen v netehničnem, ohlapnem smislu (Pellegrin: 355, op. 16). 87 Prim. I, 4, 73a34–73b5. 88 Tj. sklepa, v katerem je nekemu subjektu pripisana naključna lastnost. 89 Tj. o naključni lastnosti (symbebēkos v ožjem smislu; gl. op. 52). 90 Ta težko razumljiv odstavek razreši Barnes z naslednjo razlago: Aristotel tu govori o razliki med nujnostjo sklepa (necessitas consequentis) in nujnostjo sklepanja (necessitas consequentiae). Aristotel najprej predvidi naslednji ugovor: čemu je sploh treba iskati premisi, iz katerih bo izhajal sklep, ki ni nujen? Ugovor nato zavrne z argumentom, da ta izhaja iz nerazlikovanja med dvema vrstama nujnosti: nujnostjo sklepa (tj. da je sklep nujno resničen) in nujnostjo sklepanja (tj. da iz privzetih premis nujno izhaja sklep; to pa ne pomeni, da je sklep nujno resničen); gl. Barnes: 129–130. 91 Tj. iz takšnih premis, ki rodu pripisujejo atribute, ki zanj veljajo sami po sebi (podobno trditev najdemo na začetku tega poglavja; gl. 74b5–11). 92 Tj. v primeru, ko se premisa nanaša na naključno lastnost. 93 Kljub temu, da glede na besedni red izraz ouk anankē to sympersama eidenai dioti hyparchei pomeni »ne vemo nujno, zakaj sklep velja« (kot je večinoma preveden), se zdi smisel stavka, da »ne vemo, zakaj sklep nujno velja« (tako tudi Pellegrin). 94 Aristotel obravnava to vrsto sklepanj v Prvi analitiki (II, 27) in tam navaja primer, ko se iz tega, da ima ženska mleko (znak) sklepa, da je rodila (sklep) (70a13 in sl.). Znak, na osnovi katerega se izpelje sklep, ni vzrok sklepa, ampak le njegova »spremljevalna okoliščina«, zato sklepanje na osnovi znaka ne razloži sklepa. Kot komentira Mignucci: 174: »da ima ženska mleko, ni bil vzrok za to, da je rodila«. 95 Tj. v dokazu ni mogoče uporabiti premis, ki se nanašajo na rod, na katerega se ne n a n a š a s k l e p d o k a z a (Mignucci: 176). 96 Tj. sklep je pripis tega atributa rodu. 97 Tu sta kot »aksioma« (axiōmata) očitno mišljeni premisi sklepanja in ne logični aksiomi iz II, 2, 72a17 (Mignucci: 174). 98 Tj. ga uporabiti za dokazovanje teh lastnosti. 99 V Kategorijah Aristotel definira število kot diskretno količino (poson diōrismenon), črto in ravnino ter stereometrijska telesa pa kot kontinuirane količine (poson synexes) (Cat. 6, 4b20 in sl.). 100 Gl. I, 7, 75b14–17 in 9, 76a9–15. 101 Tj. rod, na katerega se dokaz nanaša. 102 Aristotel se tu očitno ne nanaša na stereometrijski problem podvajanja kubusa oz. kocke (Pellegrin: 356), pač pa na aritmetični problem dokazovanja gornjega teorema; tega pozneje omenja tudi Evklid v Elementih (IX, 4). 103 Tj., domnevno, razredu, za katerega ti atributi veljajo sami po sebi (Mignucci: 176). 104 Tj. izjave, katerih resničnostna vrednost se spreminja ali pa (druga možna interpretacija) se lahko spremeni (Mignucci: 177). 105 Po Barnesu idr. privzemam rokopisni katholou (Ross emendira v kath' holou: 75b25–26). 106 Tj. kot sestavni del dokaza definicija ne more biti minljiva (Mignucci: 177). O definiciji kot sestavnem delu dokaza (premisa, sklep ali dokaz v skrčeni obliki) Aristotel razpravlja v II, 8–10 (gl. posebno II, 10, 94a11–14). 107 Tj. ponavljajoči se pojav, npr. Lunin mrk (tako Pellegrin: 358; gl. naslednjo opombo). 108 Tj. dokaz je splošen, če Lunin mrk obravnavamo kot ponavljajoči se pojav, in poseben, če Lunin mrk obravnavamo kot posamezen dogodek (o splošnem in posebnem dokazu gl. I, 24). V prevodu ēi d' ouk aei (75b35) sledim Pellegrinu, po katerem se stavek nanaša na predmet dokazov in ne na dokaze (v nasprotju z uveljavljeno interpretacijo). 109 Tj. iz počel rodu, za katerega dani atribut velja kot za takega. 110 Brizon je Aristotelov sodobnik iz Megare. Njegov dokaz naj bi se nanašal na merjenje površine kroga; Aristotel ARIS_ANA_FIN.indd 193 17.12.2012 13:14:52 194 Druga analitika ga v Sofističnih ovržbah označi za erističnega (SE 11, 171b16–18 in 171a2–7). Več o dokazu navaja Mignucci: 178–179. 111 V dokazovalnem sklepanju to skupno nastopa kot srednji pojem. 112 Tj. ki so iz drugih rodov. 113 V tem odstavku je Aristotel še posebno eliptičen. V prevodu sledim Barnesovi interpretaciji, ki Aristotelov argument razveže takole: » A – oz. bolje rečeno, da AaC – razumemo, če smo na AaC sklepali na osnovi pojma B , ki dejansko razloži, zakaj AaC, in če naše sklepanje temelji na počelih, ki so S-pripisi pojma B (»I-predications of B«, tj. izjave tipa » A velja za B sam po sebi«; gl. op. 50) … Če mora torej biti S-pripis tudi BaC, potem bomo vedeli, da AaC, samo če bo srednji pojem iz istega rodu kot C« (Barnes: 135). 114 Tj. za rod, ki je predmet te znanosti. 115 Barnes: 135 odstavek parafrazira takole: »Vzemimo dokaz AaB, BaC ├AaC, v katerem je AaC neki teorem harmonske znanosti. AaB bo tako neko počelo aritmetike, medtem ko je BaC počelo harmonske znanosti. Ti dve znanosti imata torej nekaj skupnega, in sicer pojem B«. 116 Gl. I, 7, 75b14–17 in 9, 76a9–15. 117 Aristotel v nadaljevanju obravnava kot počela ne le izjave, ampak tudi pojme (gl. I, 2, 72a7–8): »da so«, moramo torej razumeti v dveh smislih: da so resnične oz. da obstajajo. 118 Prim. I, 1, 71a11–16. 119 »Tako imenovani« domnevno zato, ker so aksiomi skupni samo »po analogiji« (Tredennick: 70, op. b; prim. 10, 76a38–39). 120 Po Barnesu se di' hauto, »zaradi sebe«, tu nanaša na obe nujnosti v stavku (»what must be the case and must be thought to be the case because of itself«; Barnes: 16 in 140–141). 121 Ni povsem jasno, o čem tu govori Aristotel. Ključni izraz pros ton … logon interpretiram v smislu odnosa, tj. kot »za mišljenje« oz. »s stališča mišljenja« (prim. hypothesis... pros ekeinon monon, »hipoteza … za učenca«, v 76b29–30 spodaj, in pros hēmas proteron, »prvotnejše za nas«, v I, 2, 71b34). Komentatorji Aristotelov argument pogosto povezujejo s Platonovim Teajtetom (189e6–190a6) in izraz interpretirajo drugače, v smislu usmerjenosti. Prim. Barnes: 16: »demonstrations are not addressed to external argument, but rather to the argument in the soul«. 122 »Mnenje« je ustaljen prevedek za samostalnik doxa, čeprav se ne zdi povsem ustrezen: kot »mnenja« običajno ne označujemo prepričanj o stvareh, o katerih obstaja (znanstveno) védenje, npr. prepričanj s področja naravoslovja in matematike. Doxa pa se pri Aristotelu pogosto nanaša prav na takšno prepričanje. 123 Po Barnesu izpuščam veznik ē (»ali«), ki ga Ross ohranja (76b33). Na ta način se izognemo težavi, da je postulat opisan enako kot prej hipoteza: rokopisni esti gar aitēma … ē ho an tis … pomeni »postulat je … ali nekaj, kar je mogoče dokazati …«. 124 Horoi bi lahko bile tudi »definicije« (Tredennick: 73), vendar Mignucci: 183–184 navaja prepričljive razloge proti takšni interpretaciji. 125 Po Barnesu idr. privzemam rokopisni legontai, ki ga Ross emendira v legetai (»se trdi«) (76b36). 126 Eidē; mišljen je Platonov pojem oblik oz. idej. 127 »Ne kot homonim«, tj. tako, da se več stvarem pripisuje z istim (in ne različnim) pomenom. Gl. Barnes: 144 za razlago izraza homōnymon. 128 Nekateri zgodnji komentatorji gornji odstavek (77a5–9) postavljajo drugam, npr. Filopon na 75b24, Temistij na 83a35. 129 Tj. le takrat, ko je zakon neprotislovnosti vsebovan v sklepu dokaza, je ta vsebovan tudi v premisi. Naslednji odstavek, ki to tezo razvije, je izjemno težko razumljiv. 130 Tj. gornji krajni pojem; v nadaljevanju se to triton, »tretji pojem«, nanaša na spodnji krajni pojem. 131 Ni jasno, kaj tu pomeni zanikati srednji oz. tretji pojem. Po Barnesu naj bi bila spodnja (»nepotrebna«) premisa, ki bi vsebovala tako zatrditev kot zanikanje srednjega pojma, naslednja: BaC ˄ ne-(ne-BaC) (namesto »običajne« premise BaC) (Barnes: 145). 132 Stavek je eliptičen in nejasen: v prevodu sledim Tredennickovi interpunkciji. Za interpretacijo gl. Barnes: 146–147 in Mignucci: 185–187. 133 Različica: zvajanje na nesmisel. Lat. reductio ad absurdum. ARIS_ANA_FIN.indd 194 17.12.2012 13:14:52 195 Opombe 134 Gl. I, 10, 76a42–76b2. 135 »Na ta način«: kot v drugih znanostih. 136 Aristotel se nanaša na APr. II, 4, 57a36–b17 (Mignucci: 188–189) ali pa na APr. II, 15 (gl. posebno 64b7–9), kot zagovarja Barnes: 149. 137 Po Pellegrinu se Aristotel tu navezuje na prejšnji odstavek, v katerem je dialektično spraševanje označil za nezdružljivo z dokazovanjem; tu pa pokaže, kako je »znanstveno vprašanje« vseeno mogoče (Pellegrin: 363). 138 Kot je razvidno iz nadaljevanja, se tu erōtēma (v osnovnem pomenu »vprašanje«) posredno nanaša na zahtevani odgovor, trdilni ali nikalni, na dialektično vprašanje (prim. Int. 11, 20b22–30); ta tvori premiso sklepanja. 139 Tj. iz počel geometrije. 140 Sledim Barnesu, ki na podlagi Top. I, 1, 101a5–17 paralogismos (»napačno sklepanje«) tu interpretira kot veljavno sklepanje iz neresničnih premis (Barnes: 150) (podobno Pellegrin: 364). Drugače Mignucci: 190, po katerem naj bi šlo tu za neveljavno sklepanje iz geometrijskih (resničnih) premis (prim. SE 4, 166b21 idr.), Aristotel pa naj bi navajal tri (in ne le dveh) možnosti za »sklepanje iz neznanja« (podobno Tredennick: 80, op. a). 141 Tj. iz neresničnih premis, ki se nanašajo na določeno znanost. 142 O dveh pomenih »neznanja« (agnoia) gl. I, 16, 79b23 in op. 173. 143 Aristotel torej tu govori o napačnem sklepanju, ki izhaja iz dvoumnosti srednjega pojma (in ne iz neresničnih premis), ta dvoumnost pa naj bi bila v matematiki očitna (prim. SE 4, 165b30–166a6 in Barnes: 151). 144 Beseda kyklos, »krog«, je lahko označevala tudi zbirko pesmi ali zgodb, predvsem epske pesnitve o Trojanski vojni (prim. SE 10, 171a10, Rhet. III, 16, 1417a15). Aristotel tu ponazarja »napačno sklepanje«, v katerem kot srednji pojem nastopa »krog« v dveh očitno različnih pomenih. Sklepanje je po Barnesu domnevno naslednje: vsi krogi so geometrijski liki; epske pesnitve so krogi; epske pesnitve so geometrijski liki (Barnes: 151–152). 145 Težko razumljiv odstavek. Sledim Pellegrinu, po katerem je protasis »izjava«, ki sovpada z ugovorom in ne premisa, ki ji ugovarjamo (Pellegrin: 364–365). Enstasis, »ugovor«, ima tu verjetno ožji pomen »izjava, ki je nasprotna izjavi« (APr. II, 26, 69a37); v širšem smislu je enstasis kakršnokoli spodbijanje argumenta (Top. VIII, 10, 161a1–15). »Induktivna« (epaktikē) izjava je verjetno singularna izjava (tj., o enem samem primeru; gl. naslednji stavek), vendar njena uporaba v ugovarjanju ni povsem jasna (prim. Barnes: 152–53). 146 Tj. v privzetih premisah je subjektoma pripisan isti predikat. 147 Kajnej je znan kot lik iz istoimenske Antifanove komedije, ki ni ohranjena; Aristotel se domnevno nanaša nanj. 148 »Mnogokratno razmerje« se verjetno nanaša na razmerje členov v t.i. geometrijskem zaporedju, tj. v zaporedju, v katerem je količnik dveh zaporednih členov konstanten. 149 Neveljavno sklepanje je torej: ogenj narašča hitro; mnogokratno razmerje narašča hitro; torej ogenj narašča v mnogokratnem razmerju. Veljavno sklepanje pa je: ogenj narašča v najhitrejšem razmerju v gibanju; najhitreje naraščajoče razmerje je mnogokratno razmerje; torej ogenj narašča v mnogokratnem razmerju. 150 Z glagolom analyein (razgraditi, razstaviti) se Aristotel tu verjetno nanaša na postopek, v katerem iščemo premisi, iz katerih izhaja dana izjava (prim. EN III, 3, 1112b20–24), po Pellegrinu pa bolj specifično na zvajanje nepopolnih figur sklepanja na popolne (prim. APr. I, 32, 47a4 in 45, 51a18; Pellegrin: 365). S tem glagolom Aristotel sicer označuje zvajanje argumentov na figure sklepanja. O sklepanju iz neresničnih premis na resničen sklep gl. APr. II, 2–4. 151 Aristotel domnevno govori o širjenju obsega znanosti, tj. povečanju števila njenih teoremov (izpeljanih izjav). 152 Razlikovanja med posos in apeiros (»določeno« in »nedoločeno«) pri številih ne najdemo drugje pri Aristotelu in ni jasno, na kaj se nanaša; morda na razlikovanje med končnimi in neskončnimi števili (v prevodu sledim tej interpretaciji). Druga možnost, tj. razlikovanje med posameznimi (npr. dve, tri) in nedoločenimi števili, pa se očitno ne sklada z danim primerom sklepanja. 153 Gre za primere, ko sta zamenljiva srednji in gornji pojem. 154 Tj. to, da planeti ne utripajo, lahko dokažemo na osnovi tega, da so blizu. 155 Oz. Luninih men. 156 Tj. če bi kot srednji pojem privzeli »biti okrogel«, kot gornji pojem pa »večati se na dani način«. 157 Tj. srednji pojem leži »zunaj« krajnih pojmov oz. je v obeh premisah na mestu predikata; gre torej za sklepanje v drugi figuri (prim. APr. I, 5, 26b34–39). Za drugačno interpretacijo gl. Barnes: 157. ARIS_ANA_FIN.indd 195 17.12.2012 13:14:52 196 Druga analitika 158 Ki pa ni prava razlaga. 159 Srednji pojem je domnevno postavljen »predaleč« v smislu, da ni prvotni razlagalni pojem, pač pa med njim in prvotnim razlagalnim pojmom obstajajo vmesni razlagalni pojmi (kot ponazarja primer v nadaljevanju). 160 Kot sklepajo komentatorji, je popolna vzročna veriga približno taka: odsotnost trte je vzrok za odsotnost vina, ta je vzrok za odsotnost pijančevanja, ta je vzrok za odsotnost flavtistk. Anaharzisa omenja Aristotel tudi v EN X, 6, 1176b33; Herodot (Hist. IV, 76–77) in Platon (Rep. X, 600a6–7) ga omenjata kot enega izmed pomembnih izumiteljev iz preteklosti. 161 Domnevno gre za položaj srednjega pojma glede na krajna pojma, ki je drugačen v prvi in drugi figuri (nezunanji in zunanji). Drugače Pellegrin: 367, po katerem gre za to, da srednji pojem označuje enkrat vzrok in drugič posledico. 162 Prim. I, 7, 75b14–17. 163 Stavek je težko razumljiv: Aristotel naj bi govoril o predmetih podrejene znanosti, npr. predmetih zvočne harmonije, ki so zaznavni, a ki na neki način »vsebujejo« oblike, ki so predmet nadrejene znanosti, npr. matematike (»vsebujejo« se torej zdi bolj smiseln prevedek za kechrētai kot pa uveljavljeni prevedek »uporabljajo«; Tredennick: 91: »exhibit«). Drugače Pellegrin: 135, 368. 164 Zadnja dva stavka bi lahko implicirala stališče, da oblike, ki so predmet matematike oz. geometrije, obstajajo samostojno, tj. da so bitnosti (ousiai), vendar Barnes ponudi alternativno interpretacijo: geometrija obravnava npr. trikotnik, kot da je bitnost (tj. tako kot botanik obravnava drevesa), čeprav v resnici to ni (Barnes: 161–162). 165 Tj. dokaz za splošno oz. večinoma (hōs epi to poly) veljavno izjavo sestoji iz sklepanja v prvi figuri. Čeprav ni jasno, zakaj Aristotel tu kot predmet znanstvenega dokaza obravnava tudi večinoma veljavne izjave, se to sklada z njegovim poznejšim argumentom v I, 30 (prim. tudi II, 12, 96a8–19). Drugi prevajalci sicer interpretirajo stavek drugače, npr. Barnes: 22: »For deductions giving the reason why are carried out, either in general or for the most part and in most cases, through this figure.« Aristotel v različnih razpravah definira »večinoma veljavno« na več načinov: količinsko, časovno in modalno, tj. kot nasprotje tega, kar velja splošno oz. v vseh primerih/vedno/nujno. Za izčrpen pregled mest gl. Barnes: 192. 166 Tj. sklepanje, v katerem je sklep pripisen oz. trdilen. 167 Tj. človek je dvonožna žival splošno. 168 Aristotel ta postopek pojasni v I, 25, 86b13–30 (prim. I, 23, 84b33–35) 169 Aristotel očitno uporablja izraz atomōs, »nedeljivo«, v enakem pomenu kot prōtōs, »prvotno« (ki se pojavi v nadaljevanju); to je razvidno iz razlage v naslednjem stavku. Izjava »A nedeljivo ne velja za B« seveda pomeni »A ne velja za B, in sicer nedeljivo« in ne »A velja za B, vendar ne nedeljivo«. 170 Da je pojem A »v neki celoti« (oz. »v celotnem pojmu C«; gl. naslednji stavek) pomeni, da pojem, ki je ta celota, (oz. C) velja za vsak A (prim. APr. I, 1, 24b26–28). Pri tretji možnosti, ko »sta v neki celoti oba pojma«, gre verjetno za dve različni celoti, saj v nasprotnem primeru (če bi šlo za isto celoto) Aristotelov argument ne drži (prim. Pellegrin: 141, Mignucci: 201). 171 Tj. ni mogoče, da bi bila neveljavnost pojma A za pojem B prvotna oz. nedeljiva. 172 Aristotel pravi systoichia, »veriga«, sosledju pojmov, v katerem vsak pojem splošno velja za predhodnega (Barnes: 163). Da se dve verigi »ne prekrivata« pomeni, da noben pojem iz prve verige ne velja za nobenega iz druge verige, in obratno (gl. naslednji stavek). 173 Ta dva pomena izraza agnoia Aristotel jasno razloči v Top. VI, 9, 148a3–9: »neznanje« v smislu zanikanja pomeni odsotnost znanja oz. razumevanja, »neznanje« v smislu naravnanosti pa pomeni zavedenost oz. zmotno prepričanje. Pri »neznanju« v 12. pogl. (I, 12, 77b16 in sl.) gre očitno za naravnanost (Barnes: 164). 174 Aristotel v tem in naslednjem poglavju sistematično obravnava različne vrste zmot na osnovi sklepanja: prva je zmota glede »negativnih nedeljivih dejstev« (Barnes: 164–166; Barnesovo razčlenitev navajam tudi v naslednjih opombah). 175 Kot premisi, ki sta privzeti »obratno«, sta tu očitno mišljeni izjavi, nasprotni resničnima, tj. AaC in CaB (in ne izjavi, protislovni z resničnima, tj. AiC in CiB). 176 Tj. mogoče je, da AeC in CeB. 177 Tj. premisa s predikatom A in subjektom C. 178 Tu in v naslednjem stavku moramo hyparchei (»velja«) očitno razumeti kot »velja oz. ne velja« in katēgorētai ARIS_ANA_FIN.indd 196 17.12.2012 13:14:52 197 Opombe (»se pripisuje«) kot »se pripisuje oz. ne pripisuje«. V danem primeru namreč A nedeljivo velja za C in nedeljivo ne velja za B. 179 Tj. nič drugače ni, če pojem A velja oz. ne velja za pojem C, vendar ne nedeljivo. 180 Druga vrsta zmote na osnovi sklepanja: zmota glede pozitivnih nedeljivih dejstev. 181 Tj. neresničen bo sklep tega sklepanja. 182 Aristotel ta pojem pojasni v APr. II, 11, 54a4–6: »“Popolnoma neresnična izjava” pravim izjavi, ki je nasprotna enantia , npr. če privzamemo, da kaj, kar ne velja za noben primer, velja za vsak primer, ali pa če privzamemo, da kaj, kar velja za vsak primer, ne velja za noben primer.« 183 Tj. sklepanje v drugi figuri tvorita bodisi premisi CaA in CeB bodisi premisi CeA in CaB. Če bi bili premisi v dveh primerih popolnoma neresnični, bi morali biti njima nasprotni premisi resnični, tj., v prvem primeru CeA in CaB in v drugem primeru CaA in CeB; vendar to ni mogoče, če velja AaB. Da sta novi premisi, npr. CeA in CaB, ki sta nasprotni začetnima premisama CaA in CeB, »ravno obratni«, verjetno pomeni, da je srednji pojem v novi dvojici premis ravno v obratnem odnosu do krajnih dveh pojmov, kot je bil v začetni dvojici (drugače Barnes:, po katerem sta novi dvojici »obratni« po resničnostni vrednosti). 184 Kot opozarja Barnes: 165, Aristotel delne neresničnosti sicer ne definira, vendar jo očitno razume v naslednjem smislu: izjava AaB je delno neresnična, če AoB ˄ ¬AeB, izjava AeB pa je delno neresnična, če AiB ˄ ¬AaB. 185 Tj. če privzamemo premisi CeA in CaB. 186 Tj. če privzamemo premisi CaA in CeB. 187 Tj. če XeB, potem ¬XaA. 188 Tj. če privzamemo premisi CeA in CaB. 189 Tj. gornji. 190 Tretja vrsta zmote na osnovi sklepanja: zmota glede pozitivnih izpeljanih dejstev. 191 Kot je razvidno iz nadaljevanja, se tu antiphasis (protislovje) nanaša na sklep AaB, ki je nasproten neresničnemu sklepu AeB, in ne protisloven z njim; izraz antiphasis je torej uporabljen v ohlapnejšem smislu (prim. I, 2, 72a11–14). »Ustrezen« srednji pojem je tisti, na osnovi katerega se tvori dokaz za AaB (AaC, CaB ├AaB); gl. Barnes: 166. 192 Aristotel z antistrephesthai (zamenjati) tu in v nadaljevanju očitno označuje pretvorbo izjave v nasprotno izjavo (Barnes: 166). Sicer glagol antistrephein uporablja za različne vrste zamenjav; prim. npr. 13, 78a27, kjer z njim označuje zamenjavo srednjega in gornjega pojma. 193 V tem primeru torej veljajo izjave AaB, AaD, DeB; privzeti premisi bosta AeD in DaB, iz njiju bo izhajal neresničen sklep AeB. 194 Sklepanje bo torej enako kot v prejšnjem primeru. 195 Tj. zmota glede pozitivnega izpeljanega dejstva. 196 I, 16, 80a28–30. 197 I, 17, 80b23–24. 198 Četrta vrsta zmote na osnovi sklepanja: zmota glede negativnih izpeljanih dejstev. Resnično sklepanje je torej v tem primeru AeC, CaB├AeB; neresnično sklepanje pa AaC, CaB├AaB. 199 V tem poglavju, gl. 80b26–27. 200 Tj. premisa AaD. 201 Aristotel se tu očitno nanaša na izjavi AaD in AeB in torej tudi tu s hyparchein (veljati) označuje tako veljavnost kot neveljavnost (prim. I, 16, 80a3 in op. 178). 202 Tj. vedno se bo privzela premisa AaD. 203 Privzemam Barnesov vrinek kai hopoteran etychen (po analogiji z I, 16, 79b41–42). Rokopisna različica kai hopoteran etychen (»prav tako pa je lahko neresnična katerakoli od njiju«) se ne sklada s predhodnim argumentom. Ross (ki sledi Filoponu) izloči celotni stavek (81a33–34). 204 Privzemam Pellegrinovo rešitev, ki tis aisthēsis tu interpretira v objektivnem s mis l u k o t zazna v o »dan e ga razreda predmetov«, npr. zaznavo »nojev«, brez katere ne moremo imeti znanstvenega razumevanja nojev (Pellegrin: 376). Komentatorji tis aisthēsis večinoma interpretirajo v subjektivnem smislu kot določeno zaznavno zmožnost, npr. sluh. 205 Stavek v oklepaju je težko razumljiv; abstrahirani predmeti (ta ex aphaireseōs legomena) so domnevno ARIS_ANA_FIN.indd 197 17.12.2012 13:14:52 198 Druga analitika predmeti matematike (prim. Cael. III, 1, 299a15–16 in Metaph. XI, 3, 1061a28–1061b3). Barnes: 168 stavek parafrazira takole: »tudi če je C abstrakcija, je mogoče z indukcijo pokazati, da npr. A velja za C kot tak (tudi če C-ji niso ločljivi, tj. nimajo samostojnega obstoja).« 206 Privzemam Barnesovo interpunkcijo, ki postavlja gornji stavek v oklepaj kot pojasnilo k prejšnjemu stavku; ta je po Rossu del naslednjega stavka (81b6). 207 Po Barnesu ta zadnji stavek povzema 18. poglavje (Barnes: 169); v skladu z njegovo interpretacijo so torej »ti predmeti« (autōn) tisti, katerih zaznava nam je umanjkala. 208 Tj. izjave, ki neki pojem bodisi pripisujejo drugemu bodisi ga o njem zanikajo. 209 Prim. I, 4, 73b5–8. V zadnjem delu stavka sledim Tredennicku (»some things, then, are such that they are by their own nature predicable«). 210 Pri pripisovanju »navzgor« gre torej za zaporedje izjav AaB, CaA, DaC,…; pri pripisovanju »navzdol« pa za zaporedje izjav AaB, BaC, CaD,… 211 »Stikajo«, tj. med dvema pojmoma ni nobenega drugega pojma oz. en za drugega velja neposredno. 212 Sprejemam interpretacijo, po kateri tudi tu glagol hyparchein vključuje tudi nikalno obliko (prim. op. 178 in 212). Nekateri komentatorji (Mignucci, Pellegrin) privzemajo redkejšo rokopisno različico hois oux hyparchei (»za katere ne velja«; 82a14). 213 Sledim Barnesu, ki (po Filoponu) privzema različico ei t' namesto Rossovega eit' (82a18) in (po dveh rokopisnih različicah in Filoponu) ep' namesto Rossovega eit' (82a19). 214 Katēgoria. Prim. 81b25–29 v tem poglavju. 215 Tj. v predikativni verigi pojmov ABF. 216 Po Paciju ostalih pojmov »ni mogoče privzeti«, ker jih je neskončno (Pellegrin: 378). 217 Tj. v smeri navzgor (oz. proti splošnejšemu) in navzdol (oz. proti posameznemu), kot je razloženo v prejšnjih dveh poglavjih. 218 »Interval«, diastema, tu pomeni zvezo dveh pojmov; o intervalu v tem smislu gl. APr. I, 25, 42b8–11. »Drugi« interval pojmov je tisti, na katerega se nanaša spodnja premisa. 219 Tj. pojem A. 220 Tj. drugi način dokazovanja splošnonikalne izjave. 221 Tj. spodnjo premiso BeC. 222 Po Barnesu in Mignucciju privzemam pogostejšo rokopisno različico deiknuēi namesto Rossovega deiknuoi (82b17), izpuščam (v skladu z enim samim rokopisom) ei pred anankē (82b18) in dodajam hoti za hoion, ki ga Ross pomotoma izpusti (82b17). 223 Tj. delnonikalno premiso CoB. 224 Tj. delnonikalno premiso CoE. 225 Tj. iz splošnega vidika, ne iz vidika kakšne določene znanosti (prim. GA II, 8, 747b27–30 in Barnes: 173). V nadaljevanju (I, 22, 84a7–8) Aristotel ta »logični« vidik postavi nasproti »analitičnemu«. 226 Težaven izraz to ti ēn einai lahko bolj dobesedno prevedemo kot »to, kaj je/pomeni biti « (za možne interpretacije gl. Mignucci: 215). Izraz ni vedno sinonimen s to ti esti (»to, kaj je«, kajstvo). To ti ēn einai danega subjekta (tj. vrste) sestoji iz njegovega rodu in specifične razlike in tvori definiens subjekta. To ti esti subjekta pa ni nujno to, ampak je lahko tudi samo subjektov rod (Barnes: 174, Mignucci: 215; prim. op. 43). Lat. quod quid erat esse, essentia. Različice: bistvena bit, bitno kajstvo, bistvenost. 227 Izraz hoper leukon ti, ki ga prevajam kot »vrsta belega«, bi dobesedno lahko prevedli kot »prav to, kar je neko belo«. V Aristotelovi tehnični rabi pa izraz »X je hoper Y« pomeni, da X pripada rodu Y; izraz »X je hoper Y ti« pa pomeni, da je X neka vrsta rodu Y (Mignucci: 216; prim. Barnes: 176); za nazorne primere te rabe gl. APr. I, 39, 49b6–8 in Top. III, 1, 116a23–28. 228 Prim. I, 4, 73b5–10 in 19, 81b24–29. 229 Oz. predikacija (katēgorein). 230 Tj. da se predikat pripisuje subjektu. 231 Tj. takšni predikati označujejo bodisi vrsto bodisi rod, ki ji/mu subjekt pripada (za izraz hoper ekeino ē hoper ekeino ti gl. op. 227). Stavek je težko razumljiv, v prevodu delno sledim Tredennicku: »predicates which denote ARIS_ANA_FIN.indd 198 17.12.2012 13:14:52 199 Opombe essence indicate that the subject is identical with the predicate or with some part of the predicate« (Tredennick: 121). 232 Tj. Platonov pojem oblik oz. idej (prim. I, 11, 77a5–7). 233 Poiotēs, »kakšnost«, je tu očitno mišljena v širšem smislu kot katerakoli lastnost (tj. kar ni bitnost). 234 Tj. domnevno, ne moreta se protipripisovati v polnem smislu, kot je bil ta definiran zgoraj (83a14–17). 235 Aristotel v nadaljevanju prouči vprašanje neskončnega regresa za dva primera: pripisovanje bitnosti (38a39– b10) in pripisovanje naključnih lastnosti (83b10–17). 236 Tj. kategorijam, ki niso bitnost; naštete so spodaj (83b16–17). 237 Tj. to, da se s čim kaj godi. 238 Za lastnosti, ki ne veljajo same po sebi, gl. I, 6, 75a18 in sl. 239 Izvirnik je negotov in stavek težko razumljiv. V drugem delu stavka (po podpičju) po Tredennicku in Pellegrinu privzemam rokopisni kai alla atta kath' heterou; Ross po Filoponu privzema kai touto kath' heterou (»in to o nečem drugem«) (83b24). Barnes in Mignucci drugi del stavka izločita. 240 V stavku očitno manjka »ključna« (Barnes) beseda »v neskončno«. Nekateri prevajalci (Tredennick: 125) jo vnašajo v besedilo. 241 Gl. 82b37–83a1 in 83b15 v tem poglavju. 242 Tj. za tezo, da se regres pripisanih pojmov v dokazovanju nekje ustavi. 243 Argumentacija »z analitičnega vidika« (analytikōs) naj bi pokazala, da je neskončen regres pojmov nemogoč v primeru pripisovanj tistih pojmov, ki se uporabljajo v dokazih (Mignucci: 221). 244 Prvi primer se nanaša na drugega od dveh omenjenih načinov veljavnosti »po sebi«, drugi primer pa na prvega. 245 Stavek v oklepaju domnevno zagovarja, da bi nadaljevanje verige število, liho, X, … v neskončno pomenilo neskončno pojmov v definiciji (kar je nemogoče), vendar argument ni jasen (Mignucci: 221–222). Barnes privzema drugačno interpunkcijo in interpretacijo (Barnes: 33, 180). 246 Kot atribut števila je tu očitno mišljena npr. lihost in njeno nasprotje sodost (prim. I, 4, 73b18–24). 247 Prim. I, 3, 72b6–7. 248 Za vnašanje in dodajanje pojmov oz. premis prim. I, 12, 78a14–15 in 32, 88b5–6. 249 Sledim Barnesu, ki parafrazira: »vendar morata C in D pripadata istemu rodu, tj. definirana morata biti z istimi prvotnimi elementi …, če obstaja takšen skupni pojem (srednji pojem B), da sta izjavi BaC in BaD pripisovanji "po sebi"« (Barnes: 182). Za »nedeljiva« počela gl. I, 10, 76a31–36. Drugače Tredennick: 131, ki to koinon (skupni pojem) razume kot pojem, katerega veljavnost je treba dokazati (torej pojem A v gornjem primeru). 250 Gl. I, 7, 75a38 in sl. 251 Aristotel tu očitno govori o dokazovalnem sklepanju, ki je lahko zgrajeno tudi iz več neposrednih premis. Tem pravi tu »elementi« (stoicheia); za ta pomen besede gl. Metaph. V, 3, 1014a35–b2. »Splošna« premisa je tu domnevno splošnejša od dveh premis (tj. gornja premisa). Ker v resnici srednjih pojmov ni toliko, kolikor je vseh premis, pač pa kolikor je »splošnih« (tj. gornjih), je verjetno treba Aristotelovo disjunkcijo ē pasai ē hai katholou razumeti v smislu popravka »vse, oz. bolje rečeno tiste splošne«; Aristotel opiše »splošno neposredno premiso« kot počelo sklepanja tudi v I, 25, 86b30–33 (Barnes: 182, Mignucci: 224). 252 »Pot k počelom«: v smislu, da to že je počelo. Prim. EN I, 4, 1095a30–34. 253 Tj. srednjih pojmov, tako kot je rečeno zgoraj (84b21). 254 Kot »počela« so tu očitno mišljene premise sklepanja in ne zgolj neposredne (torej nedokazljive) izjave. 255 Tj. pri dokazovanju izjave AaB. 256 Pojmu A »zunanji pojem« je pojem, ki se pripisuje pojmu A ; pojmu A zunanja premisa, je premisa, ki tak pojem vsebuje. »Vstavljati vmes« pomeni privzeti srednji pojem, ki se pripisuje spodnjemu pojmu in kateremu se pripisuje gornji pojem. Intervali so »nedeljivi in enojni«, če se ne morejo dalje »razdeliti« v dva druga intervala, tj. so neposredni (enako velja za premise; Mignucci: 225). 257 »Polton« (diesis), tj. najmanjši interval na tonski lestvici. 258 »Pokazalno« (deiktikos) je tu očitno sklepanje, ki dokazuje trdilno izjavo. 259 V tem odstavku je pomen »zunanjega« (exō) težje razumljiv. Barnes: 182 ga pojasnjuje z naslednjo definicijo: »če AaB ali AeB, potem je pojem C (i) zunanji pojmu A, če in samo če CaA, in (ii) zunanji pojmu B, če in samo ARIS_ANA_FIN.indd 199 17.12.2012 13:14:52 200 Druga analitika če BaC«. Pojem C je torej »zunanji«, če se v shematičnem smislu ne nahaja med pojmoma A in B. Prim. I, 13, 73b13 (in op. 157), kjer je pojem »zunanji« očitno v drugem smislu. 260 »Veljavnost« se tu očitno nanaša na neveljavnost, kot je razvidno tudi iz nadaljevanja. 261 Modus Celarent prve figure (AeC, CaB ├AeB). 262 Modus Camestres druge figure (CaD, CeE ├DeE). 263 Pojmu E »zunanji pojem« je tu pojem, kateremu se pripisuje pojem E (gl. op. 259). 264 »Veljavnost«: neveljavnost, kot zgoraj (85a3). 265 »Tretji način« je tu očitno modus Cesare druge figure, ki je še zadnji modus s splošnonikalnim sklepom (in ne tretja figura sklepanja, saj ta ne proizvede splošnonikalnih sklepov), tj. CeD, CaE ├DeE. Srednji pojem je »zunanji« v gornjem smislu (gl. op. 259) 266 »Dokazujoči« (oz. v nadaljevanju »pokazalni«, deiktikē) je neposreden dokaz, v nasprotju z dokazom z zvajanjem na nemogoče, ki je posreden. 267 Privzemam rokopisni anthrōpos (Tredennick idr.). Ross emendira v hanthropōs (85a25). 268 Tj. »dalje, ….«. 269 Physis (v osnovnem pomenu »narava«) tu očitno pomeni naravno stvar oz. bitnost (prim. Metaph. V, 4, 1015a11–13). 270 Oz. dobesedno » trikotnika poleg posameznih trikotnikov« (podobno za geometrijske like in števila). 271 Prim. I, 5, 74a17–25. 272 Gl. I, 11, 77a9, in op. 127. 273 Po Barnesu se Aristotel tu nanaša na izjave in ne na reči (oz. bitnosti) in z »neminljivostjo« meri na resničnostno vrednost splošnih izjav, ki je nespremenljiva; resničnostna vrednost izjav o posameznem pa je lahko spremenljiva (Barnes: 185; prim. I, 6, 74b32–39 in I, 8, 75b24–30). 274 Tj. neke bitnosti. 275 Tj. »dalje, ….«. 276 Tj. bolj kot posebno oz. posamezno. 277 Tj., če pojem A za pojem B velja po sebi (oz. neposredno ali prvotno), bo pojem B sam razlaga za to, da pojem A velja zanj (prim. Barnes: 185). 278 »ko ta nima več neke druge razlage«: dobesedno »ko ta ne velja več zaradi nečesa drugega«. 279 Tj. mnogokotnik. 280 » neskončne stvari«, ta apeira, so domnevno posameznosti (prim. Top. II, 2, 109b14 in Barnes: 186). 281 Tj. (kot prej) »dalje, ….«. Tako je treba razumeti tudi začetek naslednjega in zadnjega odstavka v tem poglavju. 282 Po Barnesu idr. privzemam pogostejšo rokopisno različico to katholou; Ross privzema tēn katholou (86a12). 283 V dokazu, »ki bolj izhaja iz počela«, je očitno srednji pojem bližje počelu oz. neposredni premisi (kot pokaže primer v nadaljevanju). 284 »Pojem B je višje «: BaC. 285 Tj. splošni; ki se ne nanašajo na kakšno določeno znanost (prim. op. 225). 286 Tj. splošne trditve, da ima trikotnik kote enake dvema pravima, ne moremo poznati na osnovi (drugotnejše) trditve, da ima ta atribut enakokraki trikotnik. Protasis tu in zgoraj očitno ne pomeni premise sklepanja, ampak širše trditev. 287 Tj., domnevno, vsebina posebnih dokazov je v skrajnosti predmet zaznavanja in ne mišljenja. To je drugi »logični« argument za večjo vrednost splošnega dokaza od posebnega. 288 Deiktikē . Prej (I, 24, 85a14) je Aristotel temu dokazu rekel katēgorikē, »pripisni«. 289 Tj. izjavi AaD in AaE sta obe izpeljani iz treh premis. Izjava AaD: AaB, BaC ├AaC; AaC, CaD ├AaD. Izjava AaE: AaF, FaG ├AaG; AaG, GaE ├AaE. Gl. Mignucci: 231. 290 Prim. I, 2, 72a25–b4. 291 Tj. pokazalni (oz. pripisni) in odvzemni. ARIS_ANA_FIN.indd 200 17.12.2012 13:14:52 201 Opombe 292 Tj. v pripisnem sklepanju sta obe premisi pripisni, v odvzemnem pa je ena odvzemna. V drugem primeru je torej premis več po vrsti, vendar ne po številu. Zdi se, da Aristotelov argument ne drži. 293 Gl. APr. I, 4–6 in 24, 41b6–7. 294 »Širjenje« je dokazovanje premis dokazovalnega sklepanja. 295 Tj. obe premisi, ki vsebujeta pojem E, bosta pripisni oz. trdilni: BaE, EaC. 296 Tj. privzeti bosta premisi DaB in AeD. 297 Tj. vsa nadaljnja sklepanja, ki dokazujejo privzete premise. Drugače Barnes: 187, po katerem gre za sklepanji Camestres in Cesare. 298 Tj. na osnovi premise, ki je sklep pripisnega dokaza (Barnes: 188). 299 Tj. »dalje, …«. 300 »Neposredna splošna«, tj. gornja premisa, je počelo sklepanja morda zato, ker s poznavanjem te po zmožnosti poznamo tudi spodnjo premiso, kot je rečeno v I, 24, 86a22–25 (Mignucci: 233). 301 To ne velja za Camestres; Aristotel očitno govori samo o sklepanjih prve figure (Barnes: 188). 302 Tj. med odvzemnim pokazalnim dokazom in dokazom z zvajanjem na nemogoče. 303 V argumentu o dokaza z zvajanjem na nemogoče Aristotel očitno obravnava izjavi AaB in AeB kot edini dve možnosti, tj. brez upoštevanja izjave AiB (negacije AeB) in izjave AoB (negacije AaB); gl. Barnes: 188, Mignucci: 233–234. 304 Tj. v prvem in drugem obravnavanem primeru veljajo izjave AeB, BaC in AeC. 305 Izjava AeC. 306 Izjava AeB. 307 Težaven stavek. Aristotel domnevno odgovarja na ugovor, da je tudi sklepanje z zvajanjem na nemogoče veljaven argument ter so zato njegove premise prvotnejše od sklepa. Njegov protiargument je, da sta premisi »pravega« sklepanja v odnosu »celota : del«. Po Pellegrinu se Aristotel nanaša na odnos med srednjim in gornjim oz. med spodnjim in srednjim pojmom, kot ga opiše v Prvi analitiki: »Ko so trije pojmi v takšnem odnosu, da je zadnji (spodnji) v celotnem srednjem pojmu, srednji pojem pa bodisi je v celotnem prvem (gornjem) pojmu bodisi ga ni v njem, iz krajnih pojmov nujno izhaja popolno sklepanje« ( APr. I, 4, 25b32–35; Pellegrin: 388–389). Dodatna težava je, da rokopisi navajajo kot premisi (»nepravega« sklepanja) izjavi AC in AB, to pa se ne sklada z danim primerom. Ross zato emendira AB v BC (87a24). 308 Prim. I, 9, 76a11–13 in I, 13, posebno 78b34–79a16. 309 Prim. I, 13, 79a7–10. 310 Tj. iz dodajanja predikatov pri definiranju pojma (kot je razvidno iz primera v nadaljevanju); nasprotno temu je »odvzemanje« oz. »abstrakcija«, aphairesis (prim. Cael. III, 1, 299a13–17; o natančnosti gl. Metaph. I, 2, 982a26–28). 311 Vendar matematični predmeti niso »bitnosti« v strogem smislu, saj ne obstajajo samostojno; za razpravo o tem gl. Metaph. XIII, 2 (Tredennick: 154, op. a). 312 Ni jasno, za kakšne stvari gre. O prvotnih in iz njih sestavljenih predmetih znanosti gl. I, 10, 76a31–36. Sledim Tredennicku in Pellegrinu, po katerih so merē deli rodu, torej vrste, in pathē toutōnōn značilnosti oz. lastnosti teh vrst (Tredennick: 154, op. b; Pellegrin: 389). Drugače Barnes: 190–191 in Mignucci: 235. 313 Trditev je nenavadna, ker Aristotel s počeli (archai) običajno označuje izjave oz. subjekte, katerih resničnost oz. obstoj sta nedokazljiva. Barnes: 191 zato predlaga drugačno interpretacijo, po kateri Aristotel govori o sestavi prvotnih izjav, ne o njihovih počelih: »… ko njuna počela niso sestavljena iz istih pojmov oz. ko počela ene niso sestavljena iz pojmov druge znanosti« (prim. I, 23, 84b14–15). 314 Za pojem verige gl. I, 13, 79b5–11. 315 Pojem X je nezvezen v odnosu do izjave AaB, če izjavi AaX in XaB nista obe neposredni (Barnes: 191). 316 Podoben opis uživanja oz. ugodja najdemo v Retoriki: »nekakšno gibanje duše, nepretrgana in zaznavna povrnitev v naravno stanje« (Rhet. I, 11, 1369b33–35). V obsežnejših razpravah o ugodju pa Aristotel to pojmovanje zavrača (gl. npr. EN VII, 15, 1154b27–28; X, 4, 1174b23 in sl., 1175b26 in sl.). 317 Tj., kot pojasni Mignucci: 237, pojma G in D se morata vsaj delno prekrivati, saj oba veljata za pojem B: nekateri, ki so vzgibani, se umirjajo (GiD). ARIS_ANA_FIN.indd 201 17.12.2012 13:14:52 202 Druga analitika 318 Ta napoved se v pričujočem delu ne uresniči, Pellegrin: 390 dopušča možnost, da gre za opombo poznejšega avtorja. 319 Za pojem slučaja gl. Phys. II, 4–6. 320 Tj. zunaj področja dejstev oz. dogodkov, ki se zgodijo nujno ali večinoma. 321 Gl. op. 165. 322 Aristotel tu in v II, 19, 100a16–b1 razlikuje med »zaznavanjem« ( aisthanesthai), katerega predmet je posamezno, tj. »neko tole« (tode ti; npr. Kalia v II, 19) in »zaznavo« ali morda »posedovanjem zaznave« ( hē aisthēsis), katere predmet je splošno oz. »neko takšno« (tou toioude; npr. človek v II, 19), vendar razlika ni povsem jasna. O tem prim. An. II, 424a21–24 in Barnes: 193. 323 Po Tredennicku in Barnesu privzemam pogostejšo rokopisno različico tōi to katholou namesto Rossovega to to katholou (87b38). 324 Po Pellegrinu privzemam dioti (»zakaj«) namesto pogostejše različice hoti (»da«), ki jo privzema Ross (88a1). Po Pellegrinovi interpretaciji (ki se opira tudi na II, 2, 90a26–30) tu ne gre za razliko med dejstvom in vzrokom (saj dejstvo, da Luna mrka oz. se omrači, ni vidno le z Lune, ampak tudi z Zemlje), pač pa za razliko med zaznanim posameznim vzrokom Luninega mrka in njegovim splošnim vzrokom (Pellegrin: 391). Posamezni vzrok je torej enkratno Zemljino zastiranje, ki bi bilo vidno le z Lune, splošni vzrok pa vsakokratno tako zastiranje. 325 Stavek ni jasen, predvsem zaradi težko razložljive omembe »misli« (ali morda »dojetja/pojma«: noēsis) na tem mestu. Morda pa je treba v stavku rodilnik tōn aisthēseōn kai tēs noēseōs razumeti drugače: »ko je razlaga različna , je zato med zaznavami in dojetji splošnega pomembnejše «. »Razlaga dejstva je različna od slednjega«, tj. B je A zato, ker je C, in C je različen od B (Barnes: 194; za prvotna dejstva prim. I, 24, 85b24–26). 326 Tj. znanstvena dejstva oz. izjave, ki jih je treba dokazati (Tredennick: 240). Prim. Top. I, 4. 327 Po Barnesu privzemam različico kai ei (»in če«) namesto kaiei (»vžge«) in ohranjam rokopisni to namesto Rossove emendacije tōi (88a16); v podporo Barnesovi izbiri je tudi II, 11, 94b28–31. Po Rossu pa naj bi Aristotel tu govoril o pojavu vžiga s pomočjo leče (»… bi bilo razvidno, zakaj vžge, z videnjem…«); o pojavu je razpravljal že Gorgias (fr. 5 Diels-Kranz = Teofrast, De Igne 73). 328 Tj. s splošnega oz. formalnega vidika (ki upošteva tudi neresnične izjave); argumenti z vidika znanosti sledijo v naslednjem odstavku. 329 Tj. imajo resničen oz. neresničen sklep. 330 Tj. če se A pripisuje resnično pojmu C. 331 Tj. da vsa sklepanja ne morejo imeti istih počel. 332 »Počela« so tu očitno subjekti (rodovi oz. njihove podvrste) in ne (nedokazljive) izjave posameznih znanosti (prim. konec poglavja, 88b25–29). Da se pojem A »ujema« (epharmottein) s pojmom B, domnevno pomeni, da velja AaB ali BaA (Barnes: 195). 333 Eliptičen in težko razumljiv stavek. V prevodu sledim Barnesu, po katerem gre tu za pojme, ki označujejo rodove (oz. njihove podvrste) različnih znanosti: da bi lahko dokazali trditev ene znanosti na osnovi počel druge znanosti, bi se morali pojmi ene »ujemati« s pojmi druge na enega od naštetih načinov; za izčrpnejšo razlago gl. Barnes: 195–196; nekoliko drugače Pellegrin: 392–393. Prim. tudi I, 7, 75a38 in sl. in 9, 75b37– 76a15. 334 Težko razumljiv stavek. V prevodi sledim Mignucciju, po katerem se ta men, ta de in meth' hōn nanašajo na »posebna« skupna počela; to so počela, skupna posameznim (najsplošnejšim) rodov, tj. kategorijam (po uveljavljeni interpretaciji se meth' hōn nanaša na te rodove same; prim. Pellegrin: 227: »en accord avec ces genres«). Ta »posebna« skupna počela torej obstajajo poleg najsplošnejših skupnih počel (npr. o izključeni tretji možnosti); tako se na rod kolikšnosti nanaša počelo, da če enako stvari odvzamemo od enako stvari, bo preostalih stvari enako (Mignucci: 242). 335 Prim. I, 12, 78a14–15 in 22, 84a36–37. 336 »Možna« počela so verjetno počela, ki veljajo »večinoma«; prim. I, 30, 87b22–25. Mignucci: 84, 243 domneva, da je stavek vrinek poznejšega avtorja. ARIS_ANA_FIN.indd 202 17.12.2012 13:14:52 203 Opombe 337 Tj. počela aritmetike; izraz logismoi uporablja v tem pomenu pogosteje Platon (gl. R. V, 510c3), Aristotel pa le redko. 338 Tj., če kdo trditev, da »so počela vseh znanosti ista«, razume v smislu, da so ta počela identična s sabo (Barnes: 197). 339 Tj. ni enako zagovarjanju stališča, da obstaja neka množica znanstvenih počel, iz katere je izpeljana vsaka znanstvena izjava, medtem ko nobena ni izpeljana le iz njene podmnožice (Barnes: 197). 340 »Očitni« (phanerois) so morda primeri matematike nasploh v primerjavi z drugimi znanostmi, ali pa le nekateri »klasični« matematični primeri (Pellegrin: 394). 341 Tj. če stališče, da imajo vse znanstvene izjave ista počela, ni mišljeno ne v prvem ne v drugem zgoraj obravnavanem smislu. 342 Aristotel se verjetno nanaša na I, 7, 75b2–12. 343 Tj. svojska vsaki posamezni znanosti. Prim. I, 10, 76b11–22. 344 Opozoriti velja, da se »mnenje« (doxa) tu in v nadaljevanju nanaša na »menjenje« (spoznavno stanje oz. položaj) in ne na predmet oz. vsebino menjenja. 345 Ni povsem jasno, ali Aristotel mišljenje in nedokazljivo znanstveno razumevanje tu enači ali ju razlikuje. 346 Našteti spoznavni položaji so »resnični« v smislu, da so njihovi predmeti resnične izjave. 347 Z »neposredno« premiso je tu morda mišljena nedokazana premisa (Pellegrin: 395); Barnes: 199 predlaga črtanje stavka. 348 »Tovrstna narava«, tj. narava predmeta razprave (uveljavljena interpretacija) ali pa narava predmeta mnenja (Pellegrin: 395). 349 Tj. ima neko mnenje (doxazein). 350 Tj. pozna. Po Barnesu idr. ohranjam echei, ki ga ima ga večina rokopisov, Ross ga izloči (89a18) 351 Ni povsem jasno, za kakšen nesmisel gre. Barnes: 200 predlaga naslednjo interpretacijo: »Predpostavimo, da a skladno z resnico meni, da P, in da b v nasprotju z resnico meni, da P; kar meni b, torej ne more biti P – saj je P, kot kaže a-jev primer, resničen, kar meni b, pa je neresnično. Tako tisti, ki meni kaj neresničnega, ne meni tistega, kar meni.« 352 Tj. trditev, da je predmet resničnega in neresničnega mnenja isti. 353 Tj. da je diagonala kvadrata soizmerljiva z njegovo stranico (prim. I, 2, 72a26). Aristotel v APr. I, 23, a25 in sl. navaja (domnevno pitagorejski) dokaz, da je to nemogoče; predstavi ga kot primer dokaza z zvajanjem na nemogoče. 354 Tj. resničnega in neresničnega mnenja. 355 Nejasen stavek. Možna razlaga je naslednja: resnično mnenje, da je diagonala kvadrata nesoizmerljiva s stranico, izhaja iz bistva diagonale, navedenega v njeni definiciji; neresnično mnenje pa ne izhaja iz tega (Tredennick: 168, op. b; podobno Pellegrin: 395–396 in Mignucci: 247). Drugače Barnes: 201, po katerem se »bistvo« (to ti ēn einai) nanaša na mnenji in ne na diagonalo: »the essence of the two opinions is different«. 356 Ta in naslednja dva stavka sta močno eliptična in težko razumljiva. Domnevno Aristotel trdi naslednje: predmet znanstvenega razumevanja in mnenja je izjava, da je človek žival, vendar se ta v prvem primeru pojmuje kot nujna izjava in v drugem kot nenujna izjava. 357 »Kar je človek «: dobesedno »kar je prav to, kar je človek« ( hoper anthrōpou). 358 Ta loipa, tj. »ostale stvari«, bi lahko bile tudi ostale miselne dejavnosti (tako Tredennick: 170, op. b in 171) ali pa »odnosi med ostalimi kognitivnimi dejavnostmi in njihovimi predmeti« (Mignucci: 248). Zgoraj naštete dejavnosti Aristotel obravnava v EN VI, 3–7, mišljenje in predmet mišljenja v An. III, 4–7. 359 Oz. ali je nekaj takšno, zakaj je nekaj takšno, ali nekaj je (obstaja), kaj nekaj je. 360 Oz. »pojme v mnoštvu« (eis arithmon) in ne en sam pojem; tj., verjetno, ko naše vprašanje vsebuje subjekt in predikat. 361 Ni jasno, ali je vprašanje splošno, tj. ali Sonce kdaj preide v mrk (Mignucci: 249), ali se nanaša na posamezen primer, tj. ali Sonce zdaj prehaja v mrk (Barnes: 204 dopušča obe možnosti). 362 Po Pellegrinu se Aristotel tu in v II, 2, 90a14 najverjetneje nanaša na teorijo o gibanju Zemlje, ki jo omenja v razpravi O nebu (Pellegrin: 397), po Mignucciju (in nekaterih drugih) pa na potresno premikanje zemlje (Mignucci: 93). ARIS_ANA_FIN.indd 203 17.12.2012 13:14:53 204 Druga analitika 363 Tj. vprašanje o dejstvu oz. obstoju nečesa lahko zvedemo na vprašanje, ali obstaja srednji pojem za izjavo o obstoju tega (ni pa povsem jasno, kako; razprava o tem sledi). 364 Tj. »kateri«: kot opozarja Mignucci, ne gre za iskanje definicije srednjega pojma, pač pa za prepoznanje oz. določitev tega (Mignucci: 251). 365 Oz. dobesedno ali neki subjekt »je nekaj ali ni nekaj«, tj. ali ima neki atribut ali ne. 366 Tj. tako razlaga veljavnosti atributa za subjekt kot razlaga za obstoj subjekta sovpadata s srednjim pojmom sklepanja. 367 Po Tredennicku (opira se na II, 11, 95a14 in 16, 98b18) se Aristotel nanaša na lego Zemlje med Soncem in Luno v času Luninega mrka, po Pellegrinu pa na središčno lego Zemlje v vesolju (gl. op. 362). 368 Tj. v izrazu »je nekakšen« se »nekakšen« nanaša na neki atribut. 369 Tj. razmerje dveh celih števil, v katerem sta dolžini zvenečih strun; npr. razmerje 1:2, ki ustreza oktavi. Odkritje povezave med sozvočjem in takšnim razmerjem so v antiki in pozneje pripisovali Pitagori; viri o tem so pomanjkljivi. 370 Prim. I, 31, 88a11–17. 371 Glagol deiknyein (pokazati) ima tu in v naslednjih poglavjih (predvsem v pogl. II, 7) očitno širši pomen od glagola apodeiknyein (dokazati): kaj lahko pokažemo oz. naredimo razvidno bodisi z dokazovanjem, tj. z dokazovalnim sklepanjem, bodisi z indukcijo (prim. II, 5, 91b34–35). 372 Tj. zvajamo definicijo na dokazovalno sklepanje, kot je jasno iz nadaljevanja. 373 Morda pa »s predhodnimi argumenti« (Barnes: 207, Pellegrin: 398): ta pomen je sicer bolj smiseln, vendar je v tem primeru raba tōn echomenōn logōn neobičajna. 374 Tj. izjava o kajstvu oz. definicija je splošna in trdilna. 375 Syllogismoi so tu očitno sklepi in ne sklepanja. 376 Tj. izjave, ki so sklepi dokazovalnega sklepanja, ne morejo biti definicije (Mignucci: 253). 377 Tj., domnevno, o tem, da vsaka dokazana izjava ne more biti definicija. »Indukcija« naj bi tu pomenila proučitev posameznih primerov (Mignucci: 253). 378 »Takšne stvari« so domnevno atributi, ki veljajo sami po sebi oz. naključno. Običajno se kot glavni stavek pogojnika razume drugi del povedi (»takšne stvari niso bitnosti«), vendar se zdi bolj smiselno pogojnik dopolniti takole: »Dalje, če …«. Za še drugačno rešitev gl. Pellegrin: 399. 379 Zadnja dva stavka je treba razumeti v naslednjem smislu: vsaka dokazana izjava ni definicija; ali je vsaka definicija dokazljiva? 380 APo I, 3, 72b18–25 in 22, 84a29–b2. 381 Kot opozarjajo komentatorji, je »definicija« tu očitno mišljena kot zgolj definiens oz. navedba rodu in specifične razlike, npr. »dvonožna žival« za človeka ali »ravninski lik, omejen s tremi ravnimi črtami« za trikotnik. Smisel stavka je domnevno, da se npr. v definiciji človeka »dvonožen« ne pripisuje živali (ali obratno), pač pa se »dvonožna žival« pripisuje človeku (Tredennick: 184, op. a). Prim. Metaph. V, 28, 1024a3–1024b3, kjer so geometrijski (oz. ravninski) liki opisani kot različne vrste ravnin. 382 Nejasna trditev, da se »kajstvo … pripisuje v kajstvu«, je treba morda razumeti v smislu, da se predikat, ki je definiens subjekta, temu pripisuje kot predikat v kategoriji bitnosti (Tredennick: 184, op. b, Pellegrin: 399– 400). 383 Tj. pojmi sklepanja, v katerem je gornji krajni pojem svojski spodnjemu. 384 Za svojskost gl. op. 38. 385 Stavek v oklepaju pojasni, kaj pomeni »ne privzeti obeh premis na ta način«. 386 Tj., domnevno, kajstvo bo pripisano subjektu v spodnji premis BC, preden mu bo pripisano v sklepu; v premisi je tako predpostavljeno, kar se želi dokazati (Tredennick: 186, op. a). 387 Tj. tudi srednji pojem B bo opis (tj. definiens) pojma C, drugačen od pojma A. Po Tredenicku idr. ohranjam rokopisni toutou; Ross emendira v touto (»to«) (91a30). 388 Dobesedno »je«; po Tredennicku idr. ohranjam esti; Ross emendira v estai (91a32). 389 Tj. sklep, ki ga želijo dokazati, privzamejo v premisi. Izraz to ex archēs aiteisthai dobesedno pomeni »postulirati to, kar je na začetku«, namreč postavljeno kot želeni sklep; prim. Kalan: 85, op. 51. ARIS_ANA_FIN.indd 204 17.12.2012 13:14:53 205 Opombe Aristotel definira in obravnava to vrsto navideznega dokaza (lat. petitio principii) v APr. II, 16 (gl. tudi Top. VIII, 13). 390 To pojmovanje duše je domnevno zagovarjal Ksenokrat, Aristotelov sodobnik in pomemben član Akademije (gl. Ksenokrat, fr. 60–65 Heinze = fr. 165–212 Isnardi Parente; za Aristotelovo kritiko tega pojmovanja gl. An. I, 2, 404b27 in sl. in 408b32 in sl.). Ni pa povsem jasno, kako je zgrajeno sklepanje, o katerem govori Aristotel; za možne interpretacije gl. Barnes: 209–210 in Mignucci: 257–258. 391 Tj. če pojem A velja za pojem B. 392 Tj. da je pojem A bistvo pojma C. 393 Izraz hoper ti v stavku je problematičen, saj ne more pomeniti, da je pojem A »vrsta« rodu B. Po Mignucciju bi lahko šlo za skrajno zgoščen izraz, ki ga je treba razumeti v gornjem smislu (Mignucci: 258). Podobno Tredennick: 189. Za drugačno interpretacijo gl. Barnes: 210 in Pellegrin: 401. Barnes in Mignucci dvomita v pristnost besedila. 394 Težko razumljiv stavek: domnevno ga je treba razumeti v smislu, da bistvo živali splošno velja za bistvo človeka; prim. Barnes: 210, ki parafrazira: »animal belongs to every man«. 395 Tj. ne tako, da bi bila bistvo človeka in bistvo živali identična. 396 Tj., domnevno, premis s pojmi, ki so obrnljivi (Pellegrin: 401). 397 Po Barnesu idr. ohranjam to B (Ross ga izloči: 91b10). 398 Tj. želeni sklep (gl. op. 389). 399 Tj. Platonova metoda dihotomične delitve; razvita je predvsem v Sofistu in Državniku. Aristotel o njej razpravlja v nadaljevanju poglavja in ponovno v II, 13 in 14. 400 Tj. sklepanja na definicijo (prim. Barnes: 52). 401 Domnevno v APr. I, 31. 402 Opisani postopek domnevno poteka tako, da odgovarjalec vsakokrat izbere med dvema možnostma, ki ju navede spraševalec. »Sklep« oz. končna trditev razčlenitve je torej »predmet vprašanja« v smislu, da je odgovor nanj. 403 Aristotel ta argument razloži obširneje v APr. I, 31, 46a37–b12 in tam navede naslednji primer možnega sklepanja v postopku razčlenjevanja: človek je živo bitje, vsako živo bitje je bodisi smrtno bodisi nesmrtno, človek je torej bodisi smrten bodisi nesmrten (primer je nakazan tudi v tem poglavju spodaj, gl. 92a1–3). 404 Tj., domnevno, celoten izraz »kopensko živo bitje«. 405 Tj. definicija nečesa, ki smo jo dobili z razčlenjevanjem, lahko vsebuje nebistven element ali pa ne vsebuje bistvenega elementa; za »izpuščanje« rodu v definiciji gl. Top. VI, 5, 143a15–28. 406 Aristotel ta postopek iskanja definicije z razčlenjevanjem obširneje pojasni v II, 13. 407 Končna razčlenitev je domnevno »nedeljiva« v smislu, da že je iskani definiens in da torej ni potrebna oz. dovoljena nobena nadaljnja delitev. Izvirnik je sicer negotov: po Barnesu je celoten stavek glosa komentatorja, ki se nanaša na II, 13 in ki je pozneje zašla v izvirno besedilo (Barnes: 211). 408 Dobesedno »ne izreka sklepanja«. 409 Tj. če ne poda vseh premis, na katerih temelji sklep. 410 Tj., domnevno, opis, ki vsebuje alternativo dveh atributov. 411 Tj. kot eno od premis privzamemo definicijo bistva oz. definicijo definicije. Za »svojskost« gl. op. 38, za »kajstvo« (to ti esti) op. 43 in za »bistvo« (to ti ēn einai) op. 226. 412 V Top. VII, 3, 153a11–23 Aristotel opiše prav takšno »sklepanje na bistvo« kot veljaven postopek definiranja, hkrati pa opozori, da predmet zahteva temeljitejšo obravnavo drugje. 413 Tj. definicija sklepanja oz. bistva ne sme biti privzeta kot ena od premis sklepanja. 414 Tj. tudi naslednja metoda dokazovanja definicije v premisi privzame, kar želi dokazati. Gre za metodo dokazovanja definicije iz nasprotnega, s katero so se ukvarjali na Akademiji; njen znan zagovornik je bil Spevzip. Za razpravo o tej metodi gl. tudi Top. VI, 9, 147a29–b25 in VII, 3, 153a26–b24. 415 Izvirnik je negotov in ne povsem razumljiv. Domnevno je smisel stavka naslednji: če je en pojem (slabo) nasproten drugemu (dobro), je bistvo oz. definiens prvega nasproten bistvu in definiensu drugega. Prim. Tredennickov sicer močno interpretativen, vendar jasen prevod: »If evil is definable as divisibility, and if any term that has a contrary is definable by the contrary of that contrary's definition …« (Tredennick: 195). ARIS_ANA_FIN.indd 205 17.12.2012 13:14:53 206 Druga analitika 416 Tj. ugovor argumentu, da je želeni sklep privzet, je naslednji: privzame se, kaj je bistvo nasprotja (tj. slabega) in ne bistvo, ki se ga želi dokazati (bistvo dobrega). 417 Težko razumljiv stavek. Po Barnesu je Aristotelov argument naslednji: v dokazovalnem sklepanju AaB, BaC ├AaC pojma A in B nista identična, zamenljiva in nimata istega opisa (saj v nasprotnem primeru AaB ˄ BaC ne more biti prvotnejše od sklepa AaC in razlaga zanj). V gornjem primeru pa je privzeto, da je dobro nasprotje slabega in torej deljivega (definicija slabega); nasprotje deljivega pa je isto kot nedeljivo (Barnes: 213–214). 418 Tj., domnevno, sklepanja iz nasprotnega. 419 Aristotel jasneje razpravlja o enojnosti definienduma oz. definiensa v Metaph. VII, 12, 1037b8–27 (tam izrecno nadaljuje razpravo »o tem, kar v Analitiki ni bilo povedano o definiciji«) in VIII, 6, 1045a7–20. 420 Tj. izmišljeno bitje, sestavljeno iz kozla in jelena (prim. De Int. 16a16–18). 421 Dobesedno »kaj je« in »da je«. 422 Aristotel problem opiše aporetično: če bomo pokazali, kaj je X, bomo s tem pokazali tudi, da obstajajo stvari, ki so X; vendar definicija oz. dokaz pokažeta eno samo stvar; torej ni mogoče pokazati, kaj je X (Barnes: 215). 423 Za ta argument gl. Metaph. III, 3, 998b22–27. 424 Gl. I, 1, 71a14–15; I, 10, 76a32–36; II, 10, 93b29–32. 425 Skrajšana definicija kroga (prim. Rhet. III, 6, 1407b27–28). 426 Morda ni nepomembno, da se v Platonovem Kritiju ta vrsta bakra omenja kot ne več obstoječa, pač pa prisotna na izginulem mitičnem otoku Atlantidi (Criti. 114e). 427 Oz. pomeni (sēmainein). 428 Tj., domnevno, pesnitev Iliade bi tvorila definicijo imena Iliada, saj jo to ime označuje (Mignucci: 264). Prim. Metaph. VII, 4, 1030a7. 429 Gl. II, 2, 90a14–32. 430 Gl. Barnes: 56 in 217 za drugačno interpunkcijo in branje stavka. 431 Po Barnesu idr. privzemam rokopisni to. Ross emendira v tou ( 9 3 a 1 0 ) . R o s s o v a e m e n d a c i j a n e s p r e m e n i pomena stavka. 432 Gl. II, 4, 91a14–b11. 433 Oz. neke druge definicije (Barnes: 56). 434 Za svojskost (idion) gl. op. 38. 435 Gl. II, 4, 91b10–11. 436 Tj. (domnevno) logično veljavno, vendar ne dokazovalno sklepanje (Pellegrin: 406–407). 437 »Se zavedamo«: dobesedno »imamo« (echomen). 438 Oz. dobesedno »imamo nekaj od stvari same« (echontes ti autou to tou pragmatos). 439 Izraz logos v tem odstavku je težko prevedljiv; zdi se, da se nanaša na opis (tj. definicijo) in hkrati na razlog oz. razlago (prim. Mignucci: 109: »formula definitoria« in Pellegrin: 277: »une raison«). 440 Tu prevajam logos »razlog«. Smisel stavka se zdi naslednji: ali obstaja razlog za to, da ima trikotnik kote enake dvema pravima, ali razlog za to, da jih nima? (Pellegrin: 406). 441 Tj. »pravega« srednjega pojma. Po Barnesu idr. privzemam pogostejši dia mesōn (Ross privzema negotovo različico di' amesōn: 93a36). »Srednji pojem« naj bi bil tu mišljen kot pristen oz. ustrezen srednji pojem, tj. takšen, ki bo ustrezno razložil dejstvo (Barnes: 219). 442 Izraz mēdenos… phanerou se običajno prevaja drugače, tj. kot absolutni rodilnik. Prim. Barnes: 57: »not being able to produce a shadow during full moon although nothing visible is between us and it«. Če izraz razumemo kot prilastek predmeta skia, senca (kot zgoraj), se zdi smisel stavka jasnejši. 443 Tj. gornji pojem (to prōton akron). 444 Tj., domnevno, če obstaja srednji pojem za premiso AaB oz. če ta premisa ni neposredna, pač pa jo je treba dokazati (Pellegrin: 408; drugače Mignucci: 273). 445 II, 2–3. 446 Tj. nekatere izjave o kajstvu (oz. definicije) so neposredne in počela (Barnes: 221). 447 Tj. izjave o kajstvu (kot zgoraj). 448 II, 8. ARIS_ANA_FIN.indd 206 17.12.2012 13:14:53 207 Opombe 449 V prevodu »drugačen imenski opis« sledim zgodnjim komentatorjem, po katerih Aristotel tu govori o nominalni definiciji. Po pogostejši sodobni interpretaciji pa se izraz logos heteros onomatōdēs ne nanaša na definiens (in torej ni pojasnjevalen), pač pa na definiendum; tako Barnes: 58: »one type will be an account of what the thing's name, or some other name-like account, means« (prim. Barnes: 222). 450 II, 8, 93a24 in sl. 451 Gl. op. 419. 452 Verjetno je dokaz »zvezen« v smislu, da v njem dve premisi nista podani ločeno. Po Mignucciju se Aristotel v prejšnjem stavku najverjetneje nanaša na dokaz v II, 8, 93b9–14: (1) Hrup velja za ugašanje ognja. (2) Ugašanje ognja velja za oblake. ├ Hrup velja za oblake (Mignucci: 277). Drugače Barnes: 224–225. 453 Ta amesa (neposredne stvari) so tu domnevno pojmi, za katere je treba predpostaviti obstoj in definicijo, npr. enota (gl. II, 9, 93b22–25). 454 »Prvotno gibalo«: dobesedno »kaj je začelo gibanje« (ti prōton ekinēse). 455 Opis druge vrste razlage je nejasen. Po eni interpretaciji ta razlaga pove, iz česa nekaj je; npr. iz katere snovi je neki izdelek, a tudi iz katerih črk je zlog in iz katerih premis je sklep ( Phys. II, 3, 195a16–19); ta razlaga se tradicionalno, vendar ne povsem točno, imenuje »materialna« (iz primerov je jasno, da je to poimenovanje preozko). Ta interpretacija se naslanja predvsem na Aristotelovo razlikovanje med štirimi vrstami razlage v Fiziki in Metafiziki (Phys. II, 3; Metaph. I, 3 in V, 2): bistvo (»formalni vzrok«), sestava (»materialni vzrok«), prvotno gibalo (»dejavni oz. učinkujoči vzrok«), namen (»smotrni vzrok«); zgoraj so nedvoumno navedene tri od teh. Barnes razvije tezo, da je druga razlaga določena vrsta »materialne« razlage, tj. razlaga, zakaj X nujno sestoji iz Y (Barnes: 226–227). Po drugačni interpretaciji pa je treba drugo razlage razumeti v splošnem smislu kot razlago »zadostnega pogoja« (necessitating condition); tega izražata dve premisi, iz katerih izhaja explanandum (Tredennick: 208–210, op. e). 456 Verjetno je neizrečena premisa za ta sklep ta, da znanstveno razumevanje temelji na dokazovalnem sklepanju (Pellegrin: 409). 457 Tj. obodni kot trikotnika, katerega osnovnica sovpada s premerom očrtanega kroga. 458 Iz Aristotelovega strnjenega opisa ni jasno, za kateri dokaz gre; nekateri komentatorji ga povezujejo z Metaph. IX, 1051a27, drugi z Evklidovim dokazom v Elementih (III, 31). Tredennick (ki zavrača obe povezavi) domneva, da se je v polni obliki dokaza srednji pojem »polovica dveh pravih kotov« pojavil v predzadnjem koraku; za njegovo hipotetično rekonstrukcijo dokaza gl. Tredennick: 211, op. c. 459 Stavek je težko razumljiv in nikakor ni jasno, na katere pojme se nanaša Aristotel; v prevodu sledim Barnesovi interpretaciji (Barnes: 227–228; podobno Mignucci: 280; drugače Pellegrin: 287, 410–411). 460 V poglavju II, 8 (gl. posebno 93b6–7; prim. II, 11, 94b19–20). 461 Po Barnesu idr. privzemam pogostejšo različico tou ti ēn einai aition dedeiktai to meson ; Ross privzema to … to meson (94a35–36). Po Barnesovi interpretaciji moramo rodilnik tou ti ēn einai razumeti kot sestavinski: »razlaga bistva« pomeni navedbo bistva kot razlage (Barnes: 228). 462 O teh dogodkih govori Herodot v Hist. V, 97–102. 463 Tj. prvotno gibalo dogodkov, ki so sledili. 464 Tj. stanje, ko nam hrana ne obleži na želodcu. 465 Aristotel tu domnevno govori o sklepanju z zamenjanimi tremi pojmi, vendar ni jasno, kakšno je to (v komentarjih najdemo vsaj dve možni sklepanji); za natančno analizo težavnega odstavka in ponujenih rešitev gl. Barnes: 229–231. 466 Aristotel primerja časovno sosledje pojmov »učinkovalne« in »smotrnostne« razlage, njegova osnovna trditev pa je domnevno ta, da je pri prvi razlagi srednji pojem (oz. to, na kar se nanaša) časovno pred gornjim krajnim pojmom, pri drugi razlagi pa za njim (Barnes: 231 pokaže na več problemov tega argumenta). 467 Morda se Aristotel tu nanaša na Empedoklovo razlago svetlobe, ki jo omenja tudi v De sensu 437b26 in sl. (Tredennick: 216, op. b). Prim. I, 31, 88a14–17. 468 Tj. da ima neko dejstvo dve različni vrsti razlage. 469 O teh dveh vrstah nujnosti gl. Metaph. V, 5. 470 O spontanem in slučajnem gl. Phys. II, 4–6. 471 Tj. če se kaj lahko zgodi bodisi slučajno bodisi namenoma (zdravje, varnost) in se zgodi neslučajno ter ima ARIS_ANA_FIN.indd 207 17.12.2012 13:14:53 208 Druga analitika dober izid (telos). Uveljavljena interpretacija stavka je sicer drugačna; prim. Tredennick: 217: »It is especially in circumstances that admit more than one result, when the process is not due to chance, so that the end is some good, that design occurs …«. 472 Posamostaljeni sedanji deležnik glagola gignesthai (nastati, postati, dogajati se) ta gignomena tu izraža trajanje (dobesedno »stvari, ki se dogajajo«), medtem ko pretekli in prihodnji deležnik ta gegenēmena (in v nadaljevanju ta gegonota) in ta esomena izražata netrajajanje oz. hipnost; zato različna prevedka »dogajanje« in »dogodek«. Posamostaljeni sedanji deležnik glagola einai (biti, obstajati) ta onta pa tu očitno izraža časovno neopredeljenost; ta onta so torej stvari, ki so oz. veljajo ne glede na čas, tj. vedno, in ki jim lahko rečemo »dejstva«. 473 Med Soncem in Luno. 474 »Razlagalni in razlagani pojem«: dobesedno »razlaga in to, česar razlaga je«. 475 Pripomba »kot se nam zdi« bi se lahko nanašala na nehkratnost razlagalnega in razlaganega dogodka ali pa na zveznost časa; slednjo Aristotel zagovarja v Phys. IV, 11, 219a10–14 (za opredelitev zveznosti gl. Ph V, 3, 227a10 in sl.). 476 Tj. tako razlagalni dogodek (počelo sklepanja) kot razlagani dogodek sta pretekla, v nasprotju s primerom v nadaljevanju stavka, kjer je počelo sklepanja sedanje dogajanje. Ustaljena interpretacija stavka v oklepaju je sicer drugačna; gl. npr. Tredennick: 219: »although past events have their origin in previous events«. Vendar se ta interpretacija ne zdi smiselna (kot priznava tudi Tredennick: 219, op. b). 477 Tj. izjava, da je dan poznejši dogodek. 478 Aristotel o času in zveznosti časa razpravlja obširneje v Phys. IV, 10–14 in VI. 479 Tj. če razlagalni in razlagani pojem nista sočasna; ta »zaporednost« ( ephexēs) dogodkov očitno ne pomeni tudi njihove stičnosti, ki je bila prej zavrnjena. O zaporednosti gl. Phys. V, 3, 226b34 in sl. 480 Tj., domnevno, tako premisa, v kateri je gornji (oz. »prvi«, to prōton) pojem pripisan srednjemu, kot premisa, v kateri je srednji pojem pripisan spodnjemu, morata biti neposredni (Barnes: 238). 481 Oz. izhodišče (archē). 482 Antistrephei se tu domnevno nanaša na zamenjavo sklepa z eno od dveh premis; iz tega in iz druge premise, katere pojma obrnemo, izhaja prva premisa (Mignucci: 285). Gl. I, 3, 73a6–20 in APr. II, 5–7. 483 O pojmu večinoma veljavnega gl. op. 165. 484 V poglavjih II, 3–10. 485 Tj. večji obseg od subjekta, ki ga želimo definirati. 486 Tj. da ni zmnožek in tudi ne vsota dveh števil. Aristotel enice običajno ne pojmuje kot števila (Barnes: 241); v Metaph. XIV, 1, 1088a4–8 enico opiše kot počelo in mero (metron) za merjenje mnoštva (plēthos), število (arithmos) pa kot izmerjeno mnoštvo. 487 Po Barnesu idr. privzemam rokopisni anankaia; Rossova emendacija katholou (»splošni«) sicer naredi celoten stavek bolj smiseln, vendar je brez rokopisne podlage (96b2). Aristotel je stališče o nujnosti predikatov kajstva zagovarjal v I, 4, 73b16–24. 488 Tj. »najdeni« niz predikatov (Tredennick: 228, op. a). 489 Tj. rod, katerega vrsta bi bila trojica. 490 Tj. hipotetični rod, za katerega velja dani niz predikatov. 491 Tj. za posamezne primere trojic. 492 Katēgoria, tj. pripis danega niza predikatov. 493 Tj. za posamezne primere tega subjekta. 494 Sledim Tredennicku, po katerem se izraz allōi hotōioun tōn deichthentōn nanaša na dani niz atributov (»any other combination of attributes thus exhibited«; Tredennick: 231); po bolj pogosti interpretaciji se izraz nanaša na subjekt, katerega bistvo iščemo. 495 Ta in naslednja dva stavka so izjemno nejasni in njihove različne interpretacije negotove. Te običajno predpostavljajo, da se izraz »po vrsti nedeljivi in prvotni <členi>« ( ta atoma tōi eidei ta prōta) nanaša na najnižje vrste (infimae species), vendar se zdi to težko oz. nemogoče uskladiti z nadaljevanjem, kjer »skupne prvotne stvari« (dia tōn koinōn prōtōn), »nedeljive stvari« (ek tōn atomōn) in »enostavne stvari« (tois haplois) ne morejo imeti tega pomena. Zgoraj drugače privzemam, da se ta atoma tōi eidei ta prōta in prav tako ARIS_ANA_FIN.indd 208 17.12.2012 13:14:53 209 Opombe navedeni trije izrazi nanašajo na osnovne dele »neke celote«, tj. neke vrste (holon ti; trojica in dvojica sta sestavna dela petice, ravna črta sestavni del trikotnika in drugih ravninskih likov; prim. I, 4, 73a34–37), oz. na to, kar Aristotel drugje imenuje tudi »elementi« (stoicheia). Definicija »elementa« v Metaph. V, 3, 1014a26–27 se ujema z gornjim opisom členov: »element se imenuje tisto, kar neko sestavlja, je v njej prvotno prisotno in je po obliki nerazdeljivo v drugo obliko ( adiairetou tōi eidei eis heteros eidos)«. Nekoliko podobna je interpretacija Pacija in Tredennicka, ki ta atoma tōi eidei ta prōta razumeta kot »prvotne najnižje vrste«, tj. tiste, iz katerih so višje vrste sestavljene (gl. Barnes: 243–244 in Tredennick: 230–231, op. a). 496 Tj. v kateri najsplošnejši rod (kategorijo) dani rod spada. 497 Tj. sestavni elementi subjektov v nekem rodu, v skladu s predlagano interpretacijo (gl. op. 495). Podobno tudi Mignucci: 289; nekateri komentatorji pa na osnovi I, 10, 76b10 »skupne prvotne « razumejo kot aksiome (gl. Barnes: 243). 498 V poglavju II, 5; gl. tudi APr. I, 31. 499 Glagol syllogizesthai (sklepati), tu očitno ne pomeni »izvesti silogizem« (saj se razčlenjevanje ne more zvesti na silogizem; prim. II, 5), ampak ima širši pomen »ugotoviti, zaključiti«. 500 Za delitev živali na krotke in divje gl. HA I, 1, 488a26–31. 501 O enojnosti gl. II, 6, 92a29–33 in op. 419. 502 Tj. če predikate kajstva (oz. elemente definicije) privzamemo in ne dokažemo, jih moramo privzeti na osnovi razčlenjevanja; za še druge interpretacije gl. Barnes: 245. 503 Prōton, tj. najvišji. 504 Zgodnji komentatorji Druge analitike ta argument pripisujejo Spevzipu (gl. Spevzip, fr. 31b–e Lang = fr. 63a–e Tarán). 505 Tj. vsak pripadnik danega rodu. 506 Tj., domnevno, spoznamo, v katerega od dveh delov nasprotja subjekt spada. Stavek touto ginōskēi sicer komentatorji interpretirajo nekoliko drugače: »ta rod (oz. ta del protislovja) poznamo« (npr. Tredennick: 235: »knows that class«). 507 Tj. nadaljnje razlike oz. nasprotja, v del katerega bi spadal subjekt, ki ga želimo definirati (prim. spodaj, 97a35– 39). 508 Tj. vsak primer, ki pripada danemu rodu. 509 Prim. I, 2, 72a12 in op. 27. 510 Za postulat gl. I, 10, 76b23–34. 511 Tj. da ne izpustimo nobenega od predikatov v kajstvu. Prim. II, 5, 91b28–32. 512 Aristotel se tu domnevno nanaša na zmožnost uporabe postopkov ( topoi), opisanih v Topiki (Top. IV), s katerimi ugotavljamo pripadnost neke vrste nekemu rodu oz. tudi veljavnost specifične razlike za neko vrsto (Top. I, 4, 101b17–19); gl. Barnes: 247. 513 Tj. najsplošnejšega od predikatov v kajstvu oz. pojem, ki velja za vse ostale. 514 Tj. vsi, ki so v kajstvu subjekta, ki ga želimo definirati. 515 Tj. za subjekt, ki ga želimo definirati. 516 Stavek ni povsem jasen: izraz synolon prevajam kot »sestavljen izraz« (podobna raba v Top. V, II, 130a12; prim. Pellegrin: 311), vendar bi se lahko nanašal tudi na subjekt, ki ga želimo definirati. Tako Barnes: 66–67: »that what you get after the ultimate difference no longer differs in form from the complex«. 517 Tj. pojem, privzet skupaj z vsemi razlikami (oz. zadnji sestavljeni izraz) bi se po vrsti razlikoval od subjekta, ki ga želimo definirati. 518 Tj. pri spraševanju po definiciji nečesa. Metoda, opisana v nadaljevanju, bi lahko bila alternativna ali komplementarna metodi z razčlenjevanjem (Barnes: 248). 519 Tj. primere, ki po vrsti niso različni, oz. ki tvorijo neko najnižjo vrsto. 520 Tj., domnevno, ko smo privzeli, kaj je enako za vse primere druge in vsake nadaljnje vrste, ki pripada istemu rodu, katerega definicijo iščemo. 521 O dostojanstvu (megalopsychia) gl. EN IV, 3, 1123a34–25a35. 522 Tj. izraz megalopsychia je homonimen, označuje dve različni vrsti. To dvoznačnost je v prevodu težko ujeti: ARIS_ANA_FIN.indd 209 17.12.2012 13:14:53 210 Druga analitika prevedek »dostojanstvo« ustreza megalopsychii v pomenu »neprizadetost zaradi lastnega položaja«, manj pa v pomenu »nezmožnost, da bi trpeli ponižanje«. 523 Npr. človeško oko, kot predlaga Barnes: 249. 524 Tj. ne posamezen primer, pač pa najnižjo vrsto (prim. APr. II, 23, 68b20 in Mignucci: 293). 525 Tj. primeri, ki tvorijo najnižjo vrsto. 526 Za nejasnost v definiciji gl. Top. VI, 2. 527 »Omenjene posameznosti« so domnevno najnižje vrste. Po Barnesu in Pellegrinu privzemam pogostejši eirēmenōn; Ross privzema eiēmmenōn (»privzetih«) (97b33). 528 Za razlago primera gl. II, 17, 99a11–15. 529 Prvi del stavka ni povsem jasen: to echein ta problēmata, dobesedno »imeti probleme« (tj. izjave, ki jih želimo dokazati), bi lahko pomenilo tudi obvladati probleme oz. jih rešiti. V vsakem primeru pa Aristotel verjetno opisuje, kako oblikovati premise dokazovalnega sklepanja s pomočjo razčlenitve rodu (predmeta proučevanja) v njegove vrste in podvrste (Barnes: 250); o tem in o postopku »odbiranja spremljajočih atributov« gl. APr. I, 27, za razliko med protasis in problēma gl. Top. I, 4. 530 Tj. najbližjega nižjega rodu. 531 Tj. atributi nižjih rodov. 532 V razpravi O delih živih bitij Aristotel poda razlago, da so rogate živali brez zgornjih sekalcev zato, ker se kostno tkivo porabi za roge namesto za te sekalce (PA III, 2, 663b21 in sl.), to pomanjkljivost pa nadomesti dodatni (tretji) želodec (PA III, 14, 674b7 in sl.). 533 Tj. to, da imajo tretji želodec in da so brez sekalcev. 534 Tj. odbiranja oz. določanja skupnih spremljajočih atributov. 535 Spremljajoč atribut živali, ki imajo kakšno od teh tkiv je npr., da so negibke (Barnes: 251). 536 Tj. medsebojnega krožnega premeščanja (antiperistasis). Aristotel sicer antiperistaze ne definira, Simplikij pa jo v Komentarju k Fiziki (in Ph. 1350, 31 in sl.) opiše kot zakon, da je prostor, ki ga izprazni prvo telo, v tem ko premakne drugo telo, zapolnjen bodisi s tem (drugim) bodisi s tretjim telesom, ki ga premakne drugo telo. Aristotel z zakonom pojasnjuje npr. gibanje izstrelkov (Phys. IV, 8, 215a15 in sl.) in menjavanje dežja in suše (Mete. II, 9, 348b2 in sl.). 537 »Za različne subjekte«: odboj velja za zvok in svetlobo (gl. primer v naslednjem stavku). » Potekajo različno«: svetloba se drugače odbija v kapljah vode in ogledalu (Barnes: 251). 538 O odboju (anaklasis) gl. Mete. II, 9, 370a16–25. 539 Aristotel je v pozni antiki in kasneje veljal za avtorja razprave o poplavljanju Nila. Ohranjen je latinski povzetek razprave (fr. 246–248 Rose = 686–695 Gigon), vendar Aristotelovo avtorstvo ni nesporno. 540 Za dokaz vzroka in dejstva gl. I, 13. 541 Tj. omenjena (enhyparchei). 542 Stavek je nejasen pomensko in sintaktično. Sledim Barnesu, po katerem Aristotel iz trditve, da je sklep znanstvenega dokaza (»problem«) vedno splošen (AaC), ter iz trditve, da sta tudi njegovi premisi splošni (AaB, BaC) (»razlagalni je neka celota«), izpelje (sicer nejasno) trditev, da je »tudi razlagani splošen« (Barnes: 253). Po drugačni interpretaciji Aristotel iz prve trditve sklepa na drugi dve (prim. Tredennick: 247, Pellegrin: 329). 543 Tj. različna pri različnih subjektih. 544 Za sklepanje na osnovi znaka gl. I, VI, 75a33–34, op. 94 in APr. II, 27. 545 Tj. gornjega krajnega pojma 546 Ni povsem jasno, kakšno je raziskovanje (ali morda obravnava: skopein) »na osnovi naključja« oz. takšno dokazovalno sklepanje (v prejšnjem stavku): naključna bi lahko bila zveza krajnih pojmov (tj. sklep) ali pa zveza srednjega pojma z vsaj enim krajnim pojmom (morda sta takšna primera v I, 6, 74b26–39 in I, 5, 74a25– 31, kjer se lastnost trikotnika, da je vsota njegovih notranjih kotov enaka dvema pravima, dokazuje ločeno za različne vrste trikotnika, in sicer bodisi z enim samim bodisi z različnimi dokazi). Prim. Barnes: 254. 547 Tj., domnevno, pristna znanstvena (tj. dokazljiva) vprašanja. 548 Tj. v dveh sklepanjih, ki dokazujeta oz. razlagata isti atribut pri dveh različnih subjektih, bosta njuna srednja pojma v podobnem odnosu kot njuna (vzporedna) krajna pojma. ARIS_ANA_FIN.indd 210 17.12.2012 13:14:53 211 Opombe 549 Primer homonimnega izraza »podoben« je naveden v nadaljevanju. Za homonimnost prim. I, 11, 77a9 in op. 127. 550 Prim. I, 5, 74a17 in sl. 551 Tj. tako je pri vseh vrstah sorazmerja. 552 Tako definira podobnost likov tudi Evklid (Elementi VI, def. I). 553 Tj., verjetno, da dveh barv zaznavno ne moremo razločiti. 554 Gl. II, 14, 98a20–23. 555 V dokazovalnem sklepanju nastopa prvi od treh naštetih elementov (to aition) kot srednji pojem, drugi (hou aition) je krajni gornji pojem, tretji (hōi aition) je krajni spodnji pojem (Mignucci: 298–299). 556 Tj. vsem premočrtnim geometrijskim likom (mnogokotnikom); prim. I, 24, 85b38 in sl. 557 Tj. srednji pojem je s subjektom (tj. s spodnjim pojmom) v enakem odnosu kot razlagani atribut (tj. gornji pojem). 558 Tj. gornjega (prōtou). 559 Prim. II, 8 in II, 11, 94a20 in sl. 560 Tj. vseh vrst, ki imajo ta atribut. 561 Tj. tisti srednji pojem, ki je z atributom »zgubljanja listja«, tj. z gornjim krajnim pojmom, povezan neposredno (Mignucci: 299). 562 To je srednji pojem, ki je neposredno povezan s spodnjim krajnim pojmom, oz. s subjekti trto, figo idr. Kot lahko sklepamo iz prejšnjega poglavja (II, 16) in iz nadaljevanja, je ta srednji pojem širokolistnost. O dveh prvotnih srednjih pojmih Aristotel govori tudi v naslednjem poglavju (II, 18). 563 Tj. za trditev, da širokolistne rastline zgubljajo listje. 564 V tem precej eliptičnem odstavku Aristotel očitno govori o »mnogokratnem« sklepanju oz. polisilogizmu. Tredennick ga rekonstruira takole: (1) Vse rastline, katerih sok se strjuje, zgubljajo listje. (2) Vse širokolistne rastline so takšne, da se njihov sok strjuje. (3) (├Vse širokolistne rastline zgubljajo listje.) (4) Vse trte, fige, itd., so širokolistne. (5) ├Vse trte, fige, itd. zgubljajo listje. Prvotni srednji pojem, ki je razlaga in hkrati opis zgubljanja listja širokolistnih rastlin, je atribut »strjevanja soka na stičnem delu poganjka« (Tredennick: 250– 251, op. e). 565 »Figurativno« se tu verjetno nanaša na črkovne simbole in ne na figure sklepanja. Argument, ki sledi, pa ne ustreza gornjemu primeru zgubljanja listja, pač pa primeru v II, 16, 98b25–31 (Barnes: 255–256). 566 Stavek v oklepaju je nejasen. Če gre za definicijo splošne oz. splošne in prvotne veljavnosti, je ta nenavadna in v Aristotelovem delu enkratna (Barnes: 256). Drugačno rešitev predlaga Pellegrin: 329, 418. 567 Aristotelova tu implicitno trdi, da en pojem ne more razložiti drugega, če ima enak obseg; malo prej, tj. v 99a21, je trdil ravno nasprotno (prim. Barnes: 256). 568 Tj. razlage veljavnosti pojma A za vse vrste pojma E. Drugače rečeno, veljavnost pojma A za pojem E ni nujno prvotna oz. neposredna. 569 Prim. APr. II, 23, 68b15–29; za biološko razlago gl. Long. Vit. 4–6; PA IV, 2, 677a30–b1. 570 Tj., če privzeti dokazovalni oz. razlagalni premisi nista neposredni. 571 Bekker in redaktorji pred njim so ta stavek postavljali na konec prejšnjega poglavja in ga interpretirali drugače (to atomon kot najnižjo vrsto). Zato tudi zamik Bekkerjevih vrstic v Rossovi postavitvi besedila. 572 V primeru v nadaljevanju ustreza prvi omenjeni srednji pojem pojmu B in drugi pojmu C. Dva prvotna srednja pojma sta bila omenjena že v prejšnjem poglavju (II, 17, 99a26–27). 573 Uveljavljena interpretacija izraza tou gar to prōton hypo katholou hyparchein touto aition je drugačna; prim. Barnes: 72: »for this term explains why the primitive term falls under the universal«. Vendar je očitno bolj smiselno hypo katholou razumeti kot desni prilastek osebka to prōton (ki torej ustreza pojmu B) in ne kot prislovno določilo, hyparchein pa kot »veljati za« z neizraženim predmetom (»za posamezno vrsto«, pojem D). To interpretacijo podpira tudi stavek, ki sledi. 574 Izraz hexis bi lahko tu in v nadaljevanju pomenil tudi zmožnost/dispozicijo (Tredennick: 255: »faculty«), vendar Barnes: 260 prepričljivo dokazuje, da je mišljeno (spoznavno) stanje, tj. posedovanje počel. 575 Gl. poglavje I, 1. 576 Tj. poznavanju na osnovi dokazovalnega sklepanja. ARIS_ANA_FIN.indd 211 17.12.2012 13:14:53 212 Druga analitika 577 Po Barnesu idr. ohranjam rokopisni ē ou (»ali ne«), Ross ga izloči (99b24). 578 Tj., domnevno, neki drug rod poznavanja. 579 Barnes: 261 opozarja, da tu morda ne gre za naše opazovanje sebe, pač pa drugih, ki nimajo znanstvenega razumevanja, npr. otrok (prim. Metaph. I, 9, 992b33–993a2). 580 Gl. I, 1, 71a1 in sl. 581 O »izkušnji« (empeiria) prim. Metaph. I, 1, 981a7–12: »imeti prepričanje, da je Kalii, ko je imel določeno bolezen, in prav tako Sokratu in mnogim posameznikom, pomagalo določeno zdravilo, je značilno za izkušnjo; imeti prepričanje, da je določeno zdravilo pomagalo vsem posameznikom določenega tipa – ki so po vrsti opredeljeni kot neko eno –, ko so imeli to bolezen, … pa je značilno za strokovno razumevanje ( technē)«. Stopnje spoznavanja so v 1. poglavju Metafizike opisane zelo podobno kot v tem poglavju. 582 Tj. v izdelani, udejanjeni obliki (Barnes: 265). 583 »Temeljnejših spoznavnih stanj«: dobesedno »bolj spoznavnih stanj« (hexeōn gnōstikōterōn). 584 Primerjava je nejasna in obstoječe interpretacije so v precejšnji meri hipotetične. Še ena možna interpretacija je naslednja: zaznava je posredovana skozi različna spoznavna stanja, tako kot je informacija o spremembi smeri posredovana skozi zaporedne vrste vojakov v četi. Barnes: 73 na podlagi emendacije alkēn, »moč« (namesto archēn, »začetek«; 99a13) prevaja: »as in a battle, when a rout has occurred, first man makes a stand, then another does, and then another, until a position of strength is reached«. 585 Tj., domnevno, ko pridobimo pojem neke najnižje vrste (prim. II, 13, 97b31). 586 Prim. I, 31, 87b28–32 in op. 322. 587 Opisan je proces indukcije od najnižjih vrst (človek, konj in druge »takšne in takšne« živali; gl. naslednji stavek) preko vmesnih rodov (»žival«) do najvišjih rodov oz. kategorij. Te so »brez delov« domnevno v logičnem smislu, ker nimajo definicij (prim. Metaph. V, 3, 1014b9–10 in 25, 1023b22–25 in Barnes: 265). 588 Tj., domnevno, mišljenje kot počelo znanstvenega razumevanja je hkrati počelo oz. izvor počel znanstvenega razumevanja (Tredennick: 261: »the primary source of scientific knowledge that apprehends the first principles«). ARIS_ANA_FIN.indd 212 17.12.2012 13:14:53 Glosarij grških izrazov V glosariju je ob vsakem grškem izrazu naveden prevedek, uporabljen v prevodu, in mesto, kjer se izraz pojavi prvič ali kjer je pojasnjen. Za še druge prevodne raz- ličice gl. izčrpnejši Kalanov glosarij k prevodu Metafizike (Kalan: 401–432). ἀγνοεῖν agnoein ne vedeti, ne znati (71b7); ἄγνοια agnoia neznanje (77b18); ἄγνωστος agnōstos nespoznaven (72b12) ἀδιαίρετον adiaireton nedeljiv (72a22) ἀδύνατος adynatos nezmožen, nemogoč (71b15); ἡ εἰς τὸ ἀδύνατον ἀπόδειξις hē eis to adynaton apodeixis dokaz z zvajanjem na nemogoče (77a22) αἰσθάνεσθαι aisthanesthai zaznavati (87b29); αἴσθησις aisthēsis zaznavanje (72a2), zaznava (81a38) αἰτεῖσθαί aiteisthai postulirati (76b31); αἴτημα aitēma postulat (76b23); τὸ ἐξ ἀρχῆς αἰτεῖσθαί to ex archēs aiteisthai postulirati začetno, tj. v premisah privzeti želeni sklep (91a36) αἰτία aitia, αἴτιον aition razlaga, razlagalni pojem, razlog (71b10) ἄκρος akron krajen; τὰ ἄκρα ta akra krajni pojmi (75b11) ἀληθής alēthēs resničen (71a14); ἀληθεύειν alētheuein dosegati resnico (100b6) ἄμεσος amesos neposreden; πρότασις ἄμεσος protasis amesos neposredna premisa (72a7) ἀναλύειν analyein zvajati (argumente na figure sklepanja) (78a7); ἀναλυτικῶς analytikōs z analitičnega vidika, tj. z vidika dokazovalnega sklepanja (84a8) ἀναπόδεικτος anapodeiktos nedokazljiv (71b27) ἀντίθεσις antithesis nasprotje dveh izjav (72a12), nasprotna izjava ἀντικατηγορεῖσθαι antikatēgoreisthai protipripisovati se (pojma drug drugemu) (73a16) ἀντιστρέφειν antistrephein zamenjati, biti zamenljiv (pojmi, izjave sklepanja) (78a10) ἀντίφασις antiphasis protislovje (72a11) ἀξίωμα axiōma aksiom (72a17) ἀπάτη apatē zmota (74a7) ἄπειρος apeiros neskončen; εἰς ἄπειρον ἰέναι eis apeiron ienai iti v neskončno, neskončen regres pojmov (81b33) ARIS_ANA_FIN.indd 213 17.12.2012 13:14:53 214 Druga analitika ἁπλῶς haplōs v polnem smislu (71a26) ἀποδεικνύναι apodeiknynai dokazati, dokazovati (72b25); ἀποδεικτικός apodeiktikos dokazovalen (71b20); ἀπόδειξις apodeixis dokaz (71b1) ἀποφάναι apophanai zanikati (73b23); ἀπόφασίς apophasis nikalna izjava (72a14); ἀποφατικός apophatikos nikalen (79b20) ἀπόφανσις apophansis izjava (72a11) ἀρχῆ archē počelo (71b23) ἄτομος atomos nedeljiv; ἀτόμως atomōs nedeljivo (način, kako en pojem velja za drugega) (79a33) ἀφαιρεῖν aphairein odvzeti, abstrahirati (74a37); ἀφαίρεσις aphairesis abstrakcija (81b3) γένος genos rod (73b22) γινώσκειν ginōskein spoznati, spoznavati (71b11); προγινώσκειν proginōskein prej spoznati (71a6); γνῶσις gnōsis znanje (71a2); γνωστός gnōstos spoznaven (82b38) γνωρίζειν gnōrizein spoznati, spoznavati (71a17); γνώριμος gnōrimos poznan (71b21) δεικνύναι deiknynai pokazati (71a8); δεικτικός deiktikos pokazalen (85a2) δηλοῦν dēloun pokazati (73a38) διαίρεσις diairesis (dihotomična) razčlenitev (91b12) διάστημα diastēma interval, zveza dveh pojmov (82b7) δοξάζειν doxazein meniti (89a7); δόξα doxa mnenje (76b30); τὸ δοξαστόν to doxaston predmet mnenja (88b30) εἰδέναι eidenai vedeti, poznati (71a33) εἶδος eidos vrsta (97b24), (Platonova) oblika (77a5) ἐναντίος enantios nasproten (72b3) ἕνεκα τίνος heneka tinos zavoljo nečesa, za neki namen (85b30) ἐνιστάναι enistanai nasprotovati, ugovarjati (76b26); ἔνστασις enstasis ugovor, spodbijanje, nasprotna izjava (77b34) ἕξις hexis stanje (100a11); ἡ γνωρίζουσα ἕξις hē gnōrizousa hexis spoznavno stanje (99b18) ἐπαγωγή epagōge indukcija (71a6) ἐπαλλάττειν epallattein prekrivati se (dve verigi pojmov) (79b8) ἐπὶ πλέον εἶναι/ὑπάρχειν/ἐπεκτείνειν epi pleon einai/hyparchein/ epekteinein imeti večji obseg (en pojem od drugega) (74a3) ἐπίστασθαι epistasthai znanstveno razumeti (71b9), razumeti (71a25); ἐπιστήμη epistēmē znanost (71a3), znanstveno razumevanje (71b15); ἐπιστημονικός epistēmonikos znanstven (71b18); ἐπιστητός epistētos kar lahko znanstveno razumemo (86a6); τὸ ἐπιστητόν to epistēton predmet znanosti (73a22), predmet znanstvenega razumevanja (88b30) ἐφαρμόττειν epharmottein ujemati se, prilegati se (argumenti 75b42; dokazi 76a22; počela 88a32) ARIS_ANA_FIN.indd 214 17.12.2012 13:14:53 215 ζητεῖν zētein spraševati po, iskati (85b28); τὰ ζητούμενα ta zētoumena stvari, o katerih se sprašujemo (89b23) θέσις thesis teza (72a21) θεωρεῖν theōrein proučevati, opazovati (71a2) ἴδιος idios lasten, svojski (75b20); τὸ ἴδιον to idion svojskost (73a7) ἵστασθαι histasthai ustaviti se (pripisovanje oz. regres pojmov) (72b11) καθ' αὑτό kath’ hauto samo po sebi (73a34) καθ' ἕκαστον kath’ hekaston za vsak posamezen primer (74a25); τὰ καθ ἕκαστα ta kath’ hekasta posameznosti, posamezne stvari (71a23) καθόλου katholou splošno (73b26); τὸ καθόλου to katholou splošnost, nekaj splošnega (71a8) κατὰ παντός kata pantos za vsak primer (73a28) κατάφασις kataphasis trdilna izjava (72a13); καταφατικός kataphatikos trdilen (79b17) κατηγορεῖν katēgorein pripisovati (83a15); κατηγορεῖσθαι katēgoreisthai pripisovati se (pojem) (79b9); κατηγορία katēgoria predikat (82a20), pripisovanje (82a22), pripis (96b13); κατηγορικός katēgorikos pripisen (79a26); τὸ κατηγορούμενον to katēgoroumenon pripisani pojem, predikat (77b30) κοινός koinos skupen (75b41); τὰ κοινά ta koina skupna (počela) (76a38) κύκλος kyklos krog (77b32); κύκλῳ ἀποδείκνυσθαι kyklōi apodeiknysthai dokazovati krožno (72b25) λόγος logos opis, definicija (85b10), razlaga (74b27) argument (71a5); λογικῶς logikōs z logičnega vidika, tj. s splošnega vidika, ne z vidika (posamezne) znanosti (82b35) μανθάνειν manthanein učiti se, razumeti (71b6); τὰ μαθήματα ta mathēmata matematika, matematične znanosti (77b27); μαθηματικός mathēmatikos matematičen (71a3) μέσος mesos srednji, vmesni; τὸ μέσον meson srednji pojem (74b29) νοεῖν noein misliti, dojeti (88a16); ὁ νοῦς nous mišljenje (85a1) ὁμώνυμος homonymos homonimen (77a9) ὅπερ hoper prav to, kar je (73b8); ὅπερ λευκόν (εἶναι) hoper leukon (einai) pripadati rodu belega (83a29); ὅπερ λευκόν τι (εἶναι) hoper leukon ti (einai) biti vrsta belega (83a7) ὁρίζεσθαι horizesthai definirati (97b34); ὁρισμός horismos definicija (72a21); ὅρος horos pojem (73a9), definicija (91b39) οὐσία ousia bitnost (73a36) πάθημα pathēma, πάθος pathos značilnost (75b1, 76b13) περαίνειν perainein končati, omejevati; περαίνεσθαι perainesthai omejevati se, stikati se (82a8); πεπερασμένος peperasmenos končen, omejen (82b31); πέρας peras končno, omejeno, meja (86a5) πιστεύειν pisteuein biti prepričan v (72a25); πίστις pistis prepričanje (90b14) πρότασις protasis premisa (71b4), trditev (86a28) Glosarij grških izrazov ARIS_ANA_FIN.indd 215 17.12.2012 13:14:53 216 Druga analitika πρότερος proteros prvotnejši (71a17); πρῶτος prōtos prvoten (72a5) σημαίνειν sēmainein pomeniti (71a15), označevati (92b26); σημεῖον sēmeion znak, znamenje (75a33) σκοπεῖν skopein iskati, spraševati se (81b23) στέρησις sterēsis odvzetje (73b21); στερητικός sterētikos odvzemen (79b19) στοιχεῖον stoicheion element (84b21) συγγενής syngenēs soroden (76a1) συλλογίζεσθαι syllogizesthai sklepati, tvoriti sklepanje (premisi, izjavi) (73a11); συλλογισμός syllogismos sklepanje (71a5); ἀσυλλόγιστος asyllogistos ki ne sestoji iz sklepanja (argument) (91b23) συμβεβηκός symbebēkos lastnost (73b9), naključna lastnost (73b4); τὰ καθ' αὑτὰ συμβεβηκότα ta kath’ hauta symbebēkota lastnosti, ki za subjekt veljajo same po sebi (75b1); κατὰ συμβεβηκός kata symbebēkos naključno (71b10) συμπέρασμα symperasma sklep (71b22) συστοιχία systoichia veriga pojmov (79b7) σχῆμα schēma figura sklepanja (73a14), geometrijski lik (73b34) τὸ διὰ τί to dia ti, τὸ διότι to dioti to, zakaj nekaj je/velja, vzrok (85b24) τὸ ὅτι to hoti to, da nekaj velja, dejstvo (75a16) τὸ τί ἐστι to ti esti to, kaj nekaj je, kajstvo (82b38) τὸ τί ἦν εἶναι to ti ēn einai to, kaj je/pomeni biti nekaj, bistvo (82b38); τὸ ἀνθρώπῳ εἶναι to anthrōpōi einai to, kaj je/pomeni biti človek, bistvo človeka (91b5) τὸ ὑποκείμενον to hypokeimenon subjekt (71a24) ὑπάρχειν hyparchein veljati za (72a29); ἐνυπάρχειν enyparchein biti vsebovan, prisoten v (73a37) ὑπόθεσις hypothesis hipoteza (72a20); ἐξ ὑποθέσεως ex hypotheseōs na osnovi hipoteze (72b15) ὕστερος hysteros drugoten (72a32), drugotnejši (72b9), poznejši (75b6) φύσις physis narava (85a33); (τῇ) φύσει (tēi) physei po naravi (76b21), kot nasprotno temu, kar je za nas (71b34) ψευδής pseudēs neresničen (79b33); ψεῦδος pseudos neresnica (78a7) ὡς ἐπὶ τὸ πολύ hōs epi to poly večinoma (79a21) ARIS_ANA_FIN.indd 216 17.12.2012 13:14:54 Boris Vezjak Druga analitika in določitev 'episteme' Danes, ko sta se filozofija in znanost po svoje razšli in si utrli vsaka svojo pot, je lah- ko naša fascinacija nad Aristotelovimi pogledi na znanost oz. vednost večplastna. Z njim se lahko strinjamo in ga občudujemo, lahko pa se tudi ne strinjamo, a vseeno bodo njegovi pogledi za nas in naš, recimo mu sodoben pogled, v primerjalnem oziru vendarle izjemno poučni, referenčni in bodo morda celo sooblikovali naše poj- movanje znanosti. 1 Drugo analitiko lahko brez zadržkov pojmujemo kot prvo izdelano teorijo o naravi in strukturi znanosti v filozofski in znanstveni tradiciji zahodne misli. S tem si je pravzaprav sploh pridobila sloves. O avtorstvu spisa nihče ne dvomi. Aristotel je nekajkrat uporabil izraz ta analytika in zdi se, da se konteksti omemb nanašajo na obe deli, znani pod naslovoma Prva analitika in Druga analitika. Obe pa sta bili tako poimenovani kasneje. V prvem je Aristotel za predmet svoje analize postavil silogi- stiko. V drugem je z njeno pomočjo poskusil postaviti temelje znanstvenega sklepa- nja. Kot pravi Barnes, 2 sta obe deli s svojim svežim pristopom navduševali cele gene- racije evropskih učenjakov in znanstvenikov. 3 V tej perspektivi je nemogoče zanikati veliko zgodovinsko težo, ki jo je pričujoča Druga analitika odigrala v zgodovini idej, hkrati pa je, gledano vsebinsko, treba poudariti, da je ta zgodovinski vpliv nesporno osnovan na Aristotelovih prodornih uvidih v znanost in znanstveno raziskovanje. Temeljni očrt znanstvene misli v Drugi analitiki ni zapleten, čeprav bi težko rekli, da je privlačen. f erejohn celo ugotavlja, da je to delo »grdi pastorček« v aristo- telskem korpusu in opozarja, da se je besedila v antiki vedno držal sloves neizglaje- 1 O vprašanju vednosti, znanja in znanosti, tudi o filozofiji znanosti, je pri nas največ pisal Andrej Ule. Še zlasti velja omeniti njegova dela Od filozofije k znanosti in nazaj (1986), Sodobne teorije znanosti (1992), Znanje, znanost in stvarnost (1996) in Logos spoznanja (2001). 2 Barnes (1975, xi). 3 Obe deli sta v grškem izvirniku dejansko zapisani v množini: torej Prve analitike in Druge analitike (Analytika protera in Analytika hystera), vendar se doslej v slovenščini množinska oblika Aristotelovih del praktično ni uporabljala. Med znanostjo in znanstvenim razumevanjem ARIS_ANA_FIN.indd 217 17.12.2012 13:14:54 218 Boris Vezjak 218 nega sloga, pomanjkljivega reda in neodločnih poudarkov. 4 Čeprav je urejenost dela do neke mere res šepava in vsebina zgoščena do izjemno težke berljivosti, je takšna ocena vendarle pretirana. Ena osrednjih težav pri interpretaciji dela se skriva že v natančnejši določitvi področja, ki ga pokriva. V njenem središču je pojem epistēmē, ki je, strogo vzeto, poudarjena tema istega spisa. Grški izraz epistēmē (v latinskem prevodu scientia) prinaša precejšnje prevajal- ske in interpretacijske težave, saj pomeni hkrati »znanje«/»védenje« in »znanost«. 5 V Drugi analitiki Aristotel epistēmē ne razume le kot znanja/vednosti, saj delo ne želi biti zgolj epistemološka razprava, ki naj bi razmejila sfero epistemičnega naspro- ti doksastičnemu, temveč ima širše ambicije. Aristotel želi razložiti naravne pojave in obenem odgovoriti na vprašanje, kako jih definirati kot predmete sistematičnega preučevanja. Če Aristotela zanima razumevanje in razlaga naravnih fenomenov, se moramo tudi vprašati, kako naj te razumemo. Očitno tako, da zanje podamo razla- go, kar pomeni, da jih razložimo in opredelimo. Prav s tem se natančneje ukvarjajo »znanstveniki«, »vedci« oz. tisti, ki posedujejo znanstveno razumevanje naravnih pojavov. Zato je epistēmē v Drugi analitiki, kot je opozorilo več interpretov, predvsem oblika znanstvenega razumevanja stvari; epistēmē ni znanost sama po sebi, ni zgolj razumevanje, temveč razumevanje znanstvenih resnic. 6 Rečeno drugače: v Drugi analitiki se razprava ne dotika katerega koli znanja, ampak le znanja oz. vednosti, ki bi mu lahko rekli znanstveno znanje ali razumevanje, torej o znanosti v kontekstu znanstvene razlage. Epistēmē opisuje korpus znanstvenega znanja/vednosti in obe- nem tudi stanje znanja/vednosti, ki ga ima vedoči. V nadaljevanju se bomo dotaknili nekaterih problemskih področij in topik, se- veda še zdaleč ne vseh, pomembnih za razumevanje Druge analitike. Pomembno za razumevanje Aristotelove »analitičnosti« − ta seveda zadeva bistvo samega postopka v knjigi − je njeno razmerje do logike. V prvem poglavju bomo poskušali pojasniti, 4 f erejohn (1991, 15). 5 Veliko interpretacij razume izraz kot »znanosti«, čeprav gre dejansko in preprosto za naštevanje vrst znanj. Na številnih mestih v Drugi analitiki je zato skoraj nemogoče enoznačno navesti, ali ima Aristotel v mislih predmetno področje ali zgolj tip vednosti, ki ga prvo lahko pokriva. 6 Primerjaj Burnyeatov članek (1981, 97−139). Slovenska prevajalka se je tu odločila za sintagmo »znanstveno razumevanje« povsod tam, kjer je ta prevod smiseln. Naša struktura vednosti je namreč bolj povezana z upravičevanjem in uvidom, medtem ko je Aristotelova bržkone le s tolmačenjem in razlago. Imeti vednost je zanj kognitivno stanje razumevanja neke vsebine. Sodobna filozofska misel razlikuje med pojasnjevalnimi razlogi in upravičevalnimi razlogi – prvi so očitno povezani z dajanjem pojasnila za dejanja in stališča, drugi z upravičevanjem. Vendar se včasih zdi, da se obe plati v primeru podajanja dokazov združita, kajti za razlago bodo stala počela, ki pa so, tako Aristotel, stvar poprejšnjega prepričanja, zaradi česar je sklepanje tako razlaga, zakaj se je nekaj zgodilo, kot tudi upravičenje našega prepričanja, ki pri tem nastopi. Obstajajo seveda tudi močni ugovori proti tej rešitvi, češ da podarja le eno obliko znanje, namreč »da-védenje«. Primerjaj npr. Ackrill (1981a, 366). ARIS_ANA_FIN.indd 218 17.12.2012 13:14:54 219 Med znanostjo in znanstvenim razumevanjem 219 kako se Druga analitika umešča med druga Aristotelovih logiška dela in v kakšnem razmerju je do Prve analitike − kakor vemo, za celoto »logike« v sodobnem pomenu besede ni poznal izraza. Za primerjalno analizo epistēmē je koristno pogledati, kako Aristotel ta pojem razume v drugih delih. Zato bomo v drugem poglavju predstavili, kako jo analizira v svojem kronskem delu, Metafiziki. Aristotel že v njenem prvem stavku jedrnato pove, da je védenje nekaj, kar je vsem ljudem dano po naravi na način, da k njemu stremijo. Kot epistēmē ne bo opisana le vednost, ki je rezultat dokazovalnega postopka v neki raziskavi. Aristotel bo podal svojo delitev znanosti; kot poseben tip znanosti bo opisal tudi pojem metafizike oziroma filozofijo kot tako. Aristotel bo tu tudi vzpostavil standardno razlikovanje med empirično potjo znanja in znanstvenim spoznanjem. V Drugi analitiki se Aristotel problematike epistēmē loti na nekoliko drugačen način. Za izhodišče lahko vzamemo vlogo predhodnega znanja v znanstvenem postopku, ki ga bomo obravnavali v tretjem poglavju, kjer takšno znanje služi kot »prvo počelo«, kakor temu pravi, torej kot samorazvidno intuitivno načelo v znanstvenem dokazovalnem postopku. V četrtem poglavju se dotaknemo ključnih pojmov za razumevanje Analitik in orišemo silogistiko kot teo- rijo sklepanja, uvedeno v Prvi analitiki, ki je nujna za razumevanje obeh. Kot vemo, danes »silogizem« ni ustrezen prevod za tisto, čemur je Aristotel rekel syllogismos, saj je ta izraz pri njem bistveno širši in ne zajema le določenih oblik veljavnih argu- mentov. Kakšni pogoji morajo biti izpolnjeni za znanstveno razumevanje, je opisano v petem poglavju – npr. nanašati se mora na dejstva, ki ne morejo biti drugačna, in podajati razlago, ki nam omogoči razumevanje, zakaj je takšna, kot je. Temu sledi obravnava vrst znanstvenih vprašanj z začetka druge knjige Druge analitike, oris pa bomo sklenili s kratkim pregledom recepcije dela pri antičnih, srednjeveških in ka- snejših prevajalcih ali komentatorjih. Druga analitika in logika Aristotelovi Prva analitika in Druga analitika sodita v korpus Aristotelovih »logiš- kih« razprav. Ob tem se moramo vprašati o pomenu te uvrstitve in o pridevku »logiš- ki«. Poleg tega je treba odgovoriti na vprašanje: Od kod razprava o Analitikah? Veliko Aristotelovih del je nastalo šele s kompiliranjem in uredniškim preu- rejanjem izvirnikov. Še dolgo po Aristotelovi smrti so nekateri učenci in uredniki (npr. Andronik z Rodosa) izdajali njegova dela, tako da so posamezne spise sestavili v celoto. Na ta način so nastali prvi zasnutki tistega, čemur danes pravimo formalna logika, in prvi resni očrti znanstvenega raziskovanja in silogistike. Edino skupno ime ARIS_ANA_FIN.indd 219 17.12.2012 13:14:54 220 Boris Vezjak 220 zanje − Organon ni avtentično in ni bilo uporabljeno že v Aristotelovi šoli, tj. Likeju, temveč je nastalo kasneje. Za nekatera od teh del se zdi, da so bila del šolskega učne- ga načrta razpravljanj o logiki. Četudi naslov Organon, tj. orodje, implicira določeno razumevanje logike kot orodja ali sredstva filozofije, saj je logika filozofsko področje, ki je njen avtonomni del (kot vemo, so jo za takšno naredili stoiki) ali le neke vrste sredstvo v njej (kot so trdili peripatetiki), sam Aristotel izraza nikoli ni uporabil za poimenovanje svojih del ali za to, da bi nakazal tako razumevanje »logiških« del. V Aristotelovih logiških spisih najdemo temelje modalne logike ter predho- dne zasnutke znanstvene metode in metodologije. S to problematiko se ubadata obe Analitiki, vendar razmerja med njima še zdaleč niso povsem pojasnjena. Zdi se zelo verjetno, da Aristotel med obema sploh ni razlikoval, niti ju ni poimenoval na ta način. 7 Treddenick ugotavlja, da se je poimenovanje obeh Analitik oziroma delitev na dve »analitiki« morda porodilo šele leta 200 n. š. in kot avtorja delitve navaja Ale- ksandra Afrodizijskega, 8 vendar pa je prepričljiva tudi ocena, da sta osnovno klasifi- kacijo vzpostavila Teofrast in kasneje Andronik z Rodosa (okoli leta 40 pred našim štetjem). Najverjetneje so bila vsa Aristotelova logiška dela pod skupnim naslovom Organon razporejena v šest danes poznanih knjig v obdobju preloma v prvo stoletje n. št. Ta dela so: Kategorije O razlagi Prva analitika Druga analitika Topika O sofističnih ovržbah Vrstni red knjig oziroma naštetih del ni zakoličen in tudi ne sledi nujno kro- nologiji nastanka. Obstaja še eno delo, ki se ukvarja z logiko in ga ne najdemo v Organonu: to je četrta knjiga Metafizike. Običajno delitev Aristotelovih logiških spisov lahko preprosteje razložimo na naslednji način. Argumenti so utemeljeni na propozicijah, tj. smiselno tvorjenih stavkih. Delo O razlagi je posvečeno obravnavi takih stavkov z vidika njihovih logiš- kih odnosov in načinov govora ter izjavljanja. Ker vsak preprost stavek potrjuje ali 7 Večina delitev obeh Analitik (kot rečeno, se Aristotel nanju preprosto sklicuje z izrazom ta analytika) pripisuje Aleksandru Afrodizijskemu (okoli leta 200 našega štetja), ki je spisal komentar k prvi knjigi Prve analitike, spet drugi jo pripišejo že aleksandrinskemu učenjaku in peripatetiku Hermipu v 3. st. pred našim štetjem, avtorju izgubljenih biografskih orisov nekaterih filozofov. Prim. npr. Ross (1949, B). 8 Treddenick (1960, 2). ARIS_ANA_FIN.indd 220 17.12.2012 13:14:54 221 Med znanostjo in znanstvenim razumevanjem 221 zanika neki predikat o subjektu, so predikati osnovnejši od propozicij, zaradi česar Aristotel v svojem delu Kategorije obravnava temeljne rodove (ali vrste) »prvih« pre- dikatov, imenovanih kategorije – z njihovo pomočjo mislimo in pojmujemo stvari, izražene v stavkih in argumentih. Lahko rečemo, da se obe navedeni deli ukvarjata s predikati in propozicijami, dvema elementoma, ki tvorita vsebino argumenta (logos). Zdi se, da od tu naprej Aristotel obravnava argument kot tak, tj. samega po sebi. V Prvi analitiki se osredo- toči na njegovo obliko in formalno strukturo, tj. silogistiko kot formalno strukturo sklepanja, v Drugi analitiki pa na »znanstveno« težo in njegov kontekst, se pravi, če argument nastopa v funkciji dokaza. Spisa Topika in Sofistične ovržbe obravnava- ta dialektične in sofistične argumente, v Retoriki pa je predmet raziskave retorična argumentacija. Aristotel razvije svoj spekter pristopov z namenom, da bi razumel naravo in lastnosti različnih vrst argumentacijskih govorov in pojasnil, iz kakšnih vrst premis ti izhajajo in kako lahko takšne premise sploh ustvarimo. Poskusimo pojasniti še razmerje med obema Analitikama. Aristotelska logiška dela obravnavajo preproste stavke, definicije, predikate, pa tudi silogistiko in druge oblike argumentov. V tem okviru je Prva analitika posvečena utemeljitvi silogistike. Nekatere dileme zadevajo že na videz nesmiselno vprašanje vrstnega reda nastanka in kompozicije obeh Analitik. Solmsen je denimo verjel, da je (kljub naslovu) Druga analitika nastala pred Prvo analitiko, skratka, da je vrstni red nastanka obeh Analitik obrnjen. To je dokazoval s tem, da je Druga analitika bistveno bolj zavezana Platonu − skozi teorijo počel (archai), posredno s sprejemanjem teorije oblik, rabo in pome- nom izraza pojma ali definicije (horos) in podobno. 9 Spet druga vprašanja zadevajo zgolj vsebino obravnave silogizmov. Če se Prva analitika dotika silogistike kot področja tvorbe veljavnih argumentov, se- veda s tem še ni jasno povedano, v čem se ta razlikuje od običajnega razumevanja sklepanja. Silogizem je Aristotelova metoda, s pomočjo katere sklepamo ne v vseh, temveč v manj primerih, kot to zaznava šolska logika: lahko bi rekli, da je silogisti- ka sklepanje, ki ne temelji na odnosih med stavki, temveč med pojmi. Aristotel si predstavlja dve premisi (stavka), iz katerih sledi sklep, ob tem pa ti stavki vsebujejo dva »skrajna pojma« in tako imenovani »srednji pojem«. 10 Prva pojma sta vsebo- vana v sklepu, srednji pojem pa nastopa v obeh premisah, ne pa tudi v sklepu. 9 Velja opozoriti na razpravo o tem in Rossovo protikritiko v Treddenickovem uvodu k prevodu Druge analitike (1960, 2−4). Kot navaja slednji, vsaj 18 od 34 poglavij prve knjige Druge analitike predpostavlja poznavanje stališč iz Prve analitike; dilem o kronologiji nastanka torej ne bi smelo biti. 10 Podrobnejšo razlago terminologije puščam ob strani: običajen izraz za premiso je tu protasis, toda pomembno je vedeti, da Aristotel opiše tudi tisto, kar da razčlenjuje silogistična premisa, torej pojem ali termin (horos), v osnovi obči pojmi tipa »živo bitje«, »človek«, »dobro«: »Pojem se imenuje ARIS_ANA_FIN.indd 221 17.12.2012 13:14:54 222 Boris Vezjak 222 Medtem ko se Prva analitika posveča analizi silogizma kot formalnega postopka na podlagi t. i. silogističnih oblik ali figur (schēmata), kjer katerem sklepamo iz določenih premis in kjer po nujnosti nastopi neka druga trditev, ki je različna od predpostavljenih, velja pa ob njih, 11 se Druga analitika v celoti ukvarja s prenosom formalne silogistike v sfero znanstvenega raziskovanja oz. razumevanja (epistēmē) ali znanja kot takšnega, zato je včasih takšnemu sklepanju ime dokazovalni silogi- zem (syllogismos epistēmonikos). 12 Zanimiva je tudi aporija glede časovnega sosledja nastanka obeh del. Solmsen je leta 1928 zagovarjal stališče, da je Druga analitika v večji meri spisana pred Prvo Analitiko. Kljub temu da je Ross leta 1939 zavrnil tako možnost, se je Barnes kasne- je vrnil k njemu in vsaj v nekem oziru zagovarjal Solmsena: Aristotel naj bi sprva konceptualiziral svojo teorijo dokaza in šele nato naj bi se spoprijel s silogistiko. Ko je torej oblikoval svojo silogistiko, jo je dodal Drugi analitiki in jo uporabil tako, da je postala logika aristotelske znanosti. 13 Po drugi strani Smith verjame, da je Aristotel svojo teorijo dokaza res razvil pred silogistiko, vendar povedano velja le za zapisano v Prvi Analitiki A 1−22. 14 Obenema pa po njegovem Druga analitika v prvi knjigi predpostavlja neko povsem drugo teorijo silogizma, kot je tista, ki jo najdemo v Prvi analitiki. 15 Aristotel naj bi uporabljal silogistiko, omejeno na splo- šne propozicije – teoriji v obeh Analitikah naj bi torej bili različni po kar nekaj zna- čilnostih, vendar po Smithovem prepričanju ne moremo reči, da v Drugi analitiki silogistike ni, temveč da je utemeljena na nečem, kar je manj kompleksno od nje in zgolj njena predhodna oblika. Povedali smo že, da je za razmejitev obeh analitik pomembna tudi obravnava Platonovih filozofskih načel. Glede na platonski nauk o oblikah se je Aristotel s svo- jim učiteljem strinjal v oceni, da je resnično znanje lahko le tisto, ki zadeva bistveno naravo stvari, vendar je takšno naravo videl v stvareh in ne zunaj njih − namreč kot nekaj, kar je stvarem imanentno dano kot oblika (eidos) z neko zmožnostjo. Šolska predstava o aristotelskem pojmovanju sveta pravi, da je za Aristotela resnično biva- joče tisto, kar lahko najdemo zgolj v svetu čutnega izkustva. Takšen pogled ima prav tako šolsko obravnavano nasprotje v še eni predpostavki o svetu popolnih bitnosti, tisto, v kar se razčleni silogistična premisa, to pa je tako tisto, kar se izreka, kakor tudi tisto, o čemer se nekaj izreka« (APr. 24b16−17). Navedeni prevod je povzet po Kalan (1981, 89). 11 APr. 24b18−20. 12 APo. 71b18. 13 Barnes ugotavlja o razmerju obeh del: »Silogizem je dejansko naključen priključek k teoriji dokaza: teorijo lahko formuliramo brez eksplicitnega ali implicitnega napotka na silogistiko, nekdo bi jo lahko odkril tudi, če ne ne bi vedel pravi ničesar o silogizmu.« (1981, 33−4) 14 Smith (1982, 324). 15 Smith (1982, 327). ARIS_ANA_FIN.indd 222 17.12.2012 13:14:54 223 Med znanostjo in znanstvenim razumevanjem 223 kot ga je zagovarjal njegov učitelj Platon; predstavo torej, ki je bila v Aristotelovi Metafiziki drzno označena za govorjenje praznih besed in pesniške metafore. 16 Ta dihotomija ni le ontološka, temveč zadeva osrčje bistvenega epistemološkega vpra- šanja – za Aristotela so platonske oblike nekaj, kar nam prav nič ne pomaga izboljšati našega znanja o tem svetu. Za nameček je pravo in resnično znanje o tem svetu ne- kaj, k čemur oblike ne prispevajo popolnoma nič. 17 Če je ontološka shizma med obema velikanoma antične filozofije tu povsem jasna, oba vendarle delita skupno idejo o tem, da za bivajočnostjo tega sveta stojijo nespremenljiva formalna počela, ki jih Aristotel, kot je znano, postavlja v stvari, razvije v svojem lastnem nauku o oblikah (eidē) in jih razume kot dinamično na- ravo v njih. V tem smislu sta oba dediča parmenidovskega prepričanja o globljem ustroju stvarnosti. Aristotelovo stališče, da je bistvena narava navzoča na imanenten način v sa- mih stvareh, je odločilna za njegov osnovni epistemološki zastavek, to je raziskati, kaj je resnično znanje oziroma načine tega, kako v resnici spoznavamo stvari. Ker je vse, kar biva v čutnozaznavnem svetu, po svoji naravi posamezno, je soočen z naslednjim temeljnim izzivom: Kako lahko dospemo do pravega znanja o stvareh na ustrezen način, če je pravi predmet resničnega znanja po svoji naravi nujno splošen in če je obenem vse, kar resnično biva, po svojem bistvu posamezno? Epistemolo- ško zadrego, ki jo je Platon razrešil s hipostaziranjem oblik, poskuša razrešiti Druga analitika v tem, ko najde odgovor na to, kaj in kakšno je resnično znanje (v tem primeru predvsem znanstveno znanje in razumevanje) v splošni naravi stvari, ki je imanentna posameznostim. Tako so tudi elementi sklepanja nekaj, kar imajo svojo fenomenalno podstat v konkretnosti stvarnosti. 18 Če je, skratka, smisel znanstvenega postopanja v dokazu, bo logiška struktura, zaobsežena v premisah, zadevala povsem konkretno stanje stvari. S tem smo pristali pri naslednji težavi, do katere pridemo pri določanju pojma znanosti in ki zadeva njegovo umestitev v Aristotelov korpus. Zanesljivo je ena od sprejemljivih možnosti, da področje logike razumemo kot preučevanje argumentov. Kakorkoli že utemeljimo področje raziskovanja v logiki, bo imel logik naslednji na- logi: da pokaže, kdaj so sklepanja in dokazovanja veljavna, in da razmeji dobre argu- mente od slabih. Čeprav je tradicionalno logika veja ali disciplina filozofije, vse od 19. stoletja naprej pa običajno tudi nekaj, kar se je preučevalo skupaj z matematiko 16 Metaph. 991a 2, 999a24−9. 17 Pellegrin (2005, 23) v uvodu v svoj francoski prevod istega dela pove, da v nobenem drugem spisu Aristotel ni tako zelo oddaljen od platonizma kot prav v Drugi analitiki. Narave in pomena tega dela ne moremo razumeti, če nimamo v mislih avtorjevega preloma s svojim učiteljem. 18 APo.72a25 in dalje, APo.73a29 in dalje. ARIS_ANA_FIN.indd 223 17.12.2012 13:14:54 224 Boris Vezjak 224 in kar se danes povezuje z računalniškimi znanji, ima pri Aristotelu poseben status. Logika ni ena izmed disciplin, kvečjemu je pogoj za druge filozofske discipline in filozofsko znanje nasploh. Tako kot znanost tudi logika preučuje strukturo izjav in argumentov, kar velja tako za formalne sisteme sklepanja in za preučevanje argu- mentov v naravnem jeziku. Področje logike je lahko obširno in zajema tako preuče- vanje napak in zmot v jeziku, npr. paradoksov, kot tudi posebne analize sklepanja na podlagi verjetnosti ali argumentov, ki vsebujejo vzročnost. Aristotelova analitika oziroma analitiki (ta analytika) torej kot besedni izraz označuje analizo sklepanja v obliki silogizma, lahko pa tudi analizo silogizma, ki je sestavljen iz premis oziroma trditev, ali pa trditev, sestavljenih iz pojmov. Torej je današnja »logika« bližje temu, kar vsebuje njegova »analitika« in na ta način je treba tudi pristopiti k razumevanju obeh Analitik. Kot vemo, je Aristotel razdeli znanosti v tri skupine; teoretske, praktične in proizvajalne. Osnovni smoter vseh je vedeti oz. znati in logika v sodobnem smislu bi morala nekako soditi v eno izmed njih. Če bi jo že morali kam uvrstiti, bi spadala med teoretske znanosti, ki so po Aristotelu matematika, fizika in teologika ali metafizika, vendar logika ne pripada nobenih od naštetih. Aristotel ni mislil, da je logika po sebi neka nasebna in polna vednost – prej jo razume kot orodje ali sredstvo, s katerim se prebijamo do siceršnjega znanja in nam omogoča vedeti, kakšne vrste trditev naj uporabimo pri dokazovanju in kakšne vrste dokazov lahko izpeljemo z njihovo pomočjo. Znanje in znanost v Metafiziki Ena izmed Aristotelovih običajnih definicij znanosti je podana v opredelitvi metafi- zike kot posebne vrste znanosti. V istoimenskem delu si Aristotel prizadeva oprede- liti znanost in ugotavlja, da je znanost po definiciji tista vrsta znanja, ki nam ponuja neko razlago. Vendar je v Metafiziki njegova zastavitev precej široka, saj ga ne zani- ma samo naravoslovni tip znanosti. V diapazonu heterogenih znanosti je metafizika opisana le kot ena izmed mnogih, medtem ko je prizadevanje oziroma poželenje po znanju skupno vsem ljudem. Skupna značilnost znanosti je, da se odvija onkraj praktične uporabnosti in se razteza do tistega, kar je za filozofe najpomembnejše – do svoje najbolj razvite oblike, modrosti. 19 V Metafiziki opisano znanje tako rekoč razmejuje metafizično in znanstveno znanje. Metafizično znanje oz. vedenje je »najbolj oddaljeno od čutnih zorov« in se 19 Metaph. 982a23−25. ARIS_ANA_FIN.indd 224 17.12.2012 13:14:54 225 Med znanostjo in znanstvenim razumevanjem 225 giblje v smeri modrosti ali celo je to, kar opisuje filozofsko dejavnost kot tako. 20 Iz nekaterih kontekstov bi lahko sklepali, da je ločnica med metafizično znanostjo (ali znanjem) in znanstveno znanostjo (ali znanjem) v postavitvi ene višje od druge s tem, da se kot najvišja meri znanost o splošnem (hē katholou epistēmē), kajti splošne stvari je ljudem najtežje spoznati. Mogoče bi lahko tvegali in dejali, da je metafizika kot znanost postavljena višje, medtem ko so znanja drugih oblik nižja. Za eno prvih pojasnil, kako si je Aristotel predstavljal »proizvodnjo« znanja in njegovo opredelitev, si velja predočiti, na kakšen način uvede razlikovanje med dejstvenim in razlagalnim (ali pojasnjevalnim) znanjem. Ključna za kontrastiranje obeh obravnav je primerjava znanosti, kot je definirana v Metafiziki, in tiste, podane v Drugi analitiki. Aristotel v Metafiziki pojasnjuje, da se z dejstvi soočamo neposredno, pa tudi pojasniti jih ni preprosto. Zakaj? Zdi se, da je razlaga (aitia, kar lahko prevedemo tudi kot vzrok) tisti način, ki nam razloži, zakaj je nekaj takšno, kakršno pač je. 21 Nekaj je vedeti, da Sonce vzhaja, nekaj povsem drugega pa je pojasniti, zakaj se to dogaja. Prvo znanje oz. védenje opisuje le dejstva in je dejstvenost, pridobimo si ga lahko npr. z opazovanjem in čutno zaznavo. Drugo je razlagalno in pretendira na nekaj več – razlaga ga bo naredila za znanstvenega. Aristotel to ponazarja z naslednjo primero: »Vendar pa zaznave glede nobene stvari ne povedo, »zakaj«, na primer, zakaj je ogenj gorek, temveč samo, da je gorek.« 22 Aristotel ta opis kasneje veže tudi na premislek o tem, kako je na eni strani dejstveno znanje razmejeno od znanja z razlago, ki mu pripisuje višjo stopnjo prepričljivosti: »Potemtakem je razkrito, da je modrost znanost o določenih počelih in vzrokih/razlagah. Ker pa iščemo to znanost, bi utegnilo biti prav, da pretresemo, o kakšnih vzrokih/razlagah in o kakšnih počelih je modrost znanost.« 23 Območje metafizike je takšno znanje z razlago, torej znanost, ki zadeva vzroke (ali razlage) in prva počela. Oba pojma sta močno navzoča tudi v Drugi analitiki. Po Aristotelu vzroki/razlage in počela omogočajo vpogled v druge stvari: »… skozi te stvari ter iz njih se namreč dobiva vpogled v druge stvari, medtem ko se te stvari ne uvidevajo preko podlag …« 24 Z drugimi besedami, prva počela in vzroki priskrbijo znanje z razlago o drugih stvareh, podlagah ali subjektih, medtem ko te stvari ne priskrbijo razlagalnega znanja o prvih počelih in vzrokih. V tem smi- slu obstaja med njimi asimetrija. 25 20 Metaph. 982a25. Modrost, opisana na mestu 982b12, pravzaprav opisuje prvo filozofijo, kot temu pravi, toda ta pojem se vselej približuje znanosti. 21 Metaph. 981a24. 22 Metaph. 981b11−13. 23 Metaph. 982a1−6. 24 Metaph. 982b2−4. 25 V razlagi sledim interpretaciji Politisa (2004, 34). ARIS_ANA_FIN.indd 225 17.12.2012 13:14:54 226 Boris Vezjak 226 Po Aristotelu se da nekaj razložiti v celoti in popolnoma, tako da ne preostane ničesar nadaljnjega za razlago. Zanj torej ni mogoče, da bi neka razlaga imela na- daljnjo razlago in tako dalje v neskončnost. Lahko je le končna. Končno in popolno razlago stvari Aristotel imenuje »prva razlaga« oziroma »prvi vzrok«. Imenuje jo še »prvo počelo«, pri čemer s počelom (archē) misli izhodišče, »od koder nekaj ali je, ali nastaja, ali se spoznava«. 26 Ena od lastnosti metafizike je torej znanje o prvih in temeljnih razlagah vseh stvari. 27 Kot že rečeno, je izraz aitia mogoče prevesti z »razlaga« in ne z »vzrok«, čeprav je včasih tudi tak prevod primeren ali celo ustreznejši. Razlog za takšen prevod (ai- tia = razlog) se skriva v Aristotelovi splošni uporabi izraza aitia pri odgovorih na vprašanje »zakaj« (dia ti). Aitia je torej tisto, zaradi česar je nekaj tako, kot je (dia hoti). Zdi se, da izraz »razlaga« najbolje zajame ta koncept, ker je termin »vzrok« večkrat preozek. Z drugimi besedami: vsi vzroki priskrbijo odgovore na vprašanja »zakaj«, toda niso vsi odgovori na ta vprašanja podani s tistim, kar običajno imenu- jemo »vzrok«. Standardni prikaz tega bi bil, če poskušamo razložiti dejstvo, da voda zavre pri določeni temperaturi. Vretje vode kot fenomen namreč ni nekaj, kjer bi se spraševali po vzroku kar tako. Šele naravna zakonitost je tista, ki poda odgovor na vprašanje, »zakaj« voda zavre na določeni temperaturi. Toda bilo bi nenavadno in nenaravno reči, da je zakonitost narave vzrok ali da povzroči vretje vode. Po Aristo- telu ne le metafizika, temveč sleherna znanost oz. veda išče prve in temeljne razlage/ razloge stvari – prav to jo tudi konstituira za znanost. Toda te stvari tvorijo določeno predmetno področje. Tako biologija išče temeljne razlage o živih bitjih, geometrija o razsežnih stvareh itd. Po drugi strani je metafizika veda, ki se ukvarja in išče prve temeljne razlage za vse stvari in ne le za stvari nekega področja. 28 Na začetku Metafizike Aristotel postavi jasno razliko med štirimi človeškimi zmožnostmi, ki prispevajo k znanju. Zaznavanje (aisthēsis) in izkustvo (empeiria) sta na eni strani, znanost/vednost (epistēmē) in veščina (technē) na drugi. Ljudje po- sedujemo vse od naštetih zmožnosti, medtem ko živali le zaznavo in do neke mere izkustvo. Za slednji velja, da k znanju prispevata podatke, za kakšen primer gre, ne znata pa pojasniti, zakaj je nekaj takšno, kakršno je, zakaj je prišlo ravno do tega pri- 26 Metaph. 1013a19. 27 Metaph. 982a8−10, 21−25. 28 Sintagma 'znanje z razlago o vseh stvareh' je dvoumna in nam razpade na dve možnosti: 'vedeti vse o vsem' in 'vedeti nekaj o vsem'. Aristotel s trditvijo, da je metafizika iskanje prvih razlag vseh stvari, ni mislil na razlage, ki bodo razložile vse o vsem, temveč nekaj o vsem. Pravzaprav je mislil s prvimi razlagami vseh stvari nekaj zelo določenega o vsem: zakaj je vsaka stvar nekaj bivajočega, nekaj torej, kar biva. Metafizika je torej splošna znanost (hē katholou epistēmē), znanost o vseh stvareh in se ponaša z nazivom splošna, ker raziskuje nekaj zelo določenega o vsem, namreč, zakaj je vsaka stvar bivajoče, nekaj kar biva. ARIS_ANA_FIN.indd 226 17.12.2012 13:14:54 227 Med znanostjo in znanstvenim razumevanjem 227 mera, kar počneta znanost in veščina. Za razliko od zaznave in izkustva, znanost in veščina pomenita znanje z razlago, torej zanje, zakaj je nekaj tako, kot je. Ta razlika je za Aristotela osrednjega pomena. Zlasti je pomembno prepoznati tiste zmožnosti, ki prispevajo k znanju z razlago in še bolj tiste, ki takega prispevka ne dajo; in k sle- dnjemu po Aristotelu sodita zaznava in izkustvo. Pri tem s »čutno zaznavo« kajpak meri na znanje, pridobljeno z vsemi čuti skupaj ali z vsakim posebej, tj. z vidom, sluhom, dotikom, vonjem in okusom. Z izkustvom nadalje cilja na zmožnost prido- biti znanje, ki izhaja iz čutnih zaznav in spomina (mnēmē). Potem ko pove, da živali posedujejo izkustvo v omejeni obliki, Aristotel naredi prehod k spominu in zatrdi, da izkustvo pri ljudeh nastaja iz spomina, kajti »številni spomini na isto stvar namreč ustvarjajo možnost za eno izkustvo.« 29 Omenjeni spomini so nesporno tisti, ki pred- stavljajo asociacije s predhodnimi čutnimi zaznavami. Ko torej zapiše, da izkustvo nastane iz čutnih zaznav in spomina, se to nanaša na živali, ki so zaznale mnogo podobnih posameznosti, na primer mnogo posameznih dreves. In če si vse te po- sameznosti zapomnijo, potem te živali, zlasti če gre za človeka, razvijejo zmožnost za izkustvo nečesa posameznega, na primer drevesa. S »posameznim izkustvom« je očitno mislil na posamezno misel (noēma), torej misel z eno splošno vsebino, misel na drevesa. 30 Takšna misel se ne bo nanašala na neko določeno drevo, temveč na drevesa nasploh. Če je to tisto, kar je menil Aristotel, potem razvoj izkustva pomeni razvoj zmožnosti tvoriti misli o splošnosti, na primer misel, da imajo drevesa liste ali da nam dajejo zavetje pred soncem. Za Aristotela je torej zaznava zmožnost spoznanja o posameznem, na primer tem ali onem drevesu. Izkustvo pa zmožnost za pridobitev določene oblike splošne- ga znanja, na primer splošnega znanja o tem, da imajo drevesa liste ali da nam dajejo zavetje pred soncem, oziroma, če damo Aristotelov lasten primer, da je ogenj vroč oziroma gorek (Metaph. 981b12−13). Zdi pa se, da je zanj splošno znanje, ki temelji na izkustvu, po svojem bistvu le induktivno (epagōgē) in pri njem lahko le našteva- mo posamezne stvari, katerih lastnost smo opazili. Če je ta ogenj gorek, je potem tudi tisti, in spet naslednji ... Vsak korak v tej indukciji zahteva določeno znanje o posameznem ognju, torej da je tudi »tale« gorek ali vroč, ki ga dobimo neposredno z zaznavo. Indukcija presega čutno zaznavo, saj tvori splošno znanje na podlagi mno- žice primerkov znanja o posameznem, ki pa je res pridobljeno s čutnimi zaznavami. Toda zavedati se moramo, da Aristotelov izraz epagōgē, ki ga običajno prevajajo z »indukcija«, pomeni nekaj širšega od zgolj naštevanja primerov nečesa. Verjetno ta tip sklepanja, ki ga Aristotel povezuje z izkustvom, vsebuje še kaj drugega kot le 29 Metaph. 980b28−981a1. 30 Prim. Metaph. 981a6. ARIS_ANA_FIN.indd 227 17.12.2012 13:14:54 228 Boris Vezjak 228 indukcijo z naštevanjem primerov. Vključuje lahko tudi sposobnost prepoznanja re- levantnih podobnih primerov. Toda za nas je pomembno, ne glede na to, kaj to skle- panje vse vsebuje, da za Aristotela ni zadostno za znanje z razlago, saj nam poda le splošno znanje, ampak brez razlage. Obstaja namreč temeljna razlika med splošnim znanjem brez razlage, da je ogenj na sploh gorek, in splošno znanje z razlago, zakaj je ogenj gorek. Prvo ni dovolj za drugo. Stališče se morda zdi problematično, zlasti če k njemu pristopimo s stališča Humove filozofije znanosti, po kateri do splošnega znanja ne more priti prek indukcije oz. z naštevanjem primerov. Aristotel dokazuje, da postavljanje teorije z razlago vključuje premislek o splošnem znanju, ki smo ga dobili prek izkustva: »Umetnost pa nastane, kadar iz mnogih uvidov izkustva nastane ena splošna sodba o podobnih stvareh.« 31 Z izra- zom umetnost seveda razume neko spretnost ali veščino. Na primer, če uporabimo njegov primer, neznanstveni zdravnik lahko poseduje splošno znanje o bolnikih, ki kažejo določeno obnašanje in se odzivajo na določen način na določeno zdravilo. 32 Toda znanstveni zdravnik se bo vprašal, kaj je v bolnikih in zdravilih takšnega, da povzroči takšne rezultate. Ob tem vprašanju bo razmišljal o splošnih idejah, ki so že navzoče v splošnem znanju neznanstvenega zdravnika, torej o določenih posa- meznih bolnikih, posameznih zdravilih in posameznem obnašanju. Toda želel bo postaviti splošne hipoteze, da bi razložil, zakaj so stvari povezane med seboj na na- čin, ki jih neznanstveni zdravnik že pozna. Toda treba je poudariti, kot je to storil tudi Aristotel, 33 da splošne hipoteze znanstvenega zdravnika, ki razložijo, zakaj so stvari povezane ravno na določen način, lahko popravijo začeten koncept stvari ne- znanstvenega zdravnika. Medtem ko ta govori o bolnikih, ki kažejo določene znane simptome bolezni, določenih zdravilih, ki te zdravijo in nato še določenih znakih okrevanja (npr. ko bolniku pade vročina), bo znanstveni zdravnik želel določiti, ka- tera bolezen je na delu, kakšna je in kako zdravilo deluje na način, ki pomeni njegovo okrevanje. Takšni popravki začetnih, neznanstvenih konceptov stvari, fenomenov, bo pomenilo povzdigniti obravnave pacientov na znanstveno raven, tako da se jih bo povezalo z znanstvenim znanjem o boleznih, ki jih mučijo in ki so bile do tedaj znane le po določenih simptomih, npr. po visoki vročini. 34 Na splošno lahko rečemo, da raziskovanje, kot ga je razumel Aristotel, pomeni na pravilen način opredeliti stvari, kakršne po naravi so. Aristotel torej ostro ločuje med dvema vrstama znanja o splošnem: znanje o splošnem brez razlage in znanje o splošnem z razlago. Nadalje je prepričan, da obsta- 31 Metaph. 981a5−7. 32 Prim. Metaph. 981a7−12. 33 Metaph. 981a7−12. 34 Metaph. 981a10−12. ARIS_ANA_FIN.indd 228 17.12.2012 13:14:54 229 Med znanostjo in znanstvenim razumevanjem 229 jata dve različni zmožnosti pridobivanja splošnega znanja: izkustvo, ki nam priskrbi splošno znanje brez razlage, in znanost ter veščina, ki nam omogočata splošno zna- nje z razlago. Vprašanje, ki se zastavlja, je, kako sta zaznavanje in izkustvo povezana z znanostjo in veščino, oziroma ali sploh obstoji kakšna povezava. Iz I. knjige Meta- fizike ni čisto jasno, kako je Aristotel razumel to razmerje, toda, če upoštevamo še druga dela, zlasti konec Druge analitike (predvsem II 19), dobimo naslednjo shemo: (a) Čutna zaznava (aisthēsis) je nujna in zadostna za znanje o posameznem; na primer, da ima tole drevo pred mano liste. (b) Izkustvo (empeiria) je nujno za splošno znanje brez razlage; na primer, da imajo drevesa na splošno liste. Zaznava in izkustvo skupaj torej zadostujeta za splo- šno zaznanje brez razlage. (c) Znanost (epistēmē) in veščina (technē) sta nujni za splošno znanje z razlago; na primer razlago, zakaj imajo drevesa listje. Zaznava, izkustvo, znanost in veščina skupaj tvorijo splošno znanje z razlago. Na podlagi tega je razvidno, da je Aristotel v teh treh korakih videl napredova- nje znanja. Prvi korak se nanaša le na znanje o posameznem, ki ga dobimo z zazna- vo; drugi pomeni že splošno znanje brez razlage, ki ga dobimo z izkustvom; tretji pa zaobjema splošno znanje z razlago, ki ga dobimo z znanostjo in veščino. Vsak korak temelji na predhodnem in ga hkrati odločilno presega. Na začetku Metafizike Aristotel postavi trditev, ki je osrednjega pomena za lo- čevanje med znanjem z razlago in brez nje: izkustvo je znanje o posameznostih, toda znanost in spretnost predstavljata znanje o splošnem, saj velja, da »... je izkustvo spo- znanje posameznih stvari, umetnost oz. veščina pa spoznanje splošnih pojmov …«. 35 Znanje brez razlage, torej tudi izkustvo, je znanje o posameznostih, o posameznih drevesih na primer, medtem ko je znanje z razlago, znanje o nečem občem oz. splo- šnem. Videli bomo, da ima Aristotel s »splošnim« v mislih zlasti naravni red stvari, tj. ureditev, kakršna je dana v stvarnem svetu. Aristotelova trditev, da je znanje brez razlage, torej tudi izkustvo, znanje o posameznostih, je lahko nekoliko nenavadna in težje razumljiva, saj je hkrati mislil, da je izkustvo vrsta znanja o splošnem, čeprav brez razlage. Problem oziroma dilema, izhajajoča iz te dvojnosti, je naslednja. Kako je Ari- stotel lahko presodil, da je izkustvo znanje o posameznostih in ne tudi o splošnosti (ali splošnem), če je hkrati mislil, da je znanje o nečem splošnem? 36 Očitno je moral verjeti, da obstajata dve vrsti znanja o splošnem, od katerih je prvo takšno, da je splošno znanje, ki se nanaša le na posameznosti in ne tudi na splošnost, medtem ko 35 Metaph. 981a15−16. 36 V razlagi sledim Politisu (2004, 37). ARIS_ANA_FIN.indd 229 17.12.2012 13:14:54 230 Boris Vezjak 230 je drugo splošno znanje, ki se nanaša tako na splošnosti kot posameznosti. Izkustvo torej spada k prvi vrsti in ne k drugi. Problem s splošnostjo je morda rešljiv, ker Aristotel ni imel katerega koli splošnega znanja tudi za znanje o splošnem. Le znanje o splošnem z razlago je znanje o resnično »občem« oz. »splošnem«. Znanje o splo- šnem, ki je brez razlage, se nanaša le na posameznosti, čeprav o tistem, kar je splošno pri njih. Razlika je s tem jasna. Na tej točki se zato lahko vprašamo, kako je mogoče, da je Aristotelu izkustvo, čeprav omogoča znanje o splošnem, hkrati pomenilo le znanje o posameznostih in ne tudi o splošnem? Odgovor je seveda odvisen od njegovega razumevanja izraza splošnosti (to katholou). Če je mislil z njim ne neke vrste »splošno idejo« ali vsebino splošnih idej ali konceptov, potem je to stališče nekoliko begajoče in protislovno. V tem primeru je menil, da izkustvo vsebuje splošne ideje, kakršna je na primer tista, da je vsak ogenj na splošno gorek in ne le ta ali oni. 37 Če pa je po drugi strani s splošnim mislil naravni red stvari, stanje stvari v tem svetu, potem postane njegov pogled razumljiv. Ni namreč nujno, da je vsaka splošna ideja ali znanje o splošnem tudi znanje o na- ravnem redu stvari v tem svetu. Po Aristotelovem prepričanju je le določena vrsta znanj o splošnem taka, to je splošno znanje z razlago. Le z iskanjem razlag in znanj z razlago lahko pridobimo znanje o splošnem in te ustrezajo naravnemu redu stvari v svetu. V resnici je Aristotel sklepal, da so razlage sáme elementi v realnosti in ne preprosto le elementi v našem mišljenju. In takšne razlage so potem splošne. Kot vidimo, želi Aristotel pojasniti, kako delujeta razlaga in vzrok neposredno na podlagi analize spremenljivih stvarih v tem svetu. Na začetku Metafizike Aristotel dokazuje, da je metafizika znanost o prvih počelih in razlagah vseh stvari, in se skli- cuje tudi na Fiziko, kjer je razvil slovito teorijo štirih temeljnih vrst razlag oziroma vzrokov stvari (oblikovnega, snovnega, učinkujočega in smotrnega). Razlog za to, da se moramo ukvarjati z njimi, je po njegovem v tem, da namreč šele takrat vemo, kaj je vsaka posamezna stvar, kadar domnevamo, da uvidevamo njen prvi vzrok. 38 Izpe- ljava na tem mestu je odločilna, saj je jasno zatrjeno, da mora znanost, kolikor je res znanost, zahtevati poznavanje razlag; v zadnji instanci pa zahteva znanje prvih, torej temeljnih razlag oziroma vzrokov. S tem je podan namig na teorijo znanosti z razla- go, ki jo je razvil v Drugi analitiki. Aristotelov splošni koncept znanja ali znanosti z razlago lahko razberemo iz njegove določitve tistega, kar sploh iščemo z razlagami in na čem le-te temeljijo. Na začetku Fizike Aristotel opredeli iskanje razlag, ki smo se jih lotili, kot prehod od stvari, ki so bolj spoznavne in jasnejše za nas, k stvarem, ki 37 Metaph. 981b11−13. 38 Metaph. 983a25−26. ARIS_ANA_FIN.indd 230 17.12.2012 13:14:54 231 Med znanostjo in znanstvenim razumevanjem 231 so bolj jasne in bolj spoznavne po naravi. 39 Tisto, kar naj bi bilo bolj jasno in bolj spo- znavno po naravi, je tu mišljeno kot nekaj, kar je hitreje ali bolj spoznavno in tudi si- cer v polnem smislu bolj jasno. V Drugi analitiki zatrjuje Aristotel nekaj podobnega: 'Prvotnejše za nas in bolj poznano nam' pravim tistemu, kar je bližje zaznavanju; 'prvotnejše in bolj poznano' v polnem smislu pa pravim tistemu, kar je dlje od zaznavanja. Nasplošnejše so najdlje od zaznavanja, posameznosti pa so temu najbližje. 40 Ko torej začnemo iskati razlage, moramo izhajati iz že znanega in prvotnejšega, kar se nam neposredno daje skozi zaznavanje, denimo tega, da drevesa v tem svetu rastejo. In od tod lahko nadaljujemo s spraševanjem po tistem »zakaj«, torej zakaj so stvari takšne, kakršne pač so, ali morda, zakaj se kot takšne kažejo našim čutilom. S postavljanjem vprašanja po tem, zakaj rastline rastejo, iščemo razlago in pojasnilo na takšen »zakaj«. Vendar lahko takšno spraševanje steče šele, če so nam stvari si- cer poznane – preprosto nam morajo biti že znane ob neposredno danem znanju, ki nam ga priskrbi čutna zaznava. Iz povedanega hitro vidimo, da je Aristotel tudi čutno zaznavanje razumel kot pomemben vir znanja, čeprav brez razlage, v čemer se seveda povsem razlikuje od Platona. Pot do znanja ne vodi le prek razlage, temveč ra- ste iz neposrednega zaznavnega elementa, ki se mu Aristotel ne odpove. Toda hkrati moramo vedeti, da je le znanje z razlago znanje v strogem smislu, kar konec koncev pomeni, da je znanje res izoblikovano kot znanje le, kadar je opremljeno z razlago. Znanost in predhodno znanje V Drugi analitiki prvo poglavje prve knjige ponuja nekakšen propedevtični sinopsis celotnega dela. V njem je zastavljena temeljna aporija možnosti znanja, ki je razre- šeno v t. i. dokazovalnem znanju ali razumevanju; tisto, kar mora izkazovati znan- stveni argument, ima strukturo dokaza. Aristotel v uvodnem stavku Druge analitike v zanj konciznem slogu, značilnem za vse njegove začetne stavke v kardinalna dela, zgoščeno pove, da je vsako poučevanje in vsako učenje, ki je razumsko, utemelje- no na predhodnem znanju (gnōsis). 41 Med sofistično rešitvijo, ki v skladu s svojo empirično in senzualno predstavo verjame, da obstaja le kopičenje novih spoznanj, ali predstavo privržencev Platona, kjer so predmet znanja večne oblike, Aristotel za- 39 Phys. 184a16−18. 40 APo. 72a1−5. 41 APo. 71a1−2. ARIS_ANA_FIN.indd 231 17.12.2012 13:14:54 232 Boris Vezjak 232 vzame vmesno stališče. Izogne se izhodiščnemu spraševanju, ali je znanje že nekako navzoče v nas samih (npr. v duši s pomočjo platonskih oblik) ali ne, temveč ga s svo- jim naukom o dejanskosti in zmožnosti naredi za potencialno navzoče v človeškem umu. Učenje je proces pridobivanja znanja, ki teče od zmožnosti k dejanskosti, je aktualizacija na prav enak način, kot velja za naravne pojave (npr. za gibanje). Na začetku Druge Analitike Aristotel navede, zakaj sleherni proces poučevanja in učenja zahteva takšno predhodnost znanja in skuša hkrati opisati njegovo naravo. Pove- dano velja za tri področja znanosti ali strok: matematiko in podobne, za tiste na osnovi sklepanja, in za tiste, v katerih uporabljamo indukcijo. Predhodnost znanja se povezuje s »privzemanjem« dejstva, da nekaj je, lahko pa privzamemo le pomen besede – privzamemo v smislu, da jih poznamo vnaprej. Primeri so trije: prvi je, da je treba privzeti npr. dejstvo, da je nekaj bodisi resnično ali ne; drugi je, da moramo razumeti pomen določene besede, npr. »trikotnik«; tretji je, da moramo pri pojmu enote privzeti in eno in drugo: da enota je in razumeti pomen besede. Aristotelova teza o predhodnosti znanja zelo spominja na platonsko stališče o njegovi apriornosti. Naj spomnimo, da Sokrat za človeka nasploh v Menonu pravi naslednje: »Kajti ne more iskati niti tega, kar ve – to namreč že ve, in takšen pač sploh ne potrebuje iskanja −, niti tega, česar ne vem, saj pač ne ve, kaj naj bi iskal.« 42 Izhodišče pri Aristotelu je torej podobno paradoksu (pridobivanja) znanja iz Platonovega Menona (80D−86A), kjer Sokrat želi raziskati naravo vrline, o čemer pa, kot sam prizna, nima popolne vednosti. 43 Predmet preiskovanja tega, česar ne poznamo, je na neki način nemogoč, saj bi brez vnaprejšnje vednosti o iskanem predmetu, tega zelo težko prepoznali, če bi nanj naleteli po naključju. Aristotelov odgovor na ta paradoks je, da je s tem zastavljena temeljna aporija možnosti znanja, ki je razrešeno v t. i. dokazovalnem znanju ali razumevanju. Predhodno znanje je torej potrebno, da bi začeli poučevati in tudi, da bi začeli raziskovati ter, kot se bo izkazalo, sploh govoriti o znanstvenem razumevanju. Aristotelova terminologija je tu relativno striktna: predhodno znanje opiše z glagoli gignōskein, gnōrizein in eide- nai. 44 Na drugi strani obstajata besedi epistasthai in epistēmē – nekateri komentatorji sicer menijo, da je prvi izraz rezerviran bolj za (različne) vrste znanj, a je za obe obliki bistveno to, da predpostavljata znanje, ki je učinek postopka dokaza (apode- 42 Menon 80E. 43 Dilema za Platona je jasna: ali že vemo tisto, kar želimo spoznati, zato to ni nobena pot spoznavanja in učenja, temveč prejkone spominjanje (anamnēsis), ali pa sploh ne vemo, kaj iščemo, zaradi česar tega niti ne bomo prepoznali, ko takšno znanje (končno) pridobimo. 44 Številni interpreti, npr. Barnes, ugotavljajo, da sta pojma gignōskein in eidenai uporabljana skoraj nerazločeno. ARIS_ANA_FIN.indd 232 17.12.2012 13:14:54 233 Med znanostjo in znanstvenim razumevanjem 233 ixis). Ob tem je treba poudariti, da je aristotelska epistēmē tu mišljena kot izvorno, nediferencirano znanstveno razumevanje ne v smislu univerzalne splošne znanosti, temveč znanja o konkretnih naravah posameznosti (tega človeka, tega drevesa, tega kamna), ki je splošno v tem smislu, da se zahteva za kateri koli del znanja in dokaza. Ko Aristotel govori o predhodnem znanju, nima v mislih kakih platonskih nebes in neposrednega dostopa do oblik (ali idej), ki naj bi bile razlog našega znanja. Kaj torej ima natančno v mislih? Predhodna danost te vrste znanja se kaže na dva načina. Prvi način terja, da so nekatere stvari enostavno nujne bodisi v svoji logični eksistenci in se nanašajo na nekaj, kar da je (hoti esti). Drugi način zahteva, da poznamo njihov pomen, denimo kaj pomeni neka beseda (hoti todi sēmainei): Predhodno znanje je nujno v dveh smislih. V nekaterih je nujno že privzeti, da je, v drugih je treba razumeti pomen besede; v nekaterih je nujno oboje. Da je v vsakem resnič- no bodisi, kar se trdi, bodisi zanikanje tega, je npr. nujno privzeti; pri trikotniku je treba razumeti pomen te besede; pri enoti je nujno oboje: razumeti pomen te besede in privzeti, da enota je. Ti na- mreč za nas niso vsi enako razvidni. 45 V prvem primeru Aristotel očitno meri na logična pravila, npr. zakon o izklju- čeni tretji možnosti: nekaj bodisi je bodisi ni, tretja izbira ni dana. Toda obstaja še drugo možno branje tega odlomka. Opis lahko razumemo tudi kot povsem prazen in nanašajoč se tako na logične principe kot na aktualne pojave. Določanje pomena besed je razumljivo: »biti trikotnik« ima nek svoj pomen, ki je razumljiv le v primeru, ko smo poprej dojeli, kaj označujejo besede. Toda v čem naj bi se primer trikotnika in enote razlikovala, ko ju primerjamo med seboj. Primer enote vsebuje sovpadanje obojega, hkrati razumevanje pomena besede kot verjetja, da obstaja primerek enote. Bolj zahtevna je Aristotelova izpeljava, po kateri je lahko spoznavanje te vrste, da določen stvari spoznamo predhodno, znanje o drugih pa pridobimo skupaj z njimi, če te spadajo v nekaj splošnega: Da ima vsak trikotnik kote enake dvema pravima, smo vedeli že prej; da je tole, kar je vrisano v polkrog, trikotnik, pa smo spoznali in bili hkrati napeljani k zaključku. 46 Primer s trikotnikom bi smeli razložiti takole: recimo, da nekdo opazuje pol- 45 APo. 71a11−16. 46 APo. 71a20. ARIS_ANA_FIN.indd 233 17.12.2012 13:14:54 234 Boris Vezjak 234 krog pred sabo (npr. na templju). Ta oseba pozna Evklidov teorem (Elementi, 1, 32), po katerem ima vsak trikotnik kote enake dvema pravima. V tem primeru bo na- mreč tudi zmožna prepoznati isti lik kot vrisan v polkrogu, in to v istem trenutku, ko ga bo spoznala. 47 V Nikomahovi etiki beremo, da v matematiki neposredno zaznavamo, da pred- stavlja trikotnik skrajni premočrtni lik (to eschaton), kar je zoperstavljeno čutnemu zaznavanju. 48 Taka vrsta matematičnega »uvida« ni stvar logičnega premisleka po sklepanju, kajti spoznanje, da ima vsak trikotnik kote enake dvema pravima, je ne- sporno posredno in deduktivno; v danem primeru pa za to, da bi prepoznali triko- tnik, ne potrebujemo te vednosti. »Biti trikotnik« je tu srednji pojem (to meson), ki ga potrebuje sleherno sklepanje, a ne v danem primeru, ker do njega dejansko ni prišlo. 49 Silogizem in srednji pojem Dejali smo že, da je v Drugi analitiki formalna silogistika uporabljena na področju znanstvenega raziskovanja oz. razumevanja, zaradi česar Aristotel takšno sklepanje imenuje znanstveni silogizem, syllogismos epistēmonikos. 50 Aristotel v splošnem raz- likuje med različnimi vrstami sklepanja ali silogizma. Recimo v Sofističnih ovržbah govori o štiri vrstah argumentov, ki so naslednji: didaktični, dialektični, preiskovalni in eristični. Eden od mogočih načinov razlikovanja med tipi silogizmov je, da izpo- stavimo lastnosti premis, iz katerih nekaj izpeljujemo. Poleg dokazovalnega silogizma Aristotel preučuje še dialektične oblike silo- gizma, ki ga obravnava v svojih delih Topika in Sofistične ovržbe. Ta je tudi najpo- membnejša oblika argumentacije ob dokazovanju − zadnje pripelje do znanstvenega dokaza, v dialektični obliki pa gre za argumentacijo, ki se odvija med govorci. Ko govorimo o argumentu, bo zato silogizem igral vlogo dedukcijskega postopka, če- mur bi v sodobni logiki rekli veljavni argument. V tem se bo razlikoval od indukcije (epagōge), pri kateri sklepamo od posameznega k splošnemu. Distinktivna lastnost dialektičnega silogizma je, da se v njem razpravlja na podlagi premis, ki so sprejete in s strani govorcev dopuščene. V Topiki pravi takole: Naloga našega raziskovanja je najti metodo, na osnovi katere bomo mogli o vsaki predloženi trditvi sklepati, izhajajoč od verjetnih in 47 Harari (2004, 26). 48 EN 1141a28. 49 Aristotel za opisani primer zapiše: »Učenje namreč v nekaterih primerih poteka na ta način in spodnjega pojma (to eschaton) ne spoznamo preko srednjega (to meson)« (APo. 71a21−22). 50 APo. 71b18. ARIS_ANA_FIN.indd 234 17.12.2012 13:14:54 235 Med znanostjo in znanstvenim razumevanjem 235 priznanih mnenj, ali pa ne bomo trdili ničesar protislovnega, kadar bomo sami prestajali preiskovanje. 51 Lahko bi dejali, da je tako imenovani dialektični silogizem posvečen pogovoru in argumentaciji, kjer se udeleženci strinjajo glede premis – temu sledi v razpravi premislek v smeri iskanja sklepov. V Topiki je Aristotel zasnoval dialektiko kot zna- nost o tem, do kakšnih ugotovitev pridemo, ko se pogovarjamo z drugimi in jih po- skušamo prepričati. Osnovna naloga dialektike je torej najti dobre argumente, da bi podprli naše stališče. V tem je Aristotelova dialektika blizu Sokratovim pogovorom in njegovim poskusom najti premise, s katerimi se bo sogovorec strinjal, nato pa ga bo »prisilil«, da sprejme njegov sklep. V dialektičnih argumentih so predpostavljene stvari, stvari na podlagi katerih poteka razprava, mnenja, ki so splošno sprejeta s strani vseh, večine ali vsaj najbolj uglednih (t. i. endoxa). 52 Naslednji tip silogizma je eristični silogizem. Zanj je značilno, da poteka na podlagi zgolj na videz splošno sprejetih mnenj. Aristotel ga obravnava v zadnji knjigi Organona, v Sofističnih ovrž- bah. Ta spis je verjetno nastal po Topiki, toda pred odkritjem silogizma, in bil nato dodan Organonu kot nekakšen dodatek. Aristotelov temeljni namen je bil morda v nameri razsvetliti zmedo glede uporabe besed, pogosto navzočo pri sofistih. Primer take zmede je opisan v Platonovem Evtidemu, kjer se dva brata zapleteta v eristično razpravo o tem, kaj sledi, če ima pes mladiče − mlade psičke, katerih oče je pes: »Je potemtakem pes njihov oče (majhnih psičkov)?« ... »Kaj torej, ali pes ni tvoj?« »Seveda je,« je rekel. »Potemtakem je oče, ki je tvoj – tako da je tvoj oče pes, ti pa si brat psičkov?« Težava v »prepiru« je v uporabi pripisa »biti oče« na dvojen način, enkrat na- našajoč se na ljudi, drugič na živali. 53 Aristotel zato lahko pravi: »Eristični silogizem se ukvarja z mnenji, ki se zdijo splošno sprejeta, pa v resnici niso, ali pa se zdi, da izpeljuje iz sprejetih mnenj, pa v resnici iz njih ne izpeljuje.« 54 Zanj je potemtakem, tako kot za eristiko, značilno izhajanje iz navidezno sprejemljivih tez in je zato zgolj videti logično pravilen, ali pa da izhaja iz sprejetih mnenj (endoxa), toda je navide- 51 Top. 100a 18. 52 Top. 100b 21. 53 Evtidem 298d. 54 Top. 100b 24−25. ARIS_ANA_FIN.indd 235 17.12.2012 13:14:54 236 Boris Vezjak 236 zen in lažen po logični obliki izpeljave. 55 Cilji takega erističnega dokazovanja so v dokazovanju ali spodbijanju teze: Sprva moramo določiti število ciljev, ki jim sledijo tisti, ki nastopa- jo kot nasprotniki in tekmeci v prepiru. Pet jih je po številu: ovržba, napačnost (zmotnost), paradoks, spodrsljaj in petič nasprotnika v razpravi navesti na blebetanje (kar pomeni omejiti ga, da se bo veli- kokrat ponovil). Naloga je ustvariti videz vseh teh stvari brez pove- zave s resničnim. Zato si prizadevajo, da bi čim jasneje zavrnili drugo stran, kot drugo najboljše je pokazati, da so v zmoti, kot tretja da se jih pripelje v paradoks, četrta da se jih omeji na spodrsljaj, torej da odgo- varjajoči posledično uporabi kakšen barbarski način izražanja, ali pa, nazadnje, da se bo ponovil. 56 Če pustimo za ta kontekst manj relevantno razpravo o tako imenovanih zmotah v sklepanju ali paralogizmih ob strani, je za razpravo o Drugi analitiki najznačilnejši dokazovalni ali znanstveni silogizem, ki vodi v apodeixis, dokaz, oziroma do pravega znanstvenega razumevanja. 57 Zato njegova naloga ni iz znanih premis ponujati sklep kot nekaj neznanega. Prav nasprotno, dokazovalni silogizem vključuje sklep kot že poprej opaženo in zaznano dejstvo, »da nekaj je«, kot bomo videli v nadaljevanju. V tem se razlikuje od znanstvene razlage, ki predstavi razlog ali vzrok, ki oblikuje premiso, iz katere bo opazovano dejstvo izpeljano in dokazano kot sklep. Znanstveni silogizem izpeljuje dejstva, ki so že znana s pomočjo opazovanja, skozi iskanje nji- hovih počel (archai), tj. ponuja iskanje razlogov, zakaj je nekaj takšno, kot je. Ne gre za logiko razkrivanja novih dejstev, temveč logiko dokazovanja, formaliziranja in sistematizacije tega, kar že vemo. 58 Aristotelova definicija silogizma v ožjem smislu iz Prve analitike je naslednja: »Silogizem je argument (logos), v katerem iz predpostavljenih po nujnosti sledi nekaj drugega od privzetih , zato ker te veljajo«. 59 Pogostejši prevedek za syllogismos je največkrat res kar »silogizem«, vendar se pojem silogizma v sodobni logiki ne ujema povsem z Aristotelovim pojmom. Za silogizem morajo biti izpol- njeni trije pogoji. Prvič, sklep mora nujno sledili (ex anankēs); drugič, sklep mora biti drugačen (heteron) od katere koli od premis; tretjič, sklep mora biti podan skozi (dia) premise. Nekaj podobnega pravi v Topiki: »Silogizem je argument/premislek, v 55 SE 165a 35. 56 SE 165b 13. 57 Primerjaj tudi Top. 100a 27. 58 Top. 100b 19. 59 APr. 24b18–20. ARIS_ANA_FIN.indd 236 17.12.2012 13:14:54 237 Med znanostjo in znanstvenim razumevanjem 237 katerem iz določenih predpostavk po nujnosti nastopi druga trditev, ki je različna od predpostavljenih, čeprav je njihova posledica.« 60 V Sofističnih ovržbah Aristotel nekoliko variira povedano in pravi, da je, glede na premise »silogizem sestavljen iz (določenih) ugotovitev na način, da nujno vklju- čuje trditve, ki so drugačne od tega, kar smo izjavili in skozi to, da smo izjavili. Ovrž- ba pa je silogizem, ki vključuje protislovje (antiphasis) sklepa.« 61 Barnes silogistiko, nujni predpogoj za branje in razumevanje Druge analitike, definira preprosto takole: »Silogistika je teorija odnosov, ki veljajo med silogističnimi propozicijami. Silogistič- na propozicija je propozicija oblike AxB, kjer sta A in B pojma (A je predikat, B je subjekt) in kjer je x eden izmed štirih silogističnih odnosov – a, e, i, o. Pri tem AaB opiše obliko splošnotrdilne propozicije (»Vsak B je A« , tj. »Vsak človek je smrten«), AeB je splošnonikalna (»Noben B ni A«). AiB je delnotrdilna (»Nekateri B so A«) in AoB je delnonikalna (»Nekateri B niso A«).« 62 Poglavitno vlogo v silogizmih ima nesporno »srednji pojem«, ki povezuje obe premisi na način, da nam posreduje sklep. Večina interpretov in prevajalcev razume posamostaljeni pridevnik srednjega spola to meson kot nekaj, kar pomeni isto kot sa- mostalnik moškega spola ho mesos horos − zatorej besedo prevaja kot srednji termin ali pojem. T akšna raba, ki je sicer v logiki ustaljena, nekoliko zavaja, saj predpostavlja stvarnost in objektivnost stvari, na katere cilja, npr. »človek« ali »razumen« in po- dobno. Opisali smo že temeljni postopek doseganja znanja, podanega v Metafiziki: čutila v nas proizvajajo določene zaznave in občutke, ki se potem prenašajo v ra- zumski del človeka kot nekaj, kar obstaja kot še ne analizirani fenomen, kot stvar ali pragma. 63 Analiza, ki bo stekla in o kateri govori že sam izraz analytikos, se bo odvila, ko bo človekov razum določeni pojav analiziral na način, da ga bo pretvoril v podla- go in njene lastnosti, pri čemer bo uporabil ustrezen meson. Aristotelov meson pa ni nujno terminus medius, srednji pojem, kajti predstavljati si ga ne smemo le kot jezi- kovno entiteto, temveč nekoliko širše, kot srednjo ali vmesno stvar. Vzemimo feno- men (pragma), ki ga zaznavamo in ga želimo analizirati. Aristotelov primer je »hrup ognja, ki ugaša v oblakih«. 64 Tako dobimo naslednjo situacijo: »Hrup ognja, ki ugaša v oblakih« je pragma, torej fenomenalno stanje stvari, ki ga moramo analizirati. Kaj je tu »medialno« stanje? Nekaj takšnega kot »ugašanje ognja«, ki omogoči ugotovitev »Hrup je ugašanje ognja« oziroma »Hrup se povzroča z ugašanjem ognja« oziroma 60 Top. 100a 25. Prevod se opira na citat v monografiji o Aristotelu Valentina Kalana (1981). 61 SE 165a 2. 62 Barnes (1995, xvi). 63 Aristotel razume znanstveno raziskovanje kot prehod od grobe ideje, ki jo prinašata čutno zaznavanje in izkustvo, do polnega razumevanja, kaj neka vrsta stvari ali vrst dogodka je. Primerjaj Ackrill (1981, 102). 64 APo. 94a5. ARIS_ANA_FIN.indd 237 17.12.2012 13:14:55 238 Boris Vezjak 238 »Grmenje je ugašanje ognja«. Poprejšnje znanje, ki ga omenja Aristotel na začetku Druge analitike, je v tem primeru predpostavka o tem, da je grmenje hrup v oblakih, ki je učinek ugašanja ognja. Aristotelova raba srednjega pojma, ki prvič v Drugi analitiki nastopi že prvem poglavju, je dvoumna. Točnejša raba, ki jo je silno težko ubesediti, v resnici meri na stanje, ki ga lahko neki stvari pripišemo, torej »človeškost osebe X«, »razumskost osebe X«. Pomembno je vedeti, da srednje določilo nima nujno silogističnega ozadja. Slednje je namreč znano – v tradicionalnih okvirih logike poznamo štiri silogistične figure (četrta je resda Galenov dodatek), v kateri smo razvrstili v neki odnos subjekt S, predikat P, srednji pojem M in sklep. Prav srednji pojem omogoči sklepanje in prehod od premis k njemu. Te figure so, kot vemo, naslednje: I II III IV M-P P-M M-P P-M S-M S-M M-S M-S S-P S-P M-S M-S V prvi figuri takoj prepoznamo tako imenovani silogizem Barbara: »Vsi ljudje so smrtni. Sokrat je človek. Torej je Sokrat smrten.« Vpeljava znanstvenega razumevanja Vsaka izmed znanosti oz. ved obravnava določen obseg fenomenov v naravi. Danes bi dejali, da opisujejo svoj predmet in da se po njem med seboj razlikujejo. Točke, črte, trikotniki in liki so recimo takšne podlage v geometriji, lastnosti, ki jih pripiše- mo tem podlagam, pa so npr. »križanje«, »imeti kote enake dvema pravima« ali kaj podobnega. Med podlago in lastnostmi, ki jih pripišemo, se tvori povezava, npr. črte se križajo v točkah, trikotniki imajo notranje kote v seštevku enake dvema pravima, trikotnik je lik, a hkrati je trikotnik sestavljen iz črt. Aristotelova raziskovalna am- bicija je zato relativno preprosta − obravnava takšnih fenomenov. Na začetku druge knjige se bo npr. spraševal, kaj natančno je Lunin mrk in odgovoril, da je Lunin mrk odvzetje svetlobe Luni zaradi Zemljinega zastiranja. 65 Ko bo dosežena znanstvena razlaga, bomo razumeli pojem mrka, to opredelitev pa lahko uporabimo, ko bomo pojasnjevali druge nujne lastnosti tega fenomena, npr. periodičnost mrka, obliko, dolžino, obarvanost in podobno. Znanost oz. veda se predvsem ukvarja s stvarmi, 65 APo. 90a16−17. ARIS_ANA_FIN.indd 238 17.12.2012 13:14:55 239 Med znanostjo in znanstvenim razumevanjem 239 ki so nujno takšne in ne morejo biti drugačne, zato je znanstveni dokaz sklepanje iz prvih počel (archai). Poglejmo si, kaj po Aristotelu tvori temeljne predpostavke znanstvenega dokaza. Obstajata dva pogoja za znanstveno razumevanje: Da neko znanstveno razumemo (epistasthai) (v polnem smislu in ne sofistično, tj. naključno), mislimo takrat, ko mislimo, da poznamo razlago (aitia) zanj oz. da vemo, da je prav to razlaga zanj, in da ne more biti drugačno, kot je. Znanstveno razumevanje je torej očitno nekaj takega. Namreč tako tisti, ki česa znanstveno ne razumejo, kot tisti, ki znanstveno razumejo, mislijo, da so v opi- sanem položaju, in slednji tudi so. Če je torej neko predmet znanstvenega razumevanja (epistēmē) v polnem smislu, to ne more biti drugačno. 66 Da bi imeli polno znanstveno razumevanje, moramo vedeti, da so stvari našega raziskovanja takšne, da ne morejo biti drugačne. 67 Da so, rečeno nekoliko drugače, dejstva. Drugi pogoj znanstvenega razumevanja oz. védenja je, da poznamo razlago za to stvar, da torej vemo, zakaj je takšna, kot je. Obe zahtevi temeljita na siceršnjem dogovoru. Kaj je znanstveno razumevanje in kaj to zahteva, mora veljati tudi za ti- ste, ki tega razumevanja nimajo in je povezano z razlagalnim pogojem, podajanjem vzroka ali razlage (aitia), ki jo zahteva Aristotel. Čeprav sta oba navedena pogoja epistemološka po svoji naravi (izrecno je navedeno, da moramo poznati oba: tako dejstvo, ki je predmet znanstvenega razumevanja in ne more biti drugačno, kot tudi razlago zanj), pa je te vrste pogojevanje tukaj očitno ontološko in se navezuje na dej- stva kot predmete znanja oz. védenja: predmeti našega znanja resnično so in morajo biti taki, da ne morejo biti drugačni in so resnično dani v znanstveno razlago na napisan način. Je takšna interpretacija smiselna? Zdi se, da nimamo težav s tem, da bi zahtevali pogoj o ontološkem statusu dej- stev, ki so predmet razumevanja. Toda drugi pogoj, ki je razlagalen, ni tako samou- meven. Taka zahteva pomeni, da znanstvena razlaga nikoli ni subjektivna, s tem pa nas ne usposablja zgolj za razumevanje, zakaj je nekaj takšno, kot je, temveč vselej najde ustrezno vrsto predmeta razumevanja in znanj, ki je znanstveno razložljiv na opisan način. S tem bo razlaga navedla ustrezne vzroke, zakaj je neko dejstvo o pred- metu takšno, kot je. Da obstaja predmet (ali dejstvo o tem predmetu) znanstvenega razumevanja, ki ne more biti drugačno, je temeljni pogoj, če ga želimo primerno spoznati. V tretjem poglavju šeste knjige Nikomahove etike Aristotel navaja niz po- 66 APo. 71b 10−17. 67 Primerjaj še Irwin (1995, 119). ARIS_ANA_FIN.indd 239 17.12.2012 13:14:55 240 Boris Vezjak 240 sledic, ki sledijo temu pogoju. V razpravi o vrlinah se Aristotel dotakne znanja oz. vedenja o njih in zapiše: Vsi smo prepričani, da to, kar znamo, ne more biti drugače. O tem pa, kar je lahko drugače, ne vemo, ali sploh eksistira ali ne, kadar je odte- gnjeno našemu opazovanju. Predmet znanja ima torej značaj nujnosti, se pravi, da je večen; kajti vse, kar je nujno, je večno, kar pa je večno, ni nastalo in ni premenljivo. 68 V naslednjem stavku izvemo, da se znanje lahko posreduje drugim in da so vsebine znanja nekaj, kar se lahko naučimo, hkrati pa Aristotel izdatno namiguje na svoje delo Analitike, v katerem je, kot pravi, že pojasnil, kako poučevanje temelji na tem, kar je predhodno spoznano, kot tudi, da sta njegov temelj indukcija in sklepa- nje. Zdi se, da je tretje poglavje šeste knjige Nikomahove etike, kjer pojasnjuje znanje, v celoti referenca na Drugo analitiko, ki se, kot smo pojasnili, strogo vzeto ne ukvarja z znanjem, temveč bolj z znanostjo in znanstvenim razumevanjem. To pa na nas vrača na začetno, že opisano dilemo pojmovne širine epistēmē in njenega konteksta. Aristotelova napoved točnosti opisa znanja na tem mestu Nikomahove etike, češ, »pri čemer se bomo izražali natančno in se izogibali analogijam«, nas nato pripelje do definicije, po kateri je znanje »zmožnost dokazovanja«. 69 Toda vrnimo se k zgoraj navedenemu odlomku: zdi se, da je v njem na enak način opisan pogoj znanstvenega razumevanja, ki pravi, da se to nanaša na tisto, kar ne more biti drugačno (predmet) ali drugače (dejstvo). 70 Če bi namreč nekaj lahko bilo drugačno in to dejansko ne bi bil predmet našega opazovanja (theōrein) v danem trenutku, ne bi mogli vedeti, ali biva ali ne. Čeprav bomo o tem načinu spraševanja (ei esti) spregovorili kasneje, je iz tega že sedaj razvidno naslednje: ko o nečem ne moremo vedeti, ali biva ali ne, te stvari ne moremo vedeti ali spoznati. Kar želimo znanstveno spoznati, mora biti znanstveno spoznatno tudi takrat, ko tega ne moremo opazovati, zaradi česar mora tisto, kar znanstveno vemo, nujno obstajati oz. obstajati po nujnosti. Nujnost je treba razumeti kot pogoj, da nekaj ne more biti dru- gačno. Preostanek asociacij je jasen: kar je po nujnosti, je tudi večno, zaradi česar je to, kar spoznavamo na znanstveni način, večno, kar pa pomeni, da je s tem nenastalo in nepremenljivo. Navedeni atributi predmeta znanstvenega razumevanja, ki ne more biti dru- 68 EN 1139b20−24. Ohranjam Gantarjev prevod, kjer je allos echein preveden prislovično. 69 Aristotel na istem mestu navaja še, da ima znanje le tisti, ki je o nečem zanesljivo prepričan in ki so mu znan tudi izhodiščna počela. Ne poznati počel, pomeni imeti znanje po naključju. Primerjaj EN 1139b. 70 Kot že nakazano, med obema rabama tu ne ločujem. ARIS_ANA_FIN.indd 240 17.12.2012 13:14:55 241 Med znanostjo in znanstvenim razumevanjem 241 gačno iz Nikomahove etike, se zelo razlikujejo od tega, kar beremo v Drugi analitiki. V njej Aristotel med opisi lastnosti predmeta znanstvenega razumevanja ne navaja večnosti, nenastalosti in podobnih lastnosti. Še več, nujnost se v njej ne navezuje na predmet, temveč na premise v dokazu. V začetku četrtega poglavja tako beremo: Kar znanstveno razumemo v polnem smislu, ne more biti drugače, kot je; zato bo to, kar je predmet (to epistēton) dokazovalne znanosti, nuj- no. Dokazovalno znanstveno razumevanje je tisto, ki ga imamo, ker imamo dokaz; sklepanje, ki tvori dokaz, torej izhaja iz nujnih premis. 71 V tem odlomku je jasno artikulirana misel, da je dokaz oz. dokazovanje nekaj, kar je sklepanje iz premis, ki so nujne. Taka zahteva sicer ni najbolj smiselna, saj bi lahko pomislili, da je tak postopek argumentacijsko napačen – namreč sklepati, da so premise nujne zato, ker je sklep nujen. Kot vemo, Aristotel to možnost zanika. 72 Verjetno je treba mesto brati nekoliko drugače: Aristotelova ambicija je zgolj poka- zati, da so premise v dokazu nujne, ker je predmet znanstvenega raziskovanja takšen, da ne more biti drugačen. Poudarek bi torej lahko bil, da bodo tudi stvari, ki jih znanstveno spoznavamo v dokazu, nujne, če je predmet znanstvenega razumevanja takšen, da ne more biti drugačen. Toda edini način, da bi to zagotovili, da je sklep v dokazu nujen, se skriva v premisleku, da so tudi premise, iz katerih smo ga izpeljali, nujne. Dokaz torej vedno vodi do sklepa, ki je nujen, zato morajo biti takšne tudi premise. Zakaj je še pomemben omenjeni navedek iz Nikomahove etike? Z navedkom iz Druge analitike mu je skupno, da dokazuje povezavo med nujnostjo in tem, kar je znanstveno spoznatno. Toda ta nujnost je različna: v Nikomahovi etiki Aristotel sklepa, da je tisto, kar se ponuja znanstvenemu spoznanju, večno, nenastalo in ne- premenljivo. To so lastnosti, ki nesporno govorijo v prid ontološni nujnosti, ki je na delu v stvarnosti tega sveta. Toda nujnost v Drugi analitiki, pripisana predmetom našega znanstvenega razumevanja, mora biti izpeljana iz nujnosti premis. Premise kot premise pa niso nujno bivajoče, zato ne moremo govoriti o njihovi ontološki nuj- nosti, kvečjemu o njihovi propozicionalni oziroma logični nujnosti; ker je tisto, kar znanstveno spoznavamo, nujno v nenaključnem smislu, bodo tudi stvari, iz katerih smo jih izpeljali, morale biti nujne na opisan način. V nekem smislu torej Aristotel govori v perspektivi dveh tipov nujnosti, ontološke in logične. Takšen premislek nas pripelje do tega, kar Aristotel imenuje počela. Večina komentatorjev se strinja, da se prva in druga knjiga Druge analitike ukvarjata s počeli znanosti. Počela, v tem pri- 71 APo. 73a22−24. 72 APo. 75a2−4. ARIS_ANA_FIN.indd 241 17.12.2012 13:14:55 242 Boris Vezjak 242 meru znanosti, so temelji neke znanosti/vednosti ali znanstvenega razumevanja. Kot nam pove sama etimologija besede, so počela začetek znanosti, so njihova mera in vodilo. Eno izmed počel znanosti so zagotovo opredelitve ali definicije. 73 Tipi znanstvenih spraševanj Poglejmo si sedaj še, kako je Aristotel pojasnil pogoje pripisa v odnosu med subjek- tom in predikatom pri dokazovanju in v procesu znanstvenikovega premišljanja uvedel in določil seznam možnih znanstvenih vprašanj oziroma njihovo tipologijo. Aristotel izrecno navaja, da je nastanek znanstvenega razumevanja nekaj, kar temelji na dokazu (apodeixis). 74 Ta je opisan kot znanstveneno sklepanje (syllogismos epistēmonikos), ki omogoči znanstveno razumevanje in v tem smislu obstaja doka- zovalna znanost oz. znanje/vedenje (apodeiktike epistēmē), za katero se zahteva, da izhaja iz premis, ki izpolnjujejo točno določene pogoje. Premise morajo biti resnične (alethē), prvotne (prōta), neposredne (amesa), bolj poznane (gnōrimotera) in prvo- tnejše (protera) od sklepa (symperasma), ter razlaga zanj (aitia). Šele ko so izpolnjeni ti pogoji, bodo namreč takšne premise delovale kot poče- la. 75 Povedano preprosteje, za Aristotela bo dokazovalna znanost nastopila le, če bo sklep dokaza nujno sledil iz nedokazljivih počel, ki so po svojem bistvu resnične in prvotne premise. 76 Znanstveno razumevanje je za Aristotela hierarhično urejen niz dokazov, ki so po svojem bistvu razlagalna sklepanja. Dokazi, ki so najvišje uvrščeni, imajo za svoje premise prva počela epistēmē. Pomembno za počela je, da so nedoka- zljiva: kar koli bo že obstajalo v znanosti, bo izpeljano po sklepanju iz njih, toda sama počela niso izpeljana iz ničesar. Ker znanja o počelih ne moremo dobiti s pomočjo dokaza, se zastavlja vprašanje, kako jih sploh spoznamo. V zadnjem poglavju Druge analitike (II. 19) se Aristotel sicer posveti takemu spraševanju, vendar ne poda do- končnih pojasnil. Aristotel ob tem navaja še določene dodatne pogoje, ki jih mora izpolnjevati dokaz. Za dokaz v pravem pomenu besede se po subjektno-predikatni zasnovi pod- lagi pripišejo lastnosti pod čisto določenimi pogoji. Možnosti so naslednje: Lastnost mora pripadati ali biti pripisana podlagi »vsakič« (kata pantos), torej »za vsak primer« oziroma, kot so dejali v srednjem veku, universaliter. To pomeni, da velja za vsak član razreda te podlage: »Vsak S je P«. »Za vsak primer« je nekaj, 73 APo. 72a6−24. 74 APo. 71b16. 75 APo. 71b18−25. 76 Primerjaj Perelmuter (2010, 228). ARIS_ANA_FIN.indd 242 17.12.2012 13:14:55 243 Med znanostjo in znanstvenim razumevanjem 243 kar velja vsakič in vselej: za vsakega človeka velja, da je žival, zato je vsak človek pred nami tudi žival. 77 Lastnost mora pripadati ali biti pripisana podlagi »sami po sebi« (kath' hauto), torej per se. To pomeni, da se mora izrekati o podlagi glede na njej, tj. podlagi lastno naravo: »P pripada/opiše S glede na naravo S« ali »P pripada/opiše S glede na naravo P«. V prvem primeru velja: k naravi S bo torej P pripadal (ga opisal) in »samo po sebi« (kath' hauto) bo nekaj, kar je prisotno v naravi stvari, njenem kajstvu. Aristotel daje glede tega nejasen primer črte, ki velja za trikotnik sam po sebi in točko, ki velja za črto samo po sebi, ker sestavlja lastnost vedno bitnost stvari, ki je po sebi. 78 Lastnost mora pripadati ali biti pripisana podlagi »splošno« (katholou), kar po- meni, da se izreka o podlagi glede na njeno celotno naravo: »S je P glede na celotno naravo S«. Ta tretji pripis je na neki način seštevek prvih dveh; razmerja med »za vsak primer«, »sama po sebi« in »splošno« so kumulativna, prvi dve vodita k tret- jemu pripisu. Nekaj bo veljalo kot splošno takrat, če bo veljalo za vsak primer neke stvari in če bo veljalo za to stvar samo po sebi. Oziroma po sebi in kot tako (hēi auto), dodaja Aristotel. 79 »Po sebi« je isto kot veljati za neko stvar kot takšno, npr. točka vel- ja za črto samo po sebi (za črto kot črto) in lastnost imeti kote enake dvema pravima velja za trikotnik sam po sebi. Lastnost »imeti kote enake dvema pravima« ne velja splošno za geometrijski lik, saj npr. ne velja za pravokotnik. Aristotelova poanta gle- de splošnosti pravzaprav ni v tem, da velja za trikotnik kot tak, saj je to mesto zase- deno za pripis »sam po sebi«. Splošnost (katholou) tu onemogoča, da bi lahko nekdo dokazoval kot znanstveni stavek npr. trditev »Vsak enakokraki trikotnik ima kote enake dvema pravima«, s tem pa npr. za enakokraki trikotnik, da je prava podlaga S, ki ji to pripisujemo. Splošno tu ne pomeni, da se nanaša na del te narave ali kajstva, kajti nanašati se mora na celotno naravo trikotnika. Omenjeni trije načini pripisa podlagi torej predstavljajo načine pripisa v znan- stvenem dokazu. Ob tem na začetku druge knjige Druge analitike Aristotel kot začetek znanstve- nega raziskovanja navaja štiri tipične »strategije« vprašanj. Taksonomija je na prvi 77 APo. 73a26−28. 78 APo. 73a34. Barnes opozarja na dvojno branje, ki ga slovenska prevajalka razrešuje s tem, da kathauta razume kot nekaj, kar velja za podlago, ne za lastnost (atribut). Prvi dve razumevanji »samega po sebi« sta naslednji: (1) A velja za B sam po sebi = df. A velja za B in A je zastopan v definiciji B; (2) A velja za B sam po sebi = df. A velja za B in B je zastopan v definiciji A. V prvem primeru je lastnost oziroma predikat upoštevana v definiciji podlage, v drugem je podlaga upoštevana v definiciji lastnosti oziroma predikata. Prim. Barnes (2002, 112). Skratka, črta je upoštevana v definiciji trikotnika, oziroma alternativno, trikotnik je upoštevan v definiciji črte po sebi. 79 APo. 73b27. ARIS_ANA_FIN.indd 243 17.12.2012 13:14:55 244 Boris Vezjak 244 pogled preprosta: znanstvenik glede neke stvari preiskuje »da je« (hoti esti, latinski quia), »zakaj je« (to dioti, latinski propter quid), »če je« (ei esti, latinski si est) in »kaj je« (ti esti, latinski quid est). 80 Poglejmo si naslednji opis: , o katerih se sprašujemo (ta zetoumena), je toliko kot tistih, ki jih znanstveno razumemo. Sprašujemo se o štirih : o dejstvu, vzroku, obstoju in kajstvu. Ko se namreč sprašujemo, ali velja to ali to, in vpeljemo več , npr. ali Sonce mrka ali ne, takrat se sprašujemo o dejstvu. To je razvidno iz nasle- dnjega: ko odkrijemo, da Sonce mrka, se o tem nehamo spraševati, in če od začetka vemo, da mrka, se ne sprašujemo, ali mrka. Ko pa neko dejstvo poznamo, se sprašujemo o vzroku. Primer: ko vemo, da Sonce mrka in da se Zemlja premika, se sprašujemo, zakaj Sonce mrka oz. zakaj se Zemlja premika. O teh se sprašujemo na ta način, o nekaterih pa na drug način; npr. ali je kentaver ali ga ni, ali je bog ali ga ni (izraz »ali je ali ne« tu uporabljam v polnem smislu in ne v smislu, ali je belo ali ne). Potem ko spoznamo, da je, se sprašujemo, kaj je, npr. »kaj je torej bog?« ali pa »kaj je človek?«. 81 Navedene štiri načine spraševanja bi lahko na podlagi zgornjega navedka po- drobneje določili takole: (1) to hoti esti ali »da nekaj je« opisuje neko stanje stvari (pragma) v njegovi danosti. Celo v primeru najbolj enostavnih pojmov, kakršen je »žival«, bi takšno stanje morali razumeti kot »biti žival«. Aristotel navaja veliko primerov, zgoraj na- vedeno stanje je mrk Sonca/Sončev mrk oz. Sonce, ki mrka (89b26). Vprašanje se torej glasi, ali je podlaga določena z neko lastnostjo, ki ji jo lahko pripišemo, npr. »če Sonce mrka ali ne«. Za to vprašanje je značilna formulacija »Ali za X velja lastnost Y ali ne?« 82 (2) to dioti ali »zakaj nekaj je« se sprašuje po razlogu, po tem torej, zakaj je nastopilo neko stanje stvari na način, da mu je pripisana lastnost, npr. »zakaj Sonce mrka«. 83 f ormulacija je »Zakaj je X (tudi) Y?« oziroma »Zakaj X pripada lastnost Y?«. (3) to ei esti ali »če/ali nekaj je« opisuje podlago, ki ji je dodana kakršna koli lastnost, tj. subjekt v njegovi določenosti. V tem oziru se ne sprašujemo o obstoju nečesa, torej neke nedoločene podlage, saj je ta že navzoča v čutni zaznavi. Aristotel 80 APo. 73a 26−30. 81 APo. 89b23−35. 82 Primerjaj Byrne (1997, 86). 83 APo. 89b30. ARIS_ANA_FIN.indd 244 17.12.2012 13:14:55 245 Med znanostjo in znanstvenim razumevanjem 245 daje primer: »če/ali bog je« (89b32). Pri tem načinu ni povsem jasno, v kakšni meri se razlikuje od prvega in ali res meri na eksistenco podlage oziroma le na hipotetič- nost. Značilna formulacija bi bila »Ali X je?«. (4) to ti esti ali »kaj nekaj je« sprašuje po pravilni kategorizaciji podlage nekega fenomena. Zato v glavnem to znanstveno vprašanje zadeva formalno identifikacijo podlage. Primer tega je recimo »kaj je bog« ali »kaj je človek«. 84 Značilna formulacija bi bila »Kaj je X?«. 85 Harari ugotavlja, da sta prvi dve vprašanji preliminarni in nastopata v prvi fazi znanstvenega raziskovanja. 86 Obenem nas na ravni bitnosti vpeljeta v drugi dve vprašanji, namreč »zakaj« je nekaj in »kaj« je nekaj. Pomembno je tudi povedati, da se prvi dve vprašanji nanašata na stanje stvari (pragma), drugi dve se nanašata na podlago. Vse štiri načine spraševanja – »da«, »zakaj«, »če je« in »kaj je« bi lahko opi- sali tudi kot moduse znanstvenih poizvedb, ki govorijo o dejstvu (to hoti), razlagi (to dioti), obstoju (to ei estin) in bistvu ali kajstvu (to ti estin). Stvari, ki so predmet na- šega iskanja (ta zētoumena), so torej opisane v naštetih vrstah zastavljenih vprašanj. V prvem modusu si zastavljamo vprašanje o predmetu, da je kaj takšno, kot je, npr. da/ali Sonce mrka ali ne. Potem sledi, pravi Aristotel, konec iskanja, kajti ko ugoto- vimo, da Sonce mrka, odgovora na to vprašanje več ne iščemo. 87 Če že od samega začetka vemo, da Sonce mrka, potem to vprašanje preskočimo. V tem primeru takoj začnemo z naslednjim vprašanjem, ki je, zakaj je tako, zakaj Sonce mrka ali zakaj se Zemlja premika. Nekaj drugega je, ko se sprašujemo, ali je kentaver ali ga ni, oziroma ali je bog ali ga ni. 88 Vprašanje, ki je tu zastavljeno, meri na »ali je ali ni« v popolnem smislu oziroma nasploh (haplōs), kot temu rad reče Aristotel. 89 Šele, ko smo odgovorili na to vprašanje po »obstoju« nečesa, se zastavi naslednje, ki zahteva definicijsko opre- delitev glede tega, kaj je nekaj stvar, npr. kaj je bog in kaj človek. Harrari 90 ob tem ugotavlja, da Aristotel ne razreši povsem prepričljivo dileme med naključnim in ne- naključnim razumetjem – nekaj lahko razumemo naključno po empirični poti in včasih se razumetje veže na sam predmet, kot npr. to, da je grmenje hrup v oblakih 84 APo. 89b34−5. 85 Upoštevajoč jezikovno rabo, Barnes (2002, 203) četvorno členitev vprašanja glede na opredelitev do osebka (subjekta) razloži takole: to hoti opiše »Če S je P«, to dioti »Zakaj S je P«, ei estin »če je taka stvar kot S«, ti estin »Kaj je S«. 86 Harari (2004, 120). 87 APo. 98b28. 88 APo. 98b32−33. 89 S tem, kot pojasnjuje, ne misli na »naključno« lastnost nečesa, torej ali je nekaj belo ali ni belo. Prim. APo. 98b 33. 90 Harari (2004, 121). ARIS_ANA_FIN.indd 245 17.12.2012 13:14:55 246 Boris Vezjak 246 ali da je mrk način odvzetja svetlobe. 91 V tem oziru sta si izhodišči, ki sprašujeta po bistvu ali po obstoju, bolj blizu od preostalih, saj je vprašanje o tem, ali nekaj obstaja (obstoj), že odgovorjeno z definicijo. Ker tu ni ostre razmejitve, je mogoča razrešitev interpretacijske dileme v tem, da vzamemo opredelitev, ki odgovarja na »ali je« za definicijo, ki ni realna (torej ne opredeljuje bistva ali kajstva stvari), temveč nominal- na – kar pomeni, da zgolj pojasnjuje pomen neke besede in odgovarja na vprašanje, kaj označuje neka beseda. 92 Med vsemi štirimi tipi znanstvenih poizved obstaja notranja koherenca, kolikor med njimi obstaja naravno sosledje spraševanj. 93 Vprašanju po dejstvu (po tem, da nekaj je) naravno sledi tisto po razlagi ali vzroku (zakaj nekaj je), pa tudi vprašanju po obstoju (ali nekaj je) naravno sledi tisto po opredelitvi (kaj nekaj je). Prvi dve vprašanji zadevata mnoštvo stvari, ki smo jih identificirali, tj. mnoštvo določil oziroma vprašanj, na kakšen način stopajo v odnos podlaga in lastnosti. 94 Drugi dve vprašanji, obstoj in bistvo, zadevata posamezen pojem. Povezava je v ne- kem smislu naravna: spraševanje o tem, zakaj Sonce mrka, predpostavlja pozitiven odgovor na spraševanje, da mrka, tako kot tudi spraševanje po tem, kaj je bog, pred- postavlja pozitiven odgovor, da obstaja. Skratka: nemogoče je imeti razlago o mrku Sonca, če ta ne mrka, oz. če ni dejstva, da S je P. Nekoliko drugače je z razmerjem med zadnjima dvema vprašanjema, kajti lah- ko se vprašamo, kaj je nekaj stvar, ne da bi točno vedeli, ali taka stvar obstaja. Vpraša- nje po opredelitvi ne zahteva nujno predhodnega pozitivnega odgovora na vprašanje o obstoju. Lahko npr. razpravljamo o tem, kaj je kentaver, ne da bi predpostavili njegov obstoj – v danem primeru je ta fiktiven in »nerealen«. Vendar se tu odvi- snost lahko hitro obrne, saj lahko najprej zahtevamo odgovor na vprašanje, kaj neka stvar je, da bi sploh lahko odgovorili na to, ali je. Na videz je situacija v tem smislu obrnjena, vendar to ni Aristotelov namen. Aristotel tu dejansko zahteva nominalno definicijo nečesa, tj. določitev pomena besede, npr. »Kaj misliš s kentavrom?« Vrnimo se k vprašanju dejstva, ti esti. Vprašanje po tem, »kaj je nekaj«, implicira različne nivoje spraševanj, povezane s pojmom X, ki ga obravnavamo. Gómez-Lobo 91 APo. 93a21−24. 92 Odgovor na vprašanje »ali/če nekaj je« se torej lahko giblje v sferi iskanja nominalne definicije nečesa, na meji med tistim, kar je označeno z nekim izrazom ali imenom in tem, kaj da nekaj je. David Charles, podobno kot Harari (2004), med ločuje obojim. Zanj znanstveno preiskovanje vsebuje zanj tri različne stopnje: najprej vsebinsko opredelitev tega, kaj neko ime označuje, potem opredelitev, ali ta predmet, ki je označen z imenom, obstaja, in nato še opredelitev o bistvu predmeta, ki ga označuje neko ime. Primerjaj Charles (2000, 24 −56). 93 APo. 89b36−90a2. 94 APo. 89b26. ARIS_ANA_FIN.indd 246 17.12.2012 13:14:55 247 Med znanostjo in znanstvenim razumevanjem 247 navaja tri možnosti postavitve tega vprašanja. 95 Prvič, kot rečeno, lahko meri na obi- čajno sokratsko vprašanje po tem, »Kaj je X?«, ki želi določiti pomen tega X. Drugič, z njim sprašujemo onstran jezika o tem, kaj da taisti X predstavlja, in sicer v smislu »Kaj pomeni biti X?«: s tem se dejansko sprašuje po podlagi, pri čemer se vprašanje po bistvu stvari in bitnosti izenačita. 96 Tretjič, lahko meri na določitev nekega X zno- traj določenega razreda stvari in je zato identično vprašanju »Katera od teh stvari (v tem razredu Y) je F?«. K temu bi lahko dodali še četrto možnost, ko je stvar X izraz za posamezno stvar (tode ti), kar zahteva določitev rodu, npr. »Kaj je Sokrat?«. Aristotelov sugerirani odgovor na taisto vprašanje v Metafiziki se glasi, da je človek. 97 Na mestu 89b37−90a1 Druge analitike Aristotel vpelje v razpravo še srednji po- jem, ki zastopa mesto vzroka v znanstveni razlagi nekega pojava. Aristotel govori o iskanju odgovorov na dejstvo ali obstoj v polnem smislu. Kajti ko spoznamo bodisi to, da je kaj tako (dejstvo), bodisi to, ali nekaj je (obstoj), iščemo odgovor, zakaj je tako, ali pa, kaj je to, in takrat iščemo odgovor, kaj je srednji pojem (ti esti to meson). 98 To pa pomeni, da Aristotelova vpeljava srednjega pojma ne more biti razumljena le v jezikovnem smislu. Vprašanja tipa »Kaj je človek?« ali »Kaj je mrk?« namreč zahte- vajo realno definicijo, ki meri na bistvo neke stvari in ne opisuje le pomena besede. To zopet pomeni, da ne iščemo opredelitev srednjega pojma, temveč kaj je (ali ka- kšen je) srednji pojem v vsakem posameznem primeru. 99 Na mestu APo. 71a24−27 si Aristotel na sledi njemu zelo ljubih matematičnih primerov iz Evklida (Elementi, teorem 32) postavi vprašanje, kako sestaviti dokaz, ko vendar v nekem oziru sklep razumemo in poznamo, v nekem drugem pa sploh ne: Ustrezen opis je morda naslednji: preden smo napeljani k zaključku oziroma izvedemo sklepanje, v nekem smislu razumemo, v drugem smislu pa ne. Kajti če v polnem smislu nismo vedeli, da obstaja (ho gar mē ēdei ei estin haplōs), kako smo lahko v polnem smislu vedeli, da ima kote enake dvema pravima? Vendar je očitno, da razumemo v tem smislu: razumemo splošno, v polnem smislu pa ne razumemo. 100 95 Gómez-Lobo (1980, 76). 96 Kalan v pripombi pod črto k njegovemu prevodu Metafizike (1999, 156) opozori na dvoumnost obeh izrazov ti estin in ousia tam, kjer je za Aristotela celo jasno rečeno, da bitno kajstvo (to ti estin) ravno označuje bitnost (ousia). 97 Metaph. 1028a16−18. 98 APo. 98b36−38. 99 APo. 90a15−18. 100 Primerjaj še Barnesov prevod (1975): »If you did not know whether there was such-and-such a thing simpliciter, how could you have known that it had two right angles simpliciter«? ARIS_ANA_FIN.indd 247 17.12.2012 13:14:55 248 Boris Vezjak 248 Razlika med splošnostjo (katholou) in absolutnostjo nečesa v polnem smislu (haplōs) je naslednja. Če imamo neko znanstveno razumevanje, npr. o tem, »da ima vsak trikotnik kote enake dvema pravima« (APo. 71a19−20), potem lahko napišemo naslednjo splošno premiso, kjer T pomeni trikotnik in P lastnost imeti kote enake dvema pravima: (x) (Tx → Px) Vsaka stvar x, ki je trikotnik (T), bo imela notranje kote enake dvema pravima (P). Težava je v tem, da takšna premisa, kljub temu da izraža splošnost, na vsebuje znanstvenega razumevanja v polnem smislu, to je, za točno določen trikotnik. Kar pogrešamo, je Pa, kjer a preprosto pomeni določen trikotnik, torej nekaj takšnega kot »a ima kote enake dvema pravima«. Nekaj torej, pravi Aristotel, splošno razume- mo in vemo ((x) (Tx → Px)), toda ne tudi v polnem smislu, ne absolutno in simplici- ter. V Prvi analitiki je glede tega še bolj jasen in trdi naslednje: Kajti vedeti za vsak trikotnik, da ima kote enake dvema pravima, ni v polnem smislu (ouch haploun), vendar to vemo v enem primeru s po- močjo znanja, ki je glede na splošnost, v drugem pa glede na posame- zno. V takšnem oziru vemo glede na splošno znanje, da ima kote ena- ke dvema pravima, vendar tega ne vemo glede na posamezno znanje. 101 Tisto, kar potrebujemo, da bi nekaj vedeli in razumeli v polnem smislu, je skrito v manjkajoči premisi Ta, ki nam pove, da je ta a v resnici trikotnik T. To je dejansko edini način pojasnitve, v čem je razlika med znanjem v splošnem in znanjem v pol- nem smislu. Tako dobimo naslednjo situacijo: (1) Vsak trikotnik x ima kote enake dvema pravima. (2) a je trikotnik. (3) a ima kote enake dvema pravima. Ob tem prva premisa označuje univerzalno stanje splošnosti (katholou), tretja pa nam ne daje znanja v polnem smislu (haplōs), razen če ne upoštevamo druge premise, ki nam ga jamči. Ross pravilno opozarja na branje, ki ga zagovarja Heath. 102 Po slednjem bo spoznavajoči namreč šele v teku sledenja dokazu uvidel, da se dejan- sko ukvarja s trikotnikom. Mesto APo. 71a24−27 nam zato ne ponuja dokazil, da bi smeli govoriti o obstoju trikotnika, namreč nekega določenega trikotnika pred nami, ampak je »a je trikotnik« tukaj naveden kot nekaj, kar opisuje a, kolikor pripada neki splošnosti in spada v razred trikotnikov. Barnes pravilno ugotavlja, da mesto APo. 71a26−27 predpostavlja a, ki je trikotnik, vendar v svoji interpretaciji razume 101 APr. 67a16−21. 102 Ross (2000, 506) in Heath (1949, 37−39). ARIS_ANA_FIN.indd 248 17.12.2012 13:14:55 249 Med znanostjo in znanstvenim razumevanjem 249 ta a kot nekaj, kar je konkreten trikotnik. 103 V nasprotju s tem bi morali to mesto razumeti v smislu »da je ta stvar X«, torej da je neka stvar uvrščena v razred (ali rod) trikotnikov. Iz tega sledi, da obstajajo tri heterogena možna branja ei esti. Prvo je običajno eksistencialno: ei esti (X) pomeni torej »da/če je« trikotnik, pri čemer razumemo, da obstaja a kot trikotnik. S tem »a je trikotnik« razumemo kot zatrditev obstoja tega istega a. Drugo branje je veridično: »a je trikotnik« razumemo kot potrditev resničnosti tega, da je a res trikotnik. V tem primeru glagol esti lahko vzamemo kot dokazilo resničnosti. Preprost odgovor na veridično rabo v nekem vprašanju je »res je« oziroma »resnično drži«. Če Sokrat sprašuje sogovorca, ali so čevljarji odlični v izdelovanju čevljev in če je odgovor slednjega esti tauta, potem želi povedali le, da je to resnično – esti je tukaj veridičen. 104 Tretja raba, ki gre onkraj razumevanja veridič- nosti, je prej opisana predikativna raba. Njena logična oblika bi lahko bila »da neka stvar je X«; namreč, kot že rečeno, da je neka stvar a dejansko trikotnik T. Toda ko Aristotel na začetku druge knjige Druge analitike zatrjuje, da »v vsa naša vprašanja (hai zeteseis) iščemo bodisi, ali srednji pojem je (ei esti meson), bodisi, kaj je srednji pojem«, je njegova raba zanesljivo eksistencialna. 105 Zakaj je to dejstvo pomembno? Ker je bila njegova raba tik pred tem v zgoraj navedenem citatu drugač- na. 106 Barnes meni, da je tu pomembno razlikovanje med vprašanje to hoti esti in to ei esti, ki ga Aristotel razreši na dva načina. 107 Za ugotavljanje dejstva (to hoti esti) se sprašujemo po tem, ali nekaj je, toda vemo, kaj pomeni »da« je, v primeru obstoja (to ei esti) pa sprašujemo, če nekaj je, vemo pa, kaj pomeni »če« je. 108 Vendar bi v tretjem primeru (ei esti) lahko znova vprašali, da nekaj je, ne pa, če je nekaj – s tem se briše razlika med izrekanjem dejstva in obstoja – ei esti drugega poglavja je ponovitev ali variacija vprašanja to hoti iz prvega poglavja druge knjige. Zgoraj omenjena distink- cija med nečim, kar je »X v polnem smislu«, in tem, da »X je nekaj (ti)« je dejansko razlika med opisom nečesa, kar obstaja neodvisno od tistega »X je Y«, torej v polnem smislu, in tem, kar obstaja kot nekaj. T emu drugemu načinu pravi Aristotel »v poseb- nem smislu« (epi merous). Skratka »X je v posebnem smislu«, dobesedno »delno«, in je isto kot reči »X je Y«, kajti »X je« je del »X je Y«. 109 Vprašanji dejstva in obstoja 103 Barnes (2002, 85−86. 104 Primer je izposojen iz razprave o veridičnem in eksistencialnem statusu »esti« pri predsokratiku Parmenidu v komentarju Barnesa (1982, 126). 105 APo. 89b37−90a1. 106 APo. 90a5−8. 107 Barnes (2002, 203). 108 V angleškem jeziku se distinkcija, vsaj v tradiciji prevodov Druge analitike, vzpostavlja s pomočjo veznikov whether v prvem primeru in if v drugem. 109 Primerjaj Top. 166b37−167a4 in 180a32−38. Za kritiko Barnesovega branja glej Kahn (1986, 25), ki ARIS_ANA_FIN.indd 249 17.12.2012 13:14:55 250 Boris Vezjak 250 sta tu zvedeni na dilemo, ali obstaja srednji pojem, vprašanji razlage in bistva pa sta zvedeni na vprašanje, kaj naj bi bil srednji pojem. Iz te združitve sledi pomembna konsekvenca za opredelitve in dokaze. Če so dokazi Aristotelovo sredstvo razlage in imajo obliko sklepanja, potem je v njih raz- lagalni srednji pojem nekaj, kar ne le posreduje, temveč tudi pojasni odnos med večjim in manjšim pojmom dokaza – v praksi to pomeni med subjektom in predika- tom, podlago in lastnostmi. O tem je Aristotel spregovoril že v Prvi analitiki in po- kazal, kako do srednjih pojmov, ki bodo omogočili dokaz, sploh pridemo. 110 Srednji pojem v sklepanju ima status različnih oblik vzročnih razlag. Končni učinek takšne redukcije četverne tipologije spraševanj tu ni v zatrditvi, da je je raziskovanje dejstev in obstoja iskanje obstoja srednjega pojma v dokazu, oziroma da je v nadaljevanju raziskovanje razlage ali bistva v določanju srednjega pojma – prej se zdi, da želi oboje združiti. Le v tem primeru lahko razumemo, zakaj se dejstvu pripisuje opisani »ali nekaj je v posebnem smislu« (to ei estin epi merous). 111 Hkrati se zdi, da je pripravljen obstoj opisati kot nekaj »ali je nekaj v polnem smislu (to ei estin haplōs)«. Aristotelov poskus četverne tipologije znanstvenega spraševanja se, kot smo opisali, zdi bolj zapleten, če upoštevamo njegovo uvedbo relacij med posameznimi tipi vprašanj, bolje rečeno njihovih redukcij. Najbolj znamenita je, kot vemo, tudi izrecno izrečena izenačitev med bistvom ali kajstvom (to ti estin) in razlago ali vzro- kom (to dia ti estin): Aristotel trdi, da gre za eno in isto stvar. 112 Vedeti, kaj neka stvar je, je potemtakem isto kot vedeti, zakaj je. Izenačitev med obojim je splošnega zna- čaja, tj. izpeljana iz spoznanja, da lastnosti pripadajo vsem stvarem iste vrste, preho- da od posameznosti k splošnosti. Kot ugotavlja npr. Ule, sta splošnost in spoznanje vzroka tesno povezana. V tem je Aristotelova esencialistična koncepcija vzročnosti, bistveno različna od novoveške, 113 ki išče povezave med dogodki in pojavi. V naspro- tju z njo pri Aristotelu iskanje vzročne razlage za neko stvar ne zadeva nanašanja na neko drugo stvar, ki bi bila njen vzrok ali razlog biti, temveč je iskanje tega, kaj naj bi bila ta stvar po sebi. Zgoraj smo omenili nekatere zadrege, ki izvirajo iz vprašanja obstoja in ki se pojavijo, vsaj videti je tako, predvsem v primeru fiktivnih predmetov. Če vrsta, o kateri govorimo, ne obstaja, ne bomo znali identificirati njenih primerkov v tem svetu, s tem pa tudi ne bo izpolnjen osnovni pogoj za to, da podamo opredelitev. opozarja, da tudi ob takšnem branju Aristotel ei esti ni konsistentno uporabljal/razumel na način eksistencialne rabe. 110 APr. 41a−46a. 111 APo. 89b39. 112 APo. 90a14−5. 113 Ule (1996, 14−15). ARIS_ANA_FIN.indd 250 17.12.2012 13:14:55 251 Med znanostjo in znanstvenim razumevanjem 251 Realna definicija nečesa, npr. mrka, je mogoča šele, ko podamo neko njegovo la- stnost, npr. ko smo prepoznali, da je mrk odvzetje svetlobe. 114 Toda v aristotelskem primeru kentavra ni mogoče priti niti do prvega koraka, saj v tem svetu ni konkretne posameznosti, ki bi jo lahko prepoznali kot primer te vrste. Zato se bo znanstveno raziskovanje ustavilo takoj po negativnem odgovoru na vprašanje, ki preverja obstoj, »če obstaja« neka stvar. S tem je Aristotel nakazal močno zahtevo po empiričnem preverjanju stvari v čutnozaznavnem svetu, vendar je to storil na podlagi matema- tičnih spoznanj, kar je po svoje ironično. Tako kot ne moremo dokazati, da za vse trikotnike velja, da imajo kote enake dvema pravima, preden smo navedli konkreten lik pred nami in ga prepoznali kot trikotnik, bo tudi za kentavra (ali boga ali človeka) veljalo, da ga moramo imeti pred sabo, preden bomo o kentavru kot kentavru lahko kar koli tudi povedali. Sklepna beseda Bogata recepcija Druge analitike v antični komentatorski tradiciji (od Galena do Aleksandra Afrodizijskega), v arabskem, bizantinskem, rimskem obdobju in dalje v renesansi dokazuje, da je imel Aristotelov premislek o naravi znanosti in znanstve- nega delovanja velik vpliv na razprave o znanstveni metodi, teoriji dokaza, definicije ali vzročnosti. 115 Pa vendar bi tovrstnega učinkovanja in vplivanja pričakovali več. Kot posrečeno pravi Barnes, 116 je do nedavnega Druga analitika veljala za »Pepelko v aristotelski pantomimi« − v smislu, da je bila po svoje zanemarjena, zdaj pa se je okoli nje nabral cel kup snubcev. Ugotovitev drži, kajti v zadnjih nekaj desetletjih je pritegnila številne interprete, zgodovinarje in filozofe znanosti in idej, kar ne bi mogli reči za prav vsaj zgodovinska obdobja v preteklosti. Aristotelov korpus del so, skupaj z Drugo analitiko, najbolj intenzivno razisko- vali, analizirali in komentirali v peripatetski tradiciji in povsod tam, kjer so filozofska raziskovanja narave zahtevala natančnejšo znanstvene metode, tudi logične anali- ze, kakor tudi pri preučevanju tega, kako oblikujemo pojme, oceni metafizike kot znanosti ali npr. posameznih vprašanjih, ki zadevajo naravo opredelitev ali definicij, splošnosti, dokazovanja, poznavanja počel, indukcije in vzročnosti – če naštejemo le nekatere pogoste topike. V kasnejši antični recepciji velja posebej omeniti Galena, rimskega zdravnika 114 APo. 90a7. 115 Ni veliko del, ki bi celokupno obravnavala recepcijo Druge analitike; eno poglavitnih del je Haas, Leunissen in Martijn (2010). 116 Barnes (1993, 225). ARIS_ANA_FIN.indd 251 17.12.2012 13:14:55 252 Boris Vezjak 252 in filozofa iz 2. stoletja, in njegovo delo O dokazovanju, ki je ohranjeno le v krajših fragmentih. Aristotelovi logiški spisi so kasneje našli odmev pri piscih, kot je Temi- stij in še nekaterih novoplatonistih. Med peripatetiki nedvomno izstopa Aleksander Afrodizijski, sloviti Aristotelov komentator, ki je nesporno komentiral tudi Drugo analitiko, vendar pa se njegov komentar ni ohranil. Vemo, da se je v njem posvetil odnosu dokazovanja in dialektike in da je proti Aristotelu navajal številne ugovore. Na nekaj pomembnih omemb Druge analitike naletimo še v njegovem komentarju k Metafiziki, na podlagi katerega je mogoče dobiti vtis, da je Aleksander razumel Drugo analitiko kot nekakšno znanstveno ogrodje za utemeljitev metafizike kot prve filozofije. V 4. stoletju velja izpostaviti Temistija iz Konstantinopla in Marija Viktorina; noben od njiju se sicer ni neposredno ukvarjal z Drugo analitiko; prvi je spisal pa- rafrazo dela, drugi se je ubadal z vprašanji določitve tega, kaj je definicija, v latinšči- no pa je prevedel Kategorije in O razlagi. Po zaslugi Boetija, »zadnjega Rimljana in prvega sholastika«, kot je zanj kasneje dejal humanistični zgodovinar in filozof Lo- renzo Valla, so v latinščino prenesene Aristotelove logiške razprave, ob Porfirijevem Uvodu (Isagoge) še Kategorije (s komentarjem), O razlagi (z dvema komentarjema), Sofistične zavržbe in Topika. Zelo verjetno Boetij ni prevedel Druge analitike niti je ni komentiral, a je bil z njo seznanjen. Nesporno je imel Porfirij pri obravnavi aristo- telskih izhodišč največji vpliv na Boetija . Žal številna navedena Boetijeva dela niso ohranjena in tudi zaradi tega dejstva je vse tja do 12. stoletja nastala trajna praznina v njihovi recepciji in filozofskih razpravah. 117 Tako se je recimo utrdilo prepričanje, da Prve analitike od Boetija v 6. stoletju, pa vse tja do Petra Abelarda v 12. stoletju, nihče ni niti prebiral. Novoplatonizem se dotakne Aristotela v raziskovanjih Sirijana in Prokla, učenec slednjega po imenu Amonij je razprave o mišljenju v Drugi analiti- ki II 19 povezal s Platonovo teorijo vrojenih idej. V 6. stoletju je obsežnejši komentar k Aristotelovi knjigi spisal krščanski novoplatonist Janez f ilopon in njegovo delo je med tistimi, ki so precej vplivali na srednjeveško recepcijo Druge analitike. Od leta 1150 naprej, torej od začetka obdobje sholastike, doživijo v kulturni tradiciji Zahoda številna klasična grška, arabska in judovska dela vrhunec zanimanja in so prevedena v latinščino. Med njimi še zlasti Aristotelova, kjer je do tedaj zevala velika luknja prav v poznavanju klasičnih logiških razprav. Deli, kot sta Topika in Druga analitika, sta pomembno prispevali k umestitivi Aristotelovih pogledov na 117 V slovenščini si velja glede obravnave Aristotela v srednjem veku ogledati dva splošna prikaza srednjevešeke filozofije: knjigo Armanda A. Mauerja Srednjeveška filozofija Zahoda (Celje 2001) in Alaina de Libére Srednjeveška filozofija (Maribor 2007). ARIS_ANA_FIN.indd 252 17.12.2012 13:14:55 253 Med znanostjo in znanstvenim razumevanjem 253 znanost, znanstveno metodo in tehnike raziskovanja, obenem pa je aristotelizem po- polnoma prekašal zanimanje za Platona. Jakob Beneški v 12. stoletju je bil bržkone najbolj pomemben sistematičen pre- vajalec Aristotelovih del po Boetiju, še zlasti je znan po prevodu Druge analitike, ki ga je napravil verjetno med leti 1125 in 1130. Njegov prevod je skupaj s prevodi To- pike, Prve analitike in Sofističnih zavržb kasneje tvoril korpus tako imenovane »nove logike« (logica nova), kot so ga poimenovali. Morda je prevedel tudi sicer izgubljeni Komentar k Drugi analitiki Aleksandra Afrodizijskega – vendar tega ne vemo na- tančno, ker se fragmenti ujemajo z odlomki iz komentarja omenjenega Janeza f i- lopona, kompilacijo besedil, ki se na Aleksandra Afrodizijkega večkrat sklicuje na način, da je težko ločiti oba avtorja. V 12. in naslednjem stoletju je »nova logika« na- domestila »starejši« seznam prevladujočih logiških del, kasneje znanih pod imenom »stara logika« (logica vetus): sestavljale so ga predvsem Kategorije in O razlagi, sem je spadal še Porfirijev Uvod (Isagoge). S tem je Aristotelov Organon postal zaokroženo dostopen v latinščini. V prvi polovici 12. stoletja je v španskem Toledu prav tako nastalo več prevo- dov iz arabskega jezika, npr. Avicenove Logike, v kateri najdemo sledi Aristotelovih premišljanj. Nekateri tamkajšnji prevodi Aristotelovih del v latinščino, npr. tisti, ki jih je opravil Gerard Kremonski, se prav tako uvrščajo med najpomembnejše pre- vajalske dosežke; omenjeni avtor se je pri tem opiral tudi na Temistijev Komentar k Drugi analitiki. V duhu velikih razprav o Aristotelu v 12. in 13. stoletju je delo- val tudi Robert Grosseteste, oxfordski komentator in učenjak. Z njim je aristotelski duh iz Pariza in f rancije, kjer je do tedaj veljalo največje zanimanje za Aristotelovo filozofijo, pljusknil tudi na angleška tla. Najverjetneje je bila v začetku 13. stoletja Druga analitika uvrščena v učne načrte poučevanja obeh velikih univerz v Oxfordu in Parizu, in nekoliko kasneje tudi na univerzi v Padovi in drugod. Tako je, verjetno tudi zaradi izjemno skopega in skrčenega sloga pisanja, ki odpira prostor za števil- ne široke interpetacije, nenadoma postala predmet številnih komentarjev, tolmačenj in preizpraševanj. Grosseteste je prispeval prvi popoln komentar k Drugi analiti- ki, najverjetnje okoli l. 1228 in z njim oblikoval terminologijo in smer razprav vse do 16. stoletja. Vemo, da je Grosseteste sledil prevodu Jakoba Beneškega, poznal in omenjal je tudi Temistijev Komentar, njegovo zanimanje pa je usmerjeno predvsem v preučevanje znanstvene metode in teorije znanosti, ki ju včasih pomeša z lastnimi spoznanji in zategadelj manj sledi Aristotelu. Prevodu Jakoba Beneškega, znanemu tudi kot »stari prevod« (translatio vetus), je sledil tudi Albert Veliki, ki je bil prepričan, da je Drugo analitiko in Aristotelov ARIS_ANA_FIN.indd 253 17.12.2012 13:14:55 254 Boris Vezjak 254 nauk o znanosti nujno treba dopolniti z zasukom k Platonovemu nauku o idejah. 118 V 13. stoletju je Aristotelova dela prevajal prijatelj Tomaža Akvinskega, Viljem iz Moerbeke. Viljem je revidiral prevod Jakoba Beneškega, s čimer je nastal tako ime- novani »novi prevod« (translatio nova). Tomaž Akvinski je napisal obsežen komen- tar. 119 Razprave o tako imenovani »dokazovalni znanosti« so sprožile filozofske dis- kusije pri številnih avtorjih, recimo Dunsu Skotu in Viljemu Ockhamu. Zanimanje za Aristotela se je okrepilo v dveh smereh. Poleg filozofije in teologi- je je v ospredje zanimanja stopilo tudi naravoslovje in zlasti metode, ki se uporabljajo v njem, pri čemer se je Druga analitika izkazala za uporabno izhodišče v razpravah o npr. indukciji in dokazovanju. Opazovanja narave in spoznanja o njej so terjala uporabo metod in odkritje dokazovalnih postopkov, ki bi pojasnili razloge oziro- ma vzroke opazovanih pojavov.V tem obdobju velja omeniti še komentar Rogerja Bacona k Drugi analitiki II 19, ki ga je sicer vključil v svojo razpravo o Aristotelovi Metafiziki. V bizantinski tradiciji je znan komentar škofa Evstratija, medtem ko je bil vpliv arabskega izročila bolj kot ne posreden, tj. prek predstavnikov, kot so Al-f arabi, Avi- cena in Averroes. Slednji je v 12. stoletju spisal uvod v Aristotelovo Fiziko in v njem uporabil taksonomijo različnih vrst dokazovanj, konceptualno oprtih na Drugo ana- litiko. Podobno je storil tudi v svojem komentarju k delu Organon. V renesansi je logika splošen del učnih načrtov na univerzah, včasih s poudarkom na Topiki in teoriji argumentacije, včasih na Prvi analitiki in silogistiki. Kot že rečeno, se je po kar nekaj premora zanimanje za Drugo analitiko dra- stično povečalo šele v zadnjem stoletju in še posebej v obdobju zadnjih petdesetih let. V mislih imam predvsem kritične izdaje in prevode W . D. Rossa (Prva analitika in Druga analitika) s kritičnim aparatom iz leta 1949 (kasneje sledi druga izdaja), Tricota v francoščini (1962), Mignuccija v italijanščini (1975) in Barnesa znova v angleščini (1975), Seidla v nemščini (1984), Pellegrina znova v francoščini (2005) in številne druge. Pričujoči prevod Druge analitike je seveda prvi po vrsti v slovenski jezik in po zaslugi odličnega dela Jere Marušič si lahko obetamo, da bo požel ustrezno zanima- nje med vsemi, ki se srečujejo z vprašanji filozofije in zgodovine znanosti, kot tudi med siceršnjimi bralci antičnih avtorjev in občudovalci Aristotela – ne nazadnje smo s tem dobili njegovo šele deseto poslovenjeno delo. 118 Primerjaj Maurer (2001, 259). 119 Gl. angleški prevod: St. Thomas Aquinas, Commentary on Aristotle's Posterior Analytics, Notre Dame 2007. ARIS_ANA_FIN.indd 254 17.12.2012 13:14:55 Bibliografija V pričujoči izdaji so mesta iz Aristotelovih del citirana s standardnimi kraticami, ki so izpeljane iz njihovih latinskih naslovov. Mesta iz Druge analitike so navedena le s številčno oznako po Bekkerju, oznaka dela (APo.) pa je v prevajalskem delu izpuščena. V nadaljevanju je navedena vsa citirana in sicer uporabna literatura o Drugi ana- litiki in njeni problematiki. V vseh kategorijah je naveden le izbor pomembnejših del. Seznam citiranih Aristotelovih del s kraticami slovenski naslov latinski naslov kratica Kategorije Categoriae Cat. O izjavljanju De Interpretatione De Int. Prva analitika Analytica Priora APr. Druga analitika Analytica Posteriora APo. Topika Topica Top. Sofistične ovržbe De Sophisticis Elenchis SE Fizika Physica Phys. O nebu De Caelo Cael. Meteorologija Meteorologica Mete. O duši De Anima An. O zaznavanju in zaznavnih predmetih De Sensu et Sensibilibus De Sensu Proučevanje živali Historia Animalium HA O delih živih bitij De Partibus Animalium PA O razmnoževanju živih bitij De Generatione Animalium GA Metafizika Metaphysica Metaph. Nikomahova etika Ethica Nicomachea EN Retorika Rhetorica, Ars Rhetorica Rhet. ARIS_ANA_FIN.indd 255 17.12.2012 13:14:55 256 Druga analitika Uporabljeni prevodi in druge izdaje druge analitike Barnes, J., Aristotle, Posterior Analytics. Translated with a commentary by Jonathan Barnes, Oxford 1975, 1993 2 . Bekker, I., Aristoteles Graece ex recognitione Immanuelis Bekkeri. Edidit Academia Regia Borussica, Volumen prius: Berolini 1831. Mignucci, M., Aristotele, Analitici secondi. A cura di Mario Mignucci, Bari 2007. Pellegrin, P., Aristote, Seconds analytiques. Introduction, traduction, notes, bibliographie et index par Pierre Pellegrin, f lammarion: 2005. Ross, W. D., Aristotelous Analutika. Aristotle's Prior and Posterior Analytics. Edited by William David Ross, Oxford University Press: Oxford 1949. Ross, W. D., Aristotelis Analytica priora et posteriora. Recensuit brevique adnotatione critica instruxit W. D. Ross. Praefatione et appendice auxit L. Minio-Paluello, Oxford University Press: Oxford 1964, 1968 2 . Tredennick, H., Aristotle's Posterior Analytics. Edited and translated by Hugh Tredennick. Harvard University Press: Cambridge (Mass.), London (Eng.) 1960, 2004 6 . Druga Aristotelova dela v slovenščini Aristotel, Poetika, prevod, uvod in opombe K. Gantar, Ljubljana 1982. Aristotel, O duši, prevod, uvod, komentar, opombe in glosarij grških terminov V. Kalan, Ljubljana 1993. Aristotel, Nikomahova etika, prevod, uvodna beseda, opombe in terminološki slovarček K. Gantar, Ljubljana 1994. Aristotel, Metafizika, prevod, spremna beseda, opombe in glosarij V. Kalan, Ljubljana 1999. Aristotel, Fizika (knjige 1, 2, 3, 4), prevod, uvodna beseda, opombe V. Kalan, Ljubljana 2004. Aristotel, Kategorije, prevod, opombe, spremna študija in slovar f . Zore, Ljubljana 2004. Aristotel, O nebu, prevod P. Češarek, spremna študija in opombe M. Vesel, Ljubljana 2004. Aristotel, Politika, spremna beseda, komentar in prevod M. Hriberšek, Ljubljana 2010. Aristotel, Retorika, prevod, spremna beseda, komentar in slovar M. Hriberšek, Ljubljana 2011. ARIS_ANA_FIN.indd 256 17.12.2012 13:14:55 257 Bibliografija Nekatera temeljna dela, povezana z Aristotelovo logiko v kontekstu druge analitike in širše Ackrill, J. L., Aristotle’s 'Categories' and 'De Interpretatione', Oxford 1963. Barnes, J., »Terms and Sentences: Theophrastus on Hypothetical Syllogisms«, Proceedings of the British Academy, 69/1983, str. 279–326. Barnes, J., »Logical f orm and Logical Matter«, v Alberti, A.(ur.), Logica, Mente e Persona, f irence 1990. Barnes, J., Bobzien, S, f lannery, K., in Ierodiakonou K, Alexander of Aphrodisias: On Aristotle 'Prior Analytics' 1.1–7, London 1990. Beall, J. C. in Van f raassen, B. C., Possibilities and Paradox, Oxford 2003. Clark, M., The Place of Syllogistic in Logical Theory , Nottingham 1980. Corcoran, J., »Completeness of an Ancient Logic«, Journal of Symbolic Logic, 37/1972, str. 696–702. Corcoran, J., »Aristotle’s Natural Deduction System«, v Corcoran, J. (ur.), Ancient Logic and its Interpretations, Dordrecht 1974. frede, M., »Stoic vs. Aristotelian Syllogistic«, v: frede M., Essays in Ancient Philosophy, Minneapolis 1987. Kneale, W. in Kneale, M., The Development of Logic, Oxford 1962. Mates, B., Elementary Logic, Oxford 1972. Patterson, R., Aristotle’s Modal Logic, Cambridge 1995. Patzig, G., Aristotle's Theory of the Syllogism. Dordrecht 1969. Primavesi, O., Die aristotelische Topik. München 1996. van Rijen, J., Aspects of Aristotle’s Logic of Modalities, Dordrecht 1989. Slomkowski, P., Aristotle's Topics. Leiden 1997. Smiley, T., »Aristotle’s Completeness Proof«, Ancient Philosophy, 14/1994, str. 25– 38. Šuster, D., Moč argumenta: logika in kritično razmišljanje, Maribor 1998. Sodobni prevodi, študije, monografije in članki o drugi analitiki in z njo povezani problematiki Ackrill, J.L., »Aristotle's Theory of Definition: Some Questions on Posterior Analytics II. 8−10«, v: Berti (ur.) (1981), str. 359−384. Anton J.P. in Preus A. (ur.), Essays in Ancient Greek Philosophy, Vol. 2, Albany 1983. Apostle, H.G., Aristotle's Posterior Analytics, Translated with Commentaries and Glossary, Grinnel 1981. Asztalos, M., Murdoch J. in Niiniluoto I. (ur.), Knowledge and the Sciences In Medieval Philosophy. Proceedings of the Eighth International Congress of Medieval Philosophy (S.I.E.P.M.), Helsinki 1990. ARIS_ANA_FIN.indd 257 17.12.2012 13:14:56 258 Druga analitika Barnes, J., Aristotel, dodatek: Metafizika, Šentilj 1999. Barnes, J. (ur.), The Cambridge Companion to Aristotle, Cambridge 1995. Barnes, J., Schofield, M., Sorabji R. (ur.), Articles on Aristotle. Vol. 1: Science, London 1975. Barnes, J., »Aristotle's Theory of Demonstration«, Phronesis 14 (1969), str. 123−152. Barnes, J., »Proof and the syllogism«, v: Berti (ur.) (1981), str. 17−59. Barnes J., »Peripatetic Negations«, Oxford Studies in Ancient Philosophy 4 (1986), str. 201−214. Barnes, J., »Aristotle's Philosophy of the Sciences«, v: Oxford Studies in Ancient Philosophy XI (1993), str. 225 −241. Barnes K.T., »Aristotle on Identity and its Problems«, Phronesis 22 (1977), str. 48−62. Berti E. (ur.), Aristotle on Science: The Posterior Analytics. Proceedings of the Eighth Symposium Aristotelicum, Padova 1981. Bolton, R., »Definition and Scientific Method in Aristotle's Posterior Analytics and Generation of Animals«, v: Gotthelf & Lennox (ur.) (1987), str. 120−166. Bolton, R., »The Material Cause: Matter and Explanation in Aristotle's Natural Science«, v: Kullmann & f ollinger (ur.) (1997), str. 97−124. Bolton, R., »Aristotle’s Method in Natural Science: Physics I«, v: Judson (ur.) (1991), str. 1–29. Bolton R., » The Problem of Dialectical Reasoning in Aristotle«, Ancient Philosophy 14 (1994), str. 99−132. Bonelli, M., Alessandro d'Aphrodisia e la metafisica come scienza dimostrativa, Napoli 2001. Burnyeat, M., »Aristotle on Understanding Knowledge«, v: Berti (ed.) (1981), str. 97–139. Byrne P.H., Analysis and Science in Aristotle, Albany 1997. Charles, D., Aristotle on Meaning and Essence, Oxford 2000. Corcoran J. (ur.), Ancient Logic and its Modern Interpretations, Dordrecht 1974. Detel,W., Aristoteles: Analytica Posteriora, 2 zvezka, Berlin 1993. Demoss, D. in Devereux, D., »Essence, Existence, and Nominal Definition in Aristotle’s Posterior Analytics II.8−10«, Phronesis 33 (1988), str. 133 −54. De Rijk, L.M., Aristotle: Semantics and Ontology, General Introduction. The Works of Logic, Leiden 2002. De Rijk, L.M., »The Posterior Analytics in the Latin West«, v: Asztalos, Murdoch & Niiniluoto (ur.) (1990), str. 104−127. f erejohn, M., The Origins of Aristotelian Science, New Haven 1991. M. ferejohn, »Meno's Paradox and De re Knowledge in Aristotle's Theory of Demonstration«, v: Anton in Preus (1992), str. 111−130. f rede, M. & Patzig G., 'Aristoteles Metaphysik Z', erster Band: Einleitung, Text und Ubersetzung, München 1988. f urth, M., Substance, Form and Psyche: An Aristotelian Metaphysics, Cambridge 1988. ARIS_ANA_FIN.indd 258 17.12.2012 13:14:56 259 Bibliografija Goldin, O., Explaining an Eclipse: Aristotle’s Posterior Analytics 2.1−10, Michigan 1996. Gómez-Lobo A., »The so-called question of existence in Aristotle, An. Post 2, 1−2«, Review of Metaphysics 34 (1980), str. 71–89. Gotthelf A. in Lennox J. (ur.), Philosophical Issues in Aristotle’s Biology, Cambridge 1987. Harari O., Knowledge and Demonstration. Aristotle's Posterior Analytics, Dordrecht 2004. Haas, f .A.J., Leunissen, M. in Martijn M. (ur.), Interpreting Aristotle's Posterior analytics in late antiquity and beyond, Leiden in Boston 2010. Heath T., Mathematics in Aristotle, Clarendon Press, Oxford 1949. Hintikka, J., »On the Ingredients of an Aristotelian Science«, Nous 6 (1972), str. 55–69. Inwood, B., »A Note on Commensurate Universals in the Posterior Analytics«, Phronesis 24 (1979), str. 320–329. Irwin, T., Aristotle’s First Principles, Oxford 1988. Judson L. (ur.), Aristotle’s Physics, Oxford 1991. Kahn, C., »Why existence doesn’t emerge as a distinct concept in Greek Philosophy«, Archiv Für Geschichte der Philosophie 58 (1976). Kahn, C., »The Role of Nous in the Cognition of f irst Principles in Posterior Analytics,« v: Berti, (ed.) (1981), str. 385–414. Kahn C.H., Retrospect on the verb »to be« and the concept ob being, v: Knuuttila in Hintikka (ur.) (1986), str. 1–29. Kal, V., On Intuition and Discursive Reasoning in Aristotle, Leiden 1988. Kalan V., Dialektika in metafizika pri Aristotelu, Ljubljana 1981. Kalan, V., »Glosarij«, v: Aristotel, Metafizika (1999), str. 401–432. Keyt, D., »Intellectualism in Aristotle«, v: Anton in Preus (ur.) (1983), str. 364–87. Knuuttila S. in Hintikka J. (ur.), The Logic of Being. Historical studies, Dordrecht 1986. Knuuttila, S., Ensimmainen Analytiikka, Helsinki 1994. Kosman, A., »Understanding, Explanation, and Insight in the Posterior Analytics«, v: Lee, Mourelatos in Rorty (ur.) (1973), str. 374–92. Kullmann, W. in f ollinger, S. (ur.), Aristotelische Biologie: Intentionen, Methoden, Ergebnisse, Stuttgart 1997. Lagerlund, H. (ur.), Rethinking the History of Skepticism: The Missing Medieval Background, Leiden 2009. Lagerlund, H., »Skeptical Issues in Posterior Analytics Commentaries«, v: Lagerlund (ur.) (2009), str. 193–213. Landor, B., »Aristotle on Demonstrating Essence«, Apeiron 19 (1985) str. 116–32. Lear, J., Aristotle and Logical Theory . Cambridge 1980. Lee, E. N, Mourelatos A. D. in Rorty R. M. (ur.), Exegesis and Argument, Assen 1973. ARIS_ANA_FIN.indd 259 17.12.2012 13:14:56 260 Druga analitika Lennox, J., »Divide and Explain: The Posterior Analytics in Practice«, v: Gotthelf in Lennox (ur.) (1987), str. 90−119. Lennox, J., »Kinds, forms of kinds, and the more and the less in Aristotle’s biology«, v: Gotthelf in Lennox (ur.) (1987), str. 339−59. Lennox, J., »Getting a Science Going: Aristotle on Entry Level Kinds«, v: Wolters (ur.) (2004), str. 87−100. Lesher, J.H. (ur.), From Inquiry to Demonstrative Knowledge: New Essays on Aristotle's Posterior Analytics, posebna številka revije Apeiron 43 (2010). Lesher, J., »The Meaning of Nous in the Posterior Analytics«, Phronesis 18 (1973), str. 44–68. Leszl, W., »Aristotle's Logical Works and His Conception of Logic«, Topoi 23 (2004), str. 71–100. Lloyd, G.E.R., »The Theories and Practices of Demonstration in Aristotle«, The Proceedings of the Boston Area Colloquium in Ancient Philosophy 6 (1990), str. 371−401. Lloyd, G. E. R., »The Development of Aristotle’s Theory of the Classifi cation of Animals«, Phronesis 6 (1961), str. 59–81. Łukasiewicz, J., Aristotle's Syllogistic from the Standpoint of Modern Formal Logic. Oxford 1957. McKirahan, R., Principles and Proofs: Aristotle'sTheory of Demonstrative Science, Princeton 1992. Mignucci,M., L 'argomentazione dimostrativa in Aristotele, Commento agli Analitici secondi, Padova 1975. Miller f .D., »Did Aristotle have the Concept of Identity?«, Philosophical Review 82, (1973), str. 483–490. Mueller I., »Greek Mathematics and Greek Logic«, v: J. Corcoran (ur.) (1974), str. 35–70. Mure, G. R. G., Analytica Posteriora in The Basic Works of Aristotle, New York, 1941). Mure, G. R. G., Aristotle, New York 1964. Owen, G. E. L., Logic, Science and Dialectic, Ithaca 1986. Owen, G. E. L., »Tithenai ta Phainomena«, v: Owen (1986), str. 239–251. Perelmuter Z., »Nous and Two Kinds of Episteme in Aristotle’s Posterior Analytics«, Phronesis 55 (2010), str. 228−254. Politis, V., Aristotle and the Metaphysics, London in New York 2004. Reeve, C. D. C., Practices of Reason, Oxford 1992. Ryan E.A., »Aristotle on Proper Names«, Apeiron 15 (1981), str. 38–47. Santas, G., Goodness and Justice, Oxford 2001. Scholz, H., »The Ancient Axiomatic Theory«, v: Barnes, Schofield in Sorabji (ur.) (1975), str. 50–64. Seidl, H., Aristoteles Zweite Analytiken. Mit Einleitung, Ubersetzung und Kommentar, Amsterdam 1984. ARIS_ANA_FIN.indd 260 17.12.2012 13:14:56 261 Bibliografija Smith, R., Prior Analytics, Translation with Introduction, Notes, and Commentary, Indianapolis 1989. Smith, R.: »Aristotelova teorija dokaza«. Filozofski vestnik 1 (2011), str. 99–118. (prevod članka »Aristotle's Theory of Demonstration«, v: A Companion to Aristotle, Blackwell 2009, str. 51–65). Smith, R., »The Relationship of Aristotle's Two Analytics«, Classical Quarterly 32 (1982), str. 327–335. Smith, R., »The Syllogism in Post. Anal. I«, Archiv für Geschichte der Philosophie 64 (1982), str. 113–135. Smith, R., Aristotle's Prior Analytics, Indianapolis 1989. Smith. R., Aristotle, Topics I, VIII, and Selections. Oxford 1997. Solmsen, f ., Die Entwicklung der aristotelischen Logik und Rhetoric, Berlin 1929. St. Thomas Aquinas, Commentary on Aristotle's Posterior Analytics, Notre Dame 2007. Striker, G., Aristotle, Prior Analytics I, Oxford 2009. Tierney, R., Aristotle's Scientific Demonstrations as Expositions of Essence, Oxford Studies in Ancient Philosophy 20, str. 149–170. Tricot, J., Organon IV: Les Seconds Analytiques: Traduction nouvelle et notes, Paris 1962. Tricot, J., Aristote, Organon, IV, Les seconds analytiques. Traduction nouvelle et notes, Paris 1995. Tuominen, M., The Ancient Commentators on Plato and Aristotle, Stocksfield 2009. Tuominen, M., »Back to Posterior Analytics II 19: Aristotle on the Knowledge of Principles«, v: Lesher (ur.) (2010), str. 115–144. Ule A., Znanje, znanost in stvarnost, Ljubljana 1996. Vezjak, B., »Četverna tipologija znanstvenih spraševanj v Drugi analitiki«, Filozofski vestnik 1 (2011), str. 119–141. Zore f ., Aristotelova »logika« in nauk o kategorijah, v: Aristotel, Kategorije, ZRC SAZU, Ljubljana 2004, str. 93–111. Wallies, M. (ur.), Themistius, Analyticorum posteriorum paraphrasis (Commentaria in Aristotelem Graeca, Vol. 5.1), Berlin 1900. Warrington, J., Aristotle: Prior and Posterior Analytics, London in New York 1964. Wedin, M. V., Mind and Imagination in Aristotle, New Haven 1988. Wheeler M., »Semantics in Aristotle’s Organon«, Journal of the History of Philosophy 37 (1999), str. 191–226. White N., »Aristotle on Sameness and Oneness«, Philosophical Review 80 (1971), str. 177–197. Wians, W., (ur.), Aristotle's Philosophical Development, Problems and Prospects, London 1996. Wians, W., Scientific Examples in the Posterior Analytics, v: Wians (ur.) (1996), str. 131–150. Williams C.J.f., »Aristotle’s Theory of Descriptions«, Philosophical Review 94 (1985), str. 63–80. ARIS_ANA_FIN.indd 261 17.12.2012 13:14:56 262 Druga analitika Wilson, M., Aristotle’s Theory of the Unity of Science, Toronto 2000. Wolters, G. (ur.), Homo Sapiens und Homo Faber, Berlin 2004. ARIS_ANA_FIN.indd 262 17.12.2012 13:14:56 Zbirka HISTORIA SCIENTIAE René Descartes KOMPENDIJ O GLASBI / COMPENDIUM MUSICAE Prevod, spremna študija in opombe Jurij Snoj 2001, 168 str., 13 x 20 cm, broširana, ISBN 961-6358-43-X. Nikolaj Kopernik O REVOLUCIJAH NEBESNIH SFER. Prva knjiga DE REVOLUTIONIBUS ORBIUM CAELESTIUM. Liber primus Prevod, spremna študija in opombe Matjaž Vesel 2003, 154 str., 13 × 20 cm, broširana, ISBN 961-6500-20-1. Aristotel O NEBU / PERI OURANOU Prevedel Pavel Češarek, spremna študija Matjaž Vesel 2004, 359 str., 13 × 20 cm, broširana, ISBN 961-6500-76-7. Alexandre Koyré ZNANSTVENA REVOLUCIJA Izbrani spisi iz zgodovine znanstvene in filozofske misli Spremna študija Matjaž Vesel 2006, 262 str., 13 × 20 cm, broširana, ISBN 961-6568-67-1. Matjaž Vesel NEBEŠKE NOVICE GALILEA GALILEIJA Galileo Galilei: Sidereus nuncius / Zvezdni glasnik Johannes Kepler: Razgovor z Zvezdnim glasnikom Izbrana pisma Prevedla Matej Hriberšek in Mojca Mihelič 2007, 328 str., 13 × 20 cm, broširana, ISBN 978-961-254-051-7. Galileo Galilei DIALOG O DVEH GLAVNIH SISTEMIH SVETA Matjaž Vesel: Kopernikanski manifest Galilea Galileija 2009, 454 + 191 str., 13 × 20 cm, broširana, ISBN 978-961-254-181-1. Charles Darwin O NASTANKU VRST z delovanjem naravnega odbiranja ali ohranjanje prednostnih ras v boju za preživetje. Prevedel Bogdan Gradišnik, spremna študija Matjaž Kuntner 2009, 421 str., 13 × 20 cm, broširana/trda, ISBN 978-961-254-165-1. ARIS_ANA_FIN.indd 263 17.12.2012 13:14:56